URADNI VESTNIK
DOLENJSKE
— za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, TREBNJE
Letnik 1.	NOVO MESTO,	25. junija 1964	St. 7
VSEBINA OBČINA ČRNOMELJ:		lovnih skupnosti skupščine občine Črnomelj, ki so bile 12. 6. 1964	
63.	Odlok o hišnem redn 64.	Odlok o ureditvi vodovoda in plačevanju voda rine na območju občine Črnomelj 65.	Poročilo o izidu nadomestnih volitev v zbor de		OBČINA METLIKA: 66. Odlok o prenosu sredstev družbenega investicijskega sklada občine Metlika na Komunalno banko Novo mesto	
OBČINA ČRNOMELJ
63.
Na podlagi 13. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ št. 17-222/62), 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 2-22/59) in 233. člena statuta občine Črnomelj je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. 5. 1964 sprejela
ODLOK o hišnem redu.
1. člen
Ta odlok se uporablja na območju občine Črnomelj za vse stanovanjske hiše, ne glede na to, ali gre za stano vanjske hiše, ki so družbena lastnina, ali deloma družbena lastnina deloma pa v lasti občanov in jih upravlja hišni svet, ali pa gre za stanovanjske hiše občanov, ki jih upravlja lastnik.
2. člen
Nosilec stanovanjske pravice, ki mu je bilo stanovanje pravnomočno dode ljeno, mora predložiti to pravnomočno odločbo predsedniku hišnega sveta oziroma lastniku hiše in skleniti z njim stanovanjsko pogodbo v pismeni obli ki.
Stanovanjsko pogodbo je treba skleniti najpozneje v 30 dneh po tem, ko je vročena odločba.
3. člen
V pismeni stanovanjski pogodbi je treba navesti število prostorov z označbo namena, kateremu služijo, in stanje stanovanjskih prostorov, ki jih nosilec stanovanjske pravice prevzame v uporabo. To stanje se mora ugotoviti tudi s posebnim zapisnikom, ki ga podpišeta predsednik hišnega sveta oziroma lastnik hiše in nosilec stanovanjske pravice.
4. člen
Ob neupravičeni vselitvi je predsednik hišnega sveta oziroma hišni lastnik dolžan tako vselitev takoj sporočiti stanovanjskemu organu občinske skupščine.
5. člen
Nosilec stanovanjske pravice je dolžan sporočiti čas izselitve predsedniku liišnega sveta oziroma lastniku hiše in stanovanjskemu organu občinske skupščine najmanj 5 dni pred izselitvijo. Ob izselitvi mora nosilec stanovanjske pravice izročiti stanovanjske prostore v takem stanju, v kakršnem jih je prevzel, upoštevajoč normalno redno obrabo. Nosilec stanovanjske pravice mora izročiti ob izselitvi preds. hišnega sveta oziroma lastniku hiše ključe stanovanja, vežnih vrat in ostalih prostorov, morebitne izgubljene ključe pa nadoknaditi. Ob izselitvi se z zapisnikom, ki ga podpišeta predsednik hišnega sveta oziroma lastnik hiše in nosilec stanovanjske pravice, ugotovi stanje stanovanjskih in ostalih prostorov, Vsako okvaro teh prostorov, ki presega normalno obrabo, mora popraviti nosilec stanovanjske pravice na svoje stroške, sicer to stori hišni svet oziroma lastnik hiše na stroške nosilca stanovanjske pravice.
6. člen . . >
Skupni prostori, kot so dvorišče, kleti, stopnišče, hodniki, podstrešni prostori, pralnica, sušilnica itd., morajo biti na razpolago vsem stanovalcem hiše, ki pa so jih dolžni uporabljati obzirno in jih varovati pred vsako nepotrebno škodo, čas, način uporabe in čiščenja teh prostorov določi hišni svet oziroma lastnik hiše v sporazumu s stanovalci.
7. člen
Nosilec stanovanjske pravice sme sprejeti podstanovajea in mu dati v uporabo del stanovanjskih prostorov.
Nosilec stanovanjske pravice in pod-
stanovalec morata, skleniti pogodbo, s katero nastane podstanovalsko razmerje.
Kolikor se nosilec stanovanjske pravice poklicno ukvarja z oddajanjem stanovanj, mora imeti za to dovoljenje organa občinske skupščine Črnomelj, ki je pristojen za stanovanjske zadeve.
