Št. 39. V Gorici, v torek due 21. junija 1910. T)**"!*!. Izhaja trikrat na teden, in sicer v trnek, ^t^tek in soboto ob 4. url popoldne ter stane po pošti piejemana ali v Gorici na" dom pošiljam: vse leto . . 15 K ¦% tO . /8 »» ¦ ¦ •> J) PoS3jnjč>L Hevilke-stanej izreden dan za Sokolstvu na Goriškem, it;tn posebnega pomena za naše središče, (ioriol. Prestrašili pa so. nas zopet iu zopet o Muk i, ki že toliko času dan za dnem vihajo nad nami ter nam darujejo že preveč svojili mokrih darov. Kaj, če ho dež v nedeljo? so se spraševali uiintam, drugi si) se tolažili: a, ne bo ga ue - vsi pa smo skrbno gledali proti i ebu, premišljevaje, kitk vele pomemben dan se obeta, če ostane nuni nebo milostno, če se uresniči vz~ ililiv Sokol.skem Vestntku: Zanesi nam!... I »rišla je sobota. Svečano razpoložene med Slovenci v Oorici. V ^Soči« smo iui kratko, v par i/ srca izvirajoči!) bese-ikih pozdravili prihod Sokolov, našemu občinstvu pa se je poznalo, kako se veseli velikega narodnega psuznika in kako gle-ikj pnlnx.Su Sokolov naproti radostnih lic. Prihajajo. Prvi je prišel s planinsko železnico i>ih -4.11 pop. oddelek (iorenjske Sokolske 2upo z načelnikom br. Evg. S a j o-v i j e in. C )b Kdo bi si bil mislil, gospod Clawbonny, da nam bo-cio tako k srcu prirasli ti tramovi in te deske?« »In šalupa?« praša doktor in gleda okrog sebe, »ali! tudi. ona ni ušla podrtiji?« >\>d, gospod Clawbonny, Shandon in njegovi ljudje, kri so nas zapustili, so jo vzeli s seboj. »Kaj pa pirog?«*) »Razbit na tisoč kosov! vidite te ploče še razbeljenega kositra? to je vse, kar Je ostalo.« j »torej imamo samo še čoln iz kavčuka?« »Da! in to k sreči, ker Iste <>"u bih vzeli s seboj na pohod.< ' »To je malo!« vzdihne doki . »Ti nesramni izdajalci, da so mo.Jr zbežati! Naj jih kaznuje nebo, kakor zash/.ijo!« se buduje Johnson. »Johnson,« ga pomirja milo doktor, »nikar iie pozabimo trpljenja, ki jih je bilo dejalo i.a trdo poskušnjo! Samo najboljši vstrajajo v nesreči, malosrčni pa podiežejo! Pomihijino nesrečne sodruge, a ne preklinjajmo jih!« Po teli besedah doktor nekaj hipov molči in zre nemirno na usodno prizorišče. »Kaj pa je s sanmi?« praša Johnson. »Ostale so eno miljo za nami.« »Pod varstvom Sinipsona?« »Ne, prijatelj: Simpson, ibogi Simpson je podlegel naporom.« »Mrtev?« praša potrto marnar. >.Mrtev!« pritrdi doktor. »Revež! icer pa kdo ve, če mu morda ne bomo kmalu zavidali njegove usode!« toži Johnson. »Toda mesto njega, ki smo ga zakopali, prinašamo nekega umirajočega,« pripomni doktor. »Umirajočega?« se čudi Johnson. »Da, kapitana Altamonta.« Doktor mu je v kratkih besedah, nojasnil, kako so prišli do njega. »Amerikanec!« de Johnson pomembno. »Da, vse kaže, da je državljan Združenih drŽav, »A kaj naj bi bilo z lajo Porpoise,'kise je najbrže razbila, in kaj naj bi iskala v teh krajih?« »Šel je semkaj'v pogubo,^; odvrne Johnson, »naravnost v smrt je peljal svoje ljudi kot vsi drugi, ki se drznejo pod to podnebje. Toda, gospod Clawbonny, ali ste dosegli cilj svojega pohoda?« »Zalogo oglja, menite?« »Da.« Doktor žalostno znlaje z glavo. »Nič?« ga vpraša stari mornar. >Nič! Živeža nam je zmanjkalo in napori so nas izmučili, da nismo niti prišli do obrežja, ki ga je bil ozna-. čil Edvard Belcher,« »Tako torej nimamo nič goriva?« »Ne!« »Nič živeža?« »Ne!« »In ladje tudi ne, da se vrnemo v Anglijo!« Doktor in Johnson obmolkneta; treba je velike srčnosti, da človek lahko zre'v obraz takemu strašnemu položaju. »No. razmere so jasne; saj vemo, pri čem da smo; toda lotimo se najnujnejšega; mrzlo je strašno, zgraditi moramo stanovanje iz snega.« »Da, s pomočjo Bella to lahko naredimo; potem poj-demo po sani, pripeljemo,- Amerikanca, in potem se bomo posvetovali s Hatterasom,« »Ubogi kapitan, koliko je moral pretrpeti!« de1 Johnson. Doktor in mornar se vrneta k svojima tovarišema. (Dalje pride.) sitfeifo Sbf ginjen-^Kakor nalašč je p.