ZA 1OOO ŠILINGOV IMtORJA
Slovenslti vestnih vebi ne tridnevni iziet ne Jedren
VESTNIK
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort Klagenfurt
Rb. b.
LETNiK XL!.
CELOVEC, PETEK 29. AVGUST 1986
ŠTEV. 35 (2291)
,Mučni novega genernin" ORF
le dovoij je papirnatih ohiiuh
Mn Evropskem forumu Aipuch o Mščifi munjšin
tokoino tetevirijc ko! novos!
O pravnem položaju in zaščiti manjšin so predavati na letošnjem Evropskem forumu Alpbach juristi iz Avstrije, Itaiije in Anglije. V svojih izvajanjih je avstrijski pravosodni minister dr. Harald Ofner prvič obširneje govorii o potrebi po zaščiti (narodnostnih, verskih in političnih) manjšin. Njegove izjave so podobne številnim načelnim avstrijskim izjavam na mednarodnih forumih.
Ofner je dejal, da ne zadostuje, če pripadniki manjšin uživajo samo iste pravice kot pripadnik večine. Za nadaljnji obstoj jim je treba omogočiti. da dobijo več možnosti in pravic. „Zato je najbolj svetohlinsko, če manjšini nasprotni pripadniki večine kritiko zavračajo z argumentom, da imajo pripadniki manjšine tako ali tako ,že vse pravice'", je menil Ofner.
Minister Ofner je poudaril, da polič-nih manjšin seveda oblasti ne smejo pospeševati; vsaka manjšina pa kljub temu sodi v odgovornost večine.
V splošnem je ocenil, da lahko merimo demokratičnost neke druž-
bene skupnosti na tem, kako priznava in ravna z manjšinami. „pestra slika pluralizma je pač bistvo demokracije in tolerance", je dejal Ofner in menil, da v diktaturah delajo z metodo zanikanja in asimiliranja. „Če (v diktaturah) nepriljubljenih manjšin ne morejo zanikati, jih degradirajo v škodljive obrobne skupine, jih pogosto celo kriminalizira-jo". (Samo tam? op. ured.).
politika do manjštn ni bila vedno v redu) je spregovoril še južnotirolski univerzitetni profesor dr. Roland Riz.'Ocenil je, da za manjšine ni škodljiva samo diskriminacija sama, tudi gola toleranca je škodljiva! „Neobhodno je potrebna pozitivna zaščita manjšin, kajti pasivno opazovanje manjšin sicer ne zapostavlja, končno jo pa le vodi v asimilacijo!" Še prav posebno je pozval evropske države, naj se resno posvetijo zaščiti manjšin. „Že dovolj je papirnatih obljub. Končno morajo slediti za manjšine dejanja" je poudaril Riz.
Vedno več je slišati o tem, da bi avstrijska teievizija uvedia poieg svojih dveh kanatov (FS 1 in FS 2) še tretjega. Vsekakor še ni jasno, katere potrebe naj bi ta tretji oddajnik pokrivat, industrija in izdajatelji veti-kih časopisov pa že čisto navdušeno ptoskajo, saj očitno vidijo v uresničitvi te zamisti zase večje možnosti, da bi po tej poti začeti rušiti tudi na temetjih državne institucije ORF.
Novi generalni intendant avstrijske televizije Teddy Podgorski do zdaj še ni zavzel konkretnega stališča, naznanil pa je, da bi moral tak tretji kanal nuditi predvsem zabavo informacije.
Podgorski pa je napovedal tudi reformo informacijskih oddaj „Slike iz Avstrije" in „Čas v sliki". Ti dve
oddaji hoče združiti v enourno oddajo, hkrati pa želi ustvariti tudi tehnične predpogoje, tako da bi imel vsak posamezen deželni studio možnost nuditi tudi lokalne oddaje. Pravi, da naj bi obveljalo nekako tako, da bo vsak deželni studio imel eno uro lokalnega programa na dan. Če se spomnimo, da je Podgorski ob svoji izvolitvi za „generala" ORF naznanil, da bo nudil program tudi za vse manjšine, ga bo resno treba opozoriti na to, da bo potrebna tudi rešitev za narodne manjšine. Prejšnji generalni intendant Bacher za te ni imel nič kaj posluha. Se bo to zdaj spremenilo in bomo npr. koroški Slovenci dobili tudi prostora vsaj v okviru regionalnih programov?

Tudi gota toleranca je škodtjiva
Poleg britanskega parlamentarca lorda Fredericka Elwyn-Jonesa (ki je med drugim priznal, da tudi britanska
Te dni bo izšla brošura „Tudi jaz bi rad znai dva jezika", ki sta jo
založili SPZ in KKZ, pripravila pa sta jo dr. Mirko Wakounig in Tomaž Ogris. V prvem delu so našteti argumenti za prijavo k dvojezičnemu pouku, med njimi tudi ugotovitev, da dvojezičnost pozitivno vpliva na razvoj osebnosti ter da pospešuje lastno identifikacijo otrok. V drugem delu se ukvarjata avtorja z vladajočimi predsodki in ugovori, ter jih z znanstvenimi argumenti zavračata. V tretjem delu pa so ponatisnjene izjave raznih osebnosti, tako prof. Ringla, prejšnjega kanclerja Kreiskega, direktorja pedagoške akademije Krainza in drugih. Tudi te osebnosti se izrekajo za dvojezični pouk in opozarjajo, da je slovenščina obogatitev za našo državo.
Brošura bo na razpolago staršem, učiteljem in drugim aktivistom manjšine. Predvsem pa je cilj te brošure, da se število prijav k dvojezičnemu pouku še poveča. Saj so prijave možne tudi še v prvih desetih dneh šolskega leta.
Vc.scJ /ms, Ja ča/e/no .s vfra/J av-.sfrfj.sTcga //fJ;;'.sfra a: jaz/fofJvJ.s/jfga pro/evor/a ravno v fen/ frenafka fakine Jc.scJc. Po/ne/nhna .so fa sfa/Ača za na.s ravno .seja/, ko se naša naroJna .skn//no.sf ponovno hran; prof; nove/na Jikfafa večine v io/.skern vprašanja. Tek he.seJ ne komo poza-h;*k', čeprav .so h Je izrečene na /neJna-roJne/n srečanju. Teže keseJ na fek srečanjik pa - kof nas je nanči/a avstrijska zgoJovina - ne smerno precenjevati.
Mihelski Jornink" vabi
Že od leta 1393 naprej praznuje Pliberk svoj „jormak" - sejem na travniku. Letos se prične to zabavno ljudsko slavje v soboto 30. avgusta popoldne, s tradicionalno povorko skozi mesto - na sejemski prostor. Povorke se bodo udeležila razna domača podjetja in pa tudi nekaj politične „prominence". V tej zvezi naj omenim samo deželnega glavarja Leopolda Wagnerja, pliberškega župana Franza Mikuscha in zastopnike sosednih občin v Sloveniji.
Informacija strankarskim učiteijem
Strokovno združenje pedagoških delavcev, ki je sk* paj z osrednjima organizacijama koroških Slovencev izdelalo izčrpno stališče in predloge za manjšinsko šolstvo, je te dni informiralo o svojih stališčih tudi učiteljska združenja koroških strank. Strokovno združenje se zaveda, da večina koroških učiteljev ne pozna pouka v dvojezičnih razredih. Zato je povabilo predstavnike SLO, OLB, svobodnjaških učiteljev in predstavnike okrajnih združenj učiteljev na skupen razgovor, na katerem bi lahko razpravljali o pedagoških možnostih za izboljšanje pouka v korist otrok obeh narodnosti.
S*at393
BLFBURGER
ESEMMRKT
OaigroSfK und
VOtKSfEST

Kamtnaf
no travni
J sho sfavje
Priljubljeni „jormak" bo trajal do ponedeljka pozno v noč. Poleg raznih prireditev (povorka, načepitev soda s pivom, ognjemet) daje „jormak" priložnost, da si obiskovalci ogledajo in nakupijo blago vsakršne vrste: od loncev, obleke in čevljev do slaščic in
Kdo ho do! Kmetom več dohodKo?
leteni so povabiti kmečke mstopnike no javno rnmravo
PREBERilE
8
Kmetijstvo v krizi: Mati kmetje nastradajo Raziskave o narodnih skupinah v Avstriji Narečja v pesništvu in vsakdanjem živtjenju Uni-ctub preneha z detovanjem: osiromašenje kuiturne scene SPD ..Edinost" prvič na „Veseti jeseni" v Mariboru Nogomet:
Biičovščani zmagaii v Vrbi
„Zastopniki etabliranih strank ne dajejo jasnega odgovora na vprašanje, kakšna naj bo bodočnost kmetijstva. fn tudi ne morejo. Ko so določali kontingente za proizvodnjo mleka, so hkrati spet poskrbeli za še večjo proizvodnjo mleka. Količine mleka ni mogoče znamjšati s povečanjem proizvodnje." Tako je kritiziral kmečko zastopstvo eden izmed diskutantov na torkovi kmetijski razpravi v Celovcu, na katero so koroški Zeleni povabili zastopnike vseh koroških poličnih in interesnih skupnostih.
Podijska diskusija seveda ni mogla najti rešitev za zapletni položaj avstrijskega kmetijstva, bila pa je zanimivo ogledalo socialnih razlik znotraj tega sloja in temu ustrezajočih političnih predstav za odpravo le-teh.
Zastopnik Skupnosti južnokoroških kmetov, Janko Zwitter, je kot prvi govornik opozoril na precejšnjo zadolženost kmetov, saj je naprimer vsak ha kmetijske zemlje „zado!žen" s povprečno 22.000,- šilingov. Prav tako pa je iz lastne izkušnje vedel povedati, kako je kmet bil prisiljen vključiti se v investicije, specializacije in mehanizacije, tako da je kmetijo danes treba voditi že skoraj kot industrijski obrat.
V odsotnosti zastopnika socialističnih kmetov v kmetijski zbornici se je konfrontacija mnenj v glavnem odigravala med zelo kritičnim članom Bauernbunda dipl. inž. Georgom Abertnannom in (zastopnikom Valentina Deutschmanna) zborničnim svetnikom dipl. inž. Francijem Groblacherjem ter zastopnico svobodnjaških kmetov Kriemhildo Trattnigovo. Abermann, ki je bil prej strokovnjak na področju pospeševanje izvoza, je predvsem kritiziral nesorazmerja in nesmiselnosti v celotnem avstrijskem pospeševalnem sistemu. Prav tako pa je opozoril na dejstvo, da tak sistem zaduši vse kritike, ki ti dokažejo nesmiselnosti. Kmetje obdržati na kmetji je mogoče le, če jim rastejo dohodki. Sredstev za to je v
Avstriji dovolj (saj se pospešuje izvoz odvečnega žita in mleka, na'drugi strani pa uvažajo živila), odgovorni bi morali biti pripravljeni spremeniti sistem pospeševanja,
bi pa dosegli zmanjšanje kmetijske proizvodnje, vrhu tega pa še izboljšanje kakovosti kmetijskih proizvodov. Žal so tu vplivni kmetijski funkcionarji ujeti preveč v mrežo, ki jih povezuje z eksportom (kjer dobijo podpore) in tudi z vodstvi velikih mlekarn in drugih velikih predelovalnih obratov. Groblacher je v svoji oceni kmetijstvo uporabljal bolj številke in polemiziral s socialističnimi ministri za kmetijstvo, ni se dotaknil pa teh, ki pro-fitirajo v sedanjem sistemu. Trattnigova je kritizirala predvsem socialno partnerstvo na področju kmetijstva (v katerem LPO ni zastopana) in ..ideologijo" v sedanji kmetijski politiki. Izhod vidi v okrepljenem nacionalnem kmetijstvu", ki se otrese vseh importov.
Do besede pa je prišel med drugim tudi „zeleni grof" dipl. inž. Volker Heldorf, ki se ni razgražal samo nad nizkimi cenami za les, temveč je bil najbolj zaskrbljen nad onesnaženjem okolja (..Nevarnost je, da se .živila' kmalu spremenijo v .smrtila'!"). Zastopnik ..kmečkega sindikata Reautschnig je zagovarjal demonstrativne akcije, da bi opozorili na težavni položaj kmeta.
Za zastopnika VGO, Wo!fganga Pelikana, je dobra kmetijska politika tudi že -dobra politika za okolje, zdravke in kulturo. Nazadnje sta prišla k besedi tudi še dva mala kmeta, Jakob Zanki (združenje avstrijskih gorskih kmetov) in Siegfried Gelhausen (alternativni kmet). Prvi je opozoril na dejstvo, da ima 200 največjih avstrijskih kmetov v poprečju 48-krat več dohodkov kot večina avstrijskih kmetov. Gelhausen pa je žigosal dejstvo, da kmet, ki se popolnoma preusmeri na alternativno kmetovanje, danes v Avstriji ni deležen nobenega pospeševanja.
kmetijskega orodja je zastopano na .jormaku" vse.
Zastopana pa so seveda tudi domača slovenska gospodarska in trgovska podjetja, ki se bodo veselila Vašega obiska. Naše bralce pa še posebej opozarjamo, da obiščejo šotor Slovenskega prosvetnega društva Pliberk ..Edinost". Tam Vam bo zaigral v soboto zvečer ansambel „Šest mladih" z znanim pevcem Edvinom Fliserjem, v nedeljo in ponedeljek pa Vas bo zabaval ..Planinski sek-stet".
Zveza koroških partizanov vabi na
odkritje
spominske piošče
padlim partizanom in aktivistom beljaškega okraja, v nedeljo,
14. septembra 1986 pod Arihovo pečjo.
Zberemo se ob 9.00 uri pri Polancu na Čemernici, nato gremo skupno peš pod Arihovo peč, kjer bomo odkrili ploščo.
Po proslavi se zberemo na družabnem srečanju pri Gabrijelu v Lešah.
Odbor
Produktivnost kmetijstva v Avstriji je v zadnjih desetih ietih narasta za 46,6 odstotkov - in to čeprav se je znatno zmanjšaio števiio kmetijskih obratov. Medtem ko so našteti pred 25 teti še 202.800 obratov, se je števito kmetij, ki potno obratujejo (VoHerwerbsbetrie-be), znižato do teta t985 na 104 400 kmetij.
Močno se je znižato tudi števito zapo-stenih na kmetijah: v zadnjih 30 tetih jih je bilo na kmetijah zapostenih kar 7t odstotkov manj; sptoh še zato, ker kmetje danes izdetujejo visoke presežke, ki prinašajo nove težave - ztasti še matim kmetom.
V zadnjih tridesetih tetih je narasta: #tzdetava mtečnih izdelkov za 07 odstotkov;
#goveja reja za 140 odstotkov; Wsvinjska reja za 137 odstotkov; #pridetava žita pa v tolikšni meri, da moramo iz Avstrije tetno izvažati več kot mitijon ton žita.
Masikateri izmed naših bratcev bo ob teh števitkah morda najprej mistik ..No. saj je tepo, da totiko izdetujemo, da živimo v tako rodovitnem kraju..."; obenem pa se bo morda te začudit, zakaj mali kmetje še niso obogateti in zakaj konzument še vedno tako drago ptačuje za kmetijske izdetke na trgu... Ogromni presežki, ki jih proizvajajo naši kmetje, po eni strani povzročajo propadanje cen na trgu - kmet dolu vedno manj za svoje izdetke ker se je treba teh presežkov pa tudi ..znebiti" (ati jih izvažati, ati pa uničevati), pa morajo kmetje vrhu tega še ptačevati posebne davke. Nenazadnje pa mora za te ukrepe (izvoz...) ptačevati še konzument - saj se cene za kmetijske proizvode višajo, čeprav imamo presežke!
