Iskra GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ © ŠT. 15 @ LETO XII. ® 21. APR. 1973 Kranj. 12. 4. 1973 — Član predsedstva SFRJ inž. Marko Bulc je ta dan dopoldne obiskal Iskrino tovarno »Elek-tromehainika« v Kranju. Pri prihodu so mu priredili topel sprejem predstavniki samoupravnih organov, družbeno-poMtičnih organizacij ter vodilni delavci tovarne. V razgovoru, ikjer so bili navzoči tudi predstavniki občine Kranj, je glavni direktor (kranjske tovarne Jože Hujs na kratko orisal razvojno ipot Elektromehanike in združenega podjetja Isikra. Goste je seznanil z asortimentom proizvodnje in pespaktivnim razvojem tovarne. Tov. Bulc se je zanimal, če so likvidnostni ukrepi kaj bistveno prizadeli kranjsko tovarno in če ima zato kakšne težave v proizvodnji. Tov. Hujs je dojal, da glede teh ukrepov Bloktro-mehanika nima težav predvsem zaradi velikega izvoza oz. ker več izvaža kot uvaža in izrazil upanje, da bo tako tudi ostalo. ‘ Gostje so si po razgovoru ogledali proizvodne obrate. Predvsem jih je impresioni-rala velikost tovarne, kar je razumljivo, saj spada med največja podjetja v državi. Po ogledu tovarne so si gostje ogledali še film o Iskri, nato pa je Marko Bulc v spominsko knjigo napisal: »Po nekaj letih od zadnjega obiska je ta kolektiv dosegel razvoj, ki dokazuje, da je elektronska industrija sloven- ska proizvodna perspektiva. Uspehi kažejo sodobne tehnološke trende in znanje, dobro organizacijo in dobre po- REFERENDUM V TOVARNI »ZMAJ« Za priključitev k Iskri 85,47= glasov Kot smo na kratko že poročali, so vse letošnje leto tekle pospešene priprave za združitev tovarne baterij »Zmaj« z ZP Iskra. V tem obdobju je skupna komisija pripravila celoten integracijski elaborat, z vsemi ustreznimi analizami, iz katerih izhaja utemeljenost združitve, zlasti še, ker se proizvodni program tovarne »Zmaj« v ničemer ne pokriva s programom katerekoli izmed delovnih organizacij ZP Iskra, pač pa ga le dopolnjuje in zato praktično ni možnosti za kakšna sporna vprašanja. Svoj epilog naj bi pospešene priprave na združitev dobile na referendumu, katerega je delavski svet tovarne »Zmaj« razpisal za 17. april 1973. To je bila priložnost, da se vsak posamezni član delovnega kolektiva tovarne zavestno in pretehtano odloči za združitev, saj je iz pripravljenega gradiva vsakdo sam lahko precenil, da se z pozitivnim glasovanjem na referendumu odloča v korist celotnega svojega kolektiva in za utemeljen korak v njegovi nadaljnji usodi. Član predsedstva SFRJ Marko Bulc si je prejšnji teden ogledal tudi proizvodne obrate v kranjski tovarni. Slika: Med razgovorom v Eiektromehanild Član predsedstva SFRJ inž. Marko Bulc v Iskri Večji izvoz, manj problemov goje dela proizvajalcev, ki to že sami upravljajo. Iskreno čestitam, ker delate, kar nekateri žal še ne razumejo.« Skrbne priprave so že v naprej zagotavljale uspeh razpisanega referenduma. Za pozitiven izid glasovanja je go- (Dalje na 2. strani) Predsedstvo sindikata ZP Iskra proti včlanjenju Iskre v »Aero-commerce« Predsedstvo sindikalnega odbora ZP ISKRA je na zadnji seji obravnavalo med drugim tudi celotno gradivo, ki se nariaša na ustanovitev poslovno interesne skupnosti Aero-commerce. Pri tem je bilo soglasno izraženo mnenje, da ISKRA ne more skupno z Izvršnim svetom SRS, Ljubljansko banko in Aerodromom Ljubljana—Pula postati ustanovitelj interesne skupnosti Aero-commerce. Menimo, da današnje obdobje, ko so vsi napori usmerjeni k stabilizaciji našega gospodarstva, ni primerno za formiranje take dejavnosti. Okvirna kalkulacija fiksnih in variabilnih stroškov za šestsedežno reaktivno letalo LEARJET 24 D in letalo CESSNA 421 nam daje tako visoke finančne pokazatelje, da za nas niso sprejemljivi, z nobeno ekonomsko utemeljitvijo. Poleg tega ima ISKRA lotos, kakor tudi po srednjeročnem planu razvoja v prihodnjih letih velike finančne obveznosti. Sprejeti akcijski programi naših delovnih organizacij med drugim vsebujejo tudi določila o varčevanju na vseh področjih. Potrebna so in še bodo večja vlaganja za družbeni standard zaposlenih. Za mnoge zaposlene velja neustrezno vrednotenje njihovega dela, kar se odraža skozi nizke osebne dohodke. Tudi mnogo nerešenih stanovanjskih problemov terja hitrejše ukrepanje. Še bi lahko navajali argumente, ki so nas vodili k sprejetju stališča, da smo PROTI včlanjenju v Aero-commerco. Vemo, da odločitev ni v naših rokah, ampak so za to pristojni samoupravni organi naših delovnih organizacij, ki do sedaj niso bili skoraj nič ali pa le bežno seznanjeni o tej akciji. Ocenjujemo, da naše stališče ni, ali ne bo po godu nekaterim posameznikom. Nekateri že sedaj ocenjujejo, da je to naše gledanje primitivno in, da ■ ne gremo v korak z napredkom. Toda — prihodnost bo pokazala, kdo je Imel prav. Mi smo se kot sindikat in se bomo tudi v prihodnosti vedno zavzemali za boljši standard vseh zaposlenih, posebno onih z najnižjimi osebnimi dohodki. Če že imamo sredstva, vložimo jih za rekreacijo delavcev, saj smo za tovrstne naložbe imeli v preteklosti dokaj malo posluha. Predsednik sindikalnega odbora ZP ISKRA čebela Jože SESTANEK DRUŽBENO POLITIČNEGA AKTIVA ZP ISKRA Zunanje-trgovinska dejavnost IC pozitivna Lfpica, 17. aprila. — Danes se je v Lipici pri Sežani, kjer bo 30. junija tudi tradicionalna proslava letošnjega dneva borca in dneva Iskre, sešel družbenopolitični aktiv ZP Iskra. V prvi točki dnevnega reda sestanka je član komisije, ki jo je lani formiral družbeno-politični aktiv ZP, da bi vsestransko proučila zunanje-trgovinsko dejavnost Iskra Commerce, prečita! poročilo, nato pa se je o tej dejavnosti razvila razprava. Za prihodnjič bomo pripravili obširnejši zapis o tem. Lani imenovana komisija družbeno-političnega aktiva ZP je v tem obdobju vsestransko proučila dolo ztma-nje-trgovinske dejavnosti Iskra Commerce. Iz obširnega poročila, ki ga je v odsotnosti prodsodnika Iva Klcšnika prečital Bogo Mohor, izhaja, da je komisija pri proučevanju tega vprašanja terjala obsežen izbor dosegljivih podatkov, jih anali- zirala in, preden je svoje poročilo zaključila, poklicala na svojo sejo 13. januarja t. 1. tudi vrsto vodilnih delavcev iz Iskra Commerce, da so še ti v razpravi osvetlili določena vprašanja v zvezi z zuna-njo-trgovinsiko dejavnostjo IC. Komisija je dosedanjo zu-nanje-trgovinsko dejavnost Iskra Commerce ocenila po- zitivno, saj je nedvomno njena vloga v gospodarjenju celotne Iskre pomembna, vendar pa je hkrati ugotovila, da bi na nekaterih področjih vendarle lahko to dejavnost še izpopolnili in je k temu predlagala nekatere rešitve. Razpravo po poročilu je začel direktor TOZD zunanja trgovina Gojmir Blenkuš, ki je na kratko pojasnil zbranim problematiko, s katero se ubadajo v svojem delu, v nadaljevanju pa je odgovarjal na posamezna vprašanja, ki so jih postavljali člani aktiva. Z izčrpnimi in tehtnimi odgovori je tudi še dodatna prikazal napore in prizadeval-nja TOZD zunanja trgovina* (Dalje na 2. strani) / I Zunanje-trgovinska dejavnost IC pozitivna »instrumenti« Otoče (Nadaljevanje s 1. strani) da bi utrla zanesljiva pota Iskrinim izdelkom na svetovnem tržišču, kjer edino lahko pričakujemo realizacijo prodaje nenehno naraščajoče proizvodnje naših tovarn. O tej točki dnevnega reda je tekla skoraj dveurna razprava, spletena iz stvarnega poročila komisije, konkretnih vprašanj članov aktiva in tehtnih odgovorov, skratka razprava, ki je prisotne lahko zadovoljila in jim poglobila dosedanje predstave o tej pomembni dejavnosti Iskrni Commerce. V nadaljevanju