-išel immVaj, sein^oraTiistaviti, ali tako so korakali Sokoli bolj. tik Trgovskega doma, iz katerega oken'še je"'usipalo bogato iz než-nih;,r6k« razno cvetje na Sokole. To je bil krasen'prizbr%Na. to so bili obsuti s cvetjem iz dveh hiš"ha desni in dveh na levi stranjo ;p to v najlepši goriški ulici. Vse mirno. Korakali so mimo »Cate Teatro«, zbirališče laških zagrizencev in godba iidaFj .»Naprej zastava Slave«! \Spoutannd se. je izvršilo obsipanje s cvetlicami. Morda bi bilo lahko tako še iz kake druge hiše!...... Veličastno1 se je vil sprevod dalje ter zavil;pri kavarni »Corso« proti Št. Petru. .. Bili so to trenotki, katere se občuti, katere pa je težko zapisati na papir. Mogočna Sokolska četa koraka po mestu, po prvi ulici, obdana od mnogobrojncga občinstva, samega slovenskega občinstva, aklamirana, na zdar in živio-klici donijo, in vse mirno, dostojno. Hitreje so nam bila srca, solze so se porajale v očeh — 19. dan jiinija 1910. je postal velepo-uiemben dan. Videli smo slovensko Gorico. V Št, Peteri Za Sokolskimi četami se je pomikala proti Št. Petru velikanska množica, vmes pa nebroj vozov. Ob Št. Peterski cesti je rodoljub na svoji' hiši v " oknih postavil Sokolom' pozdrav, kar je vsakega razveselilo. Št. Peter fe bil ves v narodnih zastavah in slavolok s pozdravom so postavili. Ha klerikalni župan ni pozdravil Sokolov, že umejemo, ali opravil je to prav- lepo predsednik naprednega bralnega društva »Prešeren«. Odzdravil je dr. Levpušček. Sprevod se je pomikal na obsežen, . široširni prostor, prirejen za telovadbo in zabavo. Občinstva je bilo toliko, da se je le počasi moglo razvrstiti proti telovadišču. Govor. Predno je. začela telovadba, je stopil na tribuno starosta Slovenske Sokolske Zveze, brat dr. Ivan O razen iz Ljubljane ter. govoril lep,«navduševalen govor, pozival je. Sokole, naj se borijo za vzvišeno sokolsko idejo, ki pomenja neutrud-ljivost ter duševno in telesno napredovanje. Sokolska ideja naj se širi od mesta do mesta, od vasi do vasi, da prešine vsako slovensko srce do zadnje gorske koče. — Ce smo mal narod, pa imamo na milijone bratov. Ko bo ves narod prešinjen sokolske misli, dobi moč. da bo svoj gospodar na svoji zemlji. •¦_ . Gromovito je bi! odobravan govor staroste brata dr. Oražna. ...¦ Telovadba. Na tribuni načelnik brat Kranjc. Telova-dke. . Nastopilo je najprvo okoii 100 telo-vadk, ki'so izvajale slikovite vaje z vretenci. Bile so živahno pozdravljene, občinstvo je kazalo svoje simpatije posebno malim punčikam, ki so se kaj lepo gibale. Odšle so ob splošnem aplavzu. Telovadci. Nastopilo je na to okoli 250 telovadcev v dveh oddelkih v osmerostopih. — Razvrstili so se v rajalnem pohpdu oba oddelka v Leterostope, ter so s prptipp-hodom korakali proti hačelniški tribtr ... Na povelje se je vstavila masa telovadcev ter se razvrstila v razstop k prostim vpijam. Proste vaje so bile Jako težke. Izvedle so se skladno, v tehničnem oziru bi bilo pričakovati pri posameznikih večje vežbe. Sicer pa treba upoštevati, da je večina telovadcev.iz malih in novih društev ter za eksaktnost treba dolgoletne vežbe. Uzorno izvedena je bila prva vaja, zelo dobro tretja in četrta, slabše druga. Godba se pri .spremljevanju ni posebno obnesla. Telovadci so želi obilo , zaslužene pohvale. ' ' : M o š k i n a r a š č a j. To je bilo' veselje, gledati male Soko-liče, moški naraščaj. Okoli 100 jih je bilo. Občinstvo jih je navdušeno pozdravilo. Med naraščajem je bilo dosti Goričanov in Tržačanovkoniaj 5—6 let starih. Izvaj'ali so vaje s praporci. Vaje so bile prav dobro izvedene: Po večini so prvikrat nastopili. Ko so odhajali, je zrlo občinstvo ploskaje z zadovoljstvom za • njimi, krepkim naraščajem našega Sokol-' stva. Orodna telovadita* . V šesterostopih je prikorakalo 14 vrst Primofdfth Sokolov ter se razvrstilo k o-rodni telovadbi. Te vrste so pokazale popolno sokolsko šolo od začetniških vrst, ki so izvajale začetniške vaje, kakor razne vsklopke, lažje točke, ramenske stoje ter skoke čez kozo do vrhunskih vrst, ko so se izvajale tezne in kolebne stoje na stegnjenih rokah na bradlji z raznimi obrati, s krčkami, raznožkami itd. na bradlji ter veletoči z obrati, s stojami, velepre-miki, prevali pri predkolebu na drogu. Odlikovali so se posebno nekateri bratje iz Ajdovščine, Gorice, Mirna in Trsta. Za temi je nastopila uzorna vrsta Gorenjske Sok. Župe pod vodstvom br. A m-brožiča z vajami na drogu in bradlji spojeno. Te vaje so bile za naše občinstvo popolnoma nove. Potem je -nastopilo 18 telovadcev Primorskih društev na 6 bradljah ter so izvedli vsak po 3 vaje. Prva in druga vaja je bila dobro izvedena, pri tretji se je pogrešalo skladnosti. Zaključek javne telovadbe so tvorile 3 skupine Primorskih Sokolov na 3 bradljah in 2 konjih, katere so bile zelo slikovite pa zelo težke. Sokoli so dosegli ž njimi popolen uspeh. Sploh je odlikovalo občinstvo telovadce z burnim odobravanjem. Telovadba je trajala nad 2 uri. Ves čas je občinstvo pazljivo