Ob vsem tem tahko ..preživi" te vetek-met, ki proizvaja največ presežka - koti-čina je namreč predpogoj za dobiček! -, mati kmet pa mora skoraj ves denar, ki si ga je z muko te pristužit, v okviru posebnih dajatev spet ptačati nazaj državi in zato vedno bolj obuboža: vetikokrat malemu kmetu ne preostane nič drugega, kot da se poteg kmetijstva zaposli še drugje (Nebenerwerbsbauer), ati pa da nazadnje kmetijo sptoh opusti.
Kmetijstvo v krizi
Ma!i kmetje nastradajo
ponuja ..začaran; A rog"
Močno naraščanje produktivnosti v zadnjih tetih pa seveda ni stučaj: vetiko vtogo igra pri tem agrarno-kemična industrija, ki vsakega kmeta vodi v „za-čaran krog": (e namreč kmet hoče ostati konkurenčen - se pravi če hoče preživeti! - mora seči danes gtoboko v denarnico in si nakupiti razne agrarno-kemične izdetke: mineratna gnojila, ki pomagajo zvišati produktivnost (rastline boljše in hitreje rastejo), kemične izdelke za uničevanje mrčesa ipd.
Tako zvenijo gesla rektame, tako skuša prepričevati kmeta tudi industri ja. O začaranem krogu pa govorim zato, ker ta način kmetovanja terja od kmeta
po eni strani vedno več investicij za kemične izdelke, po drugi strani pa te-ti še škodujejo kvatiteti izdelkov, ki so -tako kažejo raziskovanja - vedno botj zastrupljena z raznimi škodljivimi kemičnimi snovmi (omenim naj samo fosfor, katij in dušik). Nekritična uporaba teh kemičnih izdetkov pa ne uničuje te kvati-tete kmetijskih proizvodov, temveč uničuje tudi zemtjo, zastruplja vodo in s tem škodi našemu okotju.
Samo nekaj števitk naj navedem, ki naj bi nam date mishti, ki naj bi nas spodbudite, da napravimo korak nazaj „k naravi": poraba mineratnih gnojit na hektar se je povišala v zadnjih desetih tetih od 110 kg na 151 kg; poraba dušika, ki je žeto nevaren, ker zastruplja vodo, je narasta v istem obdobju od 42 na 63 kg/hektar. V Marchfetdu je to dejstvo na primer privedto tako dateč, da v več občinah voda nima več pitne kvahtete, ker škoduje zdravju.
Pri nas na južnem Koroškem sicer situacija še ni tako priostrena, vendar pa se bodo tudi naši kmetje morati preusmeriti, če nočejo trpeti v nekaj tetih zaradi škode, ki so jo povzročiti sami, in ki se bo le težko data popraviti.
Pa fc v premls/e/;
In še nekaj v premistek k presežkom. ki jih proizvajajo kmetje (ztasti vetekmetje, ki jim gre te za profit!): Kmetje dostikrat redijo Živah z izdetki. ki jih uvažamo iz dežet tretjega sveta (soja, ribja moka...), medtem pa. ko pri nas ne vemo več, kam naj bi z ogromnimi presežki, pa tiste dežete, ki nam poceni prodajajo svoje potjedet-ske izdetke, trpijo takoto, ker jim ne preostane več zemtjišč, na katerih bi tahko proizvajati izdetke. ki jih potrebujejo sami-da hi peživcli.
...AltcrnaUvna" kmečka polmkn bo morala v. bodoče vse botj upoštc\ ati tudi vse navedene dejavnike, morata bo iskati nove poti za način kmetovanja, ki bo pomagat varovati naše okolje, ki bo zmanjšat nasprotja med matimi in veti-kimi kmeti in nenazadnje še nasprotja med dežetami tretjega sveta in našo potrošniško družbo, ki proizvaja vse preveč za tasten profit in v škodo naravi in sočtoveku.
-števa
14. septembra 1986:
Miting Kladiva
Letošnji miting Ktadiva bo [4. septembra popoldan v Šentprimožu. V okviru mitinga bodo nastopiti mladinski pevski zbor Tržaškega partizanskega zbora (premiera v Avstriji), Jani Oswald in ansambel „Drava". Pred začetkom mitinga pa bo pred Kutturnim domom mirovna akcija, pri kateri bodo sodelovale koroške mirovne iniciative ter gostje iz Slovenije in s Tržaškega. To bo zaključna akcija „verige mirovnih prireditev" v Sloveniji, Italiji in Avstriji, vsadili bodo mirovno drevo, prebrali pa tudi „pisma miru".
Nova „zamise!" KHD
Prejšnji teden se je KHD spet javil z novo „zamislijo", kako bi po svoje „rešil" manjšinsko vprašanje na Koroškem: izjavil je, da hoče izvesti tajno ljudsko povpraševanje na južnem Koroškem. Vsekakor KHD še ni povedal, kaj sploh hoče povpraševati, sumiti pa je, da hoče tako „urediti" šolsko vprašanje. Na vsak način bi potreboval za tako tajno ljudsko povpraševanje vsaj 15 000 podpisov volilno upravičenih, vprašanje pa bi se moralo nanašati - tako ustrezni deželni zakon - na ..predmet, ki sodi v pristojnost dežele", in bi moralo biti formulirano tako, da sta možna le dva odgovora: da ali ne.
22. septembra:
Slovenci pri Vranitzkem
23. julija je sprejel, kakor smo poročali, avstrijski zunanji minister Jankowitsch delegacijo Zveze slovenskih organizacij. Novi avstrijski kancler Vranitzky pa je že pred nekaj časa obljubil, da se bo sestal s predstavniki obeh slovenskih osrednjih organizacij. Zdaj je termin fiksiran: 22. septembra 1986 se bosta srečali osrednji organizaciji z novim kanclerjem, katerega bosta seznanili s problemi koroških Slovencev in mu predstavili tudi svoja stališča v zvezi z dvojezičnim šolstvom, pač tisti dokument, katerega smo v zadnji številki v celoti objavili in ki predstavlja jasno odpoved vsakršnemu načrtu ločevanja otrok po kriteriju prijavljenosti ali neprijavljenosti k dvojezičnemu pouku.
VESTI
Soški koridor. - 6. septembra 1986 bo na žetezniški postaji v Novi Gorici ob 12.15 uri velika stovesnost, saj bodo uradno vktjučiti v mednarodni promet novo transportno pot, ki poteka iz Luke Koper preko Divače, Sežane, Nove Gorice in Jesenic in predstavtja najkrajšo povezavo Severnega jadrana s Srednjo Evropo. Hkrati bodo počastiti tudi osem-desettetnico proge Betjak-Jesenice-Nova Gorica-Trst. Stovesnost bo obetežena s prihodom muzejskega vtaka, pripravtjen pa je tudi kutturni spored.
Miting na Brniku. - 6. junija je potekto točno 100 tet, ko se je v Trstu rodit Edvard Rusjan, eden izmed pionirjev stovenskega in svetovnega tetalstva. Zato bodo Jugo-stovani praznovati 100-tetnico Rusjanovega rojstva z velikim trodnevnim mitingom na Brniku. Od petka 12. 9. do nedetje 14. 9. bo odprta razstava o detu in življenju tetalskega pionirja Edvarda Rusjana, v nedeljo ob 13.30 uri pa prireditev, na kateri bodo sodetovati zmajarji, padalci, jadralni in motorni tetatci stovenskih aero-ktubov ter vojaški tetatci z najmodernejšimi tetah.
Največji vinski sejem dnstej. Do 5. septembra se bodo na tjubtjanskem Gospodarskem razstavišču že dvaintridesetič predstaviti svetovni vinogradniki in vinarji s svojimi kvahtetnimi izdetki. Na tetošnji mednarodni prireditvi Vino 86 se bo letos
Lendava '86:
predstavito 524 razstavljatcev, od tega 288 jugoslovanskih in 236 inozemskih. Tako bo to, po številu udetežencev in po obsegu. doslej največji vinski sejem v Ljubljani
Raziskovatni tabor ..Kanatska dotina 86". - Stovenski raziskovatni institut, odsek za zgodovino pri NŠK, Društvo naravostovcev in tehnikov „Tone Penko" in Društvo mtadih raziskovatcev prireja tetos že 6. raziskovalni tabor ..Kanatska dotina", ki poteka še do 6. septembra v Žabnicah. Tabor prirejajo vsako teto v drugi pokrajini in sicer po vrstnem redu: tržaška, goriška. videmska. Letos bodo imeti sedem detovnih skupin, ki bodo zbirate na terenu podatke o preteklosti krajev in jih kartografirate, evidentirate naravno dediščino in se ukvarjali s tipografijo atp-ske hiše. Jezikostovna skupina pa je tetos novost tabora; poučevata pa ho trojezič-nost Kanalske dotinc.
Nova koroška odredba o smeteh. -Nova odredba za Koroško, ki dotoča pogoje za deponijo smeti in odpadkov, noče spreminjati obstoječih združenj za odstranjevanje smeti, temveč je te zakon, ki ureja točevanje raznih vrst odpadkov, dotoča, na kak način se da ta ati ona vrsta odpadkov ponovno uporabiti, ponuja pa tudi možnosti, kako se tahko sptoh prepreči, da se v tem ati drugem primeru naberejo odpadki. Gtede deponij za smeti in odpadke pa so vsa morebitna zemtjišča tudi preveriti gtede na to, da ne bi prišto do onesnaževanja okolja, oz. obremenitve področja.
Mladinski tabor narodnosti
Mladinski tabor narodnosti postaja že kar tradicija, saj je zadnji konec tedna potekal že četrti. Tokrat v Lendavi, prej pa so bili taki mladinski tabori narodnosti v Kopru, na Koroškem pri Peršmanu, tretji tabor pa je bil v Žabnicah v Kanalski dolini.
Letošnji tabor se je odvijal v Petišovcih, vasi čisto blizu madžarske meje. Zbralo se je lepo število udeležencev, med njimi so bili tudi zastopniki Zveze slovenske mladine na Korošem in KDZ. ZSM sta zastopala Angela Pisjak in Bojan Šturm-Šnabel, KDZ pa Miha Pasterk in Pavel Zablatnik, sicer pa so bili navzoči mladinci predvsem iz obmejnih občin, tako z madžarske, iz Nove Gorice, Trsta, Kopra pa tudi zastopniki RK Zveze socialistične mladine Slovenije so se udeležili tega četrtega mladinskega tabora narodnosti.
Glavna tema letošnjega shoda je bilo sožitje narodnosti v narodnostno mešanem področju. Uvodne referate so podali pedagogi, kulturno- in komunalnopo-litični predstavniki, ki so se ukvarjali predvsem s položajem v Lendavi, oziroma so predstavili udeležencem tabora, kako se v Lendavi uresničuje resnična ena-
kopravnost obeh narodnosti: vsi napisi so dosledno dvojezični, šole pa brez izjeme dvojezične, se pravi, da se vsak učenec obvezno nauči oba jezika, in da nobenemu učencu niti na misel ne pride, da bi se spraševal, kateri jezik je manj vreden, kateri pa več. Pa ne samo to! Udeleženci tabora narodnosti so lahko tudi spoznali, da ljudje v Lendavi niso samo dvojezični, temveč večjezični, kar priča o tem, da je vsak jezik, ki se ga naučiš v šoli, tudi ključ za pri-učenje drugih jezikov.
Po referatih so udeleženci mladinskega tabora še v številnih diskusijah izmenjavali izkušnje, ki so jih pridobili pač kot člani manjšinskega naroda v eni ali drugi državi, v kateri pač živijo. Opozarjali so na težave in probleme, s katerimi so konfrontirane posamezne manjšine. O taki enakopravnosti kot v Lendavi koroški Slovenci moremo le sanjati, saj nam naše pravice še kar naprej skušajo kratiti in odvzeti.
Tematska števitka „po!itische bitdung":
Raziskave o narodnih skupinah v Avstriji
Pred kratkim je izšla tematska številka revije „po!itische bildung" o narodnih skupinah v Avstriji. Revijo uporabljajo kot vir informacij učitelji pri pouku zlasti pa številni delavci na področju izobraževanja odraslih. Problemi koroških Slovencev zavzemajo v tej tematski številki največ prostora. Tako se ponovno potrjuje dejstvo, da sodi slovenska manjšina na Koroškem med najbolj opisane odnosno raziskane.
Jochen Blaschke v prispevku o Novem regionalizmu v zapadni Evropi postavlja manjšinska gibanja v širši kompleks družbenega dogajanja. Zanimive so njegove ugotovitve o gospodarskem prestrukturiranju obrobnih območih v Evropi, ki so pogosto tudi kraji bivanja manjšin. Kljub kvalificirani delovni sili ostajajo področja zaradi doselitve spekulativnih projektov podvržena raznim kriznim pojavom, kulturni milje regije pa obstaja naprej pogosto le še kot folklora. Spremembe zaznava tudi pri vlogi regionalnih elit, ki jih upravni centri vključujejo v smislu navidezne delitve dela zlasti v upravi in jim s tem jemljejo vlogo možnega faktorja spreminjanja družbenih razmer. Zdi se, da so za koroško provinco njegove ugotovitve le marginalne.
O zaščiti manjšin odnosno narodnih skupnostih ter njenih pravnih
osnovah piše Felix Ermacora. Poleg nekaterih zanimivih gledanj je avtor vse preveč vkopan v tristrankarski sporazum, poleg tega pa nekatere njegove trditve niso pravilne. Šolsko ureditev 1945 gotovo niso zamislili Angleži kot zasedbena oblast. Ureditev ne pomeni nadaljevanja utrakvi-stične šole, prav nasprotno: z njo je radikalno prekinila. Indirektno zagovarja vse ukrepe oblasti v zvezi z manjšinami in vidi v sosvetih progresivno jedro Zakona o narodnih skupinah, ne da bi omenjal pomislekov manjšin. Omenja zahteve po ločevanju šolarjev tet govori nediferencirano o zahtevah odnosno programih zahtev (Forderungsprogramme) koroških Slovencev.
Arnold Suppan piše na osnovi ljudskih štetij o socialnostrukturnih razlikah med manjšinami v Avstriji. Glede politične orientacije slovenskega prebivalstva sledi za čas med obema vojnama slovenskim znan-
stvenim izsledkom. Za čas po anšlusu opozarja na popolno zajetje slovenske mladine v organizacijah nacistične stranke in meni, da so dobili predvojni mobilizacijski in moderni-zacijski ukrepi po drugi svetovni vojni pod spremenjenimi okoliščinami in po zapadnih zgledih nove nastavke. Kot vse obrobne predele je zajela tudi naselitvena področja manjšin v zadnjih letih družbena preobrazba, ki se zrcali v dnevni migraciji, deagrariza-ciji, mehanizaciji kmetijstva ter izobrazbeni eksploziji. Alternativne možnosti za manjšine vidi v okoliščinah in pogojih dela, kjer je potrebna dvojezičnost ter v medkulturnih povezavah preko državnih mej.
Gero Fischer je naslovil svoj prispevek z Manjšinska situacija: jezik, kultura in politične strategije. Meni, da manjšine zaradi specifičnosti jezika, kulture itd. niso ..manjšine", temveč da se take šele ustvari. V procesu interne kolonializacije, ki poteka kot boj za oblast med središčem in obrobjem, pride do ekonomske odvisnosti provinc od metropol, na političnem področju izgubijo province svojo samostojnost in nenazadnje prekrije center tudi prenešeno kulturno in jezikovno identiteto pa tudi socialne
komunikacijske oblike regij. Jezik in kultura središča veljata kot nekaj boljšega, imata več veljave kot jezik in kultura obrobja. ..Znanstveno je ugotovljeno, da je iluzija voditi boj proti diskriminaciji jezika, uničevanju jezika in kulture neke manjšine izključno na jezikovnem in kulturnem nivoju", zaključuje Fischer.