sestanka družbeno-političnega aktiva je sekretar ZK ZPI Marjan Vrabec informiral aktiv o poteku uveljavljanja ustavnih amandmajev v ZP in poudaril, da je prva faza, tj. ustanavljanje TOZD končana. Znotraj ZP Iskra je tako 47 temeljnih organizacij združenega dela, za katere je v pripravi in naj bi bil do konca prvega letošnjega polletja izdelan tudi ustrezen samoupravni sporazum med TOZD in ZP. V drugi fazi uveljavljanja ustavnih dopolnil, pa naj bi teklo formiranje branž-mih organizacij znotraj ZP tako, kot sta to storili bivši tovarni Elementi in Avtomatika, ki sta že formirali branžno organizacijo elementov in zabavne elektronike. Generalni direktor je v svojih izvajanjih nanizal nekaj kazalnikov našega lanskega poslovanja, ki je spričo številnih zunanjih vplivov vendarle bilo ugodno in nam daje dobro osnovo za letošnje poslovno leto, ko so naše proizvodne in prodajne naloge še občutno večje in, ko naš izvoz prav skokovito raste. Ob tej priložnosti se je zahvalil članom družbenopolitičnega aktiva za budno spremljanje in sodelovanje v naporih za čimbolj učinkovito gospodarjenje ZP in njegovih organizacij. Nadaljnja debata se je ustavila pri vprašanjih odno-scrv Iskre z nekaterimi konkurenčnimi podjetji v državi, v želji, da bi na tem področju dosegli ustrezne kompromise med njimi, ustrezno delitev dela in tako čimmanj boleče konkurenčne posege. Iskra je bila doslej pobudnik takšnih dogovorov, vendar pri svojih tostranskih prizadevanjih največkrat, razen na poslovnih področjih, ni naletela na posebno pripravljenost za sporazumevanje. Janez Sile je v nadaljevanju seje družbeno-političnega aktiva na kratko poročal o pripravah z; integracijo podjetja »Zmaj« z Iskro, predsednik sindikalnega odbora ZP Iskra Jože Čebela pa nato o nekaterih stališčih predsedstva SO ZP. Predsedstvo sindikalnega odbora ZP Iskra je tako zavzelo negativno stališče do nedavne televizijske oddaje, ki se je izrodila v enostransko in neobjektivno ita formacij o javnosti o Iskri. Nedvomno je ta oddaja več škodila kot koristila, najmanj kar pa je, ni dosegla svojega osnovnega namena, čeprav predsedstvo ne odklanja pobud za odpravo pomanjkljivosti ali slabosti. Prav tako negativno se je predsedstvo SO izreklo zoper sodelovanje Iskre pri formiranju Aero Commerce, ker bi le-to Iskri prineslo preveliko finančno breme. Predsednik Jože Čebela je nato pojasnil še prizade mja, da bi dosegli 1200 dinarjev najnižjega dohodka in povedal, da je v pripravi seminar za novo izvoljena sindikalna vodstva, na katerem naj bi si pridobili potrebno znanje vsi, ki jim je le-to potrebno pri delu v sindikalnih in drugih družbeno-poli-tičnih organizacijah. Slednjič je direktor tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani, Stane Pavlin, povedal nekaj o življenju, težavah in naporih za njihovo premagovanje te naše tovarne, ki bo ob letošnjem prazniku Iskre praznovala tudi svojo dvajsetletnico. Prav tako je zbranim povedal, kako teko priprave na proslavo dneva borca in dneva Iskre v Lipici, kjer bi 30. junija želeli prijazno sprejeti in vsestransko zadovoljiti kar največ članov delovnih kolektivov organizacij ZP. Potrudili se bodo tako v tovarni, kakor tudi vsi krajevni faktorji, da bo tudi proslava v Lipici za vse lepo doživetje. To priložnost je izkoristil in člane družbeno-političnega aktiva ZP pospremil na prostor, kjer bo proslava dneva Iskre in jim o podrobnostih programa in celotnega dogajanja govoril »na licu mesta«. Nove metode informiranja Na vprašanja UREDNIŠTVA odgovarja šef splošnega sektorja v tovarni »Instrumenti« Otoče MARJAN VRABEC. Vprašanje: Uvajate nove metode informiranja, zato nas zanima, kaka poteka obveščanje v otoški tovarni? Odgovor: Samoupravni organi tovarne delujejo skladno s svojimi programi dela, predvsem pa se v lanskem, kot tudi v letošnjem letu uporablja kot osnova akcijski program, ki ga je sprejel razširjeni DS. Le4a obsega reševanje ' obsežne in razširjene problema- Propaganda ni nujno zlo Ekonomska propaganda je vsaka oblika informiranja potrošnikov o obstoju in karakteristikah določenih izdelkov. Njen osnovni namen je pospešiti prodajo. K ekonomski propagandi ne prištevamo le propagando v obliki oglasov (na radiu, televiziji, časopisih, revijah itd.), temveč tudi ostale oblike »zbliževanja« izdelkov s kupci. To so sejemske prireditve, razstave, izdaja prospekov itd. Ekonomska propaganda ni nujno zlo, kot mnogi mislijo, ampak zelo važen in koristen faktor vsakega. gospodarstva. Ekonomska propaganda pospešuje proizvodnjo (s tem znižuje ceno izdelkov in dviga življenjski standard), vpliva na povečanje kvalitete izdelkov, dviga kulturni nivo ljudi in smisel za estetiko. Za priključitev k Iskri 85,47o glasov (Nadaljevanje s 1. strani) voriio tudi spls*a-o vzdušje v kolektivu »Zmaja«, iz katerega je bilo razbrati, da je kolektiv dodobra pretehtal vse okoliščine in spoznal, da se to pot odloča na pot svojega nadaljnjega gospodarskega vzpona, znotraj močnega ZP Iskra. In zdaj naj spregovorijo konkretne številke z glasovanja. Od skupno 411 članov delovnega kolektiva je na referendumu glasovalo 97,8 %, oz. 492 zaposlena. Svoj glas za združitev »Zmaja« z ZP Iskra je dalo 85,4 % volivcev, medtem ko jih je 14,6 % glasovalo proti. Po uspelem referendumu v tovarni »Zmaj« bo o zdrfižitvi zdaj sklepal še DS združenega podjetja Iskra in tako bo s 1. julijem t. 1. ZP Iškra k dosedanjim prištei še novo delovno organizacijo. Prihodnjič bomo našim bralcem podrobneje predstavili kolektiv novo priključene delovne organizacije. vpliva na spremembo ustaljenih navad in odpravlja predsodke, pospešuje transport, vpliva na povečanje kvalitete tiska in drugih oblik javnega obveščanja, vpliva na razvoj novih poklicev (grafikov, oblikovalcev, analitikov trga, teksterjev itd.), razvija in pospešuje izvoz, turizem itd. Predsodki do ekonomske propagande izvirajo predvsem iz dejstva, da se za to dejavnost trošijo relativno visoke vsote, za katere se navadno ne ve, v kakšni meri »zadenejo« svoj cilj — pospešijo prodajo. Da gre del sredstev mimo cilja je vsem jasno, a na žalost je to problem prav vsake dejavnosti, le da je ta »izgubljeni« del nekje večji, nekje manjši. Naloga propagandne službe je, da čimbolj smotrno vlaga sredstva za propagando, a dejstvu, ki ga je spoznal že Ford, se še dolgo ne bomo mogli izogniti. Rekel j"e: »Vem,' da polovico denarja, ki ga dam za propagando, vržem skozi okno, a na žalost ne vem, katero polovico.