r Uredništvo jc v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
(vhod čez dvsrliče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10 -12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona iter. 74.
Ljubljani, v ponedeljek, 19. septembra
Izhaja rsak dan, i*vxemši neMfff^nfttaxnike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejema«: sa celo leto 26 K, »a polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, ia 1 mesec 2K 20 h. V up r a vniš tv* prejeman: za celo leto 20 K, ia pol leta 10 K, ia četrt leta S K, ia 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. - Plačuje se vnaprej.
Upravnlitvo ie V Kopitarjevih ulicah štev
Viprejema naročnino, Inserate in reklamacija.
I« i i r ali se računajo enostopna petitvrsta (dolžina Ti milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat II b, ia trikrat
9 h, za več kol trikrat 8 b. V reklamnih noticah stane enoutapna f »rmondvritl 16 b. — Pri večkratnem objavljeni« primeren popail.
UprarnlSketa telefona iter. 188.

Splošna stavka v Italiji.
[Medtem, ho se vladna Italija veseli in raduje rojstva preatoloiiaslednikovega, so je pa, kakor smo poročali, zgodila krvava tragedija med italijanskimi vojaki in kmeti v Buggtru pri Trapanih Več kmetov je bilo smitno nevarno ranjenih; med potom v bolnico je eden umrl.
Ta dogodek je vplival na italijansko prebivalstvr, in zlasti republikanci ter socialni demokratje so hoteli porabiti priliko, da protestirajo na videz proti nasilnosti vojaštva, a v rcsnici hočejo izrabiti ta deg dek proli italijanskemu kraljestvu. Voditeljem republikansko stranke v Italiji je prišel ta slučaj kakor nalašč. Z lo jih je namreč že skrbelo, da bo pri prihodnjih volitvah njihova stranka doživela znatne poraze. Le malo republikansk h poslancev je smolo s vso gotovostjo upati, da pridejo zopet v zbornico. Nasprotno pa upa socialna demokracija, da pribori pri prihodnjih volitvah novih poslaniških mest v italijanski zbornici.
Socialna demokracija je žalostni in obsodbe vredni dr godek v Buggeru porabila v svoje namene in razvila ttkoj najobšir-nejšo agitacijo za — splošno stavko. Vroče krvne Italijane je lahko razburiti in jih na-hujskati v stavko, pa tudi v upor. V »zedi-njeni« Italiji se je framasonskim vladam posrečilo, da so deželo pritirali v popolne go ■podarsko obubežanje. V Italiji gospodari zdaj kopic* velekapitalistov in veleposestnikov, a velikansko ljudko množico tvorijo reveži, nemaniči, ki slepo dirjajo v rdeči sccialno demokraški tabor.
Najbrže hoče secialna demokracija sedaj preizkusiti svojo moč in proklamira ■plošno stavko, katera bo je ie pričela v posameznih kraj h. To gibanje utegne postati še zelo nevarno in dobiti popolnoma revolucion»ren značaj. To nam potrjuje tudi poročilo socialističnega »Vorvviirtsa« : Po ložaj v Italiji je nad vse resen. Italijanska cenzura ne pusti briojavljatt o položaju. Dobili smo iz Rima brzojavko: Položaj jako resen. Vsi poizkusi, da brzojavljam o položaju, so se ponesrečili. Širša javnost je torej navezana na uradne brzojavke, ki seveda slikajo položaj v taki luči, kakrčen prija vladi, a tudi te brzojavke so take, da se lahko sklepa oresnosti, da je položaj nad vse kr tičen.
*
* *
Iz Rima poroča 17. t. m. .Agenzia Ste fadi: Stavka zaradi dogodkov v Buggeru je bila dosedaj omejena na Genovo, Milan in Monzo. Ker stavkajo tudi osebe, ki imajo v oskrbi razsvetljavo omenjenih mest, niso bile ainoči razsvetljene uliee. V Osnovi bo dosedaj stavkali vsi delavci, ne da bi se pripetili kaki izgredi. V Milanu so bile demonstracije na Stolnem trgu. Več demonstrantov je vdrlo v pivneo »Casanova" ter zabodlo tam s noži zdravnika, imenom Gavdola, ker je krožnike metal v delavce. V Monzi so 61i danes stav kujoči zopet na delo.
