■ * • ' 1965 12 LETNEGA POROČILA. Tovarniško glasilo izhaja mesečno v 650 izvodih Prva številka je izšla 15« oktobra 1961. ■K W3'M, ;/ V ^ letu 1965 je bilo izjemoma izdano 11 številk, glede na razširjeno številko ob 20-letnici podjetja. Glasilo prejemajo vsi člani kolektiva brezplačno. Pošilja se tudi vsem upokojencem in tistim vojor-kom, ki so poslali svoje naslove in izrazili željo, da list prejemajo. Nadalje ! s® ga pošilja vsem sosednjim podjetjem j in uredništvom glasil drugih podjetij, I delajo enako. Tako se medsebojno me— | njajo izkušnje. List prejemajo tudi pre— j dstavniki upravno—političnih in sindi— I kalnih forumov Občinske skupščine in še j Nekateri drugi. List usmerja in korigira uredniški in redakcijski odbor, v smislu stvarnega dogajanja v kolektivu in bližnji okolioi. Tako je nedvomno najboljše informacijsko sredstvo v podjetju poleg drugih sredstev obveščanja« ^ preteklem lotu se je posvetil na prvih straneh aktualnim političnim dogodkom v °dnosu na naš kolektiv, voščilom, delu 0rganizacij, samoupravljanju in gospodar- stvu. Srednje strani lista so bilo namenjene raznim obvestilom, raz pravom strokovnih služb, delu v obratih, obdelovanju tržišč in polemiki. Zadnje strani pa so obravnavale razno problematiko v pocU jetju, vprašanja in odgovore, kritiko, nekaj športa, kino, križanke - vse v odnosu na naš kolektiv, če trdimo, da jo list izvršil svoje poslanstvo, moramo istočasno tudi izreči kritiko, saj bi bil nedvomno lahko mnogo boljši ob širšem sodelovanju dopisnikov - članov kolektiva. Stroški "Naše smučine"v letu 1965$ Posamezna številka povprečno 650 izvodov x 11 številk = 7.000 izvodov. Povprečno 22 strani v enem izvodu = 154,000 strani. 1 ; li Porabljeno papirja cca 10.000 pol & 1,4 din I 2« Honorarji dopisnikom in sodelavcem (netto) l { 3» Prispevid. honorarjev dopisnikom in sodelavcem 39,25 $ i [ 4. Stroški obrezovanja & 3.500 din 5. Ovitki 7.000 kom & 15 din i i 6. Poštnina za mesec cca 80 izvodov izven podjetja - 880 kora h. 30*- 140.000.- din 750.746,- din . I 294.668.- din j I 38.500.- dinj | 105.000,- din[ i 26.400.- din i Skupno stroškov za 7.000 izvodov 1,355.314,- diD En izvod stane 194 din D RVE ANALIZE O O PROCENTUaLNI odnos posameznih grup izdelkov I i . GRUPA- i NAZIV 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 plan. izvrs i i 1 mm Zimske smuči 58,2 58,3 57,8 70,0 78,0 74,6 69,5 74,0 ! 2 - Oprema za zimski šport 12,0 11,6 11,3 3,3 11,0 11,1 9,3 13,4 ! 3 - Telovadno orodje 12,2 7,7 9,0 5,8 2,4 4,8 9,0 4,1 1 i4 - Oprema za športne igre 4,6 3,4 8,3 4,7 2,3 3,1 2,4 : 5 - Oprema za vodni šport 1,3 9,2 3,0 2,2 1,9 1,3 3,6 0,7 ! 6 - Lestve - - mm - 1,7 2,7 2,8 1,6 i 1 | - Zaščitna in reševalna oprema 2,5 4,9 6,2 7,6 1,8 1,9 2,7 1,8 i 9 — Ostalo 8,2 4,9 4,4 1,4 0,9 2,2 - 2,0 skupno ioo % ioo °/c ioo io ioo 1° ioo $ ioo 100 100 ^ r L PREGLED UDELEŽBE VREDNOSTI PLANA PROIZVODNJE PO POSAELZNIH IROIZVOMIH ODDELKIH ODDELEK 1962 1963 1964 1965 i Smučarski oddelek 70 /o 75,6 % 74,6 1o 1 73,6 fo 1 Splošno lesni oddeliš 13 % 8,9 /o 8,2 1o 8,6 % j Skupno le sni oddelek 83 /o 84,5 82,8 % 82,2 % | Kovinski obrat z montažo 12 % 10,8 % 11,9 /o 13,0 % Sedlarski obrat 5 1o 4,7 1o 3,9 % 3,0 % 1 Oddelek plastike - - 0,6 % 1,2 /o Ostalo - - 0,8 0,6 io s k u p n o 100 % 100 1o 100 °fo 100 1* dinamika, proizvodnje smuči po vrstah in po mesecih v * Mesec LESENE lakirane obloge META vložki ^ N E , MLADINS. arez.vi. PLAST. SKUPAJ X. 5.038 2.138 372 630' 3.585 93 11.857 XI. 6.887 2.610 595 410 316 31 10.849 III. 7.015 4.962 672 334 1.525 37 14.545 IV. 5.790 4.709 226 791 3.490 - 15.006 • v. 3.246 4.393 554 491 2.662 - 11.556 VI. 4.070 4.789 737 706 2.827 25 12.845 VII. 1.546 1.602 274 186 1.257 - 4.865 VIII. 4.486 4.898 626 491 2.973 98 13.572 IX. 3.952 6.127 889 359 2.650 74 14.051 X. 6.041 3.808 884 264 180 44 11.221 n. 4.552 3.734 913 185 13 28 9.425 XII. 5.719 3.409 639 381 45 50 10.243 SiOJPNO 58.342 47.179 7.081 5.228 21.723 480 140.033 3 IfilLERJAVA PROIZVODNJE SLiUČI MED LETI 1960 - 1965 IiiSSEC 1960’ 1961 1962 1963 1964 1965 Januar 3,636 4.190 5.038 6.254 11.857 Februar 3.688 . 4.754 5.980 8.431 10.849 Marec 4.013 5.598 6.957 9.609 14.545 April 4.803 5.151 8.869 8.973 15.006 Maj 4.651 6.243 8,321 12.674 11.556 Junij 5.360 4.430 7.387 15.449 12.845 Julij 5.501 4.412 7.435 7.322 4.865 Avgust 6.260 6.098 7.434 14.712 13.572 September 5.363 5.249 7.002 15.733 14.051 0ktobex 4.920 5.435 8.995 16.077 11.221 November 2.477 6.767 8.282 14.466 9.425 December 3.959 7.547 8.843 13.606 10.243 SKUPAJ 46.214 54.731 65.744 91.399 144.477 140.033 Index 100 118 142 198 313 304 ' U ZA SMUČARSKE UČITELJE V AVSTRIJI i V naših časopisih večkrat zasledimo korae-j ntarje novinarjev, da naša industrija | smučarskih potrebščin želo slabo ali nič i ne pomaga razvoju smučarskega športa, pa { čeprav smo v letošnjem lotu dali smučar* ! skim učiteljem pri nakupu smuči 20 % po- j pust. ! I V Avstri ji^je -stvar, čeprav pri nas pr o- j vijo, da imajo smučarski učitelji v ino- j zemstvu vse zastonj, bilo rečeno Hiradno” | sledečes j i Od 1. novembra 1965 je v Avstriji začela j veljati prva "uredba" o popustih za špor-; tne učitelje in bo trajala do 31. 12. 66.| Športna zveza Avstrije je izdala za špo-rtne učitelje s tem v zvezi posebne izks'” znice za nakup, ki volja samo za osebno uporabo. S to izkaznico lahko nabavi vs^ Športni učitelj v katerikoli trgovini v Avstriji vse športne potrebščine za poklicno vadbo. Seveda, mora hkrati pokazati tudi svojo izkaznico o poklicu športnega učitelja in potrebno blago mu je na razpolago s popustom 10 -/<>. Enak nizek procent imajo smučarski učitelji tudi v Ne®" čiji. Torej ta "urejeni popust" vsekakor popolnoma zanika trditve naših športnih krogov, da naša industrija slabo pomaga* V obeh primerih, pa je serao razlika, da * resnici lahko kupijo v teh dveh državah učitelji vse rekfizite, xjri nas pa samo smuči. V \ ; u I. jV; % O VA O R GANI Z A CIJ A ssjs ') D J E maoin! antavariantavariantavariantavr^ionta^fj r P riantavariantavariontavariantavaricnV^ 1 ^od. tem naslovom je v zadnji Smučini | (jenuar) pisec podal poročilo o delu ko-! ^sije za organizacijo podjetja in nje— ; nc- zaključna predloga: varianto MA" I in varianto "B". 'j ^ istem članku so bili na zaključku po— j ck®i tudi nekateri dopolnilni predlogi, i 02» predlogi za spremembo zaključkov ko— ; fisije za organizacijo podjetja in sicer | s strani komisije za tehnološka vprašan— j 3^, V izogib nejasnostim, bom članom ko— | lektiva podrobneje razložil zaključni | Potek dogodkov pred dokončnim sprejetjem i ftove organizacijska sheme, ki je bila 1 spi*ejeta na zadnjem, t.j. 5. rednem za— | sedanju centralnega delavskega sveta "E— j ion", dne 27. januarja 1966. I I predzadnjem zasedanju delavskega sv©— \ ^a> t.j, 4. zasedanju z dne 12. januarja j 1%6 je komisija za organizacijo podje— j ^ja predložila delavskemu svetu dve v£j~ i rianti nove organizacijske sheme in si— ■ c®i“s varianto "A” in varianto "B". Ker | So bili istočasno iznešeni nekateri do-j d&tni predlogi s strani komisije za teh-! 