« Najbolj poznana in tudi najpogostejša oblika propagande je oglaševanje. To je objavljanje reklamnih oglasov in reportaž prek radia in televizije, v časopisih, revijah, strokovnih publikacijah itd. Iskrina propagandna služba v te namene izkorišča sredstva, ki jih dajo posamezne Iskrine delovne organizacije za propagiranje njihovih proizvodov. Višina teh sredstev je odvisna od potrebe propagiranja posameznega proizvoda. Po pianu znaša skupna vsota za oglaševanje v letu 1973 5,100.000 dinarjev (vštet je tudi prispevek Iskra Commerce 1,000.000 dinarjev), kar pa je odvisno od tega, če bodo z vsemi Iskrinimi delovnimi organizacijami podpisane pogodbe v višini planiranih vsot. Na prvi pogled se zdi ta številka dokaj velika, a že bežen pregled cenikov propagandnih uslug in potrebnega obsega propagiranja Iskrinih izdelkov nam pokaže, 'da je za uspešno oglaševanje še zdaleč premajhna. Če vemo, da stane enkratno predvajanje 30 sekundnega filma prek enega TV studia 4000 din, da je 30 besed na radiu »vrednih« 100 din, da stane celostranski čmo-beli oglas v reviji poprečno 7000 din, barvni pa 10.000 din in 10.000 din celostranski oglas v dnevnem časopisju, potem si hitro lahko izračunamo, koliko stane poprečno velika enomesečna propagandna akcija za en izdelek. Nič manj kot 762.000 dinarjev. Obseg omenjene propagandne akcije bi bil (Dalje na 6. strani) tike, v kateri dominira nova samoupravna struktura tovarne. Ugotavljamo, in dopolnila nam končno tudi nalagajo, da kljub temu, da bomo imeli eno samo TOZD, s tem še nismo rešili vprašanja amandmajev, pač pa moramo dati večje možnosti širšemu kolektivu, da soodloča pri upravljanju tovarne. Ena prvih akcij je nov sistem informacijske službe. Mesečno bo izhajalo interno ciklostirano glasilo, katerega cilj bo informirati delavce o važnejših dogajanjih in odgovarjati na posamezna vprašanja, ki se tičejo večine zaposlenih. Poleg tega lista se uvajajo redni informativni sestanki, ki bodo vsaka dva meseca, na katerih bo podano kratko poročilo iz določene teme, glavnina časa pa bo posvečena odgovorom na vprašanja. Tako poskušamo zbuditi splošno zanimanje za delo samoupravnih organov jn približati odločanje vsem zainteresiranim zaposlenim našega kolektiva. Informacijski sestanki bodo trajali od 13.. do 14. ure oz. zadnjo delovno uro druge izmene. Informatorji so izbrani iz vrst vodilnih delavcev tovarne in odgovornih predstavnikov samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij. Predhodno se zberejo na skupen razgovor, kjer si določijo teme. Za novo obliko informiranja bi še omenil, da je bil o tem organiziran kratek seminar, kjer je psihologinja Ostermanova predavala o metodiki in načinu vodenja sestankov. »Sprejemniki« Sežana » Elektromotorji« Železniki Prvi koraki po sistemu Work - factor V naši tovarni smo že od nekdaj reševali pravično nah grajevanje, skušali dvigniti [produktivnost in podobno. Kljub prizadevanju in volji moramo še veliko narediti, toda kako ... ? Po prvih pogovorih z Iskro ZZA — oddelek za študij dela, smo ugotovili, da s pomočjo učinkovite metode lahko dosežemo cilj, ki je že dolgo zastavljen. Ta metoda je določevanje normativnih časov po Work-Factor (kratko WF) sistemu. Vsemu našemu kolektivu je znano, da pri nekaterih artiklih delavec z lahkoto doseže normo in jo celo veliko preseže, pri drugih artiklih pa isti delavec sploh ne more doseči postavljene norme. Iz tega sledi, da je tudi nagrajevanje nepravično. Z WF-me-todo pa bomo lahko velike razlike pri nagrajevanju odpravili. Z ZZA smo sklenili pogodbo o kompleksnem uvajanju Work-Faotor sistema v pašo tovarno. Prvi rezultati -so že vidni. Najbolj zanimive so demonstracije. Tovarišica Dragica ROJC je bila prva delavka, ki je izvajala demonstracijo pri izdelavi RC lestvice — podsestav radio aparata Portorož TS; To delovno mesto zahteva montiranje m spaj-kanje elementov na kontaktna ušesca. Postavljena norma je 78 kosov v 8 urah. Poleg preoblikovanja delovnega mesta glede na fiziologijo delavke in montažo • elementov, ni bilo kaj urediti. Metoda dela oziroma zaporedje gibov je bilo predpisano. Izračunan čas po VVF-sistemu je 103 kosov v 8 urah. Po končani demonstraciji je delavka VVF-narmo dosegla in celo presegla za 6,75%. Kako je dosegla tak uspeh, vidimo iz diagrama. Demonstracija nam je pokazala, da lahko tudi presegamo normative postavljene s pomočjo analize gibov. Povedati moramo, da je bila de-monstracija težka predvsem zato, ker dolg proces dela zahteva daljšo dobo priučeva-nja. Drugo demonstracijo na enem delovnem mestu je izvajala tovarišica Marija SVETINA, in sicer navijanje tuljave KV oscilator. To je majhna tuljavica velikosti nohta na kazalcu. Postavljena norma je 39 kosov na uro. Izračunana norma po VVF-sistemu za serijo 4000 kosov pa je 98 kosov na uro. Delavka, ki je izvajala demonstracijo je presegla postavljeno normo za 40%. Po izračunu je delavka imela 7 dni časa za privajanje, da doseže WF nor-. mativ. Z novo WF-metodo dela je delavka sedmi dan dosegla 92 %, osmi pa že 98,7 %. Iz diagrama je razvidno, da je delavka urno sicer presegla zadani cilj. Čeprav dnevno gledano ni dosegla 100 % normo, je demonstracija uspela, saf upoštevamo kot uspeh demonstracijo že pri doseganju od 85 % do 115%. Na koncu demonstracije je tovarišica Marija SVETINA povedala pred drugimi sodelavkami, da sploh ni čutila težkega napora zaradi hitrega tempa dela. Obe demonstraciji sta pokazali, da so biM izračuni norme v realnih mejah. Slučajno so izbrane demonstracije pokazale zelo visok dvig produktivnosti, ki je deloma nastala zaradi razlike dela, delno pa zaradi izboljšanja in ureditve delovnega mesta. V povprečju dvig produktivnosti s pomočjo WF-metode sicer bo, toda nekoliko nižji kot je viden pri prvih demonstracijah. Demonstraciji sta bili v montaži, toraj neizolirani, na- g čin izkoristka delovnega dne i pa povsem izven obstoječih | navad v oddelku. Izkazalo se je, da so delav- | ke v oddelkih o WF-normah I nekaj slišale, toda informaci- I je niso bile najbolj uspešne, B zato smo morali na našo oglasno desko ob skrajšanem komentarju med drugim napisati: Vsem delavcem, ki delajo na normo zagotavljamo: — da je norma pri demonstraciji WF-sistema samo za demonstracijo; — da take norme ne bodo veljale, če se osebni dohodki no povečajo; — da jim delavke na demonstracijah ne krojijo novo normo. Obem delavkam se skupina za uvajanje WF-sistema zahvaljuje za sodelovanje. Za ostali del uvajanja pa vabimo celotni kolektiv k sodelovanju. Cvetko Vidovič Premajhna aktivnost mladih V razgovoru sta prejšnji predsednik mladinske organizacije Janez Skvarča in novoizvoljeni Mirko Markelj povedala marsikaj, nista pa zadovoljna z aktivnostjo mladih. V Elektromotorjih je 263 mladincev, v Železnikih pa vseh skupaj 650 mladih, člo-vek bi pričakoval, da so ti ljudje — tako številni v manjšem kraju, aktivni v svojih organizacijah. Če ne drugače, vsaj zaradi dolgega časa, pa ni tako. Janez Skvarča Mladina Elektromotorjev je sodelovala na tekmovanju za prehodni pokal Aiplesa v rokometu in organizirala občinsko prvenstvo v namiznem tenisu. Priredila je tudi dva izleta. Na prvega jih je šlo dva avtobusa — šli so v Goriška Brda, na drugega pa le 14 ljudi. Dva mladinca pa sta šla na delovno akcijo na Dugi otok. Organizirali so mladinski pohod mladine iz Železnikov in vojske iz škofje Loke v bolnico »Franjo« — od 650 mladincev jih je šlo z vojaki vred 8. Organizirali so tudi Šolo za življenje — enkrat je bilo še kar nekaj udeležbe, nato pa je bila dvorana skoro prazna. Svojčas je imela mladina svoj ansambel v tovarni, pa je postal komercialen in igra na plesu le po redni tarifi. Kje so vzroki za mrtvilo? Gotovo bi vodstvo lahko bolj aktiviralo aktiv, pa nekako ne gre. Niso pritegnili dijakov in študentov. V odboru ni nobenega tehnika ne inženirja, čeprav jih je v članstvu precej. Nekaj je krivo tudi to, da je precej mladincev ■ iz okolice in težko pridejo popoldne nazaj k mladinskemu delu. Oba, bivši in sedanji predsednik mladine pravita, da v vodstvu tovarne ni pravega razumevanja za mladino. Vodstvo očita neaktivnost in neresnost mladincem pri delu. Vseeno pa je dala tovarna prostor za 5 plesov in financirala šport ter izlete. Novi odbor pa ima precej načrtov. Zanimivo: pobirali bodo tudi članarino — 5 din mesečno. Prosili bodo sekre- tarja ZK inž. Preskarja za mentorstvo. Od njega pričakujejo konstruktivnih spo1 i rw^ mini Od 23. do 28. aprila bo obiskalo Kranj sedem kulturniških skupin s skupno 86 člani ter 7 predstavniki mesta Oldham, med katerimi bosta tudi župan s soprogo. Do