Druga brzojavka iz Rima z dne 17. t. m. se glasi: Iz Milana poročaio o včerajšnjih dogodkih sledeče: Okrog 10. ure in pol zve čer je poizkušala veča množica manifestantov na Stolnem trgu prisiliti krčmo .CaBanova", da zapre svojo pivnico. Neki mamfestant se
je foJal v pivnico, kjer so je pričel prepirati s pivci, kateri s) protestirali proti za htevi, da so zapre krčma, na k'a? jedenron strant potegnil nož ter zabodel zobozdrav-nika Ivana Gidola v trebuh, vsled česar se je isti takoj zgrudil mrtev. Dve sumi|ivi osebi sta bili aretiran'. V mestu vlada zaradi tega veliko razbur eaje.
Iz Genove javlja brzojav z dne 17. t. m.: Sinoči so močre gruče demonstrantov hodilo po mestu in primorale trgo* cs največ s silo, da so 2aprli svoje prod»jalnioe.
Prišlo je do krvavih spopadov s policijo, pri katerih so bili lahko ranjeni: en uradnik, pet redarjev, dva orožnika in dva fnančna stražnika ter dva demonstranta. — Stavka v Genovi se iz mesta rezširjuje ca okolico. Dne 17 t mee. so imeli stavtsujoči shod, na katerem so sklenili nada'jevanje stavke.
Po shedu so stavkujoči priredili po mestu demonstrativen sprevod. Demonstranti so razbijali okna, izložbena okna pri trgovinah in svetilke.
Tudi promet na železnici med Milsnom in San Pier d' Arena je bil pretrgan, a ne za dolgo.
Velevažno poročilo pa prihaja iz Milana. — Osrednji odbor železničarjev je namreč sklenil progla siti splošno stavko železničarjev. Stavkati naj bi železničarji pričeli o polnoči med 17 i n 18 t. m.
V	Rimu se splošna stavka po dosedaj došlih poročilih ni pesrečila. Stavkajo le uslužbenci oestne železnice in pa vezmki. — Oiprte bo vse trgovine, in mesto kaže na vadno lice. Ie R ma poroča nadalje uradni brzojav, da je vzbruhnila stavka v Jaki nu.FalijuinTerni. VTerniju bo stavkujoči napadli policijo ter razorožili enega in ranili tri policaje. Obkoljeni polic sti so streljali z revolverji, nakar se je množica razkropila.
V	T u r i n u je 500 stavkujočih prire dilo po mestu sprevod in poizkušalo prisiliti tudi delavce, ki bo še delali, k stivki, a poizkusi se niso posrečili, ker je policija razkropila demonstrante. Stavkujoči so ee večkrat zbrali pred tovarno Rameri a ko jih je policija pozvala, da naj se razidejo, so jo napadli s kameni. Nato je pričela policija streljati in je bilo nekaj stavkujoč h in tudi nekaj policajev ranjenih.
V	J a k i n u so pa 17. t m poizkušali baje pijani stavkujoči delavci v dveh pekarnah prisiliti delavce k stavki, a jih je, ne da bi bili dosegli svoj namen, razpodila policija. V Jakinu bo odprte vse trgovine.
O položaju v Milanu so došla še sledeča poročila: V Milanu je od 16 t. m. popoldne splošna stavka. Mastni svet se je izjavil solidarnim z zahtevami prebi valstva. Poslanci skrajne levice so sklenili na 21. t. m. povabiti vse poslance v Rim in zahtevati takojšnjo sklicanje italijanskega državnega zbora. Milanski župan se je podal v R m, odkoder je brzojavil, da je mini strski predsednik G i o 1 i 11 i obljubil varovati zborovalno svobodo in da se vojaštvo ne bo umešavalo v stavko. B a r i n e 11 i izjavlja, da je odpadel vsak vzrok za nadaljevanje stavke. Stavkujočim so na shodu, katerega je obiskalo 30000 oseb, prečitali brzojavko, a zborovalci te brzojavke niso vzeli na znanje, marveč aa ponovili svojo zahtevo, da naj odstopi Giolitti-jevo ministrstvo. Milanska delavska zbornica oani število stavkujočih na 200.000 oseb.
O položaju izven Milana ni zanesljivih poročil. V M o n z i so baje stavku joči zepet pričeli delati. A sploino stavko so po milanskih poročilih proglasili v Turinu, Aleksandriji, Parmi, Comu, San Pier d'Arena, B o 1 o g n i in po drugih krajih. Nadalje
stavkajo delavci v železniških delavnicah v Milanu, Turinu in Genovi. Razburjenje narašča.