110 loška vprašanja v podjetju, je de lav— I ski svet sprejel naslednji sklep: No 'Va organizacijska shema podjetja - POD NAZIVOM VARIANTA "B" *" se načelno odobro, vendar pod naslednjim pogojem: *sok član kolektiva ima pravico, da v r°ku enega tedna, t.j, do 19. januarja 1966 posreduje komisiji za organizacijo dodatna predloge ali spremembe in si- j cer pismeno ali ustmeno. Po izteku tega : roka komisija dodatnih predlogov ne bo ; več sprojooala, temveč bo do naslednje- 1 ga delavskaga sveta vse sprejete predlo—1 ge analizirala in podala delavskemu j svetu v obrazložitev zakaj je posamezni . predlog sprejela, oz. zakaj je posamez— ni dodatni predlog zavrnila. Seveda pa ; morajo biti vsi komisiji podani predlogi utemeljenil | Dno 24. januarja 1966 se je komisija ponovno sestala in ugotovila, da v določenem roku, t.j, do 19. januarja 1966 komisiji ni bil posredovan noben dodat— ' ni predlog glede spremembe ali dopolni— ; tve prsdlagane organizacijske sheme "B”. j Kljub temu se je komisija odločila, da bo v celoti obdelala vse pripombe, katere je komisija za tehnološka vprašan— ; ja sestavila (pred 4. zasedanjem delav— • skega sveta) dne 10. januarja 1966 in jih posredovala tudi v januarski smučini. Ba bo celotna problematika bolj nazorna, bom vsai^nu Vprašai/ju oz. predlo-| dl 7, gu komisiji za tehnološka vprašanja do— j dal odgovor oz« sklep komisije za orga- nizacijo podjetja: 1* Predlogs Navzoči go bili mnenja, da sedanja organisacija v celoti ni bila tako slaba, kar dokazuje zelo dober poslovni rezultat podjetja, vendar so v njej. obstojalo slabosti, katere naj bi nova organizacija reševala, to sot - enotno in močno tehnično vodstvo, — razmejitev dolžnosti med tehničnim -vodstvom in razvojem (inštitutom), kateri naj bo ločen od oporative. 0 d g o 7 o r ( Komisija je sprejela zaključek, da je to vprašanje že rešeno z varianto "B" organizacijske sheme, po kateri se . predvideva enotni tehnično—razvojni sektor* liazmjjitev dolžnosti med razvojno službo toh ostalim tehničnih službam, oz, proizvodnimi enotami podjetja pa je stvar nadaljnega proučevanja poslovanja oz, razmejite/ nalog in odgovornosti med razvojem in ostalimi službami tehnično-razvojnega sektorja. 3* Predlog j Komisija naj pc sklepu točke 1. tocC razmc.ji delo tehničnega vodstva in ' razvojne službe. Odgovor Odgovor na to vprašanje je komisija posredovala že v odgovoru na 1, vpr^ šanje. 4. Predlogi Kontrolna služba naj bi bila samost jna, podrejena direktorju podjetja« dobiti pa mora kriterije že od proj^ tanta. Odgovor s Komisija je ponovno proučila mesto ter vlogo tehnične kontrole v podjct’ ju ter ugotovila,; da je tehnična kou' trola organsko povezana z vsemi tehr*' čnimi službami podjetja« Zaradi teg° kot specializirana strokovna služba dopolnjuje njihovo dej c t Komisija ni mogla ugotoviti nobenega strokovnega argumenta, kateri bi narekoval, da k’ bila tehnična kontrola samostojni o? gan direktorja podjetja. 2. Predlog i j ---------------- Inštitut in dosedanja plansko-analit- J ska služba v chemi naj bi bila eno telo, takozvono razvojno-programsko- i analitska služba. 5« P r e d 1 o g s Odgovor t Z vključitvijo razvojne službe v teh-nično-razvojni sektor podjetja in spojitvijo programske ter razvojne dejavnosti, je zaradi vsestranske komunikacijske planske analitske službe z ostalimi sektorji podjetja po mnenju komisije nujno, da ostane plansko-em*-litska služba štabni organi direktorja podjetja. o« Dalje se predlaga, da obratovodja splošnih obratov ni potreben in da delki SLO (telovadno orodje), KO, in zunanja montaža - postanejo samoS' tojni, podrejeni tehičnemu vodstvu, kar v varianti "B" ni bil primer, ta ni predvidel samostojnega tehnik nega -©dstva. Odgovor t Enako kot v primeru tehnične kontrol® je tudi v tem primeru komisija pono^ no proučila predlog variante "B" ^ ugotovila, da predlog komisije za hnološka vprašanja ne vnaša nobenih novih utemeljenih strokovnih argumentov, ki bi uvrgli zaključka komisije0 Komisija ugotavlja, da je bil predlog o združitvi navedenih proizvodnih oddelkov v enotni splošni obrat tehnološko in obračunsko vsestransko ute— me 1jen in zato vstraja na prvotnem predlogu« ^•Predlogi Smučarija naj postane samostojni obrat kot je predlagano v predloguo I Odgovor { Komisija se s točko 6» v celoti striiv-ja* 7. p r e d 1 o g s Razrez, skladišče lesa, teffiperirnica in sušilnica ter nabavijači lesa naj bi tvorili samostojno službo v okviru tehničnega vodstva z močnejšo počU-poro pripravo dela» Odg o v o X' i rasro z, skladi- Komisija se s tem, da šče lesa, temperirnica in sušilnica tvorijo eno onoto v celoti strinja, medtem ko smatra, da naba? jači lesa še nadalje norajo biti vključeni v nabavo -v okviru komercialnoga sektorja podjetja-. !8« P r e d 1 o Obrat plastike. Glede na neustaljene "tehnološko postopke predelave ojačane plastike posvet predlaga, da odgovornost med tem obratom v coloti prevzame razvojna služba, dokler ni vse vpeljano in preštudirano za redne proizvodnjo« Odgovor £0$. Komisija se strinja, da mora strokovno vodstvo, reševanje strokovne problematike ter strokovni nadzor in u-snarjanje dela v oddelku plastiko prevzeti v celoti razvojna stalil s tem, da določi odgovorne strokovne osebo o Sama proizvodna operativa pa naj ostane v okviru proizvodnje, t.j. v okviru splošnega proizvodnega obra^* ta. 9« P r o d 1 o Posvet je enoten v tem, da naj se transport vodi ia enega mesta (vzdrževanja) in to kot popolnoma kompleten * 0, d g o v o r t Nujno je okropiti in povezati materialno službo v podjetju. Odgovor t Pri oblikovanju nove organizacijsko shema je komisija obravnavala materialno poslovanje v podjetju in ugotovila, da je v okviru predložene shema možno urediti vse probleme tega področja* V drugi fazi svojega dela, ko bo podrobno obravnavala problema^* tiko poslovanja v podjetju, bo komisija predložila predlog ureditve materialnega poslovanja. 10. Predlogi Komisija s jtredlogom strinja s tem,i da se naročanje osebnega avtomobila j iz/sdo v celoti preko tajništva pod- ! jletja. Na poslednjem, t.j. 5« rednem zasednju centralnega delavska ga sveta podjetja "Elan", z dne 27» januarja 1966 je predsednik komisije za organizacije podjetja obrazložil mnenja in sklepe komisije. Po krajši razpravi je delavski svet z glasovanjem sprejel novo organizacijska shemo in sicer varianto "B", za katero je glasovalo 21 članov, dočim se je 5 članov delavskega sveta glasovanja vzdržalo« Proti novi organizaciji ni glasoval neUea član. delavskega sveta. I’ TOVARNI UPOGNJENEGA POHIŠTVA j Tovarna, ki skoro ni več tovarna upognje-i nega pohištva, se je po vojni zelo raz-| vila in povečalaf ter je v izvozu raz— j nega pohištva med prvimi pri nas. I I Svoj prvotni proizvodni program je pre-J cej modernizirala in od zgolj predelave bukovega lesa prešla v razne kombinacije lesa, kovine, skaja, gumirane žime; polivinila; torej velik napredek kakor pri nas. '■ ORGANIZACIJA TEHMIČNO-KDIJTROME SLUŽBE Pet kontrolorjev izvaja le kontrolo fi— . n&lnih izdelkov in po kvaliteti oprede-; ljuje izdelke v tri kategorije; izvoz, I domači trg in škart. Vsak kontrolor ima ■ svoj znak in odgovarja za kvaliteto od-1 premlejene robe, škurtirano pa se vrača i v proizvodnjo, ki mora opraviti popravi- i lo. I i i