8. člen
Nosilec stanovanjske pravice sme prenoviti ali prezidati stanovanjske prostore le s privoljenjem hišnega sveta oziroma lastnika- hiše. Kadar pa gre za preložitev ali prezidavo, za katero je potrebno gradbeno-dovoljenje, mora imeti tudi gradbeno dovoljenje pristojnega organa.
Ob izselitvi mora nosilec stanovanjske pravice prepustiti popravljene ali prezidane prostore v nespremenjenem stanju, razen če je bil sklenjen drugačen dogovor med njim in hišnim svetom oziroma lastnikom hiš?.. Tak dogovor mora biti sklenjen pismeno in ga morata podpisati nosilec stanovanjske pravice in predsednik hišnega sveta oziroma lastnik hiše.
S pogodbo, ki jo skleneta nosilec stanovanjske pravice in hišni svet oziroma lastnik hiše, se določi, kdaj lahko zahteva nosilec stanovanjske pravice celotno ali delno povračilo stroškov, ki jih je imel s tem, da je stanovanjske prostore znatno izboljšal, in kdo naj mu povrne te stroške.
9. člen
Nosilec stanovanjske pravice in pod-stanovalec sta dolžna:
1. vzdrževati stanovanjske in ostale prostore v uporabnem stanju,
2. paziti na red in snago v stanovanju in V skupnih prostorih,
3. uporabljati stanovanje tako, da ne moti miru in počitka stanovalcev, posebno od 21. do 6. ure,
4. takoj sporočiti predsedniku hišnega sveta oziroma lastniku hiše pomanjkljivosti in Okvare v stanovanju in skupnih prostorih, kolikor jih nista sama dolžna popraviti,
5. skrbeti, da se ne pokvarijo vodovodne, električne in ogrevalne naprave, posebno zaradi mraza in mokrote,
6. pri dovozu kuriva 'ali česa drugega takoj počistiti pločnik ali druge prostore,
7. redno zračiti stanovanjske in druge prostore,
8. plačevati stanarino do vsakega 5. v mesecu vnaprej, če ni s posebno pogodbo določeno drugače,
9.	udeleževati se sestankov zbora stanovalcev.
10. člen
Nosilec stanovanjske pravice mora na lastne stroške:
1. uničiti mrčes, če se pojavi,
2. poskrbeti za čiščenje štedilnika vsak mesec, peči pa po potrebi, posebno pred začetkom ogrevanja, v jeseni,
3. prebeliti kuhinjske prostore najmanj vsako drugo leto, stanovanjske in poslovne prostore pa, kakor hitro se pokaže za to potreba, najmanj vsako peto leto,
4. poskrbeti za mala popravila, na primer:
a) za popravilo električnih stikal in varovalk,
b) vodovodnih tesnil v pipah,
c) poškodovanih ključev in ključavnic,
č) zvoncev na vratih,
d) pečnic v pečeh in štedilniku,
e) kurilnih in pepelnih vratc,
f) rešetk,
g) štedilnih plošč,
h) tesnilnih straniščnih rezervoarjev, straniščnih desk, razbitih stekel, električnih stikal in podobno,
5. razkuževati stranišče brez vodnega izpiranja s primernimi razkuževalnimi sredstvi,
6. odpraviti vse okvare, ki jih je napravil hote ali iz malomarnosti.
Predmete iz prejšnjega odstavka, ki se ne dajo popraviti, mora nosilce stanovanjske pravice nadomestiti z novimi.
11. člen
Nosilec stanovanjske pravice je od govoren za škodo, ki bi nastala zaradi zanemarjanja njegovih dolžnosti, in za škodo, ki bi jo povzročili člani njegove družine in njegovi podstanovalci, obiskovalci ali voznik, ki je z nepravilno vožnjo, opravljeno po naročilu nosilca stanovanjske pravice, prizadejal hiši ali njeni pritiklini kakšno škodo.
12. člen
Nosilec stanovanjske pravice, njegovi družinski člani in podstanovalci ne smejo v stanovanjskih in skupnih prostorih storiti kakršnegakoli dejanja, ki bi utegnilo povzročiti škodo ali pa motiti mimo sožitje med stanovalci.