Iz T u r i n a poročajo, da so bila 16. t. m. zvečer otvorjens vsa gledališča. Javna poslopja so bila vsled presto onaslednikovega rojstva razsvetljena. Dne 17. t. ta. zjutraj niso še stavkali vsi delavci, a popoldne )e pričelo naraščati število stavkujočih. Delavci iz raznih delavnic so pričeli zapuščati delavnice in je prifelo do nemirov, katere so pa zatrl', nakar so se razkropile množice.
Občni zbor
»Zveze slovenskih pevskih društev«
se je vršil včeraj p poldne v dvorani „Glas bene Matice". Zborovanje je otvoril .Zve zin' predsednik gospod profesor Stritof in naznanil, da je pri zborovanju zastooanih 15 pevskih društev, in sicer dva iz Trsta, dva iz Gorice, društva iz Ljutomera, Cslja, Žalca. Kamnika, Šmartno, Kranja, St. Vida nad Ljubljano, „Slavecu, .Ljubljana" ter pevski zbor .GUsbene Matice" iz Ljubljane. Po»darjs, da je „Zvezin" namen, probuditi narodno zavest s ovenskih pevskih društev, pa pripraviti slovenska pevska društva na ono višino, ki bo potrtbna za prireditev vse slovenske pe»ske slavnosti. Nsglača, da smo z napredkom, katerega je dosegla „Zveza" dosedaj, lahko popolnoma zadovoljni. V .Zvezi" je dosedaj 25 pevskih društev. Naša želja je, da bi bila vsa slovenska pevska društva v tej »Zvezi" zastopana, a ti želja se še ne ko tako hitro izpolnila, ker je pri društvih če bojazen, da s pristopom v „Zvezo" narastejo društvom le bremena, a od „Zveze" nimaio ničesar.
Iz poročil .Zvezinega" tajnika, blagaj nika in iz poročila o stanju, delovanju in potrebah posameznih društev posnamemo, da izkazuje dosedaj „Zvezin" proračun 24-3'73 K prebitka. „Z?ezina" društva, katera imajo približno 1000 članov pevcev, so priredila v poslovnem letu 203 nastope.
Nato je predaval „Zvezin" pevovodja gospod koncertoi vodja M. H u b a d , katerega so pozdravili zborovalci s frenetičnica pleskanjem. Rizvil je sledeče resne nasvete: .Zveza" bo zdrava, ako bodo pevski zbori posameznih pevskih druStev dobro delovali iu tako dosegli uspehe. Vzbudi'o bo pa društva le, ako si bodo znala pridobiti dobrih in vztrajnih petesv, dobrih pevovodij in iz brane programe. Pevcem ne smemo nakladati preveč, a tudi ne premalo. O tirati se moramo na njihovo zmožnost. Talentiran pevovodja si kmalu pridobi pevee, jih izuri ia tako koristi društvu. Poslovanje društev je odvisno od dobrih povovodij, katerih zasluge so velike. Dvigniti moramo pevovodje, in to zlasti v osamljenih krajih. „/lveza" bo morala prirediti za pevovodje, predno se priredi vseslovenska pevska slavnost, poseben kurz, na katerem bodo pevovodje dobili strokovne nasvete in migljeje, kako voditi in doseči uspehe pri zborih. Za prvo potrebo bi v ta namen zadostovalo pet do osem dni. Prva skupna slovenska pevska slavnost bo le dosegla uipeh po resnem, vztrajnem in sistematičnem delu. Ze štiri leta prej se moramo pripravljati na slavnost, da dosežemo enotno glasbeno pravilno nastopanje pri vseh pevskih društvih. V ta namea bi moral biti prirejen strokovni kurz za pevovodje. Drugi način, kako to doseči, bi bil, da bi Štiri ali pet mesecev pred slavncstjo potoval „Zvezin" pevovodja k posameznim društvom in jih pripravil na slavnost. A ta uačin zaradi stroškov pač ne bo izpeljiv.
G. H u b a d je potem govoril o p r o -gramu vseslovenske pevske slavnosti, ki naj bi bila čez štiri ali pet let. Program bi bil razdeljen v dva dsla.
Med seboj n»j bi b petjem tekmovala društva, pti drugem delu bi p« nastopili vsi pevci skupaj.
V ostalem predavanju se je pečal gosp. Hubad s skladbami, ki naj bi prišle v poštev pri vseslovenski pevski slavnosti. Ooiiioval je med drugim zlasti to, da imamo tako malo dobrih novih skladb ki bi ne bile pretežke za manjše zbore. Z ai-ti pih/alno je omenil zbirko srbskih narodnih p e b m i , katere smat a za najslavnejše skladbe od Carigrad* do Celovca.