i/iedfazno kontrolo izvajajo neposredni proizvajalci, t«j. odgovarjajo za kvali-j teto dela, mojster pa je dokončno vnap-] rej odgovoren za neoporečnost polizdel— | kov. I 1 I Organizirana imajo medfazna skladišča s I polizdelki. Od tod izdajajo oddelki pol-| izdelke po dobri evidenci. i ' r/ | Osebni dohodki se proizvodnim enotam pri-i znavajo po enoti proizvoda za izdelke, j ki odgovarjajo zahtevam predpisov. Torej i popravila se ne priznavajo posebej. Kontrolorji, ki odgovarjajo za kvaliteto finalnih izdelkov se premirani, če ni reklamacij. To pomeni, da so blago dobro pregledali pred odpremo in dovolili le odpremo kvalitetne robe. Torej če ni reklamacij, dobijo, j^mi jo v dodatku 20 % na osebne dohodke. Z Mihom Finžgarjem naju je direktor tov. I Kremesec Rudi prijazno sprejel ter smo v razgovorih tudi s tehničnim vodjem ing. | Skuškom razpravljali o vprašanjih, ki so nas posebno zanimali. Seveda upoštevajoč , zaposlenost tov. Kremesca in ing. Skuška | sva razgovore čim bolj zgostila, mnogo zanimivega in koristnega za nas vse pa tudi izvedela. Po kratkem uvodu, v katerem so nam tudi | predočili pomen mehanografije za pošlo— j vanje podjetja smo prešli na naša neposredna vprašanja. I 8 mM: Z reklamacijami se pr«mija zniJJtije celo do 20 % - znižajo osebno dohodke. To pomeni, da je vzpodbujanje k vestnemu delu kontrolorjev precej občutno. Za urejanje te pozitivne ali negativne premije imajo posebno tablico o pomembnosti reklamacije. SKRAJŠANI DELOVNI.ČAS I I Za prehod so uporabili rekonstrukcijo tovarne, povečano storilnost in pripravljenost vseh, da bodo z boljšim izkoriš— ! canjom delovnega časa in izboljšano organizacijo dela dosegali enake rezultat- I te kakor doslej v daljšem delovnem času. Pri razdeljevanju osebnih dohodkov po enoti proizvoda skoro drugače ne gre. To | obvezo, ki je tako rekoč edini izhod in i nujnost za delo v skrajšanem delovnem Ča~j su,so izpolnili in celo povečali storil— j nost in delovne uspehe. | ! . ! I Prešli 90 postopno od 48—urnega delovne-j ga tedna na 45, nato na 42-urai. Imajo I proste sobote, vendar ne šablonsko raz- j j porejene, da bi vsako četrto soboto de- i i lali. Urnik imajo sestavljen zelo bistro, • j tako da čimbolj izenačujejo fond delov- j I nih ur po mesecih, zato, da se osebni j dohodki ne bi po mesecih preveč razliko— ■ vali. Enako tudi plan poteka enakomeme- | j**. I j Evidenco o storilnosti vodijo mehanograf-I sko in so nad predvideno storilnostjo ! °krog 15 io ali drugače rečeno dosegajo j norme 115 %. Torej zelo redno predvide- vanje in pravično normiran je• ^ Zanimiv je njihov dnevni delovni čas. Ugotovili so namreč, da okrog 8 ure večino delavcev nekaj poje, in da je v tem času izkoristek strojev minimalen in tudi izkorščanje delovnega časa nezadostno. Torej določili so 45 minut odmora in sicer dolajo ' 6,00 - 8,00 8,00 - 8,15 odmor 15 minut, delajo 8,15 - 10,30 10,30 — 11,00 odmor 30 minut, delajo 11,00 - 14,15 Ta razvrstitev delovnega časa jim je doprinesla k boljšemu izkoriščanju in vej-ji storilnosti. Porabo električne energije spremljajo ločeno po obratih in posebej še prijavo jalovega toka, ki je močan pokazatelj za izkoriščanje strojev v delovnem času. Ivisnjka jim le registrator za dokumentirano spremljenje jalovega toka. Posebno so nas zanimale izkušnje z brusilnimi stroji liarstens. Na samem delovnem mestu smo govorili z delavci, ki so nam povedali, da stroj dela želo natančno in, se jim zdi čudno, da mi stroja ne izkoriščamo. Skoblanje za naše lamele se jim zdi neprimerno, ker skobelnik trga, ker rabi več nadmere in,ker je skoblana površina manj primerna za lepljenje ka>-kor brušena. Ponudili so nam za posvet o brušilki svo4 jega specialista za brusilke, da bi nas obiskal. Ali naj ga povabimo?! * Brusilne papirje - brusijo le suho- nabavljaj o od Witex-a, prav nič od Katrana Sami lepijo in smo’ si delo ogledali v skladišču. To delo opravljajo namreč v si^diŠču. Posebej smo bili pazljivi, da bi si ogledali brusilni stroj, ki naj bi bil primeren za naše bočno brušenje smuči. Vendar gre tu za kombinacijo dveh brusili* 9 , za paralelno brušenje predalov. Vendar I tudi za predale te naprave ne uporablja^- 1 I Zanimali smo se tudi za stiskalnice, ki ; jih imajo celo serijo, za vezane plošče ter upognjene dele. Posebnih registrirnih j in merilnih naprav nimajo, in aclino kontrolne ure. 0 avtomatizaciji postopka ne mislijo, na čemer pa mi intenzivno ; .delamo, i I V razrezu imajo dve hidravljičnit krmar— ! jeni prirezovalki, ki jih ne morejo pre-i hvaliti. Res je delo z njimi nekaj iz»e— : dne ga. ' . ’ ' / ; ' . " ...... : Žejo zanimivo je bilo ža nas merjenje j. S dela na posameznih strojih. Na prirezo— j | Vaiki se meri delo s številom rezov, na j I skobelnem stroju, tračni žagi in podob- ' ! nih strojih po dolžini obdelovalnega ko— | 1 sa. Za vsq ta merjenja uporabljajo eno- I i stavne števce, ki so po ceni domače pro- I I izvodnje, pomenijo pa veliko pridobitev 1 1 za olajšanje evidence, ki jo je doslej ‘ moral voditi posameznik sam. j i ;• . •' v I Pripravljajo se ha gradnjo nove lakirni- j j ce in sodelujejo pri tem vprašanju s Pa. j j Eisenmanh, ki je tudi nam opremila sušil-i ni kanal. i - I J I V poročilu sem nakazal nekaj tudi nam so-j | rodne problematike, ki jo kaže pretresti j ! in rešitve uporabiti, če jih lahko prila— j i godimo našim potrebam. | I Želo imajo razvite izboljšave in v zve-j zi s tem tudi sistem nagrajevanja. j Zakaj ilegalno v Dragi? j Na mnoga vprašanja, kaj smo dobili ustn^- j novitelji "Elana" za dvajsetletnico v I podjetju, je težko odgovarjati.. Res pa i je, da smo se 24. septembra 1965 zvečer j zbrali v Dragif a nekaterimi starimi de- i lavci in incijatorji. Ob dvajsetletnici j smo primerjali uspehe podjetja z začrta^- I nimi smernicami v letih 1952 r 53. Praz— ; novali smo v prijetnem vzdušju in z last- I nim finansiranjem« v Finžgar Miha ocevar ing. | V naši vsakdanji rabi mnogokrat slišimo j— stransko lakiranje, | - rep, I - špica, j I — brušenje ob strani, j - zvite smuči. I i "Stransko brušenje" - "brušenje ob strani” ■ mnogo lepše bi rekli po naše s lakiranje j i bokov smuči* "Boki", bok je lepa sloven— ! j ška beseda in mislim, da pristaja to smu-j j čki in našemu jeziku. "Rep smuči" - o tem pa razpravi j gjno. Smučka nima repa. Rep ne pr isto ja smuč- i ki."Rep" uporabljamo v nekoliko sl-abem i pomenuj "na repu dogodkov", rep vedno zaostaja, opleta z repom, pasji rep, itd. j Izberimo torej za našo anučko drugačno j izrazoslovje. ■ Smuči so lahko zavite in nezvite in ali j lahko istovetimo ta pojav z vegavostjo j smuči. , | • • • Z občutkom uporabljajmo pojme krivine in j konice - vrh, to ni istovetno najmanj pa j smemo uporabljati "špica”. Razlikujmo med; "obliko" krivine in "zakrivljenostjo". 