Posebno je prepovedano:
1. sekati drva ali drobiti premog v prostorih, ki niso za to določeni,
2. uporabljati strojne naprave, ki povzročajo prekomerni ropot, hrup ali šum; šivalne in druge stroje je treba pri uporabi primemo podložiti, da se ropot ublaži,
3. v času nočnega počitka med 21. in 6. uro igrati na zvočnih inštrumentih, peti ali drugače kaliti nočni mir,
4.	uyoruuijau zvočnike, lauioaparau:, giamoione, glasbila ah kakršnekoli uruge napiave na tak način, da motijo stanovalce,
а. igrati na dvorišču ali v neposredni bližini stanovanjske hise igre, ki bi utegnile ogrožati telesno varnost stanovalcev ali ki bi povzročile škodo v stanovanjih, na poslopju ali nasadih,
б. vpiti na uvoriscu in hodnikih,
7. pljuvati na tla ali drugače pone snažiti posiopje, dvorišče ali k poslopju pripadajoč prostor,
8. metati odpadke .ah druge predmete na tla po uodniku, vežan in dvorišču, metati ali izlivati v stranišče, vodovodno školjko ali odtočno cev nekaj, kar lahko zamaši stranišče ali odtočno cev,
9. iztepatl preproge ali druge predmete, odlagati pepel in odpadke na mestih, ki niso za to določena,
10. zamazati ali poškodovati poslopje s pisanjem ali pritrjevanjem plakatov v vežah, stopniščih ali hodnikih, na-lepljati uradne in druge objave, naznanila in obvestila na mestih, ki niso za to določena,
11. zastavljati veže, hodnike, stopnišča ah dvorišča s kakršnimikoli predmeti, postavljati kolesa ali druga vozila kakor tudi otroške vozičke izven za to določenih mest,
12. prekomerno močiti tla, pomivali ali barvati parkete, močiti in umivati pode iz mehkega lesa, ki so impregnirani z oljem, ne da bi se obnovila impregnacija,
13. IX) nepotrebnem trošiti vodo, pomivati posodo v stenskih izlivkih in puščati v skupnih prostorih prižgano luč po uporabi,
14. postavljati na okna nezavarovano posodo z cveticami ali zalivati cvetice tako, da odteka voda po zidu,
15. prati in sušdti perilo v stanovanju, če je na razpolago pralnica in sušilnica perila oziroma prostor za sušenje perila, po pranju opustiti čiščenje pralne naprave, posebno pralnega kotla; v hišah, kjer rti pralnice in prostora za sušenje perila, uporabljati za pranje in sušenje perila druge prostore, kakor jih je določil hišni svet oziroma lastnik hiše,
16. polivati pri kurjenju kurilnih na prav kurivo z bencinom, petrolejem ali drugimi močno vnetljivimi sredstvi,
17. rabiti kopalne in umivalne naprave za pranje velikega perila,
18. hraniti na podstrešju gorljive predmete,
19. rediti živali in perutnino ter imeti pse in mačke brez privolitve hišnega sveta oziroma lastnika hiše,
20. vlivati odpadne vode v žlebove, na cesto ali na dvorišče,
21. storiti kakršnokoli dejanje, ki bi utegnilo povzročiti škodo v stanovanju, poslopju ali na pripadajočem zemljišču,
22. uporabljati stanovanjske prostore v druge namene bree odobritve pristojnega organa,
23. pred pročeljem zgradbe zlagati drva, če je za to na razpolago drug prostor, ali jih naslanjati na zid,
24. pred pročeljem zgradbe puščati
drva, če jih drugod m mogoče zložiti, več kot 48 ur, premog pa več kot 8 ur,
25'. puščati vežna in vrtna vrata odklenjena poleti od 21. do 5. ure, pozimi pa od 20. do 6. ure.
13. člen
Hišni svet oziroma lastnik hiše mora vzdrževati stanovanjsko zgradbo z vsemi napravami v rabnem stanju in sicer tako, da ne kazi podobe hiše ter mesta. Hišni svet oz. lastnik hiše lahko pregleda po potrebi stanovanjske in skupne prostore v navzočnosti nosilca stanovanjske pravice.
14. člen
Spore med hišnim svetom oziroma lastnikom hiše in nosilcem stanovanjske pravice, ki nastanejo zaradi dolžnosti nosilca stanovanjske pravice ali zaradi popravljanje stanovanjsko hiše in njenih naprav, rešuje poravnalni svet občinske skupščine Črnomelj.