sledilo telovadbi. Javno telovadbo je vodil načelnik P. S. Ž. brat Ljlidevit Kranjc ob asistenci obeh podnačelnikov P. S. Ž. br. R. B rajnika in dr. Fr. I r gol i č a. načelnika I. S. Ž. Novaka in reditelja iste župe Albrechta, načelnik G. S. Ž.br. Sa-j o v i c a hi vaditelja P. S. Ž. br. A. B a-Š i n a in T r e b c a. Po telovadbi se je razlilo občinstvo po veseličnem prostoru okrog paviljonov, posebno okoli miz, drugi so odšli v razne gostilne. Pov-sodi je bilo vrvenje, kakoršnega št. Peter še ni videl. V Št. Petni je bilo ta dan okoli 10.000 ljudi. Paviljoni. Za telesne potrebe ogromnega občinstva sO dobro skrbeli v ta namen postavljeni paviljoni. Stregle so rodoljubne dame, gospe in gospodične, in gospodje; čisti dobiček bo imel SokoL — Cene v paviljonih so bile jako zmerne. Vino po 80 v liter, pivo po 20 v maseljc (0.3 L), po-kalice po 20 v, buteljke po običajnih restavracijskih cenah. V p a v i 1 j o n u za j e s t v i n e so rezali surovo in kuhano gnjat, salame, sire, mrzle pečenke, prodajali so tudi druge delikatese. Prav živahno je bilo vedno okoli tega paviljona in dam z so bile neumorne, da so hitro stregle neštetim lačnim želodcem. Tu so stregle gospe An-derwaldova Minka, Bisaiiova Rožica, Musičeva Gizela in gospice Fieglova, Kranjčeva Lojzika in Saunigova Blandina. Pomagali so tudi nekateri gospodje. Vinski paviljon je bil večji nego prvi. ,Tu je bilo čeda:,e bolj živahno. Iztočili so 3 sode vina, 700 pokalic in več zabojev buteljk. — Stregle so gospe: Drufovka Pina, prof. Mašerova Ida, dr.,. Piklova Ivanka, dr. Pucova Olga, Šaplo-va Karolina iri gospice Jeretičeva Elza, Medvedova Cirila, Posegova Pora in Reifova Pavla. Ne vemo, katera privlačna sila je bila večja, izborna pijača ali ljubke gostiteljice, ki so bile vse živahne, vesele, dovtipne, in če je bilo treba, so pri »penečih« tudi pomagale, da se je več uničilo Sokolu v korist in da je bila zabava večja. Vsa čast jim! Za pivo sta bila dva paviljona. V jednem so stregle gospe Gilčvertova An-či, Jakšetova Ana in gospici Mozetičevi Petra in Ema. Pomagalo je več Sokolov. — V drugem je gospodarila gospica Milka Godina, ki je imela pod svojim spretnim poveljstvom več Sokolov. — V obeh paviljonih so potočili 24 Hektov Dreher-jevega piva. Paviljonu za kavo in hladila je na-čelovala gospa Kopačeva Marija ob so-pomoči gospic Sardečeve Marice in Do-meniseve. Paviljon za pošt o, razglednice, narodne kolke itd. je bil izročen vodstvu gospe Kranjčeve Suzane. Pomagale so telo-vadke, ki so prav pridno prodajale razglednice. , — Pripominjamo, da je vadi-teljski zbor Goriškega Sokola založil prav za to priliko spominsko razglednico po originalu domačega umetnika g. Bucika. Tudi vse gostilne v Št. Petru so imele v nedeljo dober dan. Povsod je bilo veliko občinstva. V Št. Peter je prišlo občinstvo iz mesta, goriška okolica je bila seveda izborno zastopana, Brda, iz Gor so prišli. Vipavske doline, pa tudi s Krasa; torej od vseh strani naše dežele. Zvečer že v noč je bilo še vedno živahno po veseličnem prostoru; plesa željna mladina se je vrtela, drugi so.se pogovarjali in zabavali, počasi pa so začeli odhajati Sokoli, živahno pozdravljeni, in drugo občinstvo. Živa je bila Št. Petcrska cesta...... Minul je krasen dan. Z zadovoljstvom so se vračali ljudje iz Št. Petra, lepe spomine s seboj noseč. Pred vsem pa ostane neizbrisno v spominu pohod Sokolov po mestu vsakemu, kdor ga je videl. V Št. Petru smo videli na prostoru za telovadbo sicer nedostatke, kak strog Sokol je pograjal tudi to in ono, ali v celoti vzeto moramo reči: da se je I. zle t Primorske Sokolske Župe v Št. F3 e t e r posrečil v po I n i meri ter n a rn v s t v a r i I dan, svetel dan v z g o d o v i n i go r i š k i h S1 o v e ne e v. Oopolnilna državnozborska volitev v Gorici. »Kroatisciie Correspondenz« prinaša z dnč 18. L m. iz Gorice brzojavko, ki se glasi tako-lc: »Vsled odložitve mandata dnč 14. maja 1907. izvoljenega laškega liberalnega državnega poslanca dr. Fr. Maranija je postala potrebna nadomestna volitev za prvo volilno okrožje Goriško-Gradiščan-skega in volitev jd razpisana na dati 26. t. m. Laška liberalna stranka, z namenom, da liberalne elemente goriškega deželnega zbora dovede do zbliževanja, je sklenila, čeprav je dobila pri zadnjih držav-nozborskih volitvah nad 2180 glasov ter liberalni Slovenci nad 900, kandidirati predsednika slovenskega senata pri tržaški višji deželni sodniji, višjesodnega svetnika Dionizija Ussaia. Liberalni Lahi računajo s tem, da bodo iz tega vzroka tudi liberalni Slovenci glasovali za gospoda Ussaia. katera okoliščina bi zagotovila izvolitev Ussaievo ter bi se preprečilo volilno kampanjo med liberalnimi elementi. Kandidatura Ussaie-va je napravila zadovoljiv utis pri liberalnih Slovencih, in tu so znamenja, da ti,ne postavijo svojega protikandidata. Laški klerikalci in socialni demokratje nameravajo postaviti svoje števne kandidate. — Ako bi pa slovenski liberalci glasovali za Ussaia, se more njegovo izvolitev smatrati za gotovo.