11 i N ASE G/-\ Z NOV. PREDPISI fikteO } ! y ' ,#A J j Vzporedno s spremenjeno organizacijo po-1 Ujetja je delavski svet na zadnjem za^-j sedanju dne 27. januarja 1966 po predpi-| sanem postopku odn. predhodni razpravi o predlogu upravnega odbora med člani delovne skupnosti sprejel, odnosno potr-j dil s predlaganimi spremembami in dopolnitvami statut podjetja. Bistveno vsebino in potrebne spremembe in dopolnitve so nam predvsem nalagali novi zakonski predpisi, predvsem Temeljni zakon o podjetjih, Temeljni zakon o ; klovnih razmerjih, Temeljni zakon o vo— ! litvah delavskih svetov in drugih orga*-i nov upravljanja v delovnih organizacijah j ter nekateri drugi zakoni so v tolikšni tneri posegli v vsebino leta 1964 spre je— I tih statutih, da jih je bilo nujno pri-| Ugoditi z novo zakonodajo. I ; • j Vsebina statuta je spremenjena samo v : tistih poglavjih oz, členih, ki morajo I biti spremenjeni ali dopolnjeni zaradi I predpisov in pa zaradi spremembe organi— !• zacije podjetja. To priliko smo tudi po-| Gabili za odpravo nekaterih nebistvenih I pomankljivosti ter vskladitev in termi— J nologijo novih zakonov. Zakon o podjet-! jih več ne .pozna delovni kolektiv, ampak | ga je zamenjal z imenovanjem delovna sku-j I pnost, nadalje imenuje delovne enote in j ne obračunska oz. ekonomska enota in po— | dobno. Vidic Angelca .1 t. I Statut je odraz dejanskega stanja v delo-i I ^ni organizaciji, z upoštevanjem navede-j ! nih zakonov, katerih načela so konkreti— , • • • : zarana, urejena je tudi specifičnost po— I Ujetja, predvsem pa določat 0 notranjo organizacijo O delovno področje pravice in dolžnosti članov delovne skupnosti pri upravljanju ($'. medsebojna delovna razmerja © način poslovanja in O druga vprašanja, ki so pomembna za I samoupravljanje in poslovanje podjet- j ja. I I V poglavju poslovanja podjetja je star- i tut dopolnjen s samostojno registracijo ; o zunanj e-trgovin ste m poslovanju in na j novo registriranega oddelka v okviru skladišča gotovih izdelkov za prodajo na drobno izdelkov lastne proizvodnje. Notranja organizacija je prilagojena no- i vi organizacijski shemi, katera je že bila obravnavana v prejšnji štvvilki smučine« j I To poglavje določuje vodilne delavce po- I djetja in določuje, da morajo biti ta rae sta razpisana na vsaka štiri leta z začetnim rokom 1. januarja 1967. I Pri poglavju organih samoupravljanja se i spremeni po novo sprejeti shemi samoup— j ravljanja v tem, da v bodoče ne bo eko— j nomskih enot, temveč le zbori delovnih ; ljudi, katerim so po statutu priznane j iste pristojnosti kot dosedanjim ekonom- j skim enotam. To spremembo je narekoval temeljni zakon o podjetjih, ki točno postavlja definicijo, da v delovni enoti uporabljajo delovni ljudje določena sredstva v delovnem procesut ki pomeni celota ali njen zaokrožen del, kjer se njeni delovni uspehi dajo planirati in meriti in na podlagi tega ugotavljati in deliti dohodek. S to samoupravno shemo v primerjavi s prejšnjimi ekonomskimi enotami, pa niso članom delovne skupnosti odvzete pravice 4 soodločanju pri neposrednem upravljanju, ker že prejšnje EE niso imele materialne osnove kot sedanji zakon določa, in to vsled tega, ker je proizvodni na>-čin med enotami tako povezan, da se ne da izoblikovati kriterijev za ugotavljanje deleža enote v uspehu podjetja. Pravice in dolžnosti1 ter neposredno upravljanje članov delovne skupnosti se bistveno menjajo na podlagi Zakona o delovnih razmerjih. Ta poglavja so tako obsežna, da jih preko takega članka ni možno posredovati. Organom upravljanja, službam, obratom in delavnicam bo po eventualnih popravkih in priporočilih, ki jih je po določilih dolžna dati Skupščina občine Radovljica v roku enega meseca, posredovan Statut in priporočamo, da ga vsi člani delovne skupnosti temeljito pregledajo in seznanijo z njim. 2) Čestitamo za tako visok jubilej! IZ ■ novi c g .. PROIZVOINJE KAKOR TRGOVINE S SMUČARSKIMI POTREBŠČINAM Tudi kARK3R je podprl avstrijsko smu-1 čarsko zvezo. GORIČNIK MARIJA "TETKA" Kljub 80 letom, ki jih praznuje čila in zdrava, še vedno dela. Čisti spodnje prostore fobčasno. Pravi, da mora med ljudi in da ji je doma dolgčas. Kakor je našim bralcem znano, je tudi avstrijska vlada začela z ukrepi varčevanja in jo slabše podprla zimski šport kakor prejšnja leta. Ifer so tik pred začetkom zimske sezone ti ukrepi povzročili pri avstrijski smučarski zvezi veliko zadrego, je bilo ogroženo s temi zmanjšanimi denarnimi dotoki redno od- j vijanje treninga. Da bi lahko kljub temu pričeli s pripravami za novo zims- : ko sezono in za telanovanje v Portilju ! (svetovno prvenstvo) se je avstrijska : smučarska zveza obrnila za podporo na j javnost, posebno pa še na avstrijsko ■ industrijo športnih izdelkov. Odjek je ! bil srednji, vendar je interesantno, do; je tudi nemška firma Hannes-iiorker iz ] Garmiscb—Partenkichena, katere varnost-j ne vezi uporabljajo tudi člani avstrij-j ske smučarske ekipe, v novembru nakaza— | la zvezi 50.000 Sch (okoli 2,500.000.-) I za trening njenih članov. Že poleti je ta firma nakazala zvezi enak znesek, ta-i ko da je lahko poslala svoje moštvo na poskusno smučanje, odnosno trening v Portilo-Čile. Kot nam je znano,so podprli to akcijo tudi glavni proizvajalci smuči v Avs- : triji, kakor tudi seveda Tyrolia, ki se ! hoče uveljaviti na mesto Markerja pri | avstrijskih vozačih. K im r. fptl SlC.HtrtHf-l rs - L K|3! ndungph §K m* v../ M > m- %Jc. p«r>ffl T.thf cd Skc 'tr* /O ^7 [j U C~i NALOGA "MEHANSKE LASTNOSTI IN DIMEN&i_j CMIRABJE SMUČI" PREDLOŽENA SKLADU BORISA KIDRIČA Ing. Bojan Marinšek Predno bi jjričel z opisom poročila o o-ceni raziskovalne naloge "Mehanske lastnosti in dimenzioniranje smuči", bi rad spregovoril še par besed o Skladu Borisa Kidriča. Pri izvršamem svetu SRS posluje sklad, katerega namen je pospeševati znanstveno-raziskovalno delo v naši ožji republiki. Pretežni del sredstev, ki jih ima Sklad letno na razpolsv-go, porabi za dajanje posojil nosilcem znanstveno-raziskovalnih nalog in projektov. Sofin;msiranjtt se Sklad poslužuje v glavnem pri fondamentalnih nalo- gah, t.j * takih, ki niso naslonjene direktno na kakšno proizvodnjo (n.pr. naloge oz. projekti iz področja medicine, fizike, astronomija, itd.), le redkokdaj pa sofinansira tudi aplikativne naloge, t.j, take ki so naslonjene na kakšno direktno proizvodnjo. Naloga "ifehonske lastnosti in dimenzioniranje smuči", ka- i tero je naš inštitut prijavil pri Skladu leta 1963 je bila kljub izrazitemu aplikativnemu značaju zaradi specifično— ; sti in dobro znanstveno utemeljenega problema tako interesantna, da se je U— i pravni odbor Sklada odločil za sofinan- | sirarje. Finančna sredstva, pa naj si bo to posojilo ali dotacija, Sklad izpla-! ča v štirih obrokih, ki so časovno, ena- 1 j komemo porazdeljeni od začetka do kon- , ca izdelave naloga. Ko je naloga konča- j na, jo mora nosilec predložiti v obliki elaborata Skladu v cenzuro. Cenzorji — I ocenjevalci nalog in projektov so elitni j znanstveni delavci v največ primerih na nivoju univerzitetnih profesorjev ter a- J kademikov. Če je ocena ugodna - pozitiv- I na, potem Sklad plača zan$o četrtino no- J silcu, v primeru pa če je ocena negativ- j na, Sklad zadnjega obroka ne izplača. Direktna, izguba sredstev, kot posledica i negativne ocene (zadnja četrtina) pa je j čestokrat mnogo manjša, kot pa je indi- ; r e letna izguba, iti jo utrpi nosilec nalo- j ge, oz. inštitut v katerem je nosilec zaposlen (materialna in moralna), Zaradi | tega je razumljivo, da je ocena Sklada j Borisa Kidriča