15. člen
V stanovanjskih hišah, ki imajo več kakor 12 stanovanj ali za več hiš skupaj, kjer to dopušča donos stanarine, se lahko nastavi hišnik ali snažilka. Kjer rti hišnika ali snažilke, opravljajo hišniške posle nosilca stanovanjske pravice po dogovoru s hišnim svetom oziroma lastnikom hiše in po vrstnem redu, ki ga določi hišni svet oziroma lastnik hiše po predhodnem sporazumu z nosilci stanovanjske pravice
16. člen
Hišnik ali snažilka sta dolžna:
1. vsak dan pomesti stopnišče, veže in skupne hodnike ter jih po potrebi tudi pomiti oziroma poribati,
2. vsak dan pomesti dvorišče do 7. uro zjutraj,
3. vsak dan pomesti pločnik, v zimskem času pa iz njega počistiti sneg do 6. ure zjutraj, ob poledicah pa ga posipati z drobnim peskom ali žago-vino tor odmetati sneg od hiše in očistiti prehode,
4. vsaj enkrat na mesec očistiti in pomiti okna na stopniščih in skupnih prostorih,
5. ob določeni uri odklepati in zaklepati vežna vrata ter prižigati in ugašati skupne luči,
6. vse hišne naprave zavarovati pred okvarami, posebno pred požarom, mrazom, vlago in podobnim ter jih pregledati vsaj enkrat mesečno,
7. skrbeti, da so gasilske naprave v zgradbi pravilno nameščene in v uporabnem stanju.
8. nadzorovati odlaganje smeti in drugih odpadkov ter skrbeti za njihov redni odvoz,
9. skrbeti in nadzorovati, da imajo nosilci stanovanjske pravice red in snago v skupnih prostorih,
10. opozarjati hišni svet na napake, okvare in pomanjkljivosti in predlagati potrebna popravila.
17. člen
Hišni svet je dolžan skrbeti za pravočasno izvršitev predpisanih preven-
tivnih požarnovarnostnih ukrepov; za izvršitev teh ukrepov je odgovoren hišni svet, upravnokazensko pa predsed-nih hišnega sveta.
18. člen
Ta odlok mora biti obešen na vidnem mestu v vsaki hiši, v kateri je vsaj eno stanovanje dano v najem.
19. člen
Hišni svet oziroma lastnik hiše je dolžan v veži vsake stanovanjske hiše izobesiti seznam nosilcev stanovanjske pravice.
2(1. člen
Kršilci določb tega odloka se kaznujejo za prekršek:
1.	iz	1., 3.,	4., 8.,	11.,	12.,	16.,
18., 22. in 25. točke 12. člena ter 17. člena z denarno kaznijo do 10.000 din,
2.	iz 1., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. tč. 9. čl., 1. do 6. točke 10. člena ter 5., 6., 7., 13.,
15., 17., 20., 21., 23. in 24. točke 12. dl. z denarno kaznijo do 5000 din,
3. iz 2. točke 9. člena ter 9., 10. in
19.	točke 12. člena odloka o javnem redu in	miru	bivšega	okraja	Novo
mesto (Ur. 1. LRS št. 9-25/61,
4. iz 3.	točke	9. člena	ter	2.	in	14.
točke 12.	člena	po določbah	17.	in	18.
člena zakona o prekrških zoper javni red in mir (Ur. 1. LRS št. 38-194/59).
Ce stori mladoletnik prekršek po tem odloku, se kaznujejo njegovi starši oziroma njegov skrbnik po 19. členu zakona o prekrških zoper 'javni red in mir (Ur. 1. LRS št. 38-194/59), če so zanemarili svojo dolžnost in niso skrbeli zanj.
21. člen
Za povzročeno materialno škodo je odgovoren povzročitelj škode pa načelih civilnega prava ne glede na upravnokazensko odgovornost.
22. člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. Z istim dnem preneha veljati odlok o hišnem redu št. 01/1-2379/1 z dne 22. junija 1956, objavljen v Uradnem vestniku okraja Novo mesto št. 13 z dne
7.	septembra 1956.
Številka: 36-29/64
Datum: 36. 5. 1964
Predsednik občinske skupščine
inž. Rado Dvoršak, 1. r.