Peter Gstettner opisuje proces izri-njanja slovenščine na Koroškem, zlasti njegove dimenzije za časa nacizma ter razkriva tiste družbene dejavnike, ki zahtevajo ločevanje šolarjev na Koroškem ter postopno prilagajanje obeh velikih strank tem zahtevam.
Avguštin Malic piše o zanimanju, ki obstaja za probleme slovenske manjšine v Avstriji, nudi kratek oris zgodovine koroških Slovencev, omenja bistvene zahteve koroških Slovencev po 1955, tolmači stališče manjšine glede dvojezične šole in kratko predstavlja njeno organizacijsko strukturo.
Valentin Inzko in Ernst Waldstcin
poročata o prizadevanjih katoliške cerkve za sporazumevanje med obema etničnima skupinama na Koroškem. Svojevrstno opisujeta ideološka gledanja odnosno razhajanja med mlado odnosno mlajšo generacijo koroških Slovencev. Gotovo so te ugotovitve presplošne in nediferencirane, verjetno pa tudi ne slonijo na kakih empiričnih raziskavah. Sklepati na ideološko usmerjenost mlajše generacije koroških Slovencev zgolj
na osnovi opazovanj študirajoče mladine in še kake druge skupine pa je le zelo tvegano dejanje. V prispevku pa najdemo tudi zanimivo vrednotenje oboroženega odpora koroških Slovencev. Vprašanje pa jc. kaj bi manjšini prinesla integracija v stranke oziroma obe veliki stranki. Vse namreč kaže, da je celo individualna integracija pogosto mogoča le ob opustitvi lastne identitete.
O gradiščanskih Hrvatih piše Peter Tyran. Težišče njegovega prispevka je vzgojno-izobraževalna situacija gradiščanskih Hrvatov, poleg tega najdemo osnovne informacije o njihovem pravnem položaju, ljudskih štetjih, organizacijah ter o gradiščanskih Hrvatih na Dunaju.
Miriam \Viegele in Bcrnhard Per-chinig pišeta o usodi Romov v Avstriji zlasti v dobi nacizma ter o dejstvu, da jim Avstrija po 1945 ni izplačala nikakršne odškodnine. Skratka, Romi so še danes nepriznana in diskriminirana manjšina v Avstriji.
O Aspektih južnotirolskega problema 1945 - 1985 piše Leopold Steu-rer. V bistvu podaja strnjeno zgodovino medetničnih sporov po 1945, njihovo razrešitev v znanem paketu ter temu sledeči etnični proporc, ki postaja vir vedno novih in ostrejših sporov med obema etničnima skupinama pa tudi znotraj južnih Tirolcev samih.
dram.
Srečanje pesnikov v Kirchbachu:
Narečje in Ljudski jezik v ospredju
Kakih 130 pesnikov, ki pišejo v narečju aii ljudskem jeziku, se je zbralo prejšnji teden v Kirchbachu na zgornji Žili pri simpoziju o dialektu v okviru „Vaških dni v Kirchbachu". Spored je bil zelo pester: predavanja, prireditve in literarna branja naj bi služila združitvi teorije in prakse. Toda že ob teoretičnih vprašanjih so se začeli spori med udeleženci: niso si bili na jasnem pri definiciji pojmov narečje in ljudski jezik, knjižni in pogovorni jezik.. .Referati kot npr. Larcherjev o „di!emi pesnika, ki piše v narečju" so bili deležni ostre kritike s strani ljudskih pesnikov, pa tudi dominante funkcije zbornega jezika ni hotel vsak spoznati - nenazadnje tudi zaradi tega ne, ker izvira iz tega spoznanja tudi zahteva po emancipaciji narečja v pesništvu, kar pa spet nima kaj opraviti z ..domovinskim kičem".
Tudi pojem „domovina" so različno interpretirali: mnogi pesniki, ki jim je pesnikovanje pač konjiček v prostem času, so zagovarjali „domovino kot občutek". Čisto drug pa je pristop Bernhard C. Bunkerja, koroškega domovinskega pesnika, ki živi na Dunaju. Jasno se je odpovedal vsakršni (turistični) razprodaji domovine, temveč je plediral za socialno določen pojem domovine, s tem pa je povezal tudi poziv vsem domovinskim pesnikom, naj dokazujejo tudi politični angažma:
„V deželi, ki je le demokratična, imamo pesniki kot orožje še vedno na razpolago odkrito besedo. Te možnosti se nočem oropati sam; razen da smo že resignirali in
da se pustimo tudi mi - kakor mnogo naših sodeželanov in pesniških kolegov - vpreči v voz tistih, ki uničujejo pokrajino, v voz raznih turističnih manager-jev. In vse to samo zaradi honorarja. Jaz temu nikakor ne bom klonil. Raje bom stal ob strani, od tam pa bom tem bolj pozorno opazoval, kako tisti, ki igrajo z domovino in ljudmi svojo umazano igro, trudijo, da bi vse to skrili pod plaščem ljubezni do domovine, zlaganega folklorizma ter nemškega značaja."
Bunker na svoje utemeljne ocene ni dobil ustreznega odgovora. Same intolerantne in emocionalne reakcije so bile rezultat večera, ki ga je bil organiziral on sam, in ki so ga oblikovali mladi kantavtorji in pesniki, kakor npr.
,^Jaz pojem, kakor sama znam"
„Desetnica" m druge predstave z Ljubtjanskega festivaia
Z varijacijatni na (koroško) ljudsko pesem „Desetnica" je prejšnji petek v Križevniški cerkvi v Ljubljani nastopila avtorica in pevka Svetlana Makarovič. V okviru 34. Mednarodnega ljubljanskega festivala je pela ob glasbi skupine Istranova recital o deseti hčeri, ki mora zapustiti domači kraj in iti v svet.
Iz mračno zatemnjene cerkve so donela vprašanja desete hčere, ki se vrača v domovino in vprašuje po materi (ki jo zataja), išče svoje sestre, in jadikuje, da je pač sivi kamen vse, kar desetnica ima, obdrži in more vrniti. Kot kresnica, ki pleše okoli ognja in preklinja vse zlobne ljudi, ne rešuje iz pozabe samo nekaj ljudskih pesmi, temveč opozarja na to, da je tudi slovenska ljudska pesem v današnji dobi - desetnica!
Makarovičeva zaključuje svoj recital z verzi: „On bara tretjo kresnico:/ -Povedi, kako poješ ti./ -Jaz sem samo deseta hči,/ jaz pojem, kakor sama znam./ -Če poješ, kakor sama znaš,/ pa z mano greš na drugo stran./
-Oj, pusti me deveti kralj,/deveto naj z devetim gre, naj o desetem nič ne ve."
Z muzikalom „ni vsak dan nedelja" (1. septembra) bo zaključen ljubljanski festival, ki je zabeležil predvsem v avgustu odmevnost publike. Tako so že začetek tedna napovedovali izreden obisk tudi za današnji nastop gledališča Komedija iz Zagreba z musiclom „Aplavz" (Avtorja Adams in Stroussa). Med najbolj uspele prireditve mednarodnega poletnega festivala pa so poleg nastopa Simfonič nega orkestra Slovenske filharmonije šteli tudi koncerti Simfoničnega orkestra Moskovske filharmonije (solist, pianist Viktor Eresko, dirigent Dimitrij Kitajenko). Med solističnimi koncerti so zabeležili izreden obisk na dveh orgelskih koncertih v stolnici: igrala sta organista Kurt Neuhauser (Gradec, Avstrija) in Gari Grodberg (Sovjetska zveza), medtem ko so med ostalimi solisti izstopali violinist Miha Pogačnik s pianistom Einar-Steenom Noklebergom (Norveška) in sovjetski violinist Valerij Klimov s pianistom Jurijem Smirnovom. Festival pa so spremljali tudi številni nastopi folklornih skupin iz raznih evropskih držav in drugi minifestival lutkovnih gledališč.
Vpisovanje v giasbeno šoto
Razporeditev vpisovanja po oddelkih v šolskem letu 1986/87
ponedeljek 8. 9. 1986:
Sele - kulturni dom	od 14.00 - 14.45 ure
Borovlje - društvena soba (pri Bundru) od 15.00 - 15.45 ure Radiše - kulturni dom
sreda K). 9. 1986:
Žitara vas - ljudska šola St. Primož - kulturni dom Oobrla vas - Posojilnica Globasnica - ljudska šola Šmihel - ljudska šola Pliberk - Posojilnica Božji grob - ljudska šola Vogrče - ljudska šola
četrek H. 9. 1986:
Št. Jakob (Loče, Bače) - Posojilnica od 14.00 - 14.45 ure Sveče - stara šola	od	15.00	-	15.45 ure
Št. Janž - društveni sobi	od	16.00	-	16.45 ure
Bilčovs - društvena soba	od	17.15	-	18.00 ure
od 16.30 - 17.30 ure
od 14.00 - 14.30 ure od 14.45 - 15.15 ure od 15.30 - 16.00 ure od 16.15 - 16.45 ure od 17.00 - 17.30 ure od 17.45 - 18.15 ure od 18.15 - 18.30 ure od 18.45 - 19.15 ure
petek 12. 9. 1986:
Provincialna (Slomškov dom) Modestov dom Mladinski dom
od 14.00 - 15.00 ure od 15.15 - 16.30 ure od 17.00 - 18.00 ure
Manfred Chobot z Dunaja in Walter PiHar iz Zgornje Avstrije.
Fronte med tradicionalisti so se zdele kot fronte med mladimi in starimi, razvnele pa so se v bistvu ob vprašanju političnega angažmaja, ob vprašanjih konkretnih pogojev, v katerih pisatelji ustvarjajo:	„Domovina kot
naravno stanje?", „Je domovino mogoče narediti?" itd.
In prav za domovinsko pesništvo se zdi, da je „vprašanje vseh vprašanj" vprašanje pravic slovenske narodne skupnosti (in to velja za v nemščini pisano domovinsko pesništvo prav v tolikšni meri kakor za tisto, ki je pisano v slovenskem jeziku! Nič čuda torej, daje bilo težišče diskusije o odgovornosti pesnika, ki piše v narečju, prav to vprašanje. Bila pa je to diskusija v odsotnosti prizadetih. Tako je bilo potem tudi dosti lažje pridigati toleranco in spravo (predvsem v privatnem krogu). „Toda politična realnost je druga", tako Bunker, le-to je treba vzeti na znanje in to spremeniti!"
Glavni problemi (ne samo) „vaških dni v Kirchbachu", temveč v nemščini pisanega narečnega pesništva sploh: brezskrbno ravnanje z (lastno) zgodovino in jezikom ter dostikrat podzavestno odklanjanje dejstva, da se dajo literarni produkti izrabiti v določene namene (da torej služi to pesništvo morda še klišeju domačnosti" kakega Musikanten-stadla, da pa segajo korenine tega vse tja do „BIut und Boden" -ideologije, ki se tudi še danes da regionalno producirati in se tudi producira). Problematike torej, ki so prizadele tudi zgornjo Žilo.
So ga izsušili?
Raiffeisen ne podpira več Uni-c!uba!
Na svoj lastni svečani pogreb vabi za soboto 30. avgusta 1986 (20.00) moštvo celovškega Uni-cluba. Z zaključno veselico naznanja iniciativna kulturna skupina mladih idealistov, da se je morala ukloniti koroški kulturno-politično-gospodarski resničnosti, v kateri banka Raiffeisen ni več pripravljena podpirati delovanja in kjer prenehajo tudi zvezne finančne podpore (projekt 8000).
Še večja kulturna suša bo sedaj stiskala koroška kulturo žejna srca. Kajti nadpovprečen je bil prispevek, ki ga je v zadnjih letih oddaja) ta mali, črni oder v teh tesnih univerzitetnih prostorih. Toda: moštvo že išče možnosti za nadaljevanje dela.
Primeren je bit tudi zadnji oderski komad v Uni-clubu: v komadu za eno osebo je Korošec Hanspeter-Painschab kot kontrabasist (avtor Patrick Siiskind) nihal med nepomembnostjo in lastnim precenjevanjem.
Posnetek iz zadnjega odrskega komada v celovškem Ltni-clubu.
Še do 12. septembra 1986 si lahko ogledate razstavo slik Iške Rano v Mohorjevi knjigarni v Celovcu. Umetnica, ki živi v Krivi Vrbi in na Dunaju razstavlja pokrajine in portrete. Otvoritev je bila minuti torek.
Spoštujemo narečja?
Kattat/sklprofesor slavistike na Univerz! Alberta, 7otwA7. 5. Pr;Mt/y,)eot//eta797& naprej raziskava! na Koroškem slovenske t/!a/ekte. V ,,/Vaš/h razglet/lh" štev. 75/86 (75. avg. 7986) je obširno opisa! svoje /zPasnje z (zapostav/jen/nt) slovenskim jezikom na TčorosPetn. Met/ t/rttglm je opozori/ tat/! na pomen narečja za trčenje jezika. Zato naslet/nj/ ot/lomek iz njegovega poroči/a.
„Ce/o v .Selah. k/er je navezanost na slovenščino ze/o močna, moja /astna raziskava kaze, t/a nekaj m/ajši/t informatorjev (najstnikov) govori se/sko slabo, v nekateri/; primerih ze/o slabo. Zt/i se, t/a m/ajši /j;tt/je ce/o v tej trt/njavi mogoče postajajo ..neenako t/vojezični". /Va tako različnih pot/roč/ih, kot sta /ivet/skn in Kaltjbrmja, oziroma v tako različnih lingvističnih situacijah, kot sta švet/sko-jtnska in ang/eško-španska, je hi/o opravljenih veliko raziskav s pot/roč/a t/vojezičnosti. 7zkuza/o se je, t/a t/vojezična vzgoja (če je pravi/no organizirana) nikt/ar ne pomeni nečesa s/ahega in je pogosto ce/o v prit/, prav tako pa tttt/i, t/a otroci, katerih starši t/oma z njimi ne govorijo v SVOJEM LASTNEM jeziku u/i t/ia/ektu, zrastejo, ne t/a hi hi/i sposobni pravi/no govoriti Krt TEKlKOk! jezik. V Kahjbrmj! npr. veliko španskih priseljencev iz Sret/nje Amerike skuša v zmotnem prepričanju, t/a s tem pomagajo svojim otrokom, govoriti t/oma z njimi angleško v letih,- ko se še obli-
kujejo. Praviloma je to skrajno šibka, slovnično nepravilna angleščina. Poslet/ica tega je, t/a njihovi otroci ot/raščajo govoreč slabo angleščino in fut/i slabo španščino, njihova vzgoja trpi in prit/ržujejo se kali-jbrmjskim brezposelnežem. Psihoiingvi-sfično je to lahko razložiti.' človek se mora, ko je še zelo mlati, naučiti lingvističnega sistema, ki lahko oblikuje pot/lago za njegov nnt/nijnji razvoj. Srez pravilnega sistema (in vsekakor ima vsak jezik 7/V 1)1/1 1.EK7 svoj lastni pravilni sistem) ni nobenega pravilnega beset/nega razvoja.
Prepričan sem, t/a se lahko isto t/ogaja na Koroškem, veliko otrok slovenskega rot/u se namreč v t/obi ot/raščanja nauči govoriti slabo koroško slovensko in slabo nemško, prav zato. ker t/oma čisto nič ne spoštujejo t/omačega narečja, čemur lahko pripišemo t/ve slabi strani: to ni nemščina in to ni „stant/art/ni jezik". V nekaterih primerih skušajo v (lingvistično zmotnem prepričanju, t/a so t/iaiekti nekako manjvretl-ai, nesistematično govoriti s svojimi otroki siant/art/no slovenščino. Se bolj pogosto pa se trut/tjo, prepričani (kar je lingvistično smešno), t/a je en jezik lahko na neki način manj vret/en ot/ t/rugega, nesistematično govoriti z njimi nemško. Večina ot/ njih jih seveda sploh ne govori t/obro uiti standardne slovenščine niti nemščine. Edini lingvistično popolni sistem, ki ga obvladajo, svoj lasti dialekt, so zavrgli. Posledici se tako res ni mogoče izogniti: njihovi otroci rastejo v lingvistično neprimernem okolju."