izredno pomemben faktor j za renome inštituta, seveda tudi za stro—I kovne delavce, ki so pri realizaciji to j Oalcige sodelovali,. , ; ! Ifot sem že uvodoma povedal} je bil pro— ] j gram naloge "Mehanske lastnosti in dimen—; i zioniranje smuči" ob proglasitvi na Skla^-j | du Borisa Kidriča izredno ugodno sprejet.j I Prav zaradi tega, je bila moralna odgo- j ] vomost za uspežno izvršitev naloge In- I štituta "Elan" na, pr ara Skladu Borisa Kidriča, oz« nosilca naloga ing. Robiča na^-t prani Inštitutu Elan še toliko večje. Z I izrednim smislom za raziskovalno delo na j področju smuči ter srečno roko pri izbiri sodelavcev je nosilcu naloge uspelo izdelati študije, katere je Sklad Borisa Kidriča zelo ugodno ocenil. To je dej st- ■ vo že bolj razveseljivo, če upoštevamo, I da je bil cenzor znani strokovnjak, univerzitetni profesor dr. ing. Anton Kuhelj. Ocene prof, Kuhelja ter njegove pripombe vam bom v celoti posredoval: OCENA dela: V delu so po našem mnenju zadovoljivo raziskana v zvezi z mehanskimi lastnostmi smuči in njihovim dimenzioniranjem naslednja vprašanja: distribucija debelin, raostičenje in povesov 50 kosov.le šenih smuči določenega tipa, zaključki, da gre za normalne distribucije, vpliv končne obdelave smuči na njiho— j vo trdoto, '4Jk) dimenzioniranje smuči glede na debelino polizdelka in praktična uporaba na podlagi meritev na 16 smučeh in končno' praktično diočanje razmerja med silo j in upogibom z meritvami z dinamomet— rom. Uporaba statističnih metod je pri ekspe— I . rimentalnih raziskavah izdelkov, pri ko- i terih se pojavlja les ko* nosilni ele-jment, še bolj upravičena kakor sicer in je bila v obravnavanem delu opravljena ! ; na zgleden način. j Hipotezo linije enotnih povesov je tre— ■ ba na podlagi eksperimentalnih ugotovitev sprejeti vsaj kot aproksima^ijoj vendar : so po mojem mnjenju potrebni v tem pogledu še nadaljni praktični poskusi, ki bi jih bilo treba izvesti tako, da bi se I med smučanjem merila napetosti oz, de- j formacije smuči. Take merilne metode so i kratko omenjeno v točkah 1. 2. 4. in 1. 3. 1. 4.:, toda naprej v elaboratu ni o njih novenega poročila. Posebno važno bi bilo primerjati rezultate talcih meritev z osebnimi vtisi smučarja posebej za vsako vožnjo. ' K/ C P X LC f\ vsako vožnjo. žici K [j U Iz poročila in ocene smemo zaključiti, I da raziskovalno delo "Mehanske lastno- > ; sti in dimenzioniranje smuči’1 pomeni vsaj približno rešitev zastavljenega prograH , na. Rezultati elaborata omogočajo dokajI ; točno in praictično izbiro smuči za smu—j ; čarje raznih tež predvsem pri omejitvi ;; na obravnavane tipe smuči. Poleg nadalje nih nalog, ki so navedene v "Zaključku"!’ elaborata, bi tudi poudaril važnost me—j ritev med vožnjo, kjer se pojavijo dina4v mični vplivi spremembe v smeri in veli—1■ kosti sil in zelo pestre spremembe lege; opornih točk, kar vse je pač zelo težko) pomamiti pri poiskusih na stroju. i Glede metode dela je treba poudariti, j. da so statistične metode, Iti jih upora—J bija elaborat, pri takih raziskavah nu—| jno potrebne in pridejo v prvi vrsti v f : poštev. Pri tern pa bi bilo treba po mo—{ jem mnenju statistične rezultate opazo-:: vanj le primerjati tudi z označbami na--| uka o trdnosti, kjer je to seveda mogo-i če, in razlike med njimi skušati pojas—| niti ali pa vsaj opozoriti nanje. Kolikor morem presoditi, je aplikativna! vrednost rezultatov raziskave pomembna j : in v prvi apreksimaciji reši problem f• dimenzioniranja smuči glede na te2o srnu-f čarja. Uporaba metod matematične stati-; stike na rezultate meritev je zgledno lj izpeljano in bi mogla služiti za vzor pri nadaljnem delo, V zvezi z nadaljniim ; delom pa bi si dovolil še pripomniti, da bi bilo mogoče pomembno preiskati tudi f 1 vpliv drugih faktorjev na mehanske lastf: nosti razen debeline smuči in mostičen—^ ja in obenem iskati še bolj natančno f : zvezo med mehanskimi lastnostmi smuči \ ; in njihovo uporabnostjo. f ; H Ing. Ilobiču iskreno čestitamo za uspešno • resitev te zahtevne nalogo« Istočasno ve— ; ijajo naše čestitke tudi ing. Vovniku za brezhibno statistično obdelavo vseh po— , Matkov te naloge» Pridružujemo pa se mnenju prof, Kuhlja, da delo na tern x>odro— ; cju še zdaleč ni končano, da bo treba še ; v bližnj. bodočnosti preiskati tudi vplive drugih faktorjev na mehanske lastnosti smuči (razen debeline in mostičenja) in. obenem iskati še bolj natančno zvezo j ^d mehanskimi lastnostmi smuči in nji-hovo uporabnostjo. V primeru ugodna re-sitve teh problemov, bi skupek vsoh teh ; elaboratov, združenih v enotni znanstveno ! raziskovalni projekt na področju mehanskih lastnosti smuči, predstavljal prav gotovo edinstveni fari mer v strokovni svetovni literaturi na tem področju« AVSTRIJSKE FIRME Ing. J.O. NAJNOVEJŠE VESTI 1 KNhiSSEL ; L. __________ tovarna smuči Franz Kneissl iz Kufsteina , J6 koncem lanskega leta odprla na Dunaju : tkzv- "Kneisslov center", kjer lahko do-; ^i vsak interesent športna informacije ; lri nasvete za nakup smučarske opreme. Ja-Je > da so taki "nasveti." samo v prilog: ^leisslovi tovarni in je to konkurenčni j k°j med avstrijskimi prcIzvajalci, ^rav tako je Eneissl v lanskem letu imel en uspehj ki ni direktno povezan na športne dose žket > ' j j ; 1 ovarna smuči Franz Kneissl je pre jela aki priliki stati ob strašni« V primeru, da tovarna "Elan" ne bo popustila in bo ostala pri prvotni odločitvi, se bodo športni delevei Kranjske gore obrnili na tuje firme in na pobočjih Vitranca bodo viseli panoji s tujimi oznakami, la zadnji seji so tudi sprejeli sklep, da med tekmovanjem ne bodo pustili na smučišče uniformirane "Elanove" ekipe, - __________________________________ - P. K. _____ NA DRUGI POLOVICI STRANI PA NAM3ST0 "ELANA" NA. TA ČLANEK ODGOVARJA "ŠPORTNO DRUŠTVO" KRANJSKA. GORA, KAR BO TUDI OBJAVLJENO V 6/VIII. ŠTEVILKI "ŽELEZARJA". PREBERIMO: šport, društo-kranjska gora V 5. številki "Železarja" je avtor P.K. pisal o odnosu tovarne "Elan" do PIS-A tekmovanja v Kranjski gori, Ker vse trditve ne ustrezajo resnici, objavljamo nekaj pojasnil. Tovarna "Elan" je na ponudbo odbora za izvedbo FIS--A tekmovanja v Kranjski j gori takole odgovorila: "V zvezi z vašim dopisom z dne 18. 12. 1965, vam sporočamo, da ne moremo sprejeti vaše ponudbe o reklamiranju naših izdelkov. Letošnje leto smo že visoko presegli planirani znesek, namenjen za reklamo, poleg tega pa imamo že sklenjen aražma o reklamiranju naših izdelkov v Kranj uski gori za vse tekme v letošnji sezoni s smučarskim klubom "Kranjska gora". Pripomba; Dogovor je tovarna sklenila s predstavniki Š.D* in ne Smučarskim klubom, kot pomotoma navajar-jo v dopisu. V času letošnje PIS-A prireditve pa mislimo še posebej poslati na teren našo ekipo servisne službe. Menimo, da smo z gornjim in že postavljenimi reklamnimi panoji na področju žičnic Kranjske gore dovolj izpopolnili naš program reklamiranja ter se vam za ponudbo naj lepše zahvaljujemo," Iz tega lahko vidimo, da "Elan" sodelu-je pri takih in podobnih športnih prireditvah. Poleg tega pa tudi rugače izdatno podpira razvoj smučanja v Kranjski gori, saj pomaga smučarski Šoli, pa tudi smučarskemu klubu s popustom pri nakupu smučarske opreme./ Torej je bila kritika v enako naslovljenem članku v 5« številki neute:ne-Ijena in sklep odbora za izvedbo HS-A tekem, da "Elanove" ekipe ne bodo pustili na smučišča Vitrancaj nepravilen Pričakujemo, da bo to omenjeni odbor upošteval, saj si "Elan" resnično pri«* zadeva, da bi pomagal pri nadaljnem razvoju zimskih športov v Zgornje savski dolini. zanimivi s k tepi ' ir IL J In kaj dodaja k gornjemu "Elan"s Pl /\M in servisnih udlug na smučar tekmovanjih v letu 1966 ah DATUM KRAJ TEKIvDV. 