« Kdor je poslal omenjeno brzojavko, je grdo nalagal »Kroat. Corresp.« Slovenski naprednjaki nimajo nobenega stika z laškimi liberalci; ti se torej niso čisto nič ozirali na slovenske naprednjakc pri določitvi kandidata in proglasitev Ussaia ni napravila prav nikakega utiša na napredne Slovence. N a r o d n o - n a p r e d n a s t r a n ka je sklenila, d a se o m e n j e n e dopolnilne volitve v goriškem mestu ne udeleži. S tem je najbolje ovrženo vse fabuliranje po »Kr. Corr.« Nekaj drugega pa je mogoče; da se z metanjem neresničnih stikov in ozirov v javnost pripravljajo slovenski klerikalci na to, da bodo pomagali laškim liberalcem, svojim zaveznikom, na dan 26, t. m. To je mogoče!. Včerajšnja »L'Eco« kar naravnost trdi, da je Ussai kandidat sporazuma med laškimi liberalci in slov. klerikalci. DOPIŠI. : Iz tolminskega okraja. Sv. Lucija ob Soči. (N e's r a m n o s t klerikalnega študent a.) — ' Na večer drugega binkoštnega praznika so se zbrali po naključju v zasebni sobi gostilne Mikuž pri Sv. Luciji razni znanci iz Tolmina in iz Sv. Lucije ter se zabavali pri kozarcu vina pozno v noč. Po polnoči stopijo v dotično sobo brez pozdrava šestošplec Ciril Munih iti dva druga fanta iz Sv. Lucije ter si naročijo pijače pri drugi mizi. Ravno ko pripoveduje član iiašega o-mizja, neki znani pobožni višji uradnik iz Tolmina, svoje dogodke iz življenja, se vspne na noge šestošolec Ciril Munih ter začne zabavljati čez razne člane zasebnega omizja ter sramotiti razne doktorje in uradnike, češ, da on ne pusti sramotiti sv. vero. Gospodje so se kar spogledali nad predrznostjo mladega ponočnega usiljivca ter bi se bil gospod šestošolec kmalu naučil boljše olike, da ga rit posadil gostilničar še pravočasno pred vrata. Ravno ta študent šeste gimnazije v Gorici je pol ure prej v gostilni Skrt v pričo gostov govoril take svinjarije, da je morala gospodinja od sramu se odstraniti. In tak človek si upa pol ure pozneje iskati popolnoči prilike, da bode zagovarjal sv. vero! Škandal! Castitamo stranki za take bojevnike. Vsa čast drugima dvema fantoma, katera sta se dostojno vedla in mirno odšla. — Glede na nerazsodnost mladega fanatičnega študenta so prizadeti gospodje pozabili na ta slučaj, ko ne bi list »Sveti čas« objavil uopisa iz Sv. Lucije, v katerem se napada narodno čitalnico, katera ni imela pri tem dogodku prav nič opraviti. (Bode jih v oči! Opom. stavca) in tudi sam študent Ciril ni slišal besede iz ust čitalničarja. Ta slučaj nam drastično kaže. kakšne fanatične bojevnike nam vzgaja »Sveti čas«, da niso vže gosti v zasebnih sobah v pozni uri več varni pred klerikalnimi politikujočimi študenti c. kr. gimnazije v Gorici. »Svetemu času« pa narodna čitalnica pri Sv. Luciji vedno lahko posluži z imenikom svojih članov, kateri si.bodo Šteli v čast ako jih ta list objavi. Cirilmetodarijo pa pustite pri miru in držite se svoje straže! Udeleženec. Opomba uredništva: Zajedno s poši-ljatvijo tega dopisa nam pišejo še posebej, da so hoteli ta slučaj zamolčati, ker nočejo nobenemu škodovati. Ali ker »Novi čas«, le ne da miru ter nesramno hruli in izziva, so primorani to reč spraviti v javnost. Ce bo kaj posledic, naj se gre mladi fanatik zahvalit za nje v uredništvo »Novega časa«! Desel zapovedi o ljudskem štetju za obmejne Slovence. 1. Priglasi se edino le k svojemu materinemu jeziku slovenskemu! 2. Ne prijavi nemščine ali laščine za svoj občevalni jezik! 3. Skrbi, da se vsa tvoja rodovina priglasi k slovenskemu jeziku! 4. Spoštuj jezik svojega slovenskega očeta in svoje slovenske matere, da ne postaneš izdajalec svoje krvi in svojega naroda! 5. Ne poueinči in ne poitalijanči se! 6. Ne odtuji se svojemu slovenskemu narodu! 7. Ne pusti, da ukradejo tvoje otroke tebi in tvojemu narodu! 8. Ne pričaj po krivem, da je tvoj občevalni jezik nemški ali laški! 