Japonske lutke - delo Slovenke
..Lutke so ogledalo človekove osebnosti " ( japonski pregovor)
Glava in roke so iz posebnega porcelana, telo lutke je oblikovano iz prešane lesne moke, oblačila pa so iz dragocenega brokata in svile, pretkane z zlatimi nitmi. Izdeluje jih pa Tatjana Koprol, Slovenka iz Ljubljane, edina umetnica iz Evrope, ki se je naučila tehnike izdelovanja lutk kimekomi.
Odmevne so bile dosedaj razstave lutk v muzeju Goričane pri Medvodah in v gradu Gameljne pri Lipnici na avstrijskem Štajerskem (Gamlitz). Edinstvena razstava japonskih lutk, velikosti približno 15 do 30 centimetrov, ni privlačna samo za ljubitelje, temveč tudi za vse tiste, ki se hočejo seznaniti z vzhodneazijsko kulturo. Izvor lutk kimekoni izvira iz časa pred skoraj 2000 leti, ko so ob smrti članov vladarske družine pokopavali tudi njihove žive služabnike. To kruto in nesmiselno šego so začeli odpravljati s tem, da so služabnike nadomeščali z glinenimi figurami. Te figure pa so s časom postajale natančnejše in izredno lepe in pri japonskem ljudstvu postale zelo priljubljene.
Slovenska prosvetna zveza vabi na
„JAPONSK!HLUTKK!MEKOM!"
v domu umetnikov (Kunstlerhaus) v Celovcu
Otvoritev razstave bo v ponedeljek L 9. ob 19.30 uri v domu umetnikov v Celovcu. Razstava bo odprta do 13. 9. 1986 (od ponedeljka do petka med 15. in 18. uro).
Edinstveno razstavo japonskih lutk je pripravila TATJANA KOPROL iz Ljubljane. Kot edina Evropejka je diplomirala na japonski šoli Kyngetsku, sedaj pa izdeluje japonske lutke za razstave in televizijo. Velik odmev je razstava našla v gradu Gameljne (Gamlitz) na avstrijskem Štajerskem, kjer si jo je ogledalo nad 6000 obiskovalcev.
Izšla je „die Brucke"
Nedavno je izšla poletna številka koroške kulturne revije „die Brucke". Pomen te revije je v svojem prispevku k situaciji slovenskega pisatelja na Koroškem-referat na 15. mednarodnem zasedanju pisateljev v Fre-sachu, ki ga je revija ponatisnila -ocenil Janko Ferk, da je „važen forum, ki nudi Slovencem možnost, da objavljajo svoja dela v obeh deželnih jezikih."
Tudi v tej številki pridejo do besede slovenski ustvarjalci. Med drugim najdemo prispevek Leva Detele, kije napisal kulturno pismo z naslovom ..Hrepenenje po večjezičnosti". Objavljenih pa je - v rubriki prvič objavljenih koroških besedil - še nekaj pesmi Cvetke Lipuš, ki jih je prevedel Fabjan Hafner, in „imena smrti", ki jih je napisal Ljubljančan Aleš Debeljak, prevedla pa jih je Maja Haderlap.
Poleg literarnih prispevkov pa je „die Brucke" 2/86 objavila še druge zanimive prispevke, na primer: k fotografskemu prikazovanju „razvo-jev in stikov" - portret koroškega
fotografa Manfreda M. Pichlerja, ki vidi v fotografiranju šanso, da človek najde in poizveduje samega sebe. V prispevku ..filozofija na odru" bodo našli nekaj vsi, ki se zanimajo za oder-sko in gledališko delo. Revija pa nagovarja tudi naše „computer-freak-e" z zanimivim prispevkom o „computer-ski" umetnosti.
Umrl je Janez Rohaček
8'tet/; avgusta je umrl g/et/ttllšk; In filmski Igralec 7ttnez Rohaček (rojen 2. marca 7974). Poleg s vojih šlevllnlh nastopov na skoraj vseh slovenskih ot/rth je trne! še čas za gostovanja s Slovenskim naroc/nlta g/et/allščetn tat/; celovškem gledališča; znatt nam pa je hll tatll kot tloher Interpret besedil koroških slovenskih avtorjev, k! jih je pogosto hra/ v slovenskih oddajah koroškega ratlla. Vitle/! smo ga tat/! v več vlogah slovenskih /Umov, prav tako pa nam je v spomina, saj je sode-loval s Slovensko prosvetno zvezo In njenih Prešernovih proslavah.
4 Štev. 35(2291)
VESTNIK
29. avgust 1986
Šmarjeta pri Ptiberku - Mettova
Že nekaj časa so biti šmarješki fantje vznemirjeni, ker je hodit v naš kraj h Koiinikovi Marici v vas Franc Boschic pd. Vazar iz Stare Mettove. Ktjubtej vznemirjenosti na vasi, pa se je Marica odtočita za Francija, ki ji je znat najbotj ogreti srce.
V soboto 16. avgusta pa je bito tako daleč! Marico so šmarješki fantje in dekieta samo še s „šran-go" zaustaviti odhod od doma in še tu so zaradi nepazljivosti imeti smolo in tako prejeti temu primerno odkupnino. Vsekakor je
dvorani, je komaj sprejeta vse „ovsetarje" in „oknarje", da se povesetijo z Marico in Francom. Bito je tako veseto in domače, da smo se počutili kot da bi se vsi ženiti. Godba, ki je igrata predvsem domače viže, je skrbela zato, da je vse piesato kot že dotgo ne in da je bit marsikateri plesalec od znoja tako premočen, kot bi ga potegniti iz bližnjega bazena. Za spremembo pa je pevski zbor „Srce" novoporočen-cema zapet nekaj lepih pesmi, predsednik Wastt pa je novoporo-
bito pri Koteniku veselo in praznič- čencem iskreno čestita) in se jima
no, ko so se „ovsetarji" zbirati, da gredo z nevesto Marico v cerkev v Kazaze k poročnem obredu. Pri in v cerkvi se je zbralo izredno veliko tjudi, da prisostvujejo obredu, ko ženin in nevesta rečeta svoj ja za skupno živtjen-sko pot. Poročne obrede je opravit župnik Cergoj, slovesnost pa so olepšati še pevci Stovenskega prosvetnega društva „Srce" iz Dobrte vasi.
Po cerkvenem obredu so se vsi skupaj zbrati pri ttgu in tam nadaljevati veselo stavje. Ktjub veliki
zahvalit za vneto sodelovanje v zboru. Izreke) je prošnjo, da bi tudi v bodoče zvesto prepevata v zboru in tako pomagata širiti in ohraniti našo slovensko pesem in besedo. Ko so se pari brezskrbno vrteti, so to priložnost izrabiti „šterci" in ukradli ženina, neve-
sto in še druge. „Rjušnica" ati ta „široka" in starešina sta imela kar dosti opraviti, da sta od žejnih „oknarjev" odkupila ukradeni ženitovanjski par.
Veliko prehitro je minita ta nepozabna noč, ko sta mladoporočenca skupno z ovsetarji stavita začetek njune skupne poti. Ko so petelini že tretjič zapeli in se je delal že beti dan, smo se težko razšli z obžalovanjem, da je že mimo ta nepozabni veseli dogodek.
Marici in Francu želimo srečo in zdravja ter da bi bita njuna živ-tjenska pot prav tako prijetna in vesela, kot je bit njun poročni dan. Želimo jima tudi, da bi imela veliko družinske sreče ter da bi mtadi Franceji in Marice posnemali starše v prizadevanjih za obstoj naše narodne skupnosti.
Ikej
Pastirski sejem
V Lobniku pri Žeiezni Kapii
Evropska kooperativa Longo Mai vabi v soboto 6. in nedeljo 7. septembra v Podjuno/Jaunstein na pastirski sejem.
Betonsko pregrado v Matti bodo podprti
Kljub večletnim reparaturam 200-metrske betonske pregrade v Matti, ki propušča vodo skozi številne špranje v betonu, ni bilo mogoče zatesniti vdora vode skozi to betonsko pregrado.
Po posvetovanju z znanim švicarskim ekspertom za sanacijo betonskih pregrad dr. Inž. Lom-bardijem, je bilo končno sklenje-
no, da se bodo lotili generalnega popravila. Novi sanacijski projekt namreč predvideva izgradnjo novega podpornega oboda na zunanji (zračni) strani betonske pregrade. Cilj novega projekta je, omogočiti napolnitev umetnega jezera do vrha betonske pregrade in s tem polno zmogljivost njene funkcije ter seveda sto procentno varnost.
Predno bodo s čredo ovac odpotovali na Dunaj, kjer bodo prezimili, bodo kot že omenjeno imeli v Podjuni pastirski sejem, na katerem bodo prodajali ovce za rejo, volno, ovčje kože, zelišča, čaje itd.
V soboto zvečer bo jagnje na žaru. Prisrčno vabljeni.
CARTRANS, Avtobusno podjetje Sienčnik in SPD ..Edinost" v Piiberku razpisujejo obisk
FESTIVALA NAREČNE POPEVKE „VESELA JESEN* V MAMBORL
v soboto 13. 9. 1986
Spored: Odhod okoli 14. ure iz Podjune
ob 16. uri ogled mesta Maribor z vodičem, ogled muzeja in akvarija ob 19.30 obisk 20. festivala narečnih popevk (nastopajo tudi Pepej Krop in pevci ansambla Energija s popevko .,§tk ne gra" v podjunskem narečju)
Cena: 290 šilingov. V ceni je vključena vožnja, vstopnine in večerja Prijave sprejemajo: CARTRANS. Pau!itschgasse7.%^0 42 22/51 26 80 Posojilnica Pliberk, 3S 0 42 35 /25 83 Avtobusno podjetje Sienčnik, Dobrla vas, 0 42 36/22 19 Najkasneje do 8. septembra 1986!
špedicija-transport
Pliberk
razpisujemo delovni mesti
#	knjigovodje
*	špedicijskega dtsponenta
Pogoji: Obvladanje obeh deželnih jezikov in dobre organizatorične sposobnosti.
Prošnje z življenjepisom in spričevali na naš naslov.
OBVESTI! O Zveze sovenskih izseljencev
Letos obhaja zveza slovenskih izseljencev 40-letnico svojega obstoja. Lemu jubileju bo posvečen tudi letošnji zbor, povezan s pestrim kulturnim sporedom, ki ho v nedeljo 21. septembra M)S6 s pričetkom ob 14. uri v Kulturnem domu ..Danica" v Šentprimo-
žu.
Vse bivše izseljenske družine in njihove člane prisrčno vabimo, da se s svojimi prijatelji in znanci udeležijo našega tradicionalnega srečanja.
Zveza slovenskih izseljencev
Na mnogo teta - Herman Jager!
Nekaj let je že tega, ko sva se srečala pri koči, na pianini Bieščeči ob delovni akciji; urejevat je piočnik okrog bajte. Še ob tej aii oni priliki so se križate najine poti in pretekiega, nedeljskega večera zopet sedimo skupaj v njegovem prijetnem domu v Škofičah. Zunaj lije, kot iz škafa, tudi dokaj hladno je bilo postalo in bliski razsvetljujejo bližajočo se noč. Herman, Tonči, Lubo in jaz pa sedimo za bogato, obloženo mizo in ..punamo". Te: ka, razburljiva, povojna leta, proga Šamac-Sarajevo, SPD ..Edinost", Posojilnica Škofiče, planinska koča nad Ari-hovo pečjo, pevski zbor, komunalna politika, občinsko delo v okviru EL, naša, včasih tako zapletena, narodna problematika vse to se niza v neskončno verigo, ki spremlja, kot rdeča nit pot našega slavljenca Hermana Jagerja iz Škofič. Ni mu bilo nič podarjenega v zibelko, a to kar je povzel po starših ni vedel le hraniti in varovati-zavedajoč se dolžnosti je hotel ustvariti več, zdelo se mu je vredno prevzeti nase marsikako, tudi prekomerno žrtev za slovensko stvar. Da tako marsikatero njegovo pri zadevanje	ni
našlo le zasluženega priznanja, je vendarle rahla grenkoba, dozdevajoče se realne sedanjosti.
V teh dneh obhaja 60. jubilej svojega življenja, bogatega na delu, bogatega na delavnosti. Potemtakem ni čudo, če pri teh letih tu in tam nekaj zabode ali odpove - slavljenec je navzlic temu čil in zdrav ter poln duševnih in telesnih moči.
Spoznal sem ga, kot rečeno na naši planinski koči, pri delu in to je verjetno tudi
edino prava njegova podoba Koliko truda. koliko znoja njcgotcga je Uožcncga tam na Bleščeči. In več kot vsake besede priznanja, kot najlepše nagrade, je oceniti prav njegovo skromno izjavo: -noja, preživelo nas bo. to delo. Kaj bi temu še dodajal - rekel bi le - prav naša mladina naj bi se po temu vzgledovala.
Tako sedimo, se pomenjkujemo in iz zamišljene pol urice so nastale ure. Njegova žena zvesto spremlja pogovor, dodaja to in ono; hčerki s spoštovanjem gledata očeta - vsaka njegova beseda jima je sveto izročilo. Kljub številnim nemškim gostom ima slovenska materinščina prednost in je visoko v časteh. Tukaj se počutiš doma. zavedajoč se. da to narodno drevo ne bo klonilo nobenemu viharju.
Bleščeča planina? - ja, ja. trenutno malo težko - meni Herman, ali - bo že še šlo -doda bolj sam pri sebi.
Dolgoletni gospodar Tonči Koren izroči majhno darilce Slovenskega planinskega društva Celovec slavljencu in Lubo ima težave s svojimi, obligatnimi, fotografskimi posnetki. Vse poteka v neki topli domačnosti, brez velikih besed; leta izkušenj in preizkušenj so oblikovala četvorico, zato prevladuje preudarnost in razsodnost. Mladostni zagon in mladostna vihravost sta poglavji preteklosti, moral bi polagoma slediti čas umirjenosti - toda kjer so namestniki? Notranje okrepljeni si sežemo ob slovesu v roko, v trdo, hrapavo, delovno roko. Hvala, za vse hvala!
Še na mnoga, zdrava leta Herman, v krogu svojih domačih!
F. C.
Reberca
Alpski klub „Obir" na Obirskem vabi na
KEGLJANJE ZA TELETA
*	vpetek22. 8.:odl6. do20. ure W vsoboto23. 8.:od!6. do20. ure
*	vpetek29. 8.:odl6. do20. ure W vsoboto20. 9.:odl4. do20. ure W vnedeljo21.8.:od9. do20. ure
DRAGA 86
XXI. ŠTUDIJSKI DNEVI
Trst - 5., 6. in 7. septembra 1986 Park Finžgarjevega doma, Opčine, Narodna ulica 89.
Slikarska razstava
ZILJSKA BISTRICA RAZSTAVA JURSKIH GROBOV"
v Posojilnici v Ziljski Bistrici je odprta do konca avgusta od 8. do 12. in od 13. do 16.30 ure.
SPD ..Borovlje" vabi na dvodnevni izlet k
PLIIVIČKIM JEZEROM
dne 20. in 21. septembra 1986 Prijave: do konca avgusta pri predsedniku Melhijorju Verdelu. 04227/21392
V soboto smo se na Reberci ob ogromni udeležbi pogrebcev za vedno poslovili od direktorja lovarne celuloze Obir, Fridlna Hallerja.