6. 2. 1966 Zelenica 6. 2. 1966 Bohinj 12. 13. 2. 2. 1966 1966 Ze lenica 13. 2. 1966 Begunje . 13. 2. 1966 Gorje - Bled 13. 2. 1966 Sijemo 15. 17. 2. 2. 1966 1966 Kranj.gora 19. 2. 1966 Kranj.gora 20. 2. 1966 Zelenica 24. 27. 2. 2. do 1966 Jahorina '27. 2. 1966 Lokve 5. 6. 3. 3. 1966 1966 Krvavec i3. 3. 1966 Stari vrh Šk. Loka 13. 3. 1966 Krvavec 20. 3. 1966 Rudno polje 25. 3. do 27. 3. 1966 Planica 10. 4, 1966 Zelenica 1. 5. 1966 Okrešelj presodite sami VRSTA TEKEM MD MD MD SZS MD Drž.prv, MD Novinars. sv.prven. prv.SSJ mednar. Ing, J.0„ a) Mednarodna aaučargka zveza (FIS) je na svojem kongresu v Momai (Romunija) sklepala o enotnem oštevilčenju preteklih in prihodnjih svetovnih smučarskih prvenstev. Tako je med ostalim olimpijske zimste igre v Chamonixu leta 1924 priznala kot prvo svetovno smučarsko prvenstvo in vsa FIS tekmovanja pred letom 1937 veljajo naknadno tudi kot svetovna prvenstva. Po takem računanju bo v letu 1966 v času od 17. do 27. februarja v Oslu 26. svetovno smučarsko prvenstvo (Nordijsko) v avgustu pa v Portili — Čile alpsko svetovno prvenstvo. b) Slalom s samo eno palico bodo poisku-sili leta 1966 na treh tekmovan j ih moške in enem tekmovanju za ženske * Prav tako bo razpisan tudi poiskusni "simultani slalom" pri FIS-B tekmovanju. c) FIS je potrdil tudi tekmovanja v hi- | trostnem smučanju, to so tekmovanja^ : ki so vsako leto vršijo v Italiji na smučiščih Cervinie. vendar pa na leto ; ne bodo razpisali več kot tri tovrstna • tekmcpjrsnja. j MD DIT mednar. mednar. sm.poleti mednar« mednar. UJC SE SMUČAJO 2 Ar !\l OViMi Finžgar Miha iSMUČMI- ...... i , ■ j "DELO" 6, februarja 1966 | j V zadnjem času je v našem dnevnem časopi— j sju poleg gornjega izšlo že več člankovr I ki pišejo v) našem podjetju o samih snper-! lativih, N.pr. "Smuči na dolarski podlagi",: ! "Drugi na svetu", itd. I ' ■ i j Prav je, da se piše v Elanu, in njegovem I razvoju in izgradnji, kvaliteti in'plasma-I nu. Toda zdi se nam, da so novinarji le j nialo preveč in prevečkrat radodarni, •1|ako | da to že spominja na napihovanje, ki^lab-j ko škodljivo. ! I Prispevek v Delu pdd gornjim naslovom prar-j vi med drugimi,..,. Ne smemo pa pozabiti I tudi vseh drugih članov kolektiva, to je [ neposrednih proizvajalcev, ki so se vsa lo | ta nazaj, od tedaj, ko je bila tovarna | pred razsulom, močno trudili da so prigo-I spodarili toliko sredstev, da so si v ne— I kaj letih zgradili popolnoma novo tovarno. ! Že samo ta odstavek bi bil lahko žaljiv za : starejše delavce, ki so v podjetju več let, ! med njimi tudi nekaj ustanoviteljev, kakor j da smo nanje.pozabili in da se za podjetje ; niso prizadevali tudi prej, saj so Elan u- ! : stonovili, mu dali osnovno obliko in deja-! vnost, organiz acijo *+ pričeli z novo- j ; gradnjo tovarne in jo tudi že delno reali- * • : zirali. •' L- . 'pridobili kupce, ki so ; še danes glavni odjemalci, itd. Poglejmo, kakšna je bila razvojna pot smu-! či — glavnega artikla naše proizvodnje in j prodaje do danes, ki je bistveno vplivala, m razvoj podjetja. • Od leta 1945 pa do danes je razvojna pot , sgiuči dolga. 6e pa vemo, da so smuči v ten : času doživele več različnih spremeb, pa tu-, di ni dvajsetletna doba tako dolga do za&- ■ njih novosti. Naše podjetje je bilo usta*. novljeno v jeseni 1945 leta kot zadruga, odnosno prestavljena iz partizanskega Cerknega, kjer je bila že leta 1944 smučarska delavnica« Ker v tem smislu razvojne poti smuči še ni bilo v tej dvajsetletni dobi nič napisanega, bom obravnaval samo nje, ker bi bila za druge izdelke zopet svoja tema. Mislim, da ta pot od 1945 pa do dahneš ni bila lahka. To pa zato, ker je bila naša industrija vsa zrušena, na drugi strani pa tudi ni bilo strokovnih ljudi za industrijsko proizvodnjo, ker smo bili vsi le obrtniki. Za vse tovrstne težave, lw- se je obrtniški način izpodbijal in prehajal na industrijsko izdelovanje, so pripomogli dosti letni proizvodni plani dirigiranega gospodarstva, kateri so morali biti izpolnjeni, : ker je bil na podlagi planov postavljen narodni in osebni dohodek. Pred začetkom izdelovanja smuči, je bilo prvo popraviti, odnosno pripraviti delovne prostore. Začetek je bil v današnji stari stavbi brez prizidka, kateri je p0-krit s pločevino. Prvo smo morali sami popraviti »trop nad današnjo reketamo. Nato je bilo treba nabaviti stroje. Osnovne stroje za začetek je dal Rudiju oče, ali moj popol brat Rudolf starejši v najem. Izdelovanje smuči je povezano z jesenovim lesom, ker je osnovna surovina. Smuči smo strojno izdelovali v začetku v današnjem kovinskem prostoru, kjer se električno vari (si lahko, vsak ogleda). Ročno so se izdelovale zgoraj v današnji reketarni. Smuči so bile masivne, ia enega kosa lesa. Osnovno za priprav vo la* (frizov) je bilo, da so bile pr a-vilno rezane, tako da so letnice potekale pokonci (radionalni rez ali špigel" hale).• \ so bile oblikovno na površino rez-podobno kot tekaši® smuči. Krivijo- i ^0e konic se je delalo na kovinski obli— j kovani blazini, katera je bila postavije- i ^ na železni peči in speljano konišče ^°zi blazino. Na debelino skoblano smu- j v° si zapel na peči v objemko, nato za~ Cel močiti z vodo v konici spodaj in obe- j ^to si jo pritiskal na blazino do kraja j je podobno kot parno krivljenje). Zdi ko aj so v podjetju skoraj vsi delavci, si ne morejo predstavljati izdelovanja smuči iz enega kosa. V letu 1948 smo za-'jsli s poiskusi in tudi izdelali ka-kih 00 parov lepljenih smuči. Pri teh smu-je bila velika poraba lesa, tako da 81 nismo mogli predstavljati, da bi lah- |ko i y « ! ci n.a tak način izdelovali lepljene srnu-> saj smo imeli reze pri žaganju lamel toro krožne žage. Na lepljenih smučeh s° delali: Frelih Anton, Kolman Matko in i ^ani naš smučarski reprezentant Tine Mu- 1 I I Ro je, da se je takrat za 100 parov takih1 ®touči lahko nabral les {josebej, nismo pa Se posegali v Slavonijo. Ves jesen smo Nabavljali v Sloveniji, največ v ffcrekmur- ! Vse smuči, masivne in lepljene, so lle temno lužene in lakirane z nitro la« j °to. V letu 1949 je podje$$q dobilo zunar* j sodelavca tov. Pengova (danes neki- I v Ameriki) elektroinženirja, ki je bil ■ 2elo iznajdliv. Če bi imel on toliko pod- I £°re, kakor je ni imel, bi "Elan" v smu— °eh prišel lahko 5 let prej na zunanje ^žišče. Jaz sem se že dostikrat spomnil j ^j. Zato pa danes povdarjam, kakor sem ; v začetku omenil, da oni z obrtniško ze 12obrazbo, brez teorije in splošnega znanja ne morejo iti skupaj z ljudmi, ki so ! to°Čno teoretično podkovani. Zato tudi Pengov, ki je bil sam, nas pa več, 111 mogel uresničiti svojih idej, prav za- j ^a<^i naše nevednosti koliko je treba vlo— | 2lti truda