9. Ne daj se pregovoriti sladkim obljubam in ne prikrivaj svoje slovenske narodnosti! 10. Tudi se ne daj zastrašiti, če na tebe vplivajo in ti grozijo, in ne daj se podkupiti z denarjem! Imejte to vedno v mislih in na jeziku, posebno pa letos, ko bodo šteli prebivalstvo vaših krajev! Slovenci, pokažite tedaj za vselej, da se ne daste izpodriniti z zemlje vaših očetov in da prebiva tod od nekdaj slovenski rod, ki zahteva zase enakih pravic! Družba sv. m Na C* kr. ženskem učiteljišču v Gorici se otvori 21. t. ni. razstava risarskih; del gojenk vseh 4 tečajev. Dostop prost. Imenovanje. -ri;, Sodnik- g. iviikg D o-in i 11 i k o je imenovan svetovalstvenim. tajnikom pri najvišji sodmji na Dunaju. Dijaški zbor »Pevskega in glabenega društva« s sodelovanjem gojencev ii. _. iujumutu ,,U1UV11U, „. „1M(lHJ111„___ moškega učiteljišča priredi v so- uročilo'^ P<^ iSHimija na vrtu hotela »pri '¦¦--¦ zkitemJelenu« glasbeni večer v korist dijaške kuhinje. .V sJueaju slabega vremena XXV. redna velika skupščina in obenem jubilejna slavnost »Družbe sv. Cirila iti Metoda v Ljubljani« bo v nedeljo, dne X julija 1910. leta od 10. uri popoldne v Ljubljani v veliki dvorani »Narodnega doma«, -t- Spored. Nagovor prvornestni-ka. 2. Tajnikovo poročilo. S. Blagajuikovo P« tev članov v družbeno vodstvo.1) 6. Volitev nadzoniištva (5 članov).-) 7.t Volitev.' iazsodništva(5 članov)/') 8. Slučajnosti. Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda«, v Ljubljani, dne'2&**maja }W0. ') Iz'vodstva izstopijo letos gg.: And. Setiekovič, Fr. Pahernik, dr. Gregor Žerjav. Umrl je dr, Karel BIei\veis vitez Tr-steniški, odpovedal pa se je radi premestitve g. prof. Pr. Vajda. Voliti je torej šest odbornikov, štiri za dobo treh let, dva za dobo dveh let. V odboru ostanejo še gg.: Fr. Crna-goj, dr. Ernest Dereaui, Gregor Eirispi^ eler. Aleksander Hudovernik, Luka Sve-tec. Ivan Vrhovnik. -) V nadzorništvu so t>ili gg.: dr. I*r. Ilešič, dr. Ferdo Miiller, Matija Prosekur, dr.Vladimir Ravnikar, Miloš Stibler. ¦"¦) V razsodništvu so bili gg.: dr. Vinko Hudelist, Jakob Kogej, Karel Šavnik, ) dr. Fr. Tekavčič dr. Karel Triller. : Dostave k: Dne I. in 2. julija se priredi obrambni tečaj, h kateremu jedo-j stop dovoljen samo proti osebnemu po-: vabilu. V soboto, dne 2. julija ob osmih zve-i čer bo prijateljski sestanek na vrtu >Na-' rodnega doma«. V nedeljo, dne X julija popoldne ob treh je pričetek velike ljudske slavuosti v Tivoli, katero prirede v korist družbi r: sv. Cirila in Metoda narodne dame iz vseh slovenskih pokrajin. Za Clrll-Metodovo slavje, ki se bo ; vršilo dne 3. julija v Ljubljani, so se odzvale sledeče podružnice: štandrežka, pr-vaška, šmarijska, rihcnbcrška, kobariška. dornberSka. čepovanska. brejska, ajdov- „, ska. briška.' lokavŠka, svetolucijska. Od ¦ ostalih še vedno pričakujemo, da se odzovejo s kakršnimkoli darom, bodisi v bla- ' ku ali denarju. Za primorski paviljon - goriški od-! delek je poslala prvaška podružnica 20 j K, g. dr. Piki je daroval 6 K. Srčna hvala! Za Ciril-Metodov obf-ambni sklad se ; je prijavilo tudi Učiteljsko društvo za goriški okraj; plačalo 200 K. \ jubilejne razglednice tn kolke D. C. ¦ M. je ravnokar izdala družba umetniško i ; izdelane ter jih priporoča vsem prijatelji-I cani in prijateljem, posebno pa podnižni-I • ca m. Družba sv. Cirila in Metoda opozarja vse one. ki se želijo udeležiti OBRAM- j- BNEGA TEČAJA, naj prej ko mogoče pri- \ glase svojo vdeležitev. Tečaj se vrši. Li- f ; kor že znano, po paragrafu 2., zato n:,J se ; vsak prijavi pravočasno, da se mu more poslati izkaznica. Tečaj bo velike važnosti za nadaljne obrambno delo. Prvotno se je ; ; sklenilo, da se vrši tečaj I. in 2. malega sr- ' s paua, radi nedostajanja časa pa se omeji ; j tečaj na jedeu dan, namreč na 2. julij. Domače vesti Uprava hotela »Zlati Jelen« prosi goste o priliki Sokolskega zleta, naj bi se prijavili z dopisnico vsi tisti, ki so plačali i natakarjem: za pečenko nad 90 v, za ri-/ot nad 70 v. za juho in solato nad 24 v, za ostale prikuhe nad 20 v. »Slovenski Narod« je priobčil v so-\ hoto veselo vest. da začne s 1. julijem t. 1. " izhajati dvakrat na dan: zjutraj zgodaj, . \ tako da prvi list dobijo hitro v roke že '^ dopoldne istega dne po slovenski domovi-;' ni, druga izdaja izide zvečer kakor navali dno. To je pač velikanski napredek na ' našem časnikarskem polju. Dvakrat na ' dan izhaja med Slovani na jugu samo za-f, grebški »Obzor«. Sedaj se mu pridruži | ; Slov. Narod«. Z veseljem pozdravljamo ! t« novi korak k izpopolnjevanju sloven-!,; skega časopisja, še toliki bolj, ker je na* || predni list tisti, ki začne izhajati dvakrat }"| na dan. To bo velikega pomena tudi za ! |; napredno stranko na Slovenskem. Ni dvo-j.