Pokojni je bil izvedenec na tehno-
loškem področju tovarne, saj je več kot 40 let deloval v njej. Hil pa je tudi zaslužen pri vzpostavljanju stikov z obmejnimi regijami v prid tovarni celuloze Obir na Reberci. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
KULTURNI VEČER
v četrtek 4. septembra 1986 ob 20.00 uri v gostilni „Zu den Linden" v Št. Ani pri Ribnici Vabita SPZ in gostilničar.
RAZSTAVA SLIK
Iskre Rano iz Krive Vrbe v Mohorjevi knjigarni v Celovcu je odprta do 5. septembra.
Globaški puobi vabijo na
GIOBAŠKO ŽEGNANJE
v soboto 6. 9. 1986 ob 20.30 uri pri Šoštarju v šotoru
PLES - igra svetovno znani ansambel ..LOJZETA SLAKA", v nedeljo po pranganju - SREČANJE POD FARNO LIPO. zvečer ob 20.00 uri pri ŠTEKLNU - KONCERT GLOBAŠK1H ZBOROV Po koncertu vas zabavajo „FANTJE TREH VAS!" s pevci Dobiček Globaškega žegnanja služi za nabavo novih orgel v farni cerkvi.
MENJAVA DENARJA
Stanje v četrtek 28. avgusta 1986
Za 100 dinarjev dobite Za 100 dinarjev plačate Za 100 lir dobite Za 100 lir plačate Za 100 mark dobite Za 100 mark plačate
2.70 šil. 3.80 šil. 0.995 šil. 1.055 šil. 694,70 šil. 711.00 šil.
DRAGA DRUŠKOVIČA
je odprta do 31. avgusta v prostorih Posojilnice v Bilčovsu.
Alpski klub „Obir" na Obirskem vabi na 5. TEKMO KOSCEV v nedeljo 7. 9. 1986 ob 14.00 uri pri Jerebu na Obirskem Tekmovalo se bo v šestih skupinah Za razvedrilo bodo poskrbeli obirški vižarji in trio Pavlič V primeru slabega vremena bo tekma v nedeljo 14. 9. 1986 ob istem času.
Reberca
OKROGLA MIZA na temu: ZBOROVSKO PETJE - ČEMU?
v soboto 30. 8. 1986
ob 11.00 uri v Komendi na Reberci
OB 15. url ZAKLJUČNI KONCERT
DNEVOV PETJA
Nastopih bodo udeleženci DNEVOV PETJA pod vodstvom: prof. Franza-Xaverja-Meyerja (Dunaj) in proj. Lojzeta Lebiča (Ljubljana) ter MoPZ SPD ..Trta" iz Žitare vasi. kvintet iz Šentlipša, Globaški puabi in moški oktet Suha.
Prireditelj: SPD „Trta" v Žitari vasi, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza.
„PIKA POKA POD GORO"
pod tem geslom vabi SPD ..Drabosnjak" na Kostanjah
v nedeljo 31. 8. 1986 ob 14. uri v Zgornjo vas na Kostanjah
Vabljene so skupine iz Roža, Podjune in Zilje (najmanj po štiri osebe), ki še znajo spravljati žito (žetev, spravljanje snopov in mlatenje). Vsak naj prinese s seboj orodje, ki je običajno v domačem kraju. Na skupine čakajo nagrade.
Namen te prireditve je prikaz dela naših prednikov
Prijave sprejemajo: Lesjak Janezu, predsednik SPD .,Drabosnjak", tel.: 0 42 74/ 40 5), KKZtei :04222/51 2528-23ali24 in SPD tel.: 1) 42 22/51 43 00 - 20 ali 21
ČESTITAMO
Rozalija Einspieler, po domače Foltova mama na Zgornji vesci pri Bilčovsu praznuje te dni 91. življenjski jubilej.
Sosedje, prijatelji, ter vsi ki jo imajo radi, ji iskreno čestitajo!
Dom v Tinjah v soboto 6. septembra 1986
IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE ZA SADJARJE, KMETICE IN VSE DRUGE INTERESENTE NA DOLENJSKO
Spremljevalec: dipl. inž. France Lombergar. Kmetijski zavod Maribor.
6. SLIKARSKI TEDEN od 31. avgusta do 6. septembra 1986
Spored:
Nedelja 31. avgusta ob 20.00 uri:
Odprtje slikarskega tedna pri ADAMU OTVORITVENI KONCERT: Erich Kleinschuster-Ouartctt
Sreda 3. septembra ob 20.00 url:
DOMAČI VEČER z moškim pevskim zborom Kočna pri ADAMU
Sobota 6. septembra ob 19.00 uri:
PREZENTAC1JA DEL - zaključna družabnost pri ADAMU Sodelujejo: Adriano Bon, Trst - Claudia Raza-Floreancig, Trst-Nabrežina -Mirna Pavlovec, Škofja Loka - Jože Tisnikar, Slovenj Gradec Kurt Piber, Celovec -Valentin Oman. Šteben.
Na vse prireditve v okviru slikarskega tedna ste prisrčno vabljeni!
Od ponedeljka do petka bo Kurt Piber mlade in stare ljubitelje risanja od 14. do 16. ure uvajal v risanje kartonov Ves potrebni material prispeva prireditelj Prireditelj: SPD ..Kočna" v Svečah.
j L
Letos prvič na ,,Veseii jeseni" v Mariboru zastopana tudi siovenska koroška
P. KROP. J. in S. KERT, J. LOGAR
V Mariboru se bo 13. septembra letos odvijal že dvajseti festivai narečnih popevk ..Popevka veseie jeseni".
Izmed nekaj nad osemdeset narečnih popevk, kolikor jih je prispelo na natečaj, je strokovna komisija izbrala šestnajst najboljših, ki se bodo predstavile na sam večer festivala. Med temi šestnajstimi je tudi narečna popevka v podjunskem dialektu, ki jo je na besedilo Anite Hudi uglasbil mladi, obetajoči glasbenik PEPEJ KROP:
Že izbor sam je veliko priznanje našemu mlademu glasbenemu ustvarjalcu, katerim tudi prvič stopa na festivalski oder ..KOROŠKA
Kot Avstrijci, tako imajo tudi Jugoslovani prvo alpinistko, kije premagala nad osem tisoč metrov visoko goro.
Pred nedavnim je bila Celovčanka Henriette Eberwein prva Avstrijka, ki se je povzpela na 8047 metrov visoki Broad Peak. Skoro ob istem času pa je isti vrh v okviru jugoslovanske alpinistične odprave premagala tudi Marija Štremfelj, žena znanega slovenskega alpinista Andreja Štremflja, slednji je tokrat zabeležil že tretji osemtisočak (med njimi Mont Eve rest).
Ob tem uspehu jugoslovanske odprave je treba dodati, da jo je spremljalo izredno slabo vreme, tako da so se morale letošnje odprave na Broad Peak iz Španije, Avstralije, Zvezne republike Nemčije in Švice, vrhu odpovedati. Prva ženska, ki je pred kratkim stopila na vrh druge najvišje gore na svetu K 2 (8611 m) pa je bila poljska alpinistka Wanda Rut-kiewicz. V zvezi s tem vrhom je znani alpinist Reinhold Messner izjavil, da je najtežji osemtisočak na svetu.
ZABAVNOGLASBENA SCENA".
In kdo naj bi bil boljši ..AMBASADOR" popevke v podjunskem narečju, kot sami Podjunčani. In tako bodo na tem dvajsetem festivalu narečnih popevk, ki je obenem tudi jubilejni narečno popevko „ŠTK NE GRA" (Anita Hudi - Pepej Krop) vokalno interpretirali avtor glasbe PEPEJ KROP s vokalno ubranim triom, ki ga sestavljajo: Jokej LOGAR, Sonja in Janja KERT:
Našemu mlademu glasbeniku za sam izbor iskrene čestitke, vokalnim izvajalcem pa kar največ pevskega uspeha.
Vzpon poljske alpinistke je torej grandiozen uspeh ženskega alpinizma na svetu. Rutkiewicz-eva ima še letos v načrtu vzpon na Broad Peak in na 8463 m visoki Makalu.
***
Avstijsko javnost je pred kratkim šokirala vest, da je po uspelem vzponu na vrh K 2 prišlo do tragične nesreče, v kateri so zgubili življenje štirje alpinisti - Avstrijca Alfred Imit-zer (43) iz Spitala am Pyhrn in Han-nes Wieser (30) iz Wehr-a na Tirolskem, Angležinja Julie Tullis in Poljakinja (ime ni znano). Z hudimi zmrzlinami na rokah in nogah sta se s tega pekla mogla rešiti samo 54-letni Kurt Diemberger iz Salzburga in 43-letni Wi!li Bauer iz Zgornje Avstrije, ki se sedaj zdravita v bolnišnici v Innsbrucku.
Kljub tej tragični nesreči avstrijskih alpinistov, se bo v naslednjih dneh odpravila v Himalajo nadaljnja avstrijska odprava na 8167 metrov visoki vrh Dhaulagiri. Del te odprave namerava tudi prečkati masiv te gore.
SP!) Edinost" iz Pliberku vsem
svojini prijateljem in znancem
Tudi letos smo na ..PLIBERŠKEM JORMAKU" za vas pripravili šotor, kjer vam bodo med drugim postregli z dobro kuhinjo in izbranimi vini.
Že ob sami otvoritvi, ki bo v soboto 30. septembra ob 14.00 uri, vas bodo v sprevodu, pri katerem sodeluje tudi naše društvo, zabavale MAŽURKE ob spremljavi GODBENA PIHALA TOVARNE LITOSTROJ iz Ljubljane. Po sprevodu in otvoritvi bodo svoj program nadaljevale v šotoru SPD ..EDINOST" iz Pliberka. Isti dan zvečer vam bo za ples in zabavo igral ansambel „ŠEST MLADIH" z znanim pevcem EDVINOM FLISARJEM.
V nedeljo in ponedeljek pa vas bo do zgodnjih jutranjih ur zabaval ..PLANINSKI SEKSTET".
Vidra vas
Le redko se sliši glas iz našega kraja, danes pa se oglašamo z žalostno novico, da je za vedno in prezgodaj odšel iz naše srede znani in priljubljeni stari gospodar Krevčeve kmetije, Mirko Krajger, star šele 64 let.
Pokojni je še bil poln življenske volje in velika pomoč domačim in prav zaradi tega je bilo slovo od svojih tem bolj boleče.
Ko se je pokojni pred mnogimi leti iz Letine priženil h Krevcu v Vidro vas k svoji izvoljenki Ančki, je na tej domačiji izgledalo še vse drugače. Pridnost in požrtvovalnost zakonskega para sta rodile lepe uspehe. Le malokje je bila obnova kmetije tako očitna kot prav pri Krevcu. Pokojni seje razdajal za dom in svoje, tako da je le redkokdaj našel zase počitek. Do zadnjega je pomagal sinu z željo, da bi dobro zastavljeno delo pognalo še lepše klasje. Na Krevčevem domu se je poleg sorodnikov zbralo veliko prijateljev in znancev, da se poslovijo od pokojnika, ki je prav tako nepričakovano odšel od nas, kot pred 13 leti njegova žena Ančka. Vse je pretreslo, ko so pevci zapeli v slovo „Oče se poslavljajo" in ko je ob odprtem grobu opravljal pogrebne obrede mestni župnik Kulmež.
Svojcem pokojnega Mirka Kraj-gerja izrekamo naše globoko sožalje z željo, da bi nadaljevali pot Krevčeve rodovine, ki je naši skupnosti dala župane in stebre v prizadevanju za obstoj slovenskega življa in besede na Koroškem.
!kej
Ženske tudi v Himaiaji uspešne
Stovenski vestnik praznuje 40-ietnico
„Za 1000 šHingov motja"
iz!et od petka 10. do nede!je 12. oktobra 1986
To je ansambel „Ivana Ruparja", ki bo na izletu skrbel za prijetno družabnost in zabavo.
Spored:
Petek, 10. 10.: zjutraj odhod z avtobusi iz raznih krajev južne Koroške. Točen čas odhoda bomo še pravočasno objaviti.
Ob 13.00 prihod v Omišaij - kosilo in večerja (glasbeni prispevek).
Sobota, 11. 10.: odhod ladje na križarjenje po morju, kosilo na ladji v obliki piknika. Za zabavo bo skrbel ansambel „Ivan Rupar".
Obisk Raba, nato povratek v Omišaij - večerja.
Nedelja, 12. 10.: zajtrk in ogled mesta Omišaij, po kosilu odhod domov.
Zaradi velikega zanimanja za izlet - organizirali bomo še več avtobusov-so prijave možne še do 15. septembra 1986.
Prijave sprejemata potovatna agencija Cartrans, Pa-vtičeva 7, te!efon: 0 42 22 / 51 26 80 in uredništvo S!oven-skega vestnika, Tarviser StraRe 16, tetefon: 0 42 22 / 5143 00-31
Iz ponudbe je jasno razvidno, da je cena izleta izredno ugodna in zato lepa priložnost za udeležbo na tem izletu.
Dr. Tone Jelen	7
Po severni Daimaciji
Po strmih vijugah se spušča cesta v globino proti dolini Zrmanje in mestecu Obrovac, na začetku ozke in globoke zareze „Karinskega žrela", skozi katero se vali reka proti karin-skemu morju, zalivu Novskega morja. Mimo Bukovice, na desni nam že grozi Velebit, se zopet spuščamo proti morju, čez veliko križišče in visoki most čez Maslenico pa smo v Ravnih Kotarih zopet obdani s cvetjem in zelenjem na poti v zadarski hotel Zagrev.
V narodni park Kornatov.
Ob pomolu pri forumu nas je ob jutranjih urah pričakala ribiška ladja z dvema ..kapitanoma" in vodičko Mirjano, da nas popelje čez Zadarski kanal proti otočju Kornatov. Vsi otoki Kornati, 147 jih je po številu, in pa južni del Dugega otoka so povezani v arhipel narodnega parka in pod posebno zaščito. Vsaj del tega si hočemo ogledati pod strokovnim vodstvom. Ta svet posebne svojstve-nosti, ki je samo delno naseljen, je že od nekdaj cilj romantičnih turistov, ki ga hočejo doživeti kot ..moderni Robinzoni". Otoki, otočiči in čeri, obdani z mnogokrat razburkano vodo, so ponajveč popolnoma goli in
ne dajo niti ovcam dovolj paše. Samo večji otoki zmorejo toliko zelenja, da prehranijo napol divje ovce. Vsled številčnosti niti vsi otoki nimajo svojega imena. V glavnem so Kornati samo poleti obljudeni, lastniki zemljišč, prebivalci otoka Murtera, pridejo obdelovat male njivice in vrtiče ali pa pridejo lovit ribe in nadzirat svoje ovce. Pri sončnem vremenu in mirni vodi nas je nesla ladja ob najboljšem razpoloženju in razigranosti potnikov proti otoku Pašmanu, skozi ožino pod mostom, ki veže otok Pašman z Ugljanom, in dalje proti Gornjim Kornatom. Med glavnim otokom Kornatom, ki daje ime celemu arhiplu, leži več malih otokov in med temi se mora ladja zvijati proti našemu cilju, zalivu Telaščica, ki sicer spada k Dugemu otoku, je pa vključen v nacionalni park „Korna-ti". Skozi ožino Mala Proverza, kije tako ozka, da se mora ladja strogo ozirati na različna znamenja na obali, da ne zadene ob kako podvodno čer, priplovemo v Telaščico in pristanemo v malem zalivu Tripuljaku. Tam nam je na razpolago okrcpčitev v letoviški restavraciji, ali pa kratek izlet k slanemu jezeru ..Mir", v katerem smo se
lahko kopali in ohladili, kajti to jezero ima podzemeljsko povezavo z morjem in je zato napolnjeno z nekoliko filtrirano morsko vodo. Ime „Mir" pa nima povezave z besedo mir ali pokoj, temveč s skalovjem, s čermi, ki nekoliko više padajo navpično v morje. So to najvišje čeri otočja, ki jih pere odprto morje, s katerih vrhov je krasen razgled na jugozapadne Kornate. Omeniti še hočem, da leži med pinijami ob restavraciji šotorišče dopustnikov kranjske tovarne Iskra. Ob poti na vrh čeri sem našel številna slovenska opozorila na nevarnost gozdnega požara, tako sem se prvi trenutek kar zdrznil, misleč, da sem zašel v Slovenijo.