prvega kulturniškega obiska angleških skupin je prišlo leta 1969, deset let po pobratenju Kranja in Old-hama. Letošnji obisk bo skušal prikazati širšo in pestrejšo kulturno dejavnost prebivalcev Oldhama. V Kranj bodo dopotovale naslednje skupine: Oldham Repertory The-atre Club, Oldham Cine Club, Glasbeni center Oldham (učiteljski godalni kvartet, pihalni orkester in pevski zbor), zbor madrigalistov Hulmove gimnazije, Oldham-sko mladinsko gledališče, oldhamsko škotsko društvo, plesna skupina angleških podeželskih in vzgojnih plesov. Vse omenjene dejavnosti, razen gledališkega kluba, ki je neodvisno poklicno gledališče, vodi odbor za izobraževanje pri oldhamskem občinskem svetu. Komisija za medobčinsko sodelovanje SO Kranj je formirala odbor za pripravo go- ISKRA — INDUSTRIJA ELEMENTOV IN ZABAVNE ELEKTRONIKE LJUBLJANA, STEGNE 17 vabi k sodelovanju nove sodelavce za naslednja delovna mesta TOZD: TOZD ORODJARNA — Ljubljana, Stegne 17 KD STRUGAR Končana poklicna šola in odslužen vojaški rok. Praksa zaželena, ni pa pogoj. TOZD KERAMIKA — Ljubljana, Pipanova pot 18 5 NK DELAVK za priučitev v proizvodnji. Delo je normirano in dvoizmensko. Zainteresirane prqsimo, da se telefonično, pismeno ali osebno prijavijo na razgovor v Kadrovski službi tovarne ali v tajništvu TOZD. Razpisna komisija Iskra — tovarna antenskih naprav Vrhnika ponovno razpisuje prosto delovno mesto za VODJO GOSPODARSKO FINANČNEGA SEKTORJA (ni reelekcija) Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: visoko strokovno izobrazbo ekonomske smeri s 3-letno prakso, ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri s 5-letno prakso, ali srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri z 8-letno prakso. Rok za sprejemanje prijav je 20 dni po objavi razpisa. stovanja angleških skupin v Kranju. Program bivanjg in nastopov je že izdelan. Nastopi bodo v osnovnih šolah Stanc Žagar in France Prešeren. v gimnaziji, kinu Center, v Mestni hiši, v Prešernovem gledališču, nastopi bodo tudi v osnovnih šolah v Šenčurju, Preddvoru in v Cerkljah, centralni nastop pa bo v dvorani SO Kranj. Predviden je tudi ogled podjetij Iskra in Sava. Program nastopov je izredno zanimiv, zato smo prepričani, da bo letošnji obisk angleških kulturniških skupin iz pobratenega Oldhama nudil Kranjčanom veliko razvedrila. Poskrbeti moramo, da se bodo naši gostje ob vsaki priliki čutili, da so nam resnično dobrodošli. Zato pokažimo zanimanje zanje in za njihove nastope po možnosti tudi s svojo udeležbo na vseh prireditvah, ki so namenjene javnosti. Z natančnim programom boste pravočasno obveščeni v lokalnem časopisju. —B— Polemika na članek »Kako zmanjšati nedisciplino mladih« me je pritegnila, da tudi sam napišem nekaj zadevnih misli. Znano je dejstvo, da vse starejše generacije ugotavljajo, da je mladina slabša kot pa so bili oni ko so bili v njenih letih, čeprav je znano tudi, da so nosilci napredka največkrat mladi ljudje in, da smo ob ocenah mladih dostikrat preveč površni in ne upoštevamo vsega, kar bi bilo nujno upoštevati. Želim prispevati nekaj ugotovitev in predlogov k temu naslovu, ki je po mojem mnenju preveč površno okarakteriziral mlade. Mladino ocenjujejo ljudje, našnje mladine lahko sklepa- ki so sami v družbi dosegli nek položaj s svojim prizadevanjem, izobraževanjem in delom, ne ocenijo pa obnašanja ostalega dela odraslih (alkoholikov, dolomrznežev ipd.) in, če bi gledali kompleksno vse odrasle nasproti vsem mladim, bi verjetno mladina po svoji nediscipliniranosti posebej ne izstopala. Razumeti moramo, da današnjo mladino ocenjuje generacija, ki je sama imela izredno težko mladost in je morala v letih, ko se današnja mladina izobražuje, zabava in sploh uživa mladost, že stopiti v boj proti okupatorju. Razlika med tema dvema generacijama je zato največja. Vondar po obnašanju da- ti Naprave« Ljubljana Pomoč pri nakupu rentgenskega aparata Delavski svet tovarne elektronskih naprav na Stegnah v Ljubljani je na svoji 12. redni seji 7. t. m. med drugim razpravljal tudi o prošnji skupščine občine Ljubijana-šiška, v kateri je le-ta zaprosila tovarno za sodelovanje pri nakupu rentgenskega aparata za \bolnišnico »Dr. Petra Deržaja« v šiški. Delavski svet je prošnjo ugodno rešil fn bo z 10.000 dinarji prispevka pomagal k nakupu te pre- potrebne aparature. Hkrati je DS tovarne odobril pomoč SO ZP— komisiji za šport in rekreacijo v znesku 500 din za nakup nagrad za najboljše na letošnjih zim-sko-športnih igrah ISKRE. Prav tako je ob toj priložnosti sindikalni organizaciji tovarne odobril letno dotacijo v višini 136.700 dnarjev, da bo lahko uresničila dokaj bogat program svoje dejavnosti v letošnjem letu. mo, da bi oziroma da bodo oni storili prav tako, kot so storili njihovi očetje. Druga napaka, ki jo delamo, je tudi v tem, da ne ocenjujemo dobrih dejanj mladih. V št. 13 Glasila je bil nad člankom, ki govori o nediscipliniranosti mladih, tudi članek, da je 110 dijakov šolskega centra Iskra dalo kri, to se pravi, da so dali kri (Dalje na 6. strani) Pisma bralcev VALORIZACIJA OSEBNIH DOHODKOV Vprašanje: Zanima me, kakšen je vado nizacijski količnik osebnih dohodkov od lota 1966? Odgovor: Po sklepu o valorizacijskih količnilkih za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let na raven osebnih dohodkov v letu 1972 (Ur. 1. SRS, št. 10/1973) se osebni dohodki iz prejšnjih lot, ki se štejejo v pokojninsko osnovo, preračunajo na raven osebnih dohodkov v letu 1972 takole: Leto 1966 1567 1968 1969 1970 1971 Količnik % 234.8 212,6 194,1 168,6 140,6 117.8 t.' ' V-r-—‘ - 'A »-^ri Stališča o temeljnih nalogah sindikatov v kadrovski politiki Objavljamo stališča o temeljnih nalogah sindikatov v kadrovski politiki, ki jih je sprejel republiški svet Zveze sindikatov na svoji plenarni seji 22. februarja. (Nadaljevanje in konec) Odstopanje od zahtevane izobrazbe pri vodilnih in vodstvenih delavcih naj ho le izjemno i.n pod točno določenimi pogoji (npr. izredna uspešnost dela). Sindikati bodo podpirali tudi tiste norme dogovorov, k; za vodilna delavna mesta določajo polno zaposlenost v organizacijah združenega dela (upokojene osebe ali delavci, ki so istočasno zaposleni še v drugi organizaciji združenega dela ne morejo biti imenovani na vodilna delovna mesta). V dogovorih je treba zagotoviti tudi demokratičnost postopka za izvolitev oziroma imenovanje vodilnih in vodstvenih delavcev ter dolo- čiti kriterije in načine za napredovanje sposobnih, priza-devnih delavcev na vodilna, vodstvena in strokovna delovna mesta. 8. V družbenih dogovorih o kadrovski politiki je potrebno konkretneje opredeliti tudi naloge občinskih skupščin ter njihovih organov pri spremljanju, izvajanju in ocenjevanju uresničevanja družbenih dogovorov. Predvsem je potrebno točneje opredeliti pristojnosti in obveznosti obstoječih organov prj občinskih skupščinah (komisije za volitve in imenovanja, kadrovske komisije, sveti za delo, inšpekcijske službe idr.). V kolikor takih organov v posameznih občinah ni, jih je potrebno ustanoviti in jim opredeliti njihove naloge. Ko-misija podpisnikov družbenega dogovora, ki naj bi delovala kot stalno telo, pa naj bi predvsem spremljala izvrševanje dogovorov, dajala pobude za spremembe in dopolnitve, obveščala o izvrševanju dogovorov, razlagala določbe dogovorov in spodbujala sprejemanje samoupravnih sporazumov za izvajanje posameznih področij kadrovske politike. V dogovprih je potrebno opredeliti tudi načine in oblike medsebojnega sodelovanja OZD pr; zagotavljanju solidarnosti in uresničevanju skupno dogovorjenih nalog (pomoč manj razvitim območjem, spremljanje nadarjenih otrok in pomoč pri njihovem študiju, pomoč pri splošnem in strokovnem izobraževanju nezaposlenih delavcev ter tistih sposobnih delavcev, ki jim njihove delovne organizacije te pomoči ne morejo zagotoviti itd.). Opredeliti je potrebno tudi obveznosti in načine, kako bodo podpisniki zagotovili materialne in kadrovske pogoje ustanovam, ki jim nalagajo izobraževanje zaposlenih (npr. delavskim univerzam, skupnim izobraževalnim centrom). Posebno pomembno vlogo pri tem imajo temeljne izobraževalne skupnosti in posebne izobraževalne skupnosti, ki bodo za skupno dogovorjene programe izobraževanja morale zagotoviti tudi potrebna finančna sredstva. 