| ">a, da bo list dober in popoln, kar mu 11 zagotovi toliko odjemalcev, da bo kril o-11 Krotnne troške, združene z dvakratno |-i dnevno izdajo. se bo vršil program v dvorani.. Začetek ob 8 in poj zvečer. Kako šo se vedli Italijani?! — V soboto in v nedeljo čez dan ni bilo čutiti najmanjše sovražnosti od strani Italijanov. — Vzrokov je več. Italijanski voditelji so dobro vedeli, da so imeli nemoteni svojo skupščino Lege Nazionale edino v pričakovanju, da bodo oni povsem korektni ob tej priliki. In vedeli so dalje dobro, da je ta dan poskušnja: ali bodo imeli Italijani sami sploh še kako javno veselico v Gorici. Ako bi Italijani kakorkoli motili so-kolske prireditve, tedaj bi bil zaprisežen boj vsaki jaški prireditvi, Slovenc/ lože in z večjim vspehom preprečimo vsako laško prireditev nego oni slovensko. Vrhu tega, so vedeli tudi, da ne bodo imeli varstva bajonetov." -'- Slovenci smo se postavili na-.{tališče močnih, ki ne zahtevajo varstva policije: nam \c ljubše, ako ni blizu nikake straže,'— u H k d o rč e-s a išče, naj tti d i r* a j d e. — Znani kričači so dobro vedeli, da je nevarno, iskati zasluženo plačilo. Zato je bil mir zagotovljen, — in izvršilo se je vse v najlepšem redu. Se več! Italijani so bili tihi opazovalci; radovednost in jeza jih je gnala, da so gledali in --• hnpouovalo jim je. Veliko njih je izjavilo, da si niso uiti v sanjali predočevali take organizacije, kakoršna je sokolska. Imponovalo jim je število, raz-, vrstftev pohoda, disciplina in red. Le ponoči je dajalo nekaj pobaliuov duška svoji onemogli jezi. Izza vogalov so žvižgali, psovali in metali kamenje, .lednega Sokola so ranili do krvi, kar je pa ou sam takoj povrnil z obrestmi vred. Pred kavarno Evropa je sedelo kakih 20 kričačev. ki so ob l'/a ponoči psovali za kočijo, v kateri sta sedeli dve dami iu dva Sokola. To je dalo povod malemu nemiru, ki je končal s tem. da sta bili zaprti obe kavami na Travniku. (Taka je namreč naša enakopravnost!) Včerajšnji »Slovenec in »Sok. Prim. Zupa«. — »Slovenčevemu« informatorju in dopisniku v Gorici ni prav nič ugajal sprevod iu nastop Sokolov v nedeljo v Gorici in St. Petru. Verjamemo Komur je ideal čukovska zadnja prireditev »med obmejnimi Slovenci« v Pogdgori, ta je se- J veda najboljši informator. V svoji slepi ' strasti je požrl kar 200 Sokolov v kroju. Na vse zadnje se je zatekel med nepristranske ljudi, (kar je prej pisal, je bilo , pristransko! Tudi lepo priznanje!) ter navedel njihovo mnenje o »slabi prežgani župi«. Kaj pa, če so se dopisniku prismo-dili možgani, kar je gotovo slabša in ne-okusnejša jed, kakor pa še tako slaba prežgana župa! Glasbena šola »Pevskega in glasbenega društva« v Gorici zakUuči šolsko leto v nedeljo dne 2 6. junija z javnim nastopom posameznih učencev v dvorani l -Trgovskega doma«. Produkcija prične -točno ob 10. uri dopoldne. Vabljeni so. s t a r i š i gojencev, p o d p i r a t e l'ji in člani d r u š t v a — s pl o h vsi p r i*-. j a t e 1 j i glasbe. Vstop prost. Posebnih povabil se ne bo nazpošiljalo, vspored pa, dobi vsak' pri vhodu. Laška kultura. — Udeleženec slavuosti v St. Petru nam piše: Ko sem se vri* čal v nedeljo okoli 10. ure iz St. Petra v/ Gorico, sem naletel v bližini krčme Lut-. man na St, Peterski cesti na gručo obstoječo iz kakih .10 pobaliuov v starosti 10 let, ki so imeli v rokah malo slovensko trobojnico. Med njimi se je nahajal tudi neki odrašen mladenič', ki jim je ukazal, naj zastavo sežgejo. Med tem ko je zastava gorela, so ti nadebudni fantalini kričali: porchi sčavi, daghe1 togo, itd. Ko pridem mimo rečem: »b r a v o osi i« in ti zanikani pobalini, misleč, da jih je kdo pohvalil, so kar naprej" Še bolj divjali. Socialnodemokratlčnl državni poslanec Skabar jo je prisekal v nedeljo popoldne na Ajševico, da bi tam'govoril za so- cialnojijemokratičiiega kandidata za dr-ža^nbzborsko volitev, Callinija. Ž njim so bifi Še 4 drugi. Možje so gledali okoli, kje bi. dobili katerega, ki, bi jih poslušal pa ni bilo.nobenega. Volilci. z.Ajševice so bili v 'St. Petru. Škabar je odšel s svojo družbo potrt: nazaj v Gorico. Laška ljudska stranka je postavila za svojega kandidata za državnozborsko