64.
Na podlagi 1. odstavka 38. člena uredbe o dopolnitvi uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št. 30-379/54), 3. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 22/59) in 223. člena statuta občine Črnomelj je občinska skupščina. Črnomelj na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. 5. 1964 sprejela ODLOK
o ureditvi vodovoda in plačevanja vodarine na območja občine Črnomelj
1. člen
Komunalno podjetje Črnomelj (v nadaljnjem besedilu: komunalno podjetje) upravlja vse vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami na področju občine Črnomelj, ki je v njegovih osnovnih sredstvih.
2. člen
Hišni posestniki, najemniki, podna-, jemniki, delovne in druge organizacije ter društva, ki imajo v svojih stanovanjih, obrtih ali poslovnih prostorih nameščene vodovodne naprave s pitno vodo, so jih dolžni čuvati v uporabnem stanju in okvare takoj javiti komunalnemu podjetju.
3. člen
Odvzem vode iz javnega vodovoda je dovoljen samo na za to napravljenih priključkih, odvzem vode na hidrantih pa je dovoljen brez posebnega dovoljenja samo gasilcem za gašenje požara, za vsak drug odvzem pa je potrebno posebno dovoljenje komunalnega podjetja.
4. člen
Vse vodovodne naprave in omrežje z vsemi zajetji in izlivki se morajo vzdrževati v uporabnem stanju, zlasti je prepovedano onesnaženje njihove okolice.
5. člen
Prepovedano je vsako samovoljno poseganje v delovanje javnega vodovoda ter nepotrebno trošenje vode in nesmotrno > izkoriščanje vodovodnih naprav.
Prepovedano je zlasti graditeljem in ostalim uporabnikom uporabljati pitno vodo za namene, ki niso v zvezi z osebno potrošnjo, če je mogoče uporabljati tekočo ali drugo vodo.
6. člen
Vsako razširjanje vodovodnega omrežja, naprava večjih priključkov ter večja rekonstrukcija obstoječega omrežja se lahko izvrši le z dovoljenjem organa, pristojnega za komunalne zadeve pri občinski skupščini Črnomelj.
O vodovodnem omrežju in priključkih je treba voditi ustrezno dokumentacijo pri komunalnem podjetju in pri občinski skupščini Črnomelj.
7. člen
Svet, pristojen za komunalne zadeve pri občinski skupščini Črnomelj, odloča na predlog komunalnega podjetja:
1. o omejitvi potrošnje vode zaradi dolgotrajne suše ali daljšega popravila vodovodnih naprav,
2. kadar bi samovoljnost potrošnikov vode utegnila, povzročiti nevarnost splošnega pomanjkanja vode,
3. v medsebojnih sporih med potrošniki in komunalnim podjetjem.
8. člen
Vodarina se'plačuje redno vsak mesec, pobira pa jo komunalno podjetje. Izjema so oddaljeni kraji, za katere
uredi pobiranje vodarine komunalno podjetje. V primeru, da zavezanec ne plača vodarine dva meseca zaporedoma, mu komunalno podjetje lahko vodo zapre.
9. člen
Komunalno podjetje je upravičeno odklopiti vodo:
1. če potrošnik ne vzdržuje v rodu vodovodnih naprav in omrežja od javnega vodovoda dalje ter notranjih naprav,
2. če uporablja potrošnik vodo iz javnega vodovoda brez dovoljenja,
3. če samovoljno preureja vodovodne naprave, ■
4. če ne da kontrolnemu organu stvarnih pojasnil, ki so potrebna za zagotovitev pavšalno porabljene vode, ali če ne dovoli pregleda vodovodnih naprav,
5. če ne odpravi okvar na svojih instalacijah oziroma spojnih vodih v določenih rokih.
Komunalno podjetje lahko občasno izvršuje kontrolo hišnih in drugih vodovodnih instalacij zaradi zmanjšanja izgube vode. Oseba, ki kontrolira naprave, mora imeti posebno pooblastilo.
10. člen
Prepovedano je samovoljno odpirati ventile, zasunke in hidrante na javnem vodovodnem omrežju ali oškodovati vodomere, plombe na vodomerih in druge naprave javnega vodovoda.