9. O vsebini republiškega družbenega dogovora in o njegovih podpisnikih obstajajo še nekatere nejasnosti in različna mnenja. Zveza sindikatov Slovenije se zavzema za to, da za izvajanje nalog, ki jih resolucija nalaga posameznim republiškim organom in institucijam oziroma so v njihovih rednih delovnih ali upravnih pristojnostih, ni potrebno sprejemati novih družbenih dogovorov. Vztrajati je treba na tem, da vsi pristojni republiški organi opravljajo svoje naloge in izpolnijo obveznosti. Med take naloge sodijo predvsem: izdelava enotne metodologije planiranja kadrov, izdelava nomenklature in klasifikacije poklicev, izobraževanje ka^ drov za kadrovske in izobraževalne službe v organizacijah združenega dela, izpopolnitev sistema strokovnega izobraževanja] izdelava mreže in organizacije izobraževalnih ustanov itd. Republiška skupščina naj zato izdela pregled o tem, kaitorc naloge iz resolucije so bile izvršene oziroma za katere je potrebno še določiti nosilca in rok za njihovo izvedbo. V resoluciji o osnovah kadrovske politike se predvideva družbeni dogovor na ravni republike za »organizacije združenega dola, ki so po svoji dojavnosti, velikosti in obsegu poslovanja širšega družbenega oziroma naoional. nega pomena«. Postopek za sprejem republiškega družr benega dogovora sproži iz vrš. ni svet Skupščine SR Sloveni Propaganda ni nujno zlo »Elektromehanska« Kranj Iskrini pevci pripravili lep večer (Nadaljevanje z 2. strani) sledeč: 30-sekundni reklamni film, 2-krat tedensko, 1 mesec, na vseh šestih jugoslovanskih TV študijih; reklamni tekst 30 besed, vsak dan enkrat, 1 mesec, na 30 jugoslovanskih centralnih in lokalnih radijskih postajah; rfe-klamni oglas, 1-krat tedensko, 1 mesec, v šestih republiških dnevnih listih; reklamni oglas, 1-krat tedensko, 1 mesec, v šestih jugoslovanskih revijah. Kot vidimo, obseg omenjene propagandne akcije ni velik, kajti, če bi bil ta še manjši, bi o kakšni propagandni akciji že težko govorili. Iskrina propagandna služba bi z denarjem, ki je namenjen za oglaševanje, lahko v letošnjem l^tu izvedla le 6 takšnih propagandnih akcij (izdelkov, ki jih je potrebno propagirati, je nekajkrat več!). Ker za noben izdelek ni toliko sredstev, da bi lahko izvedli propagandno akcijo, teh v pravem pomenu besede niti ni, temveč je oglaševanje kontinuirano. To se od propagandnih akcij razlikuje po tem, da ni časovno tako strnjeno in za isti izdelek ne vključuje toliko medijev. Pri kontinuirani propagandi je oglaševanje določenega izdelka razdeljeno prek celega leta v primernih časovnih intervalih, odvisno od vrste izdelka in sredstev, ki so za ta izdelek na voljo. Je pa ta oblika oglaševanja nekoliko cenejša, ker letni aranžmaji v medijih dajo določen odstotek popusta. Kontinuirana propaganda je uspešna le, če je prodaja »normalna«. Kakor hitro pa se začnejo kopičiti zaloge ali pa, ko skušamo pospešiti prodajo manj poznanega izdelka, je rešitev le v dobro pripravljeni propagandni akciji. Koliko pri prodaji lahko je sam ali na predlog drugih zainteresiranih organov in' organizacij. Partnerji družbenega dogovora na ravni republike pa so razen omenjenih organizacij združenega dela in izvršnega sveta še Zveza sindikatov Slovenije, izobraževalna skupnost SR Slovenije, gospodarska zbornica SR Slovenije ter skupščina občine, v kateri je sedež take delovne organizacije, ter drugi zainteresirani organi in organizacije. Na ravni republike bi se morali zato najprej zediniti o tem, kdo bodo podpisniki republiškega dogovora in kakšne obveznosti ter naloge bodo prevzeli nase. Republiški dogovor ne more biti nadrejen občinskim. Družbenopolitične organizacije (razen sindikatov tudi ZK, SZDL, ZMS) in izvršni svet pa lahko v republiškem dogovoru opredeli, jo osnovne norme in kriterije, za katero se bodo zavzemali pri izvajanju kadrovske politike v organizacijah združenega dela in družbenopoli- pomaga propagandna akcija, smo se lahko prepričali v primeru plasiranja garniture električnega ročnega orodja KOMBI. S propagandno akcijo v obliki reklamnega filma na televiziji in oglasa v revijah in časopisih, smo začeli meseca decembra. Po vsej Jugoslaviji se je prodaja tega izdelka kmalu znatno povečala. Res je, da je morda na povečano prodajo vplivalo bližajoče se novo leto, a če bi bilo samo to, bi se prodaja po novem letu zopet »normalizirala«. Zgodilo pa se je obratno. Povpraševanje je bilo čedalje večje in še tičnih skupnostih. Nadalje bi z republiškim dogovorom lahko konkretneje opredelili nosilce določenih nalog, ki so bistvenega pomena za uresničevanje osnovnih načel kadrovske politike v celotni republiki (spremljanje znanstveno-teh-nološkega razvoja in inovacij v proizvodnem procesu, usmerjanje permanentnega strokovnega in družbenoekonomskega usposabljanja zlasti vodstvenih in strokovnih delavcev, sistematično spremljanje in preverjanje dopolnilnega izobraževanja strokovnih kadrov, izdelava programov, literature, dokumentacije idr. za strokovno izobraževanje in usposabljanje delavcev-, celovito planiranje potreb po kadrih, pravočasno zagotavljanje prekvalifikacij ob večjih strukturalnih spremembah gospodarstva itd.). Pri izvajanju teh nalog ima. jo lahko pomembno vlogo razen strokovnih in znanstvenih institucij tudi razvitejše delovne organizacije in danes, 3 mesece po propagandni akciji, je prodaja tako velika, da proizvodnja ne krije povpraševanja. Propagiranje Iskrinih izdelkov je vsekakor potrebno. Konkurenca na trgu je čedalje večja, zato se bo morala v skladu s tem povečati tudi propagandna dejavnost. To pa bo mogoče le, če bomo propagandni službi zagotovili več sredstev in jo kadrovsko dopolnili. To ne zahteva le nenehna rast Iskre in njene dejavnosti, temveč tudi potreba po večji kvaliteti propagandnih storitev. Dane Urbanc V soboto, 14. aprila je v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju nastopil moški pevski zbor »Iskra«. V ta namen je komisija za kulturo pri sindikalnem odboru, ki . jo požrtvovalno vodi predsednik Anton Roblek, pripravila lična vabila in spremno besedilo, iz katerega posnemamo, da je bil zbor ustanovljen spomladi leta 1971 z name-, nom, da popestri praznovanje 25-Ietnice ISKRE Kranj. Takrat je vodil zbor Edo Ošabnik. Kasneje oz. po proslavi pa so bili mnenja naj zbor nadaljuje z delom in naj se vključi v celotntj) kulturno dogajanje v kranjski občini. Jeseni je zbor prevzel dirigent prof. Janez Močnik, kot korepetitor pa mu pomaga njegov brat Joža, ki je sicer zaposlen v kranjski tovarni. Vadili so najprej enkrat, letos pa dvakrat na teden. Poleg manjših nastopov je imel zbor letos za 8. marec — dan žena, prvi koncert, ki ga je poklonil ženam Iskre za njihov praznik. S sobotnim koncertom je Iskrin moški zbor (34 pevcev) prvič stopil pred kranjsko javnost. Zapeli