Ker potujemo pod okriljem ZKP, ni od rok, če se nekoliko pozanimamo tudi za to, kakšno vlogo so igrali Kornati in drugi dalmatinski otoki začasa NOB, ki se je tukaj začela zgodaj. Kratko pred začetkom vojne je jugoslovanska mornarica zaminirala morje pred Šibenikom in med bližnjimi otoki. Med italijansko okupacijo so ti še razširili minska polja. Že julija 1941 so začeli parti-zani-ribiči- loviti te mine iz morja, jih odpirati in s tako pridobljenim razstrelivom izvajati prva diverzantska dejanja. Pozneje so strelivo tudi pošiljali partizanskim edinicam na celino. Vse to je bilo le mogoče, ker so vsi prebivalci otokov sodelovali, kajti brez te pomoči bi vsega tega ne mogli
Otok in mesto Pag
izvesti, ker na teh otokih ni bilo skrivališč. S čolnom „Gaeta" so hodili na „lov" na mine in jih prevažali v podzemsko jamo na otoku Prdusa mala. Če jih je kdo obvestil o preteči nevarnosti, so med čermi potopili ladjo in jo, ko je navarnost minila zopet potegnili iz morja. Ko so Italjani opazili to delo, je postalo za partizane prenevarno in so se morali umakniti
na celino ter se priključiti drugim edinicam.
Do italijanske kapitulacije je posedovala družina Kolega iz vasi Kali nasproti Zadra ribiško ladjo „Kor-nat" zalov na tune. Po kapitulaciji so to ladjo prevzeli partizani-mornarji, jo oborožili s 40 mm topom, tremi protiavionskimi 20 mm topovi in tremi težkimi mitraljezi kalibra 8 mm. S to bojno ladjo so zagospodarili v vodah med kornatskim otočjem, zavarovali partizanske ladje, se je leta kretala samo ponoči, brez nautič-nih pripomočkov, samo s pomočjo budnih oči in izkušenj mornarjev-ribičev. Eden od preživelih članov posadke je pripovedoval, da so v noči od 1. na 2. junija 1944 štirje nemški torpedni čolni napadli „Kornato", ki je vodila konvoj. Ta pa je tako spretno manevrirala in se je s konvojem postavila tako v bran, da so morali torpedni čolni zbežati. Ko so se partizanske edinice koncem leta 1944 borile za osvoboditev otoka


Hvar, je pa tudi „Kornato" zadelo, čl

Od !eta 1393
Pliberški sejem na travniku
Največje in najstarejše ijudsko siavje južnih predeiov Koroške
V soboto popoldne povorka na sejemski prostor z robo in rajo. V nedeljo množično srečanje sejemskih gostov iz vseh Domači župan g. Mikusch bo načepil prvi sodček piva.	strani od blizu in daleč. Na sejmišču pester zabavni
Zvečer ve!ik ognjemet.	park in razstavišča. Na sejmu živahna prosta zabava.
od sobote 30. avgusta
do ponedeijka 1. septembra 1986

Bančni
- Mre - fa/M
^ majava age&a
Tovarna ce!u!oze
družba z o j.
A-9133 Mikiavčevo
Tetefon (0 42 38) 504-0 Tetex 422 352 zetob a 422 729 zetob a
kupuje brusni les, žamanje in čelne odpadke proizvaja celulozo
trguje s celulozo, vsemi vrstami papirnih izdelkov, potrebščinami papirne industrije
ter grafičnimi proizvodi
^ topspert
SPORT-SHOP
Ausstatter - oprem!jeva!ec Austria- und YU-Ski-Team
BLE!BURG/PL!BERK
Čevtjarski mojster	* Popravljalnica
Vaientin	#	trgovina *	nadomestni deli
Kamitschnig	*	vozila #	električni šivalni stroji
Ptiberk/ Bteiburg	
Priznana trgovina s čevlji vseh vrst na glavnem trgu (10.-Oktober-Platz)	Lomschek
	Tihoja 2 (Šenttipš)
Kupujte pri nas -	9141 Dobrta vas
zadovoljni boste!	Tetefon (0 42 37) 22 46
g
SK! POOL
AtPfroun
SPEDITION -TRANSPORT-GES.IVI.B.H. ŠPEDICIJSKO-TRANSPORTNA DRUŽBA Z O. J.
A-9150 Bleiburg/Pliberk, LastenstraRe 6 Postfach 15
Telefon (0 42 35) 22 60,22 61 - Te!ex 42-2156
*	organizira redne prevoze na relacijah Avstrija-Jugoslavija-Nemčija
*	opravlja mejno odpravo in carinjenje
*	uvaja kombiniran transport
*	vabi prevoznike in jim nudi dolgotrajno zaposlitev
*	nudi zanesljiv in hiter servis
Zopet cenejši
En/(ra f ne
sejemske pontvc/be
Z AD R U
Za jormak se v/d/mo vZ/tDRUG/
P//berk
Ponedeljek 1. 9. brezplačna preizkušnja motornih žag
Nedeljo 31. 8. in ponedeijek 1. 9. NON STOP odprto
Moda: Kdo je !epši ti aii jaz?
„Mor/a" /e z<7 ne/ta/ere ženj/te (M wo.%g.g Ae.ser/a, A;' /ma poje/)e/; čar; 20 r/rage jpe/ je nror/a /vez pomena,' zo Ve/je po je pojem, A/ go oprvoA/jo/o Avec/emo z negar/vn/m/ pnzvoAA /oAo je mor/a .seA.s;.sf/e/:o, r/o/veAooo-sna zo mojAoo jfev//o mor/n//; ajfvar-jo/cev m zo mor/no //?<*/o.sv;jo,' pre-r/rzna je, Aer .s/ opo peeAreO' /oAoje, A/ so j/A po.sZow'A na.s*/preJn/A/; neAo/ere mor/ne s7eoje po .se A or zoper.s7ot7ja/o naj/ r/raž/r/ - so oeAoAsno /rmaj/a reoAc^jo MO AonAremo r/raž/reno j/faa-c/jo.
V tej zvez/ A/ omem/a fa/to/meno-vano „pMoA"-ovoAo mor/o, A/ o/ je /z A/a/a pr/pomočAe /accejjo/rej), A/ oo v /;o.s7 ArožA//j/atza/nar foAo/z/ro-n/, prepoveAoo/.' /o ve/jo zo razne vr.s/e Ar/žev /A/ opom/njojo no temno A0A0 v noo/prefeA/ooA/j, rane, na/j/a-rejoe p/omenAe Germanov,' nojAemo po far// razne zoponAe /n je veAAo Arng/A snnAo/ov.
Ce o/ Aočemo og/eAoA jenomen moAe, ne Ao A/ jo ocenjevoA', po ven-Aar ne moremo m/mo Aej.sVva, Ao je moAo neAoAoen oAoev na AonArefno r/raz/reno j/faac//o. PreA neAoj Ao/ je je no pr/mer pojovAo ..razcapana"
mor/a - /n je zo neAaj 7*7700 ee/o zzve/ja-vAo. N/oče z j7/Aam/ jo AZ/e ,,/n" ravno pr/ premožn/ m/oA/n/ - /n /o je pravzaprav c/n/zem, AajZ/ moAn/ Mo/varjaAr/ oo je zg/eAovaA' v „j/am//:" ve/emejf, pr/ revn/A //ar/e/r, A/ j/ n/AoA' ne A0A0 mogA' Anp/A /epe oA/eAe, Aer n/A n/mojo Aovo/j za jejfZ. Po Arag/ j/ron/ po njpeA /e moAne jmer/ /0AA0 raz77-memo mA/ Ao/ neAoAjen pro/ej/ m/a-Aoom/Aov, Aor r/A /n venAar ejeAAven ngovor jfarjem /n nj/Aovemn jvefov-nema nazora; profej/ proA ArnžA/, v Aofer/ pomen/ Aenar vje, zanemarja pa je čajfvena raven.
Brez barv - ni mode
Po/eg pe/^eAmego Arojo je v moA/ ve/ZAego pomena je Aarva. NeAa/ere ženjAe - f/jfe, A/ Aočejo A/A oA/ečene po moA/ - pozna/o ta proA/emčeA.' Aomaj jo j/ AnpAe neAoj nove, moAne oA/eAe, pa je garAeroAa .spet /z moAe. Aarva n/ma več pravega or/fen/ra /n Aroj je v zaAnjem /e/a mA/ zajfare/. Prav oA tega pa ž/v/ moAna /nAMJtr/ja. Drago /eto Ao pač prog/aj/Za jpet ziovo Aarvo za mor/r;o, /n taAoj A0A0 jteA/e jpet neAatere zenoAe //n mojA/j po trgov/naA...Vojno je, Aa /majo ta proA/em z/aot/ AoAro-j/m/ran/ Arog/; žena ve/epoAjetn/Aa aA' pa AoAtarja jče ta ravno n/ meA Arezpoje/n/m//j. MenAa pa je mA/ veAAo m/aA/A AeA/et, A/ jAoraj ce/o p/ačo zanejejo v moAno proAaja/n/co.
A etos je ave/javj/a jpet enAraf črna Aarva. Aarva, A/ jo jo ženjAe raAe noj//e že v 30-/A /n 6A-/A /et/A. Dot je ponav/ja zgoAov/na, je ponav/ja mA/ moAo/ Črna Aarva je AAa taArat pr/-/jaA/jena z/ajt/ je v Arog/A, A/ jo j/m-pat/z/raA' j eAj/jtenc/a//jt/čno jj/ozo-j/jo - naz/vaA jo to moAno jtrajo „eAj/-/ooA". Pr/vrženc/ čr/ig Aarve jo rej Ao/j „črno g/eAaA" v AoAočnojt; veAAo jo je aAva/jaA j jm/j/om /n nejm/j/om ž/v/jenja /n voega Aragega. DejanjAo /ma črna Aarva - taAo pra-vzjo neAater/ pj/Ao/og/, A/ je aAvarjajo z vpAvo/n razAčn/A Aarv na č/oveAa -pr/zvoA ajAetjAega ž/v/jenja, ž/v/jenja oApoveA/.' 77770 noj/mo, če nam A7/0 amre; črno noj/jo AaAovn/A/ /n reAov-
n/jAe jejtre,- črna pa je Aarva mA/ j/a-r/A //'aA/; črna je Aarva „panAov", A/ je oApoveAajejo naj/ AražA/ /n Aarva v/ačng, A/ je - taAo A/ /aAAo /nferprea-ra// - oApoveAajejo jpo/nojt/, Aer jo proAajajo.
Po/eg črne Aare je /etoj avej/av/jajo je j/va, ramenAajto-rjava, V7jo//čojta, moAra, rAeča /n ze/ena. PojeAno pr/-//'aAZ/ene jo /etoj AomA/nac;j'e AveA a// več Aarv.' črna oA/eAa z rAeč/m/pr/po-močA/, črna /n Ae/a, j/va /n Ae/a, moAra /n ze/ena - Ztom/j/Mac/ja, A/ je je preA neAoj /et/ A//a v očeA moAn/A Ar/t/Aov nemogoča/
Ženskost - poudarjena
Pefojnjo ženjAa oA/eAa /Joar/a/y'a je ženjAojt.- ozAa je v paja /n AoA/A, poaAarja pa taA/ prj/ /n ramena. Mor/a pojtaja vjeAo/j „jeAj/", A/ reAA' poznava/c/. M/pa je /aAAo vprajamo.' „/1A je to j/ačaj?"
V za7A:j/A /et/A je je žena v naj/ r/ra-žA/ /e neAo/ZAo ema/tc/p/ra/a.' najta-ja/e jo ženjAe jAup/ne, /zAo//'ja/ je je po/ožaj žene na Ae/ovnem trga, pr/ /zoArazA/ /pA. V /jfem oAAoAja je pojtaja/a taA/ ženjAa oA/eAa vjeAo//' aAoAna, j/roAa. Žena je je/aAAo g/Aa-/a, /me/a je večprojfora - v Ar77ŽA/ /n v oA/eA/. /zž/v/ja/a je /aAAo jvojo pro-Jtojt, A/ j/ jo je pr/Aor/Za vjaj na neAa-ter/A poAroč//A.
Po Aa//'j/ pavz/ pa je /anjAo /eto zače/a proA/rat/ jpet ozAa n:oAa /n oA tem A/ je /aAAo vpraja//, a// je ta ozAa moAo /zraz „ož/ne" vpog/er/a na žen-jAo v r/anajn;'/ AražA/? /n nema/o Aej-
stev naj ce/o pofrjaje pr/ tej r/omnev/; „Žena nazaj v AaA/njo/" je jtaveA, A/ ga Aojt/Arat čajemo, če gre za Ae/ovna mejta -pojeAno jeAaj, Ao narajča Jte-v//o Arezpoje/n/A. OA tej pr//ožnojt/ /majo neAater/ Aar A/tro jpet pr/ roAZ ZAeo/og/jo, A/ omejuje ženjAe jpojoA-nojt/ na Ae/o v gojpoA/njjtva, v Aoma, AaA/nj/ /n pr/ vzgoj/ ofroA. Da ne pozaA/mo.' atraAt/vna naj A/ A//a naja žena /n za mojAe jjpo/noj pr/-v/ačna. Derpa v AaA/nj/ /n v Jtanova-7;j;7 n/ Aojt/ projtora, je že/ijA/ AanAa-nej taA/ n/ treAa večprojto g/Aat/, Aaj-ne? OzAa oA/eAa Ao torej /Aea/na za ženjAo, A/ je Ao poAvrg/a tema najno-vejjema trenAa.
Čeprav jempojtreg/a z neAoj Ar/t/č-nun/ 777/j/; A najnovejj/ jejenjA/ /n z/m-jA/ moA/, pa to je Ao/go ne pomen/, Aa vam Aočem vzet/ vjaArjno veje/je oA nov/ oA/eA/, A/ Jte j/ jo morAa že Aap/-//, morAa je/e Aojte. Pr/znam ce/o, Aa jo neAater/ moAe/Z taA/ men/ vječ /n Aa j/ Aom - če Ao Aenarja - prav gotovo taA/ Aap/Za to a// ono moAno capo.
D/jaA tema m/j//m, Aa ne jAoAaje, če vemo, 7/a včaj/A ce/o za moAo jtoj/ neAe vrjte „v/jja po//t/Aa". Gre pač za to, Aa ne A/on/mo nareAovanja moA-n/A čarov, temveč Aa nojAemo jvoj /ajten Jt// oA/ačenja.
VjaAa A/jAaj/ja o moA/ pa je zame neAa tam, če ocenjujemo č/oveAa /e je po zananjojt/, po ,,/ep/" a// „grA/" oA/eA/ /n tam, Ao oAjtane pogovor meA ženam/ (mojA/m/?) pr/ vprašanja „AAo /ma /epšo oA/eAo? P/ a// jaz?".