in znanja, da se dosežejo re— j pitati. Spominjam se, da je bila vsota j 00.000 din porabljena, nam pa se je zde— ; nam v podjetju le transformatorji za u- ; porno gretje. j I Smuči so se delale Se po starem, samo, j da smo začeli z barvnim lakiranjem. V letu 1951 -52, ko je direktor Finžgar j Rudi navezal stike z znanim-. Avstrijski- j mi producentom smuči, gospodom Fišerjem starejšim, smo dobili 1 vagon (20 nP), jesenovih frizov - lat za masivne smuči. ! Po dobavi lesa so si ogledali tovarno "Fischer" poleg direktorja še tov. Justinj Janez in Finžgar Ivan. I I i Po tem obisku se je napravil korak v raz-i voju smuči doma. Omenjeni tovariši so prinesli novosti od Fischerja. Pripravi j at-ti se je začel les in stiskalnica za lep-: ljenje smuči. Smuči so bile sestavljene i iz dveh delov, lepljeno tako (horizontal-' no), da je bilo že lažje priti do lesa. j Smuči so bilo sestavljene tako, kot danes; z dvodelno sredico. j I * * I V letu 1953 so bili potrjeni načrti nove j tovarne na Gospodarskem svetu LRS. Pro— j jektivna dela je prevzel "Slovenija pro- . jekt", in sicer ing. Gregorič, kateri je I projektiral nadaljno gradnjo. I V letih 1953 - 54 smo vlagali veliko sre-j dstev, da bi povečali lepljene (splithev- ! jn) smuči, ker nismo mogli nikoli doseči ‘ letnih planov. ‘ . I I Spominjam se, ko smo H Čuferjem - očetom,; ki je bil tehnični svetovalec v podjetju,j začeli na papirju delati račune za 20000! parov smuči - koliko bi bilo treba lesa j po načinu rezanja z 5 mm krožno žago. Številke so bile velike, še več ali pre- 1 več je bilo pa žaganja in oblanja v njih.; lo > da bomo vse zapravili. Zaradi tega 8,110 prekinili s tem delavcem, ostali so Zn, današnji razvoj smuči v "Elanu" pa se i moramo zahvaliti takratnamu^smučarslsemu reprezentantu tov. Cvenkelj Francu, ka- i teri je T zimi 1954 - 55 imel možnost, ker se jo poznal z gospodom Kastle in bil pri njm v tovarni.' Gospod Kastle je dejal, da bi zaposlil !nekaj delavcev - mizarjev. Spomladi leta 11955 se je pristopilo k uradnem urejanju ;obiska in to potom zveznega zdruienja. iTako je bilo sklenjeno, da pošlje v tak-!rat najbolj renomirano tovarno smuči Ka~ !stle v Hohenemsi "Elan” "Planica šport" "Bosna šport" dva (2) delavca enega (1) delavca enega (l) delavca. I I Za naše podjetje sva bila določena z Je— ; ras Stanetom (omenjeni je šel leta 1958,. j k konkurenci na Reko, kjer je dosti poma*-: gal, da se je podjetje razvilo). I 1 4 ;Ko nam je gospod Kaafcle ponudil stole j pri sprejemni mizi in ko smo sedli, je na j mizi bil položen naš badminton reket z j etiketo "Elan". Bil sem precej presene-J čen. Gospod Kastle je začel spraševati, j kaj vse delooo pri nas, ker je vedel po ] dokumentih, da smo iz tovarne športnega j orodja. Naš odgovor je bil»"delamo reke- : ! te in telovadno orodje". On vpraša če , delamo tudi smuči, odgovor se je glasil ! ! da delamo malenkostne količine masivnih ! smuči (500 - 1000 parov). I' ' ! f SQ j V tovarni Kastle je delalo z deljenim de-! ! lovnim časom. Popoldan na§ je šef zopet i ; sprejel. V razgovoru nam je reke, da nas ! I bo čez mesec dni zopet poklical na razgo- | ! vor, nato je z obratovodjem iel z nami -I i ; po celi tovarni tako, da smo že isti dan : | videli skrivnosti pri lepljenih smučeh. j Naslednji dan ob 7 uri smo začeli z de— I lom. Jaz sem popravljal smuči, tov. Jeras ; | Stane je jemal smuči na debelino tako, da; i sta bili obe smučki enaki. Jeras je imel i ] en mesec tako žmljave roke od čistilnega j noža (cigkline), da še spati ni mogel. ; ; Teh nožev nismo poznali prtje. Po enem j mesecu je podjetje imel izdelan samski dom s kuhinjo in centralnim ogrevanjem. Delali smo : en teden podnevi od 7 — 12 ! ure in 13,15 18 ure, en teden pa pono- či od 18,30 - 6,30 ure z 30-minutnim od- , ! morom ob 24 uri. Po enem mesecu nas pokliče gospod Kastle v pisarno in vpraša, če smo zadovoljni. Mi smo mu pritrdili, on pa tudi da je z nami zadovoljen. Jaz sem delal na popravilih in sicer odkrivanje celuloidnih robnikov in zalivanje kofix robnikov. V oktobru, novembru in decembru 1955 smo izdelovali za vse boljše olimpijske reprezentance smuči za olimpiado v Gortini< Olimpijci so si ogledali tovarno* Jugoslovanska repre zentancji z vodjem Francijem Čopom, je bila tudi poleg. Po-: vabljeni smo bili tudi mi štirje Jugoslovani na slavnostno večerjo. Nji banketu so bili od strani tovarne s gospod Ka stle, njegova žena, obe hčerki, sekretarka in še nekateri. . j ' i R (nadaljevanje prihodki j njič) BIENALE INHUSTRIJSIEGA OBLIKOVANJA i { I V letu 1964 smo razstavili na tej tako I pomembni prireditvi svoje izdelke j snucij in smučarske palice. Z estetsko-oblikov-; ne strani so naši izdelki vzbudili vso i pozornost javnosti. , i Oblikovna smiselnost je prišla povsem do izraza med ostalimi razstavljenimi j)red-j meti, tako da smo dobili za to posebno | priznanje z javno pohvalo. Dne 22. JI*ul966 se je povabilo Mestnega sveta mesta Ljubljana udeležil slavnost^ podelitve priznanj in plaket naš Andrej Čufer. Prejeli smo spominsko plaketo in priznam nje ter nove pobude za razmah te vrste umetnosti in stroke v prid industrijske" mu razvoju. Hočevar ing. Jurij STANJE DELOVI® SILE na dan 31. 1. 1966 V podjetju z obratom družbene prehrane je bilo skupno zaposlenih 539 delavcev, od tega: 1 \ V ^ 4 ' //" <5?‘ .tV ROJSTVA! Rodili so sei moških žensk 266 273 nih 15 .delavcev, od tegat moških 12 žensk 3 ’ G1BAMJE IELOVNE SILE I i V januarju se v podjetju ni zaposlil 1 noben delavec. i j V januarju pa se je zaposlila v inšti- I tutu KARIŽ Jerica - kemični tehnik — na delovnem mestu laboranta. % GRMIČ Mariji - deklica j JERALA. M&rij i - deklica 1 raanS! ifajdi - deklica zaposle— j OVSENIK Wa»jeti — deklica .1 PANGERC Pavelnu - deklica ! . GOLiiAJER Janezu — deklica O O GIBLJIVI DEL V iESECU JANUARJU 1966 JE BILO IZPLAČA- i NOV v J O v i januarju pa je odšel iz podjetja KiANK Janez - mizar - zaposlen na mizarskih rožnih delih v smučarskem obratu — po sporazumu« POROKE ! Poročila se je Čufer Ivanka, delavka v smučariji. Čestitamo! \ SMUČARIJA 151 % SLO - TELOVADNO ORODJE 162 % KOVINSKI OBRAT 174 1o SEDLARSKI OBRAT 180 SKUPNO LESNI OBRAT 152 % PODJETJE 155 rgnagsar. IZ ZASEDANJA DSP Po tolmačenju novega zakona o delovnih razmerjih je Predsednik DS zaključil razpravo s sledečo ugotovitvij o:"Težko je danes dobiti službo, še težje pa jo je izgubiti!" **■. *\ :Vprašanje št. 5 s i j"Ali je nujno potrebno, da po več predstavnikov hkrati potuje v inozemstvo po jistem vprašanju« Ali ne bi to moglo op~ ,raviti manj ljudi?” j jKakor je poznano, naše podjetje cca 65 % (svoje proizvodnje izvaža in to v glavnem ;smuči in pa ostale zimsko-športne rekvi-izito« Lansko leto smo dosegli izvoz oko— jli 1,000.000 USA #, v letošnjem letu pa {z ozirom na kapaciteto, predvidevamo iz- 'voz 1,100.000 USA g. I i I !Za proizvodnjo teh rekvizitov, predvsem ;smuči za izvoz pa uvažamo tudi nekatere reprodukcijske materiale in sicer v vi-jšini nekaj nad 400.000 i [Kar se tiče vprašanja potovanja naših ;predstavnikov v inozemstvo, moramo ugotoviti, da so to v glavnem namenjena reševanju komercialnih vprašanj, bilo prodajnega, odnosno nabavnega