so 17 pesmi, na željo občinstva, ki je povsem napolnilo dvorano, pa dodali še eno. Kot vse kaže, so bili poslušalci, ki so biti po večini iz kranjske tovarne, z izvajanjem zelo zadovoljni in seveda tudi ponosni na svoje, lahko bi rekli sodelavce, ki so jim pripravili talko lep večer. Med poslušalci so bili tudi znani strokovnjaki zborovskega pet- ja, tako s kranjskega kot ljubljanskega področja, ki jih je vsekakor zanimal nov zbor, ki je pred tako široko javnostjo prvič nastopil. Znan glasbenik in kritik Marijan Gabrijelčič je o tem koncertu objavil v »Delu« naslednjo oceno: »Komaj leto in pol vadijo pevci, delavci kranjske Iskre, pokazali pa so, da se jim ni bati za poslušalstvo. Na prvem rednem letnem koncertu so pod vodstvom Ivana Močnika predstavili štiri tematsko zaključene deie sporeda; evropsko zlato obdobje vokalne glasbe, na Prešernova besedila uglašene či tal niške skladbe, tri dela na temo kmečkih uporov in ljudsko, bolj ali manj obdelano pesem. Predvsem malla kantata »Tlaka« za zbor, sojista in malo instrumentalno skupino je bila v središču pozornosti. Avtor dela, zborovodja, je uporabil skromna kompozicijska sredstvu, a jih je uredil v skladne odnose; sodelovanje pevskega zbora z razširjeno zvočno paleto (poleg tonskih fragmentov še topotanja, vzklike itd.) sicer ni novost, vendar pa jo je le redko srečati pri začetnikih. Toda zbor ni pokazal še vsega. Zaenkrat se mora njegovo delo uspešno nadaljevati prav zaradi tega, ker temelji na zanesljivi intonaciji glasovnih skupin in prijetnem homogenem zvoku.« Vsekakor je to zelo ugodno tnnenje o Iskrinem zboru, zato mu k uspehu iskreno čestitamo. ABC kvalitet lahko najbolje zastopali interese delavcev, organiziranih v TOZD. Celota kvalitet pomeni strokovno znanje, idejnopolitično usmeritev in moralne kvalitete. Kandidati za delegate morajo poznati področje, ki ga bodo zastopali, biti sposobni spoznavati posebne in skupne interese ter jih tudi znati posredovati in usklajevati z drugimi delegati v organih, v katere bodo delegirani. Sindikati bodo sodelovali v okviru SZDL tudi pri vodenju kadrovske politike za vse javne družbene funkcije. Podpirali bodo predvsem tiste kandidate, ki bodo s svojim konkretnim delom zastopali interese delavskega razreda. Sindikati si bodo prizadevali, da se koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja pri SZDL uveljavijo kot mesto demokratičnega dogovarjanja, usklajevanja konkretne kadrovske politike na osnovi skupno dogovorjenih izhodišč. Kako zmanjšati nedisciplino mX ih (Nadaljevanje s 5. strani) skoraj vsi polnoletni dijaki. To je pozitivno dejanje mladih, nad katerim se moramo zamisliti. Pri oceni mladih vse preveč posplošujemo napake posameznikov, ker so nam najbolj na očeh. Osebno me pri mladih moti edino lenoba in nezanimanje, kar je pri nekaterih precej očitno. Mlad človek, ki pride v tovarno in se zadovolji, da dobiva od tovarne okrog 1000 dinarjev minimalnega dohodka, od katerega sam zasluži okrog 600 dinarjev, je vreden kritike in prizadevanja, da se njegov interes spremeni. Po delovni dolžnosti obravnavam mlade kršilce in če stori prekršek mlad človek, ki je dober delavec, ki se dodatno izobražuje, deluje v športnih in političnih organizacijah, ki je poln načrtov ipd., ga obravnavamo prizanesljivo, ker je prekršek običajno rezultat njegove mladostne zaletavosti in zagnanosti. Razočarani pa smo nad mladimi, ki jih ne zanima nič. Na delo hodijo zaradi staršev, zadovoljni so z minimalnim dohodkom, delo jih ne zanima, nimajo ambicij, nikjer ne -sodelujejo, svoj prosti čas pa preživljajo v kinu, javnih lokalih in cestnih vogalih. Tak odnos ni nedisciplina, je pa veliko bolj negativen kot nedisciplina in tudi mnogo širši kot nediscipliniranost. V Elektromehaniki v niesecu februarju 1973 ni doseglo minimalnega osebnega dohodka 1000 dinarjev kar 136 mladih, zato. jim je tovarna dodala (posamezno) od 90 do 827 dinarjev. Škoda je delovnih priprav — strojev, orodja in prostora, ki ga zasedajo in uporabljajo ti ljudje, ker bi na njihovih mestih lahko drugi naredili še enkrat več. Pri spremembi takega odnosa mladih do dela, delovanja in izobraževanja mladih pa lahko storijo izredno mnogo vsi, ki imajo opravka z mladimi. V tovarni pa bo morala naj večjo vlogo odigrati organizacija ZMS in neposredni vodje dela. N. Pavlin poslovna združenja. 10. V družbenih dogovorih je potrebno posebej opredeliti tudi naloge sindikatov pri spremljanju uresničevanja družbenih dogovorov. Naloge sindikatov so predvsem, da s svojim političnim delovanjem zagotove, da bodo družbene dogovore podpisale vse organizacije združenega dela, da bodo določila družbenih dogovorov sprejeta in normativno urejena v samoupravnih aktih organizacij združenega dela in da jih bodo vsi samoupravni organi dosledno izpolnjevali. Sindikati se bodo zlasti zavzemali za. to, da bo kadrovska politika- postala samoupravna pravica vseh zaposlenih (samoupravno-demokra-tično odločanje o pravicah in dolžnostih, možnostih in perspektivah za izobraževanje in napredovanje delavcev, sode--'' lovanje pri kandidiranju in izbiranju delavcev za vodstvena in vodilna delovna mesta itd.). Prizadevali si bodo za to, da bo kadrovski razvoj dAovnih skupnosti in posameznikov postal trajna in enakovredna skrb vseh sindikalnih organizacij in samoupravnih organov v OZD in družbenopolitičnih skupnostih. Sindikati bodo za kršitelje družbenih dogovorov zahtevali javno obravnavo ter družbenopolitične, moralne ter za težje kršitve tudi materialne sankcije. 11. Z novimi ustavnimi spremembami prevzemajo sindikati pomembnejšo vlogo in odgovornost tudi za kadrovsko politiko v skupščinskem sistemu in samoupravnih interesnih skupnostih. Pri uresničevanju te vloge se bodo sindikati zlasti v kandidacijske! postopku za člane delegacij temeljnih organizacij združenega dela, ki bodo sodelovale v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnostih, zavzemali predvsem za tiste možne kandidate, ki bodo s celoto svojih Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov ZDRUŽENO PODJETJE 10. SEJE POSLOVNEGA ODBORA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA (10. 4. 1973) # PO ZP je obravnaval poročilo o poslovanju Združenega podjetja ISKRA Kranj v letu 1972 ir^ pri tem sprejel naslednje Sklepe: a) K poglavju OBRATNA SREDSTVA: Do naslednje seje PO ZP naj Iskra Commerce analizira koeficient plačanja za TOZD / Elementov za elektroniko, Ljubljana, in za Tovarno usmerniških naprav. Novo mesto. Istočasno naj Iskra Commerce poda poročilo o plačilni sposobnosti naših kupcev. PO ZP ugotavlja, da so se organizacije v sestavi ZP ravnale po sprejetih delilnih razmerjih. b) K poročilom posameznih skupnih skladov in služb: 1. PO ZP sprejema poročilo rezervnega sklada. 2. PO ZP sprejema poročilo znanstveno - raziskovalnega sklada — splošno-tehnične dejavnosti. 3. Znanstveno - raziskovalni sklad — skupna raziskovalna dela: PO ZP sprejema poročilo in sc strinja s predlogom komisije za znanstveno-raziskoval-no dejavnost, da se nerazporejena sredstva tega sklada v letu 1972 v višin; 110.000 din odobrijo ža nabavo opreme za raziskave in zanesljivost. 4. Sklad-za kadre: PO ZP sprejema poročilo in se strinja s predlogom, da se v letu 1972 neizkoriščena, vendar že angažirana sredstva sklada v višini 150.000 N din prenese v leto 1973. PO ZP naroča, naj se poročilo o štipendistih ISKRE dopolni s poročilom o delavcih ISKRE, ki izredno študirajo. 5. Marketing: PO ZP sprejema poročilo in naroča, da se izdela študija vzrokov zaostajanja do- mače prodaje v SR Hrvatski im SR Srbiji. 