11. člen
Vodarina se plačuje praviloma po porabljenih kubičnih metrih vode. Kjer še ni zgrajen vodomer, se plačuje pavšalno.
Komunalno podjetje je dolžno v roku 4 let urediti hišne priključke tako, da bo mogoče plačevanje vodarine po prvem odstavku tega člena.
12. člen
Vgraditev vodomera z jaškom ter priključek bremeni potrošnike vode. Vodomer je last komunalnega podjetja in ga potrošnik ni dolžan plačati. Po uveljavitvi tega odloka se ne smejo napravljati novi vodovodni priključki za posamezne potrošnike brez vgraditve vodomera.
13. olem
Za vsak nov priključek na vodovodno omrežje se plača pristojbina, in sicer:
1. aa enodružinsko hišo in za prvo stanovanje v večstanovanjskih hišah din 2000,
2. za vsako nadaljnje stanovanje din
1000.
Za napravo priključka je potrebno dovoljenje komunalnega podjetja.
14. člen
Potrošniki, ki imajo vgrajene vodomere, plačujejo za 1 kubični meter porabljene vode:
1.	gospodinjstva 35 din,
2.	šole, družbene organizacije, internati, otroška igrišča in društva 50 din
'	3. gospodarske organizacije, zavodi
in vsi drugi 90 din.
Za izreden odvzem vode (odvoz vode itd.) plačajo potrošniki po 120 din za kubični meter.
Individualni potrošniki, katerim se poraba vode zaračunava pavšalno, plačajo mesečno:
1. v stanovanjih s kopalnico in WC za vsako osebo 80 din,
2. v stanovanjih z WC za vsako osebo 65 din,
3. v stanovanjih brez kopalnice in z navadnim straniščem za vsako osebo 50 din,
4. v stanovanju brez vodovoda, ki se oskrbuje z vodo na javnih izlivkih, za vsako osebo 40 din.
Rejci živine, ki nimajo vodomerov, plačajo mesečno:
1. za glavo živine nad 1 letom sta-' rosti 30 din,
2. za glavo živine pod 1 letom starosti 15 din,
3. za vsakega prašiča in vsako glavo drobnice 15 din.
Uporabniki vrtov, ki nimajo vodomera, plačajo za zalivanje v rastni dobi maj-septerhber po velikosti vrta od 100 do 300 din.
Za industrijska podjetja in druge delovne organizacije in ostale porabnike, katerim se zaračunava odškodnina pavšalno, se obračunava poraba vode na podlagi predhodne pogodbe med potrošnikom vode in komunalnim podjetjem oziroma na podlagi odločbe komunalnega podjetja, če pogodba ni bila sklenjena.
Zoper odločbo komunalnega podjetja o odmeri Vodarine je dopustna v 15 dneh po prejemu pritožba na svet občinske skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve.
15. člen
Hišni lastniki oziroma upravitelji hiš, kakor tudi drugi uporabniki vode, ki plačujejo pavšalno vodarino, morajo takoj, najkasneje pa v 15 dneh, prijaviti komunalnemu podjetju vsako spremembo o številu potrošnikov vode.
16. člen
'Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 8000 din:
1. kdor brez dovoljenja opravi priključek na vodovodnem omrežju,
2. kdor kvari vodovodno omrežje in naprave ter onesnaži bližino okolice vodovodnih naprav,
3. kdor se ne drži določb o omejitvi potrošnje vode, kadar to odredi za komunalne zadeve pristojni svet občinske skupščine Črnomelj,
4. kdor namenoma razsipa po nepotrebnem vodo iz javnega vodovoda,
5. kdor kljub opozorilu ne uredi pokvarjene hišne instalacije oziroma okvare ne prijavi komunalnemu podjetju.
6. kdor uporablja vodo iz javnega
vodovoda brez dovoljenja,
7. kdor samovoljno preureja vodovodne naprave,
8. kdor ne da kontrolnemu organu stvarnih pojasnil, ki so potrebna za ugotovitev pavšalno porabljene vode, ali če ne dovoli pregleda vodovodnih naprav,
9. kdor ne odpravi okvar na svojih instalacijah oziroma spojenih vodih v določenih rokih,
10. kdor samovoljno odpira ventile, zasunke in hidrante na javnem vodovodnem omrežju ali poškoduje vodomete, plombe na vodomerih in druge naprave javnega vodovoda,
11. hišni lastniki oziroma upravitelji hiš, kakor tudi drugi uporabniki vode, ki plačujejo pavšalno vodarino, če najpozneje v 15 dneh ne prijavijo komunalnemu podjetju vsake spremembe o številu potrošnikov vode.