Predavanje g. M. Hubadi je bilo sprejeto z velikim navdušenj«!*, in prav je imel g pref. Stntof, ko ^e rek«), da kakor je g. prtf. dvignil pevski zbor »Glasbene Matice« na sedanje stališče, je poklican tudi dvigniti po »Zvezi« slovensko petje na vrhunec umetnosti.
Letni prispevek se je določil s 40 vin. za vsakega izvršujočega člana .Zvezinih" društev.
Predsednikom »Zveze" je bil izvoljen g. prof. Stritof. zveznim pevovodjem g. koncertni vodja pref. Hubad, pevovodje namestnikom g. Pavel Gorjup, ljubljanskim zvezn. odbornikom gg. dr. Ravnikar, Kocmur, Lebar, Gotthard, Dražil, Armič, Deklevu, Sebe-nik, izvenljubljanskim pa Srtčko B a r t I Trst, Ivan Mrcina Gorica, dr. Š v a b Celje, Zaherl Ljutomer in Stangl Smihel.
Pregledovalci računov sta pa gg Konrad Rozman in Ivan Završan.
Zvečer se je vršil konoert združenih moških zborov „Gla8bane Matice", „L,ub ljane" in „Slavca" ter slavne ,Društ»ene godbe". Koncert je bil pač \reden da bi aa morala napolniti dvorana do zadnjega kotička. Neprijetno bq je videlo. ker je bilo malone polovica sedežev praznih, — morda zato, ker ni nastopil ženski oddelek „Glasbene Matice".
Spored ni bil dolg, a nudil je pravemu ljubitelju glasbe in godbe nepričakovano mnogo umetniškega užitka. Kar se je zadnji čas opetovano povdarjalo o ^Društveni godbi", o njenem napredku in izobrazb', tega nas je docela prepričal včerajšnji njen nastop. Vse točke, zlasti J. Offenbach ov „Oifej v podzemlju") so se proizvajale s toliko spretnostjo, da je občinstvo burno hvalilo in pozdravljalo. Vsa čast kapelniku gosp. Josipu P o u 1 a 1 Prepričani smo, da bo „Društvena godba" odslej vedno lahko častno nastopala •b enakih prireditvah na naših odrih.
Pevske točke, ki jih je proizvajal združeni moški zbor, so seveda prekosile vse pričakovanje. Čudili smo se tesni enotnosti, ki je vladala med g. dirigentom in vsemi pevci. Veselje je bilo videti, kako bo bile oči vseh pe*cev obrnjene na koncertnega vodjo g. M H u b a d a, ki je z znano spretnostjo vodil velikanski zbor. Lihko trdimo, da tolike točnosti, natančnosti m preciznosti nismo zlepa opazili pri kakem koncertu. V tem je moč in veljava velikega pevskega zbora, da Be zna premagati in iz mogočnega gromenja preiti v najfinejši .piano", kar amo imeli sinoči priliko občudovati ob vseh treh nastopih. Vse pevske točke, zlasti Hajdrich ova »Hercegovska", so zbudile živahno, dolgotrajno in burno odobravanje.
Po koncertu se je vršila v areni »Narodnega doma« prosta zabava, pri kateri so bile izrečene navdušene napitaice.
TJradna „Triester Zeitung" je vendarle našla iredentlzem.
Uradna »Triester Zeitung" odgovarja na članek, katerega je prinesla 15. t. m. »Ntus Freie Presse« iz peresa Patkafa Vil-lazi-ja, bivšega ministra in prefesorja zgodovine na univerzi v Fiorenci. »Triester Zeitung« odgovarja posebno na stavek : Avstrijci se motijo, če mislijo, da se irelentizem razširja v avstrijske laške pokrajine iz Italije.