6. Osvajanje tujih tržišč: PO ZP sprejema poročilo o poslovanju Združenega podjetja ISKRA Kranj v letu 1972 v celoti in ga z gornjimi Sklepi predlaga delavskemu svetu ZP v obravnavo in sprejem. ® PO ZP je obravnaval poglavje XIII. PRISPEVKI ZA SKUPNE SKLADE IN SLUŽBE gospodarskega plana za leto 1973 in sprejel naslednje sklepe: a) Na podlagi sklepa 17. seje PO ZP z dne 16. 3. 1973 so strokovne službe ZP izdelale predlog za razdelilnik prispevkov za skupne sklade in PO ZP sklene, da se novi predlogi za razdelilnik prispevkov za skupne službe in sklade obravnava v postopku za sklenitev samoupravnega sporazuma v ZP ISKRA. Do sklenitve samoupravnega sporazuma pa veljajo določila statuta ZP ISKRE. b) Rezervni sklad: PO ZP se strinja s programom in planirano višino sredstev rezervnega sklada. c) Znanstveno - raziskovalni sklad — splošna-tehnična dejavnost: PO ZP se strinja s programom in planiramo višino sredstev. č) Znanstveno - raziskovalni sklad — skupna raziskovalna dela: 1. PO ZP se strinja, da Elek-tromehanika Kranj prevzame mandat za realizacijo programa mikroelektronike v ISKRI v sodelovanju s Fakulteto v Ljubljani. Mandat je doslej imela Tovarna elementov Ljubljana. Elektro-mehanika in Fakulteta naj se o vsem pogodbeno dogovorita, pri čemer naj upoštevata pri realizaciji naloge Zavod za avtomatizacijo, Ljubljana. 2. Sredstva sklada v višini 1,200.000 din ostanejo nerazporejena, dolder komisija za znanstveno - raziskovalno dejavnost ne predloži predloga razdelitve teh sredstev, pri čemer mora upoštevati tudi potrebna sredstva za realizacijo nalog s področja mikro-elektronike. 3. PO ZP ugotavlja, da je delež, ki ga daje slovensko gospodarstvo za razvojno dejavnost ISKRE, nezadosten in ni v skiadu z rastjo ISKRE, zato naj sc podvzamejo potrebni ukrepi pri republiških organih, da se delež za razvoj ISKRE ustrezno poveča. O rezultatih naj se poda informacija na eni naslednjih sej PO ZP. 4. PO ZP sprejme predlog ZP ISKRA za Ljubljansko banko glede odobritve sredstev za kreditiranje znanstvenih dosežkov in inovacij z dopolnitvijo, da se v predlog uvrsti tudi Tovarno usmerniških naprav, Novo mesto, ki ni v celoti dobila odobrenih sredstev v preteklem letu. d) PO ZP odobrava programe in planirana sredstva za: sklad za kadre, marketing, osvajanje tujih tržišč in strokovne službe ZP. PO ZP sprejema z dopolnilnimi stališči in predlogi, ki j,ih je sprejel na 17: seji dne 16. 3. 1973 in na današnji seji, predlog gospodarskega plana ZP ISKRA za leto 1973 v celoti in ga predlaga delavskemu svetu ZP v obravnavo in sprejem. PO ZP je obravnaval poročila Iskra Commerce o koriščenju sredstev GDK in retencijske kvote in jih sprejel na znanje. PO ZP podaljšuje rok Iskra Commercu za predložitev poročila o stanju obveznosti in terjatev organizacij v sestavi ZP do Iskre Ccmmerca, in sicer do se^e PO ZP v mesecu juniju 1973. PO ZP je obravnaval problem financiranja projektiv-no-poslovnega centra ISKRE in. sklenil, da se gradivo, ki je bilo predloženo na seji PO ZP, v dopolnjeni obliki razpošlje vsem organizacijam ZP s predlogom za financiranje. ZP ISKRA Kranj ■ se s L,L 1973 včlani v jugoslovansko združenje za industrijsko lastnino JUZTS (JUGOSLOVANSKO UDRUŽENJE ZA INDU-STRISKU SVOJINU). Za predstavnika ZP v JU-ZIS se imenuje tov. Bojana Pretnarja, dipl. ing., vodjo oddelka za patentno zaščito v ZZA. PO ZP predlaga delavskemu svetu ZP, da sprejme naslednji sklep: »DS ZP ISKRA Kranj daje soglasje k naslednji ra/v Ivi predmeta poslovanja c . ;ni-zacije ISKRA — Tovarna orodja, Ljubljana: — opravljanje proizvodnih strojnih storitev za potrebe organizacij ZP ISKRA in zunanje naročnike, kot so: izdelava polizdelkov za kovinsko in elektroindustriiio.« PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ NASTOP KULTURNIH SKUPIN IZ MESTA OLDHAM V ANGLIJI PONEDELJEK: 23. 4. 1973 ob 19.30 folklorni nastop FOLKLORNIH SKUPIN iz mesta Oidham (Anglija). TOREK: 24. 4. 1973 ob 20. uri za IZVEN — R. Milner: »KAKO SVET RAVNA S TEBOJ« — uprizori OLDHAM REPERTORV THEATRE CLUB (Anglija). Vstopnice so v prodaji. Nastop kulturnih skupin iz pobratenega mesta Oidham v Angliji bo vsekakor osvežilo program Prešernovega gledališča. Dramska predstava v torek, 24. aprila, pa bo prav gotovo zelo vabljiva za vse, ki dobro obvladajo angleščino oz. tudi za tiste, ki hočejo kontrolirati znanje angleščine. OBVESTILO Obveščamo vse kolektive ZP Iskra, da bo dom v Poreču odprt čez prvomajske praznike, in sicer od 26. aprila do 2. maja. V domu se dobijo samo prenočišča, hrano je po zelo ugodni ceni moč dobiti v samopostrežni restavraciji. Za prenočišča sprejema prijave Počitniška skupnost, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, telefon 55-898. Še enkrat: PJa rob zimski Sskriadi Niti komisija za šport in rekreacijo, niti sam osebno ne mislim polemizirati s piscem zgoraj navedenega članka v prejšnji številki Iskre — FY, pač pa mu v odgovor, kot laiku v športni organizaciji, kot se v članku sam predstavlja, navajam le nekatera dejstva. O propozicijah, po katerih je bilo izvedeno tekmovanje v veleslalomu na letošnjih XI. zimsko-športnih igrah. Iskre v Kranjski gori, je tekla široka razprava na seji komisije za šport in rekreacijo pri sindikalnem odboru ZP Iskra, ki je bila 1. marca 1972 v Trbovljah. Na tej seji so bili prisotni prav vsi športni referenti delovnih organizacij ZP Iskra in vsakdo izmed njih je na seji o podanih predlogih za izpopolnitev propozicij lahko podal svoje pomisleke ali pripombe. To bi lahko storil tudi športni referent iz tovarne Elektromotorji, vendar je končno, kot vsi ostali športni referenti, razen referenta iz Iskra Commerce, ki s predlogi ni soglašal, glasoval za predlagane spremembe. Komisija je po glasovanju z vččino (razen glasu referenta iz Iskra Commerce) predlagano vnesla v propozicije in po njih izvedla tekmovanje. Želja in cilj komisije za šport in rekreacijo pa je — pridobiti za aktivno smučarsko sodelovanje čimveč članov naših delovnih kolektivov, od mlajših do najstarejših. še zlasti slednjim je smučanje zelo koristno in je prav, da jih je med nami čimveč, ki aktivno sodelujejo. Za konec le še nasvet: na sejah komisije za šport in rekreacijo je dovolj pritožno-, sti za to, da se pogovorimo o vseh vprašanjih in tudi o propozicijah, zato bi bilo želeti, da bi se teh sej vselej udeleževali vsi športni referenti, dobro oboroženi s po- znavanjem problemov v svojih organizacijah in, ki bi glasovali zavestno in preudarno za ali proti spremembam pravil, da bi bila le-ta čimpopol-nejša in potem ne bi bilo neutemeljene kritike v časopisu in sicer. Predsednik komisije za šport in rekreacijo pri SO ZP Vili Tekavec Vtisi z izleta v Zagreb V soboto zjutraj, 14. t. m. nas ni prav nič motilo pravo zimsko vreme z novozapad-lim snegom po bližnjih hribih, ko smo se odpravili ali na pot proti Zagrebu, kjer smo si nameravali ogledati velesejem in živalski vrt v Maksimira. Vožnja je hitro minevala in kar brž smo se ustavili v Brežicah, kjer nas je čakala topla malica. Prijetno smo bili presenečeni nad gostoljubnim sprejemom. Okrepljeni smo si nato z zanimanjem ogledali zagrebški velesejem in živalski vrt, ki je za obiskovalca ob vsakem obisku novo doživetje. Ob povratku smo se ustavili v Mokricah in si ogledali tamkajšnji dobro ohranjeni grad iz XVI. stoletja. V njem je bil zaprt Matija Gubec. Vrnili smo se spet v Brežice in v lepi banketni dvorani hotela »Turist« v miru pospravili kosilo, nato