značaja in le manjše število potovanj je tehnično— :strokovnega značaja. V lanskem letu je j bilo največ službenih potovanj na specializirane športno sejme, kakor ¥iesbo-den, Kdln, Milano, Interlaken in se jih je udeležilo več naših predstavnikov, iZaradi številnih obiskovalcev na teh sejmih je potrebno, da poleg komercialnih zastopnikov prisostvuje tudi odgovorni predstavnik podjetja, bilo po proizvod-no-tehnični plati (pojavljanja vprašanj ■za spremembo modelov, vprašanja izkori— iščanja kapacitet, itd.), često pa je t treba reševati vprašanje načelneg zna>-: čaja celotne prodajne politike. Ravno tako pa tudi naša nabavna služba v svo— j jih stikih predvsem kontaktira večje do— jbavitelje, kakor so Inter-Montana iz j Švice*. Herbol Werke v Nemčiji, Convert v Franciji in pa proizvajalca za aciyl <-•> /'s vprašanja\ v Italiji. Treba je vsaj enkra"&^na leto i na primernem nivoju razpravljati o konkretnih problemih nabav, predvsem pa seveda najvažnejše vprašanje dolgoroč— j nega sodelovanja,vprašanja cen, rabatov« ter vprašanje splošne politike sodelo— j vanja. i | 0 vseh potovanjih se vedno pismeno, ka- ; kor tudi ustmeno poroča pravnemu odbo-j ru z obrazloženim poročilom, ki pri nabavi vsebujejo primerjave doseženih cen ; napram dosedanjim centim in slično. ' Drži pa, da naše podjetje še daleč pre- i malo posveča j>ozo:mosti obiskom v inozemstvu, ki so tehnično-strokovnega zna' ! čaja. Kot priner bi navedli samo to, da ; odkar obstoji "Elan", se praktično rar-, zen olimpiade ni udeležil večjih medna-: rodnih tekmovanj niti en naš strokovnjak j Temu vprašanju bomo morali v prihodnjem posvetiti tudi večjo pažnjo, predvsem z ozirom na skrb, da zadostimo našim kapa^ ! citetam, na drugi strani pa, da proizvod i jamo in prodajamo čim dražje smuči, i _ j Tu so nas svetovni znani proizvajalci i daleč prehiteli, saj se z močnimi ekipah j mi udeležujejo vseh pomembnih tekmovanj', "v **'■ r i , v r ‘ t V V' '• • v 'V,', (i -v TEKfcE ZA PRODAJO ŠPORTNIH ARTIKLOV. j Slivno kakor mA, potujejo tudi. naši ino— j i zemski partnerji in sicer zaradi tega, i ! ker polagajo izredno važnost na posomez-; Qe zaključke poslov s svojimi strankami, i | Analiza naših kupcev nam prikazuje, da ; Prihajojo ti kupci 'tudi večkrat letno, !°bičajno dva do trikrat v širši zasedbi, j N.pr. CGIuiAR-M)NZA iz Italije vedno dva |do trije predstavniki, GHESVIG skupno z Ameriko in Kanado trije do štirje pred~ I stavniki, na sejem jih potuje celo pet !šest, INTER—ŠPORT v Švici za osnovno ! ;Pogodbo štiri do 5 predstavnikov, letos i Pa jih je bilo celo šest, francoski kupec MONTANA Pariz dva do trije predstavniki in sJ.ično, Le v Nemčiji imeamo ure- ; ;Gene s kupci tako, da se sestanemo dvak- i ^at letno pa sejmih^ fc.j, v Viebadnu in Kolnu na posebnih konferencah in enkrat J 3ih s kompletno kolekcijo obiščemo. Ti kupci pa še poleg tega vedno pridejo ; Vsaj enkrat letno do nas. Omenil bi še to, da kupec iz Amerike, kakor kupec iz 1 Kanade prihajata sedaj redno dva do trikrat na leto, preje pa nas je stalno o-bi skoval njihov predstavnik, ki je stalno živel v Švici. y nabavni službi naši dobavitelji priha>-Oajo zaradi kompleksnih in definitivnih ;dogovorov običajno v večji zasedbi kot ikomercialisti, skupno s strokovnimi delavci* Tako INTER-MONTANA Vedno 2 do 3, !INTERBA-Avstrija 2, HERBOL BERKE običaj- ; Qo komercialni in še on tehnik in slično. Ti obiski pa so letno večkratni, kaj-ti trgovci se dobro zavedajb, da je nujno čuvati dobre kontakte in si s tem zasigurati dobro prodajo. Če primerjamo naša potovanja na zunanja : tržišča z notranjim tržiščem, čeprav pretežno izvažamo, vidimo, da tudi doma po ; odgovornejših strokovnih stvareh, kakor tudi komercialni strani, v kolikor gre za dogovore dolgoročnega značaja, potu-je več ljudi. Poglejmo samo vprašanje sklepanja pogodb za nabavo jesena, dolgoročno sodelo- ; vanje z IMPOL-om, vprašanje odnosov z JTJGOBANKD za izvoz in uvoz itd. Povsod pa, kjer se obravnava le o žica strokovna— j specifična vprašanja, potuje le en predstavnik, N,pr, vprašanje finan&Lh težav i v Švici, sejem v InterlaJranu, kolekcije z osebnim obiskom v Nemčiji ter strokov—; no~tehnična potovanja, ki so namenjena i predvsem spoznavi uporabe materialov, pri izdelavi naših proizvodov, ipd, Tu- i di na Norveško, do Concerna-GRESVIG je potoval vedno samo eden, čeprav je šlo načelno za prodajo celotne kolekcije pod imenom "Gresvig”, torej za vso Siten-: dinavijo, USA in Kanado, Znano pa je, j da smo za letošnje leto prav na podlagi j predhodnih razgovorov in konference, ki j je bila sklicana v Oslu lanskega leta, j dosegli dvig naročil kar za cca 70 . * I Smatram, da bi bilo to vprašanje zaradi ; pomanjkanja prostora obdelati na enem od: prihodnjih zasedanj delavskega sveta, kjer naj bi se razjasnila politika poto-; vanj, ker od tega je odvisen predvsem j naš komercialni uspeh. Naše zirišane proizvodne kapacitete in neugodni vpli- ; vi gospodarske reforme na l^ase podjetje,! zahtevajo temeljito obdelavo tržišča s posebnim ozirom na to, da smo v letoš- I njem letu dobili samostojno uvozno - izvozno registracijo, katero bomo morali i postopoma uvajati in izvajati,' ! ) / 23 KINO RADOVLJICA DVOJICA V STEPI - Sovjetski film \ ZLOČIN V PENZIONU - Nemški film 15. 2. 1966 16. 2. 1966 ob 20 uri ob 18 in 20 uri KRALJICA KOLORADA - Ameriška barvna glAs-bena komedija 17. 2. 1966 19. 2. 1966 20. 2. 1966 ob 20 uri ob 20 uri ob 16 in 20 uri PLANDRIJSKI PES - Ameriški barvni film 18. 2. 1966 19. 2. 1966 ob 20 uri ob 18 uri RAZBITINA LADJE MBRY BEAR - Ameriški barvni film 20. 2. 1966 ob 18 viri KONJENIKE - Ameriški barvni film 22. 2. 1966 ob 20 viri REV0LVERASI CASA GRANDE — AmMriški barvni film 24. 2. 1966 25. 2. 1966 26. 2. 1966 27. 2. 1966 ob 20 uri ob 20 uri ob 20 uri ob 16 in 20 uri PRI ČRNEM KONJIČKU - Avstrijski barvni film 27. 2. 1966 ob 18 uri in ob 10 uri matineja MAČKA STEGUJE KREMPLJE - Francoski film 26. 2. 1966 ob 18 uri 1. 3. 1966 ob 20 uri 2. 3. 1966 ob 18 uri KLIC TROBENTE - Amreiški barvni film 2. 3. 1966 ob 20 uri 4. 3. 1966 ob 20 uri " 5. 3. 1966 ob 18 uri . PREGON IZ PEKLA film — Ameriški barvni ve ste*11 1 3. 3. 1966 ob 20 uri 5. 3. 1966 ob 20 uri 6. 3. 1966 ob 18 in 20 viri TOPOVI IZ NAVAR0NE - Ameriški barvni fi^ 1 6. 3. 1966 ob 15,30 uri I REV0LV3RAŠ IZ ARIZONE - Češki baraki fi^ 8. 3. 1966 9. 3. 1966 ob 20 uri ob 18 in 20 uri LUCIJA - Jugoslovanski film 11. 3. 1966 12. 3. 1966 13. 3. 1966 ob 20'uri ob 20 uri ob 14 in 18 viri I HSRKUL OSVAJA ATLANKTIKO - Italijanski barvni film 10. 3. 1966 12. 3. 1966 13. 3. 1966 ob 20 uri ob 18 uri ob 16 in 20 uri BRIDKOSTI LJUB2ZNI - Francoski film 15. 3. 1966 16. 3. 1966 ob 20 uri ob 18 in 20 uri -O V (J O ■ . , Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih! Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Splozka tla in nered povzročata nevarne padce! Ali si se piepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana! Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževalce nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovalkah, stikalih itd. Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana jenevarna Prehodi morajo biti vedno prosti!