V Palermu se redkokdaj sliši o iredenkizmu: pač pa ne govore v Trsko, Trieotu, Iskri ■koro o nič drugem, kakor o iredenkizmu . ..« .Trieiker Zeikong" dobazuje, da ao skoro vsi časniki v Icaliji iredentiatičai in popisuje potem po poročilih laških časnikov dogodke v Vidmu 1. 1903 ob navzočnosti laške kra-Ijevake d«cj oe: »Pri obhodu so nosili za atave iz neodreienib ookraiin, in množ ca je klicala »E/viva il ič di Trieste.« V »seh laških časnikih se je tedaj bral Giribaldijev govor, da bodo avstrijski bratje črez eno leto rešeni. V istem času pa so v Banetkib in Rimu javno sežgali avstrijsko zastavo.« »Triester Zeitung« piše potem tudi, da stoji pred atBtri sko-ograkim poslaništvom v Rimu zaradi ponavljajočih ae demonstracij osem straž. L at piše potem o organizac ji društev z irendentistično tendenco. Takih druHev je 74 ki imajo s\oj sedež, v ^eh vtčj b ita'i lanskih mestih. Prvo |e »Assocc azione Patri® pro Trento et Trieste« v Milanu z \eč ko sto podružnicami in »C mfederazione po polare pro Itaha« z 200 podružnioam', na čelu R ccoti Garibildi. To društvo našel uie Garibaldijeve prcstovoljce v Avstriji. Več tisoč teh prosovoljcev je naseljenih v Trstu. Tržaške b mbe so v zvezi z iredentiškimi krogi v Milanu in Benetkah ; bombe so do bili iz Milana. Mnogo prizadet h je pobegnilo v Italijo.«
Potem govori uradni list še o ireden-tiatiinem gihaniu v Avstriji in konrtuje: »Ravno bližina Italije in njene gospodarske razmere bodo zadostno varstvo, da se ireden-tizem preveč ne razširi."
Naša vojna mornarica.
O spremembah pri eskadri sa poroča : Razpusti se druga eskadr. divizija in brodovje torpedovk. D jsedanji poveljnik kontre-admiral p I. B e c k je dobil poziv k pri stanskemu admiral&tu, da spopolni pristani ško osobjf, liniiski kapitan J o s vitez Mauler pl. Elizenau prevzame in mistično poveljstvo zimske eskadre. Ko stopi na njrgovo mesto novoimenovani po veljnik eskadre Miečislav p I. S i e m u czorva Pietruski, postane povelj• morskega arzenala.
ne zmaga pri pr hodnjih volitvah Rooaevelt. Demokrati upajo na zmago svojega kandidata Parkerla.
nik
P«godba med Angleško in Tibetom.
Kakor poroda ^lmes", obstoji načrt pogodbe s Tibetom iz uvoda ker desekih pa ragrafov. Tibet se zaveže, odprtti tri trge sa trgovino med tibetaesk mi in angleškimi tr govci ter dovoliti promet blaga na že ob stoječih cestah ter na onih, ki se bodo še sezidale med Tibetom in Indijo; Tibet plača pol milijona funtov odškodnine v treh let nih obrokih. V jamstvo, da se bodo te do ločbe v pogodbi res izvršile, zasedejo angleške čete dolino Čumbi. Brez dovoljenja Angleške ee ne sme tibetansko ozemlje niti potom prodaje odstopiti niti v najem dati kaki tuji oblasti. Nobeni tuji sili ni dovoljeno, se vtikati v tibetansko zadeve, graditi pota, železnice ter brzojavne črte, ali odpi raki rudnike.
Iredenta proti Nemčiji.
»Times« priobčuje pismo izvrševalnega odbora narodne zveze „neodrešene Italije." Pismo je v imenu izvrfevalnega odbora pod pisal Italijan z neitalijanskim imenom Lieb man. (Gotovo žid!) V pismu kar mrgoli na padov n« Avstrijo, a končno napada tudi Nemčijo in pravi: Spoznali smo namene, ki jih ima Nemčija s Trstom, a uprli se bomo, da jih preprečimo. Najhujši italijanski sovražnik ni Avstrija, marveč Nemčija Nemčija sili tudi Avstrijo na Balkan, ko zabte vajo italijanske in angleške koristi samostojnost balkanskih naredov.
Spopad med italijanskimi in kitajskimi vojaki.
P e k i n , 17. sept. (Reut. biro.) Pred včerajšnjim popoldne je prišlo tukaj do resnih spopadov med kitajskimi in italijanskimi vojaki. Ko so se na zemljišču pred italijan skim poslaništvom vežbali italijanski vojaki, ■ta se dva neoborožena kittjska vojaka usta vila na javni cesti t*>r gledala. Italijani so zahtevali, naj se odstranita, česar pa nista hotela Btariti. Nastal je pretep. Enega kitajskega vojaka bo Italijani prijeli ter ga odvedli na italijansko odposlaništvo, drugi je bežal na stanovanje poveljnika kitajskih ček. Več Italijanov je teklo za njim ter je dva krat ustrelilo v hišo. Kitajski vojaki so hoteli na skreljanje odgovoriti, kar jim je po veljnik zabraml. Kikajoi so se kmalu na ko pritožili na italijanskem odposlanstvu, vendar niso prejeli dosedaj še nobenega odgovora.