-števa
LJUBLJANA
j k	Petek, 29. 8.: 9.00 Poročila -
9.05	Tom in Jerry - 9.30 In-štrukcija:angleščina-10.00ln-štrukcija: latinščina - 10.30 Dvojčici - 12.00 Poročila in ozadja -13.00 Poročila -14.45 Lillo in njegov kitajski prijatelj - 15.30 Počitniški koledar - 16.05 Hitreje, višje, močneje - 16.30 Za predšolske otroke -16.55 Mini-ČVS -17.05 Niklaas, otrok iz Flandrije - 17.30 Prišla je iz vsemirja -17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar -
21.15	Modna revija - 21.20 Anekdote po notah - 22.05 Masada - 0.00 Poročila.
Sobota, 30. 8.: 9.00 Poročila - 9.05 The mer-chant of venice - 9.35 Inštrukcija: angleščina -
9.50	Inštrukcija: latinščina 10.20 O elektroniki-10.35 Dekleti in Dooli-ova banda -12.10 Nočni studio - 13.15 Poročila - 14.30 Žepar Max -
16.00	Nils Holgersson - 16.25 Vožnja po reki s piščancem - 16.55 Mini-ČVS -17.05 Črni bratje - 17.30 Ptičje strašilo - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Dva x sedem - 18.25 Viški mednarodnega cirkuškega programa - 18.50 Kaplan August Paterno odgovarja - 19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirolske -
19.30	Čas v sliki in šport - 20.15 Bingo Bongo -
21.55	Voščila - 22.55 Šport - 23.55 Poročila.
Nedelja, 31. 8.: 14.30 Gikor in veliko mesto -
15.50	Samotna Klammerjeva pot na severni tečaj - 16.20 Sveto pismo - pripovedovano za otroke -16.25 Listamo v slikanici -16.45 Aliče v čudežni deželi - 17.10 Pustolovščina Avstralija -17.35 Prometni klub za otroke -17.40 Kljub seniorjev - 18.25 Poglej in ugani - 18.30 Mi -19.00 Stike iz Avstrije -19.25 Govori msgr. VVilhelm Muller - 19.30 Čas v sliki in šport -
20.15	Muke mladega Wertherja - 22.20 Diarlj dr. Doblingerja - 23.35 Priče časa - 0.20 Poročila.
Ponedeljek, 1. 9.: 9.00 Poročila - 9.05 Tom in Jerry - 9.30 TV kuhinja - 10.00 Inštrukcija: angleščina - 10.30 Žepar Max - 12.00 Paul Jacobs in atomska banda - 13.00 Poročila -
14.30	Pustolovščina v zraku - 16.00 Lucky Luke - 16.30 Za predšolske otroke - 16.55 Mini-ČVS -17.05 Fraglesi -17.30 Tuje dežele-novi prijatelji - 17.55 Otrokom za lahko noč -
18.00	Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Pone-deljski šport - 21.08 Kuharski mojstri - 21.15 Ceste San Francisca - 22.05 Zdraljanje in šamanizem - 23.00 Belle de jour- lepota dneva -0.35 Poročila.
Torek, 2.9.: 9.00 Poročila - 9.05 Tom in Jerry -
9.30	šolska TV - 10.00 Inštrukcija: latinščina -
10.30	Lili -11.50 Živalski raji -12.10 Ponedelj-ski šport - 13.00 Poročila - 14.30 Latigo -
16.00	Robi Robi Robin Hood - 16.30 Za predšolske otroke - 16.55 Mini-ČVS - 17.05 Čebelica Maja - 17.30 Tudi pošaliti se je treba -
17.55	Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes -
19.30	Čas v sliki - 20.15 Zgubljeni raj - 21.08 Glej in ugani-21.15 Dallas-22.00 Glasbena scena 86 - 22.45 Kraj zločina -0.15 Poročila.
Sreda, 2.9.: 9.00 Poročila - 9.05 Tom in Jerry -
9.30	Francoščina - 10.00 Šolska TV - 10.30 Gikor in veliko mesto - 11.50 Manatis - 12.10 Zgubljeni raj -13.00 Poročila -14.25 ...In sedaj Miguel - 16.00 Vedno sitnosti s Pop-om -
16.30	Tat pečenic - 16.55 Mini-ČVS - 17.05 Jo!ly-box - 17.30 Prišel je meseca avgusta -
17.55	Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirolske -19.30 Čas v sliki -
20.15	Goljat pride nazaj - 21.45 Kennedy -
23.20	Šahovsko svetovno prvenstvo - 23.50 Poročila.
Četrtek, 3.9.: 9.00 Poroči!a-9.05Tom in Jerry - 9.30 Dežela in ljudje - 10.00 Šolska TV -
10.30	Povratek tujca - 12.00 Risanka - 12.15 Klub seniorjev -13.00 Poročita -14.35 Pepelka -16.00 Mikijeva parada trikov -16.30 Za predšolske otroke - 16.55 Mini-ČVS - 17.05 Sind-badove pustolovščine - 17.30 Vagabund -
17.55	Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes -
19.30	Čas v sliki - 20.15 Glasbeni senik - 21.50 Ena, dva, x - 22.20 Bilo je nekoč - 23.50 Poročila.
AVSTRi JA 2
!	Petek, 29. 8.:)P.]5 Bolnišnica
obrobumesta-17.15Evropski narodni parki - 18.00 Tedenski pregled - 18.30 Love boat -19.30 Čas v sliki -
20.15	Dežela gora - 21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturni žurnal - 21.45 Šport - 23.15 Čikago 1930 - 0.05 Poročila.
Sobota, 30.9.: 15.50 Dva x sedem -16.15 Kriminalka - 17.00 Samo tri takte - 17.45 šport -
19.00	Trailer -19.30 Čas v sliki -19.55 Novo v znanosti - 20.15 Kriminalka - 22.10 Umor pri 45 turah - 23.45 Solid Gold - 0.30 Poročila.
Nedelja, 31.9.: 9.00 Ptročila - 9.05 Rdeči panter - 9.30 Sprehod skozi Hellbrunn -10.15 Sto mojstrovin - 10.30 Bingo Bongo -12.00 Orientacija - 14.30 Športni popoldan - 17.40 Dire straits - 18.25 Poglej in ugani - 18.30 Okay -
19.30	Čas v sliki - 19.50 Primer za ljudskega odvetnika - 20.15 Lili - 21.40 ...in življenje gre naprej - 22.40 Sedem dni športa - 23.00 zločina - 0.30 - Poročila.
Ponedeljek, 1. 9.: 17.15 Odprava v indijski predčas - 18.00 Cesta LindenstraBe - 18.30 Love boat - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Mariov portret - 21.08 Kuharski mojstri - 21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturni žurnal - 21.45 Šiling -
22.05	Cafe Central - poročila.
Torek, 2. 9.: 17.00 Šolska TV - 17.00 Orientacija - 18.00 Če pride Kuli - 18.30 Love boat -
19.30	Čas v sliki - 20.15 Made in Austria -21.08 Poglej in ugani -21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturni žurnal - 21.45 Šport - 22.05 Klub 2 in poročila.
Sreda, 3.9.: 17.00 Potovanje — 17.30 Dežela in ljudje - 18.00 To je ostalo od dvoglavega orla-
18.30	Love boat - 19.30 čas v sliki - 20.15 Claudio Abbado - 21.10 Novo v kinu - 21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturni žurnal - 21.45 Dario Fo - 23.30 Odprto razmerje v dvoje - 23.55 Poročila.
Četrtek, 4. 9.: 17.15 Velike reke zrcalo zgodovine - 18.00 Prosim k mizi - 18.30 Love boat -
19.30	čas v sliki — 20.15 Poročila in ozadja —
21.15	Čas v sliki -21.35 Kulturni žurnal-21.50 Klub 2 in poročila.
AVSTRIJA 1
r-T!
Petek, 29. 8.: 18 10 Poročila-
18.15	Ziviien;e v kaplje; vode -18.35 Modro poletje, španska nadaljevanka -19.10 Risanka -19.24 TV nocoj
-	19.26 Zrno do zrna - 19.30 Dnevnik - 19.45 Vreme - 19.50 Želeli ste, poglejte, poučnoza-bavna oddaja-20.10 Ne prezrite -20.20 Kondorjev let: ocean, puščava in redek zrak, angleška dokumentarna serija - 21.20 Risanka -
21.30	Dnevnik - 21.55 Vreme - 21.58 TV nocoj in jutri - 22.05 Bergerac, zadnji del angleške nanizanke - 22.55 Kultura bivanja, propagandna oddaja-23.00 Rajski kotiček, švedski film.
Sobota, 30.9.: 15.05 Poročila -15.10 Akvarij -
15.30	Vroče-hladno, videoserija TV Sarajevo -
16.00	Življenje v kapljici vode -16.20 Miškotin-..Mišonovi" - 16.30 Narodni parki: Skadarsko jezero, oddaja TV Zagreb -17.00 Kondorjev let: ocean, puščava in redek zrak, dokumentarna serija - 18.00 Dogodivščine Robinzona Cruso-ja, češkoslovaški mladinski film - 19.10 Risanka -19.24 TV nocoj -19.26 Zrno do zrna -19.30 Dnevnik -19.45 Vreme -19.50 Turčija: Človek in Bog. zadnji del dokumentarne serije -
20.20	Zrcalo tedna - 20.40 Muppet show -
21.05	Arruba (M. Steamroller: Lumen) - 21.15 Cabaret (Pleše Tatjana Boškin iz ŠPK Kazina) -
21.20	Samba, rumba, passodoble - 21.30 Dnevnik-21.55 Vreme-21.58 TV nocoj in jutri
-	22.00 Dekleta, ameriški film.
Nedelja, 31. 8. 1986 9.20 Poročila - 9.25 Živ žav: risanke in smrkci -10.10 Flipper, ameriška nanizanka - 10.35 Kitajec v Scotland Yardu, zadnji del angleške nanizanke -11.25 Folklorni ansambel Trinidada -12.00 Kmetijska oddaja -
13.00	Poročila -16.05 Poročila -16.10 Gandhi, angleški film - 19.10 Risanka -19.24 TV nocoj
-	19.26 Zrno do zrna - 19.30 Dnevnik - 19.50
Vreme - 20.00 Kako najti srečo, zadnji del nanizanke TV Beograd - 20.40 TV nocoj in jutri -20.45 Blagoje Janičijevič, dokumentarna oddaja TV Novi Sad - 21.30 Tri srca - Radenci 86 (Big Band Ljubljana in Zagreb) - 22.00 Reportaža z nogometne tekme: Velež: Železničar Sarajevo - 22.30 Športni pregled - 23.00 Poročila.
Ponedeljek, 1. 9.: 10.55 Beograd: Slavnostna seja ob 25-letnici prve konference neuvrščenih, prenos iz skupščine SFRJ Beograd, Ljubljana (do 12.00) - 17.30 Poročila - 17.35 Greste z nami v živalski vrt? - 17.50 Modro poletje, španska nanizanka - 18.20 Poletni festivat-Ljubljana 86: Teatro de danza espanola (španski plesi) - 18.40 Risanka - 19.00 Danes -
19.30	Dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 V senci velikega hrasta, italijanska nadaljevanka -21.10 Aktualno - S kakšnimi naložbami v prihodnost? - 21.50 I. Stravinski: Pulcinella, balet v izvedbi New York City Baleta-22.30 Dnevnik.
Torek, 2. 9.: 17.05 Poročila - 17.10 Jesenska serenada - 17.45 Živi planet: Svetovi zase, angleška dokumentarna serija -18.40 Risanka
-	19.00 Danes -19.30 Dnevnik - 19.55 Vreme
-	20.00 Mednarodna obzorja: od Beograda do Harareja - 20.55 Čas leopardov, mozambiško-jugoslovanski film - 22.25 Dnevnik - 22.40 Afriška kamera, tunizijsko-francoski dokumentarni film.
Sreda, 3. 9.: 17.10 Poročila-17.15 Slovenske ljudske pravljice: Zvezda na čelu -17.35 Modro poletje, španska nadaljevanka -18.10 Svet kristalov, znanstvenotehnični film -18.40 Risanka
-	19.00 Danes: obalno kraški obzornik - 19.30 Dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Mozaik kratkega filma, taborniški duh živi dalje, kanadski film - 20.30 Verona: to je arena - tu se je rodila Maria Callas, prenos - 22.30/23.00 Dnevnik.
četrtek, 4.9.: 17.20 Poročila -17.25 Miškolin: Miškolin pestuje, lutkovna oddaja - 17.35 Čirule Čarule: Čarobni šopek - 17.40 Modro
SLOVENSKI VESTNIK
Izdajatelj in založnik: Zveza Slovenskih organizacij na Koroškem,
9020 Celovec, Tarviser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16 Telefon
(0 42 22) 51 43 00-30 (Rado Janežič)
31	(Lubo Urbajs)
32	(Andrej Kokot)
33	(Vinko VVieser) Teleks 42 20 86 sndk a
Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j.
Drava, Celovec - Borovlje.
Zastopstvo za Jugoslavijo:
ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana.
Letna naročnina: 2500 dinarjev.
poletje, španska nadaljevanka - 18.45 Risanka - 19.00 Danes: notranjski obzornik - 19.30 Dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Tednik - 21.00 Zgodbe z mate strani, češka nanizanka-22.00 Dnevnik.
SLOVENSKE ODDAJE AVSTR) JSKEGA RAD!A Vsak dan od 18.10 -19.00
Petek, 29. 8.: Že ajda cveti? (dr. A. Feinig)
Sobota, 30. 8.: Duhovni nagovor (žpk. A. Čebul)
Voščila (D. Urschitz)
Nedetja, 1. 9.: Na Obirskem mirno spi - ob obletnici smrti V. Polanska Ponedetjek, 2.9.: Po radiu v živo Torek, 3.9.: Otroška oddaja: Spet se bo začela šola
Sreda, 4.9.: Novice iz prostora Alpe-Jadran
Večerna 21.00-22.00 Slovenska zborovska glasba Četrtek, 4.9.: Rož - Podjuna - Žila Petek, 5.9.: Iz kulturnega življenja
O
(C
N
C
(D
O)
-t—<
O
>o
(D
>
(D
O
(3
E
o
<4—
C
Novega naročnika/novo naročnico pridobil(a):
(ime in priimek)
(naslov)
(pošta)
Drucksache
Tiskovina
P. n.
VESTNIK
Postfach/poštni predal 408
9021 Kiagenfurt/Cetovec
1.razred C:
Bitčovščani zmagati tudi v Vrbi
Novo sezono nogometnega prvenstva v 1. razredu C so igratci moštva iz Bilčovsa začeti kar uspešno. Sicer so prvo tekmo z Vetrinjem, ki sodi med favorite za nastov prvaka, izgubiti, toda nastednji dve tekmi so Bitčovščani dobiti: prejšnji teden so doma premagati moštvo iz Gospe svete s 3:2, tokrat pa so dobili tekmo proti Vrbi z 1:0 (1:0). Opazovatci igre so sicer zabetežiti, da je bita ta zmaga na igrišču v Vrbi žeto srečna, toda na testvici bo obvetjato te, da so Bitčovščani osvojiti dve točki in da so tako ostati še naprej med vodečimi moštvi. Saj je sezonski citj Bitčovščanov osvojitev eno izmed prvih treh mest.
8 Štev. 35 (2291)
VESTNIK
29.avgust 1986
Tekmo v Vrbi so Bitčovščani na dokaj stabem igrišču, saj so hudi nativi preptaviti teren. Zato tudi nobenemu moštvu ni uspeto organizirati dobre igre, kljub temu pa je treba reči, da so igratci Vrbe pokazati dosti botjšo igro in skoraj neprestano napadati bitčovska vrata, katera pa je odtično branit vratar Herbert Schau-nig. Proti vsem pričakovanjem pa so Bitčovščani prav v fazi najhujših napadov Vrbtjanov zadeti: Herbert Schoffmann je z desnega krita dat dotgo in visoko flanko pred vrata, vratar domačinov pa je žogo zadet tako nesrečno, da je žoga našta pot v vrata. 1:0 za Bilčovs. Pri tem rezut-tatu je tudi ostato, čeprav se je
moštvo iz Vrbe še naprej z vso sito trudito doseči vsaj neodtočen izid.