dopolnilno volitev 26. t. m. poslanca dr. J. Biigato/ ' '¦' J Napaden Sokol. — V soboto zvečer je napadlo par Lahov nekega,Sokola v ulici Vetturini. Napadalci so znani, ali Sokol ni, znan. Zato se ga pozivlje, naj se oglasi ter nam naznani svoj naslov. Napad v Št. Petru. — V Št. Peter je bilo prišlo v nedeljo tudi nekaj Lahov. Hoteli so se nekaj prepirati. Eden teh je vrgel g. Slamiču iz Črnič kamen v glavo ter mu zadal rano, da je močno krvavel. Še isti večer je prišel g. Slamič v Gorico, da ga je zdravnik obvezal. Napadalca so aretirali. Imenuje se Ivan Medeotti, cestni pometač v Gorici, Poskusen samomor. — V kavarni »Corso« v Gorici je pila strup mlada elegantna gpspa, v<|ova Natalija Doiipt iz/Prsta. Priskočili so jej na pomoč ter jo spravili v bolnišnico. V nedeljo se je odpeljala zdrava iz Gorice. Katoliško »izobraževalno« društvo za AjševicoTKromberg sta bila ustanovila nune Vodopivee in pa ozeljanski katoliški učitelj, darvinist Likar; ustanovila sta društvo iz hudobije. Na hudobiji temelječe reči pa nimajo obstanka, in tako je tudi to katoiiško »izobraževalno« društvo vrag vzel. Ustanoviteljema naše sožalje. Cenejši kruh. -- Goriški inunicipij naroča z današnjim dnem kruh L Trsta. Prodaja se na pokritem trgu na Tekališču in igralnih k$X% las*: koncLf§eie"Fran Čebokli. Tudi to je en korak na poti do gospodarske osamosvojitve, kajti gotovo jeJep-znese^ ki Judi za ta izdelek obhaja iz slovenskih dežela v žepe tujinstva. Politični pregled. Poslanska zbornica je včeraj nadaljevala razpravo o proračunu, Faidutti se je potegoval za razne gospodarske koristi Furlanije. Danes je glasovanje o tretji skupini proračuna.' Bosanski deželni zbor je volil v soboto proračunski odsek, ki šteje 18 članov: 8 Srbov, 4 Hrvati, 6 mohamedanov. Stadlerjeve stranke se pri tem ni upoštevalo. »Slovanska Jednota« bo imela jutri sejo. Edini predmet je: Stališče slov. Jed-\\QM gledč laške pravne fakultete. Odločitev se pričakuje z največjo napetostjo. Nemci upajo, da se razbije ob tej fakulteti »Slov. Jednota*?! Razne vesti. Umrl je bivši naučili minister v VVin-diseh graetzovem ministerstvu vit. Ma-dejski. Manifestacijski shod v Trstu. — V soboto zvečer se je vršil v Trstu manifestacijski shod slovenske kulturne zahteve. Udeležba ogromna. Govorila sta dr. Vilfan in dr. Rybar. Sprejeli so soglasno resolucijo: Tržaški Slovenci, zbrani dne 18. junija 1910 v Narodnem domu v Trstu odklanjajo očitanje, da nasprotujejo kulturnim zahtevam drugega naroda, katere so obrekovalci sami ponižali v predmet politične kupčije; povdarjajo svoje zahteve na trgu sv. Antona, in sicer stane kruli pr- j po slov. ljudskih Šolah za tisoče sloven-ve vrste 40 v kg, druge vrste .36 v kg; pe- i skih otrok v Trstu, po srednjih iu stro- ki prodajajo kruh po 48 in 44 v. — To za tegadel, ker so na poziv magistrata izjavili peki, da so pripravljeni znižati ceno s 15. jul. pa le za 4 v pri kg. Izgubljeno. — Na veseličnem prostoru v št. Petru je nekdo zgubil moško denarnico s precejšnjim zneskom. Pošten najditelj je uaprošen, da prinese isto v trgovino gg. Ivaučič & Kurinčič v Gorico, v Gosposko ulico, kjer doni dobro nagrado. — Radi poročila o Sokolski slavuosti smo morali odložiti za prihodnjič obilo drugega gradiva. »Sokolski Dom« otvorijo 17. julija 1910. v Zagorju ob Savi. Veliko je navdušenje za to otvoritev. Naznanjamo, da se prične redna telovadba ženskega oddelka v soboto dne 25. t. m. in se potem vršijo vaje vsak torek in soboto od 8—9.30 ure zvečer. — Goriški Sokol. kovnih šolah in po slovenskem vseučilišču; odobrujejo stališče »Jugoslovanske zveze« in složno postopanje državnozbor-skili poslancev, ki ne dopuščajo, da se na šolskem polju da nasičenim zatiralcem ' edino, kar jim manjka, dočim odrekajo ' oni, ki se danes upajo v imenu kulture on-J sojati Slovence, tem poslednjim.najele-mentarnejše na kulturnem polju; izrekajo državnemu poslancu dr. Rvbaru zaupanje | ter ga poživljajo, naj s tovariši vred nadaljuje započeti boj: za kulturo in pravico 1 slovenskega naroda. I Blizu Pariza se je zgodila velika že-j lezniška nesreča. Mrliče v je 10, ranjencev 25. i V Celovec so pripeljali iz Trsta vele-izdaje obdolženega Bruna Feriuga. Sodili ga bodo torej v Celovcu. Iveza narodnih društev. Iz Kazelj. — Pevski zbor društva »Dneva žar« izreka najsrčnejšo zahvalo g. A. Basa, učitelju in pevovodju, za njegovo požrtr valno in neumorno delo v ] prid društva in za neprecenljiv dar