,■	17.	čjen
Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem vestniku Dolenjske.
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o preskrbi potrošnikov z vodo, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku okraja Novo me sto št. 13, z dne 15. 7. 1962.
Številka: 352-15/64
Datum: 15. 6. 1964
Predsednik občinske skupščine: , inž. Rado Dvoršak, 1. r.
65.
Na podlagi 94. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Ur. 1. SRS št. 11/63) daje občinska volilna komisija Črnomelj
POROČILO o izidu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Črnomelj, ki so bile 12. 6. 1964
V zbor delovnih skupnosti — skupine gospodarstva je bil izvoljen:
1.	BABIC Vinko, ki je prejel 125 glasov, 11 glasovnic pa je bilo neveljavnih, številka: 1/64 Datum: 15. 6. 1964
Občinska volilna komisija: tajnik: Janez Kramarič, 1. r. član: Leopdld Kolbezen, 1. r. predsednik: Franci Pavlinič, 1. r.
OBČINA METLIKA
66.
Na podlagi 2. in 3. odstavka 11. člena Zakona o uporabi sredstev federacije za gospodarske investicije (Ur. 1. FLRJ št. 52/63) in 10. točke 108. člena Statuta- občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji dne 29. V. 1964 sprejela
ODLOK
o prenosu sredstev družbenega investicijskega sklada občine Metlika na Komunalno banko Novo mesto
1. člen
Sredstva, ki po veljavnih predpisih pripadajo družbenemu investicijskemu skladu občine Metlika, se vodijo na posebnem računu občine Metlika pri službi družbenega knjigovodstva Narodne banke, na katerega se steka tudi prispevek za družbene < investicijske sklade, ki pripada temu skladu.
2. člen
Sredstva iz prejšnjega člena daje občina Metlika v obliki kredita Komunalni banki Novo mesto kot sredstva za kreditiranje investicij v osnovna in obratna sredstva.
3. člen
Komunalna banka uporablja sredstva, ki jih po tem odloku dobi kot kredit za financiranje investicij v osnovna sredstva, v skladu z družbenim planom občine Metlika za leto 1964 in odlokom o usmeritvi sredstev občine Metlika za financiranje investicij v letu 1964.
4. člen
Pogoji glede obrestne mere in roka vračila sredstev, ki jih da občina kot kredit banki, se določijo s pogodbo, ki jo sklene za občiho oddelek za finance s pritrditvijo sveta za družben* plan in tinance.
5. člen
Kadar zahtevajo splošni interesi, la-ko banka odstopi od splošnih pogojev in načina bančnega kreditiranja. S posebno pogodbo med banko in občino se določijo pogoji in obveznosti kreditiranja takih investicij.
6. član
Sredstva, pravice in obveznosti družbenega investicijskega sklada občine Metlika, ki jih na dan 31. 12. 1963 izkazuje zaključni račun sklada za leto 1963, preidejo na Komunalno banko Novo mesto.
7. člen
Sredstva sklada iz 6. člena tega odloka preidejo na Komunalno banko Novo mesto kot kredit. Izjemoma se lahko z aktom o potrditvi zaključnega računa sklada za leto 1963 določi drugačna ureditev glede posameznih terjatev sklada, ki bi jih banka ne mogla prevzeti kot kredit.
8. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku Dolenjske.
Številka: 402-16/64
Datum: 29. 5. 1964
Predsednik skupščine občine Metlika Franc Vrviščar, 1. r.
Izdala DOLENJSKI LIST, Novo mesto — Izhaja po potrebi — Glavni *i odgovorni urednik Tone Godnik — Rokopise za objavo pošiljajte na naslov: Dolenjski list uredništvo. Novo mesto. p. p. SS — Letna naročnina ISO« (Mn; plačljiva Je vnaprej — Tekoči račun rrr< oodr NB v Novem mestu: 808-11-608-9 — URADNI VEST NIK DOLENJSKE izhaja kot redna priloga Dolenjskega Usta in
ga dobivajo vsi redni naročnik) lista brezplačno.