Pripomniti je še treba, da je sodnik stat v centru dogajanj na igrišču v Vrbi. V prvem potčasu je očitno kto-nit provokacijam gtedatcev in izktučit brez pravega vzroka kar tri igratce Bitčovsa, v drugem potčasu pa je očitno hote) „poravnati" škodo in pokazat rdeči karton dvema igrat-cema Vrbe, čeprav tudi ta dva nista naredita prekrška, ki bi bit vreden izključitve.
Postava Bitčovsa: Schaunig; Lupar (46. Hobet), Burger, Maierhofer, Schettander; Schoffmann, Gabauer, Stojitkovski, Gtantschnig; Part!, Hafner.
S štirjimi točkami in negativnim razmerjem 4:5 gotov na 4. mestu !. razreda C: moštvo ASKO Bitčovs.
Osta!e tekme 1. razreda
Žetezna Kapta - Gtobasnica 3:0 (1:0)
Zastužena zmaga domačinov, ki so se na mokrem in težkem terenu enostavno botje znašti. Kapetčani so v dobri formi in zavzemajo 2. mesto. Za gote so poskrbeti Kuc-har, Botter) in Krische.
Kotmara vas - Kraig t:2 (0:2)
V tretjem nastopu drugi poraz Kotmir-čanov. Odtočitev je padta že v prvem polčasu. Got domačinov je dat Hotzer.
Žretee-Sete 1:2 (1:1)
Po 3. kotu Selani prvič vodijo na testvici. Pri svojem prvem nastopu na tujem so ugnati Žretee in zastuženo zmagati. Za gote sta poskrbeta Hribernik in Oraže. Reichenfets - Žitara vas 4:0 (3:0) Presenečenje. Novinec je prepričtjivo porazit Žitrajčane, od katerih je Hosset zgubil živce in gaje sodnik izktjučit. Novinec Reichenfets je nastednji nasprotnik Setanov.
Pokrče - Sinča vas 1:4 (0:3)
Že v prvem detu je bito vse odtočeno, ko je Sinča vas povedta s tremi goti. Stretci gotov: Ester), Prašnikar, Pacher in Fritz). V nastednjem kotu mora Sinča vas v Klo-pinj-derbi!
Crehinj - Ktnpinj 3:2 (2:2)
Nogometni termini
sobota, 30. S. 1986:
Pliberk-Breže ob 17. uri Bad St. Leonhard - Šmihet
ob 17.30 uri
nedetja,31.8.1986:
SAK-Trg ob 17. uri SAK pod 23-Trg pod 23
ob 15.10 uri
Sete - Reichenfets ob t6.30 uri
Koroška !iga:
SAK ostal neporažen!
Nogometaši SAK so v nedetjo dosegli v Brnci načrtovano točko in tako ostati tudi po četrtem kotu brez poraza. Vnaprej povedano: Brnca je osvojita z neodločenim izidom prvo prvenstveno točko, torej se je matineja obnesla (igra se je namreč začeta za SAK ob nenavadnem času: ob 10.15 dopoldan). Sodnik Ctermont ni imet težav, tekmo je speljat korektno do kraja. Kljub neugodnemu terminu se je na igrišču zbrato nad 400 gtedatcev, za zadnjeuvrščeno Brnco nadpovprečno vetiko.
Trener Fera s svojim moštvom trenutno nima sreče. Drugi poraz zapovrstjo in Kto-pinj je te predpredzadnji - pa čeprav je vetja! kot favorit za nastov prvaka.
2.razred
Eitvveg - Žvabek 3:3 (1:1)
Pri drugem nastopu je Žvabek osvojit prvo točko. In to proti tretjeuvrščenemu Eitwegu! Žvabek je zdaj deveti. Gote: Kogtek (dva) in Ruppitz.
Spopad med ŠAK in Brnco je bil na začetku izenačen. Postopoma je moštvo Slovenskega atletskega kluba prevzelo pobudo in si priborilo vrsto lepih priložnosti za zadetek. Toda prav v teh trenutkih se je jasno izkazalo, da napadalci SAK tokrat niso bili razpoloženi. Predvsem zadnja podaja ni in ni uspela. Domačini so se omejili na protinapade, kjer pa niso bili nenevarni. Toda vratar SAK Dalanovič je izvrstno branil in se ni dal iznenaditi. Že v prvem polčasu je dvakrat odlično posredoval, tik pred koncem igre pa še enkrat z neverjetnim refleksom. Gotovo je bila v prvi vrsti prav njegova zasluga, da SAK v Brnci ni dobil zadetka.
V drugi polovici je slovenska enajsterica še bolj napadala, toda gol se jim enostavno ni posrečil. Tekma sama gotovo ni bila slaba, manjkali so le goli. V 60. minuti je Miha Kreutz zamenjal Luschniga in nekoliko poživit igro SAK. Po končani igri trener Jagodič nikakor ni bi) zadovoljen: „Seveda je ena točka v gosteh uspeh, toda proti takemu nas-
Stanje v Koroški Hgi
Tri senzacije četrtega kola: Prvak Trg je doma podlegel ex-drugoligašu VSV/Betjak visoko 1:4, Šmohor je gladko odpravil Lienz s 4:0 in kofavorit za naslov prvaka, FC MoHta!, je zgubil v Mostiču 0:1. SAK je remiziral v Brnci in je po četrtem kolu edina neporažena ekipa. Vrhu tega je SAK rinil na odlično tretje mesto. Brez poraza je sicer še Pliberk, ki zaradi slabega vremena ni nastopil v Matreiu.
Vrstni red: 1. Trg, 2. Irschen (oba 6 točk), 3. SAK, 4. Breže, 5. Lienz, 6. Mostič (vsi 5 točk).
DSC Sete prireja 20. in 2t. septembra v Mtadinskent domu regionaini turnir za šotarje iz Štajerske, Zgornje Avstrije in Koroške v namiznem tenisu. Udetežiti se morejo tega turnirja fantje in dekteta, rojeni po 30. 6. 1972. Prijave do 13. septembra na nastov: Mirko Oraže, Unter-bergner-Str. 17, 9170 Borovtje.
SLOVENSKI VESTNIK 40 LET
V okviru nagradnega tekmovanja v pridobivanju novih naročnikov naročam „S!ovenski vestnik" in prosim, da mi list pošiljate na naslednji naslov:
Ime in priimek______________________________________________________
naslov
pošta
Obvezujem se, da bom naročnino redno plačeval(a) in prosim, da mi pošljete račun in položnico.
Q-
O
O*
<
=5
O
<
(D
=5
CD
"S
O
o<
2
7T
(D
protniku kot je Brnca, ki bo zelo verjetno potovala nazaj v spodnjo ligo, mora SAK zmagati. Da morda ilustriram razliko med SAK in Trgom: Trg je igral slabo in zmagal 5:2, SAK pa je zaigral dobro in ni dal niti enega gola!!"
Postava SAK: Dalanovič; F. Sadjak, Štern, Čertov, A. Sadjak; Velik, Ramšak, Polanšek; Lesjak, Pihorner, Luschnig (menjava: Kreutz, Wieser, Kert).
1. oktobra 1986:
Začetek namiznoteniškega prvenstva
V	pouedetjek zvečer je bitu žrebanje namiznoteniškega prvenstva. Stovenska moštva so zastopana skupno s štirimi ekipami.
Obirčani igrajo v 1. razredu vzhod in so dobiti v prvem kotu kot nasprotnika moštvo Ketag iz Cetovca; in sicer bodo Obirčani morati nastopiti v Cetovcu. Sptoh bo imeto moštvo SSK Obir najtežje uvetjaviti se v svojem razredu med naj-botjšimi ekipami.
DSG Sete 1 igra v 2. razredu vzod in bo doma sprejeto 3. oktobra v prvem kotu WSG Treibach, enega najmočnejših nasprotnikov za nastov prvaka. Drugi resni konkurent bo gotovo še moštvo iz Kot-ntare vasi.
V	3. razredu vzhod pa bo DSG Sete H imeto v gosteh 3. oktobra moštvo ASC Cetovec. ki sodi v tem razredu poteg Lava-miinda in obeh stovenskih moštev med favorite. Prav Lavamiind pa bo že kar v prvem kotu igrat t. oktobra v Mtadinskem domu z novincem v prvenstvu, moštvom NTK Cetovec.
a rubrika
Priprave naraščaja SAK
Prejšnji teden se je zbrato nad 20 igratcev šotarskega in mtadin-skega moštva SAK v Modestovent domu na posebno pripravo za prvenstvo. Ce!tedenski trening sta vodita Mtaden J^tvičevič in Gusti Zabtatnik. Gušti nam je kratko pripovedovat o poteku in citjih te priprave:
„B;7o je ze/o /epo r/r/e;;', .s /jo&o poemo jo M; ;/ m/a;/;' jhuf/e pr; y;rar;. OjreJotoč;/; smo se no ;'z/;o/)jo;;)e fe/inAe, je prop; do jmo vodf/f žong/fronje m jfoponje žoge, no /grfjen pr; dontn po jmo vodd; (od; pojornezne poteze zo t'gro. A7;.s/;'m, do je vc.se/je m vnemo /gro/eev jfopnjevo/o (nd; dejjfvo, do je z nj;m; vodd dotdčetdč pr;-znon ;n doder ;'gro/ec, G go odčn-dnjejo m d; v ;grod 5/1 /č. 7oAo je d do ze/o dd:A.o j jdnd, joj jo jemod v.sodo vojo žeto rejno - m ;nd; d;'y-cfpdne jo je pr/pod/;'/;'.
Ao dor jem jd; posebno je joz spe; opozorjo/, je dejstvo, do je morojo do; ;'gro/c; .SVovensdego ode;sdego d/o bo zovedod ;nd; ;e jvoje s/oven.se:'ne, d; je je mdomor n; ;rebo jromovod, do;ero po morojo md; ;gro/c; 5A d* gojd; m jo pomaga;/ jprop/;/ do ve/jove - ;orej jo morojo op o rob/jo d ;od/ zo med-jebojne rozgovore.
T pripravo/; je bdo zapaz/d, do jo med ;em/ /gra/c/ neda;er/, d/ jo Zzredno nadarjen; - md; zo ;eb-n;'čno /gro. Na ža/oj; po /mamo ;'z Ce/ovca jomego /e mo/o /gra/rev; več/no j;b je /z Todjnne, ;ado do bodo zdaj do zače;da jo/e ;ren;ra/; v ;ord;'b /n če;r;dd; v Podjon/, po;em po bodo je/e jpe; .sd;;pn; ;re-n/ng; v Ce/ovco. V/jed ;ego nojego pr;prop//'o/oego ;edna z m/od/nc/ po je je vedo bdo Zmerna ;edma med noj/m ;;arajča)em, djer jo bd; v;dn; prv; rezndo;; pr/prove. pre/z-dojo/; jo pc;eze, do;ere jmo z nj;'m/ vod;'/;', po n;d; ;ebn;čne ;r;'de jo že dar Mporob/jo/Z. V.sedodor ojpe/o pr/provo - zo jdn;epo jo bd; d' dnev; preJpjem md; dož;'ve;je/"
KARPOV-KASPAROV (Londov t986)
(kraj in datum)
(podpis)
7. septembra v Ptiberku
23. hitropoteni turnir obmejnih mest in krajev
Slovenska športna zveza in športno društvo Ptiberk bosta v okviru letošnjega sodelovanja s Primorsko šahovsko zvezo - Koper organizirata v nedetjo, 7. septembra 1986 ob 9. uri v prostorih gostitne pri Ftorijanu v Vogrčah pri Pliberku 23. moštveni hitropotezni šahovski turnir obmejnih mest in krajev stovenskega Primorja, dežele Furtanije-Jutijske krajine, avstrijske Koroške in Porabja (Madžarska).
Na tetošnji turnir so organizatorji povabiti več kot 30 moštev s štirih sosednjih dežet ob meji in pričakujejo udetežho več kot 20 štiričtanskih ekip. Hitropotezni turnir-vsak igra-tec bo imet 5 minut časa za razmišljanje za partijo - bo potekat po Bergerjevem sistemu v eni skupini, če bo pri-javtjeno do 24 moštev ati v dveh skupinah, če bo sodetovato več kot 25 moštev. Najbotjših šest ekip bo organizator nagradit s pokati, trije naj-botjši šahisti na posameznih šahovnicah pa bodo prejeti spominske medalje.
Prvi mednarodni turnir obmejnih mest in krajev je bit odigran avgusta )963 v Bovcu. Na dosedanjih 22 turnirjih je sodetovato 90 ekip iz Jugosta-vije, ttatije, Avstrije in Madžarske. Na vseh 22 turnirjih je sodetovata samo ekipa Nove Gorice, a največ točk so zbrati šahisti Kopra 895 iz 20 nastopov na turnirjih, stedijo: Trst 857,5 (i6), Nova Gorica 824 (22), tdrija 775 (!7), Piran 768 (!9), Postojna 703 (i5), Toimin 687 (20), Sežana 610,5 (t7), Ajdovščina 609 (t6), Anhovo 544,5 (t5) itd.
3 h c d e f g h
Na dijagramu je pozicija iz 5. partije dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka, ki je nastala po t5. potezah betega. Obema tekmecema jc bita pozicija poznana iz turnirske prakse. vendar pa je najprej Kasparov žete) presenetiti nasprotnika, ki je botje ocenit položaj in uspešno nastavit otvoritveno zanko, v kateri se je ujet mtajši nasprotnik.
15..	. .eh?! Novost Kasparova, ki pa se ne izkaže za dobro. Poznano je bilo nadaljevanje LS...TacS. 16. c6 bc6 )7. d6 cd6 IH. cd6 Tf6 z nejasno igro.
!A. c4 Tfc8 t7. c6! bc6 t8. d6 c5 Tudi po
)8..,g5 t9. Lg5: Le5: 20. c5 z boljšo igro belega.
)V. h4 hA 20. Sh3! Odločitna poteza. Lovec na g7 je zaprt, beli skakač pa bo preko potja f2 in d3 zadal čenemu odtočilni udarec. Prosti kmet na a liniji, ki je edina protiigra črnega, pa ni nevaren.
2t)...a5 Mogoče je bil botjši pian črnega, da s 'tetiH in Th4 poskuša uspostaviti ravnotežje, tako pa daje betemu povsem proste roke.
2t. M a4? Se sedaj je bilo boljše 2). TcbH.
22. The 1! Takoj ni dobro 22. Sf2? zaradi
22..	.g5 23. bgSttgS. LgšT.c.S:
22..	.a3 23. Sf2 a2 24. Sd3Ta3?! Botjše je bilo
24..	.1a4.
25. tat g5 26. hg5 hg5 27. t.g5: Kt7 28. Lf4 168. Protiigra Kasparova na damskem krilu nima moči in Karpov z enostavnim manevrom povsem patira črne figure.
2V.Tect LcA3d.Tc3Ta53t.Tc2Tba8 32.Sc! it' kasparuv seje vdat!
Najprej pade kmet na potju a2 in potem še na c5 tako da hi bil vsak odpor brezuspešen. Z zmago v tej partiji je Karpov izenačil rezultat po petih partijah dvoboja v Londonu.
Po tt) partijah pa vodi Kasparov z 5.5 proti 4.5 točk. Se dve igri bosta odigrala v Londonu, potem pa bo t2 partij v Leningradu odločito svetovno prvenstvo. Kasparovu, ki hrani naslov, zadostuje neodtočen rezultat.