pev. zboru. Gosp. učitelj je tako dober, da po-dučuje brezplačno učenje petja. Odkar je g. učitelj pri nas, že skoraj štiri leta ni pri našem društvu nikakega razpora, ampak iepo^ složno deluje. Društvo je "tudt pod vodstvom njega napravilo p,arMveselic, katere so se prav z lepim uspehom izkazale. Društvo je tudi napravilo letos lep? izlet v Postojnsko;/ jamo ¦ na;. >fakoštni. pondeljek.pri katerem ni 'mankaTo' lipe zabave z ubranim petjem. Tpraj^kličemo: le tako naprej društvu-v napredek!' G. Baši želimo, da bi bil še dolgo časa pri nas. ¦ " '¦•'¦ Mali oglasi. RaJmaaJSa pristojbina stitae 60 vin. Ako je oglas obselEtJSi se raCuna za vsako besedo 3 vin. Najpripravnejse inseriraoje za trgovce In obrtnike. Koliko je manj 5il> trgovcov in obrtnikov v Ooriol, iti na deželi {in celo v mnstti) nihJo ne po*na. ker !------=--jo. Skoda ni majhna Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Dobavni razpis. -— Za dobavo sena, posteU,.,slame in drva za leto .1910/U za.' 2, A:'domobranski bataljon v Gorici se W vršila ponudbena razprava dne 4. , .julija 1.1, ob 10. dopoldne: v'Rainerjevi vojašnici j v Gorici. Nova tovarna kart v Liubljani. — V | Ljubljani so ustanovili slovensko tovarno IU R1WI {fldKttlla N«nsnito po dopisnici svoj naslov tvrdki Jak. Kfinlg, Dunaj VIL/3 poštni urad i). I nl/J)| pripraven v.& trgovino ali obrt v K-h-LUM1I pucinskl ulici 2 se pod ugodnimi pogOji takoj odda. Pojasnila daje (Joriška ljudska posojilnica vpisana zadruga z omejenim ja3-stvom v Gorici. Ivan Kravos na Komu IV i!. GSRiSft na Komu *t. ii sedlarska delavnica ia zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebfiftiae kakor: kov-čege, ^torbice, denarnice, listnice ^^^ itd. — izvršuje in sprejma v ||gfi|i^ popravo različne koleseljne in SgTTCSlffp. ':'.':¦' kofiije. ; ¦ ¦ Poprauila se izuršujejo točno. Cene zmerne. Proda se takoj I dobro vpeljana gostilna s koncesijo ali brez j v Goric v sredini mesta. Gostilna ima krasne prostore j in hleve. j natančneje se izoe o našem uprauntetou. 1 Dr. Ruggero Kilrner, i kirurgični zdraunik, bioši asislent na i c. kr. kliniki geneologije in osteirike j u Gradcu. i Svarilo! Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zaboj ček ^cikorije*, temveč določeno znamko: : Franck: da imate jamstvo za vedno jednakp in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotailje še v jediiaklh barvah, papirju in z podobnim natisom ponareja. — list za ži ToTun. znamka. Tovarn, anamia. Tovarn, znamka. OpUlUllOl ZiU. dUUt)JlU UUUJIilll ! Ordinira od 10.—II. predpoldne in od 3.-4. popoldne. Tekališče Fr^na Josipa štev. G. (blizu lekarne Kttrner). Muller hi Maj/er sta stavil't stavo, v enem d'*. JHO" J. Medved, Gorica Tekališče Josipa Verdi št. 32. 4. X 4ttt, lt:»O.T, Otvoritev hotela. Uljtidno naznanjam; da sem otvoril na Dobravi pri Bledu na Gorenjskem, postaja državne železnice, prenovljen hotel „Stof". Hotel s 16 sobami je popolnoma novo in moderno opremljen. V dobro urejenih restavracijskih prostorih, postregel bodem cenjenemu občinstvu z dobro jedjo in pijačo. Senčnati park in novo kegljišče sta na razpolago. Razgled in lega krasna. -- Kraj jako miren in letovičarjem zelo priporočljiv. V bližini naravno lepi Vmtgar in Bled. Cene nizke, postrežba dobra in točna. Priporočam se v prijazno vpoštevatije. Z odličnim spoštovanjem Hlajzii Zajec. I. Slavne občinstvo pozor na svetovnoznane Pfafloue šivalne stroje! Pfaffovi šivalni Stroji so dosedaj npprekosljivi na celem svetu. Pfaffovi Šivalni Stroji so izdelani precizno in iz najtrdnejšega jekla. Pfaffovi Šivalni Stroji tečejo na krogljicah kakor dvoko- lesa zelo tiho in brez vsakega ropota. Pfaffovi Šivalni Stroji šivajo najfinejše kakor tudi naj-„V: močnejše blago. *?' Pfaffovi Šivalni Stroji so fudi najbolj pripravni za umetno *&**' vezenje, krpanje nogovic in namiznih prtov. Pfaffove šivalne stroje uporabljajo vsi narodi v starem in v novem svetu. Pfalfovih Šivalnih Strojev je na milijone prodanih sirom sveta. Pfaffovi Šivalni Stroji so dandanes neprekosljivi glede trpežnosti in vstrajnosti. Pfaffovi Šivalni Stroji tvorijo lepo opremo v vsaki moderno meblirani sobi. Pfaffove Šivalne stroje, si lahko vsakdo ogleda in se takoj lahko prepriča omenjenih udobnostih. Zatorej opozarjam vnovič si. občinstvo, na to svetovnoznano znamko „Pfafr", kdor si nabavi šivalni stroj z znamko nPfaff", si ne bo želel nikdar več drugačnega šivalnega stroja. Edina zaloga angleških