pa se napotili naprej v Čateške toplice, po osvežitev v odprtem bazenu z zelo toplo vodo. Prav tukaj pa so vsem udeležencem izleta minute najbrž najhitreje minevale m kljub disciplini, ki so jo pokazali udeleženci izleta, se je tu marsikdo težko ločil iz prijetnega objema tople vode. V Ljubljano smo se vrnili z upanjem, da se bomo spet srečali na prihodnjem izletu. FM Počitniška skupnost ZP Iskra ponovno vabi k sodelovanju za sezonsko delo v. počitniških domovih v Poreču in na Dugem otoku SAMOSTOJNE KUHARICE Prijavite se na naslov Počitniška skupnost Iskra, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1. Za vzdrževalna dela v počitniških domovih takoj rabimo KV MIZARJA KV ELEKTRIČARJA Dela se bodo pričela v začetku maja. Prosimo delovne organizacije v ZP Iskra, da nam za nekaj dni odstopijo omenjene delavce. Osebni dohodek za odsotnost iz tovarne bomo nadomestili na zahtevo delovne organizacije. Počitniška skupnost ZP Iskra, Ljubljana, Trg prekomorskih, brigad 1, telefon 55-898. PARK smri/at Koto votnjf) VVJMJf) /VKfZtiJ ■v?ce m?Mj£ Skica letošnjih spretnostnih preizkušenj tekmovalcev IX. LETNE ŠPORTNE IGRE ISKRE V ŠKOFJI LOKI Letos moški v devetih, ženske v šestih športnih disciplinah © Predtekmovanj a v nogometu že do 25. maja © Kegljačice v Škofji Loki, kegljači na kegljišču KK Triglav v Kranju ® Letošnje IX. športne igre Iskre, na katerih kaže, da bo udeležba močnejša kot prejšnja leta, bodo 23. in 24. junija na športnih objektih v Škofji Loki, saj je njihov prireditelj letos Iskra — tovarna gospodinjske opreme. K dosedanjim športnim panogam je tako pri moških kot tudi pri ženskah letos dodana tudi košarka, ki si pri nas vse bolj utira pot v množičnost in je zato prav, da se v tej lepi športni zvrsti pomerijo tudi naši športniki. Moški bodo na letošnjih letnih športnih igrah tekmovali v naslednjih športnih disciplinah: nogomet, rokomet, odbojka, košarka, namizni tenis, kegljanje, balinanje, streljanje in šah, ženske pa v naslednjih šestih: rokomet, odbojka, košarka, kegljanje, namizni tenis in streljanje. Glede na prijave bo letos sodelovalo iz naših delovnih organizacij dvanajst nogometnih ekip. Zato bodo najprej izvedli predtekmovanje, finalna srečanja najboljših štirih pa bodo 23, in 24. junija v Škofji Loki. Predtekmovanja bodo potekala v štirih skupinah in morajo biti do 25. maja 1.1. znani vsi štirje finalisti. Nosilci skupin so: Eiektromehanika, Iskra Commerce, ZZA in Avioeiektrika. V kranjski skupini bosta tek. snovali v predtekmovanju še enajsterici tovarne elektronskih naprav in Iskra — IEZE — TOZD Avtomatika. V Ljubljani bodo predtekmovanja v nogometu v dveh skupinah, in sicer: Iskra Commerce, Iskra — EMO Celje in ekipa tovarne gospodinjske opreme, v drugi pa ZZA ter ekipi tovarne eletkričnih aparatov ter Iskra — IEZE — Elementi. V Novi Gorici pa se bodo v predtekmovanju pomerile: Avioeiektrika kot nosilec skupine ter ekipi iz tovarn radijskih sprejemnikov in elektromotorjev. Tekmovanja v kegljanju moških in žensk bodo tudi letos spričo velikega števila tekmujočih ločena, in sicer na manjšem kegljišču v Škofji Loki se bodo pomerile ženske, na večjem pri KK Triglav v Kranju pa se bodo zvrstili moški, ki bodo 23. in 24. junija zmetali lepo število krogel, po končanem tekmovanju pa bodo lahko prisostvovali zaključku letošnjih letnih športnih iger Iskre, za katerega so bili lani, ker so svoje tekmovanje zaključili že prej, prikrajšani. Objekti v Škofji Loki zagotavljajo uspešne nastope naših športnikov, prav tako pa se tudi organizatorji v tovarni gospodinjske opreme prizadevajo, da organizacija letošnjih športnih iger Iskre ne bo zatajila. ZAHVALE Ob prerani izgubi moje drage mame JELKE MEDVED se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v umcrjevaiinici števcev, za izraze sožalja, poklonjeni venec in spremstvo na njeni zadnji poti. Hčerka Marta Napokoj Ob nenadni izgubi dragega očeta JANEZA LUŽANA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem finančnega področja za podarjeni venec, izraženo sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hčerka Stanka Ob prerani izgubi mojega dragega očeta JANEZA BASEJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz produkcije obrata »Stikala« Kranj za izraze sožalja, podarjeni venec in denarno pomoč. Hčerka Štefka Krivec z družino Ob izgubi dragega očeta ANTONA AHAČIČA se iskreno zahvaljujem sodelavcem obrata ATN — elementi za izraze sožalja, finančno pomoč n spremstvo na zadnji poti. Hčerka Stanka Zupan ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za eleklromehaniko telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Igor Slavec. Odgo vorni urednik: Janez Šilc — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, im 333 - Tisk in klišeji: »ČP Gorenjski tisk« Kranj lil. turistični avtoraily Iskre Pogoji za prijavo: 1. Na avtoraIIyu Iskre lahko sodelujejo vsa turistična vozila, homologirana v kategoriji »A«, v smislu določil mednarodnega pravilnika FIA, športnega pravilnika AMZJ in tega pravilnika: razred I do 785 ccm razred II do 1000 ccm razred III od 1001 do 1300 ccm razred IV nad. 1300ccm 2. Zaradi minimalnih predpisanih poprečnih hitrosti in določil, da poteka celotno tekmovanje v pogojih rednega prometa in v skladu s cestno prometnimi predpisi, priporoča prireditelj zavarovanje vozil za tekmovanje. 3. Pravico do tekmovanja imajo vsi, ki so na dan 1. 5. 1973 bili zaposleni v organizacijah ZP Iskra in imajo ustrezno vozniško dovoljenje. Posadko vozila sestavljata 2 osebi, voznik in sovoznik (tekmovalni par). Vsaka delovna organizacija v ZP Iskra prijavi svoje ekipe pismeno z naslednjimi podatki: — ime in priimek tekmovalnega para — registrsko številko vozila — kubaturo in firmo proizvajalca vozila — razred, v katerem tekmuje To prijavo potrdi personalna služba. Vsaka delovna organizacija lahko prijavi neomejeno število tekmovalcev, vendar se za ekipno uvrstitev posamezne organizacije šteje po eno vozilo iz vsakega razreda. Prijavi je treba priložiti potrdilo o plačani Startnini, ki za vsako vozilo znaša 100,00 dinarjev. Vsak tekmovalni par prejme na cilju časovne kontrole na Pržanu blok za kosilo ter povračilo za gorivo, in sicer: razred I 50,00 din razred II 55,00 din razred III 60,00 din razred IV 70,00 din Najboljši v posameznem tekmovalnem razredu dobijo pokal in praktične nagrade, zmagovalna ekipa pa prejme pokal. 4. Start letošnjega turističnega avtorallya Iskre bo 19. maja ob 7. uri izpred Iskre-IEZE-TOZD Avtomatika na Pržanu. Od 6. ure dalje bodo tudi tehnični pregledi na istem mestu. Proga letošnjega turističnega avtoraliya Iskre bo tekla s Fržana skozi Šentvid v Škofjo Loko, do Kranja, nato čez Brnik, Domžale, Trojane, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Dol, Šmarjeto, Celje (Iskra EMO), Velenje, Šoštanj, Letuš, Vransko in nazaj v Ljubljano, na Pržan, kjer bo končni cilj, kjer bo tudi razglasitev rezultatov in podelitev pokalov in nagrad, Propozicije III. turističnega avtoraliyja Iskre bodo vse organizacije ZP Iskra prejele do 8. maja 1.1: Zadnji rok za prijavo tekmovalnih parov je 5. maj 1.1. na naslov: Sindikalni odbor ZP Iskra, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 1. Startnino vplačate lahko pri blagajni Sindikalnega odbora ZP, ali pa po poštni nakaznici na žiro račun 50104-679-82016. Komisija za šport in rekreacijo ZP Iskra O PreMne tontro/e e Časovne ionlrote htJ7MHP.T Pl novce TROJANC TRBOVLJE ZCAORJE Tako bo potekala proga letošnjega III. turističnega a v tora llya Iskre