Knez Herbert Bismarck — umrl.
Iz Friedrichsruh poročajo, da je knez Herbert Bismarck včeraj ob V«11- uri do poldne umrl.
Razpor med republikansko stranko v Zedinjenih državah
V republikanski stranki države Novi York je nastal razpor med republikansko stranko. Ziradi tega razpora je mogoče, da
Slovenci v Beiemgradu.
(Izvirno poročilo.)
Dne 16. t m. se je odpeljalo iz Ljubljane okoli 40 Slovenoev proti Zagrebu, katerim so ae na poti pridružili še drugi izletniki, tako da je znašalo število vseh izletnikov 77 Skoro na vaeh poskajah ao bili izletniki pozdravljeni. Na kolodvoru v Zi-grebu jih j a pričakovalo hrvaksko akade miško dijaštvo z veliko množico. Pozdrav je bil prav bratovski. Iz mnogoš eviln h grl je zadonela pesem »Ii bratskog zagrljaja«. Potem so odšli skupaj med prepevanjem br vaških in slovenskih koračnic po mestu do Jelači^evtga spomenika, kjer se je zapela: »Lepa naša domovina«. Od tu so odšli aku paj na kolodvor, kamor se je bilo sešlo z? pet mnogo ljudstva. Vlak je odšel ob pol 10. zvečer. O o 11. zjutraj ao dospeli izlet mki slovenci in Hrvate v Zemun. K rakali so skozi pologerskr, polnemško mesto na breg. Spremljevala j<b je množ ca liudatva. Od Balegagrada je plula ladja v Belgrad polna meščanov z gedbo in vojaki. Ol daleč ao bo pozdravljali bratje Lhtniki so vstopili ra !»d|o, ki jih je odnes'a po Donavi proti Belemgradu. Na bregu pod Ba-limgradom se je ibirala velika množica ljudstva, ki je sprejela izletnike z živio- in bura klici. L godbo na čelu so odkorakali potem po mesku. Mesto je že deloma deko rirano, deloma pa se še dekorira za bližnje Blavnoski. Vse mesto bo odeto v rdeče modro-belih srbskih zastavah. Ko so bora kali izletniki mimo novega konaka, stopil je kralj Peter I. na balkon, na kar ga je cela množici pozdravila z »živio klici«. Po tem ao odšli po mestu dalje na Bkupen obed, kjer so različne nared^e himne dale duška bratskemu čuvstvu. Vreme je s;cer mrklo, nekoliko deževno, vendar vsem zelo ugaja, posebno, ker je vse pripravljeno na slovan-sko-gostoljubni vaprejem. Tudi po mestu vlad t splošno navdušenje. Računa se na 60.000 tujcev. Slovenci so povsod posebno bratsko vsprejemani, kar nam avedoči zavest bratskega narrda.
Otvoritev sadne razstave v Radovljici
Sredi novih modernih stavb ob cesti proti Lescam se dviguje lično izdelan in z mnogobrojnimi zastavami okrašen paviljon, čegar napis na pročelju prišleou naznanja, da se ima v tem prostoru vršiti prva go renjska sadna razstava. Priznati moramo, da smo z neko bojaznijo pričakovali njene otvoritve; letošnja suša in toča sta nam pokon čali ali poškodovali neizmerno veliko sadja; zraven ao ae pa temu podjetju stavile ne baš čedne zapreke in če se je v soboto, 17. t m, vendir otvorila ta razstava prav sijajno in srečno, moramo se tu zahvaliti tikoj c. kr. kmetijski družbi za njeno neu trudljivo delo in pa g. c. kr. okr. glavarju pl. D e t e 1 i za njegovo izvanredno požr tvovalncat, ker le edino ta faktorja sta pripomogla, da ta lepa ideja ni zaspala.
V	soboto k slovesni otvoritvi zbrala se je v paviljonu precejšna množica različnega oBobja, da prisoavuje temu avečanostnemu trenotku. Med mnogobrojnimi geti opazili smo dež predsednika barona H e i n a a avojo ao progo, dekana Novaka, drž. po slanca Pogačnika, deželnega glavarja D e t e 1 o , dvornega svetnika D r a 1 k a , ljubljanskega župana Hribarja, kmet. družbe ravnatelja Pirca, nadalje več uradnikov in mnogo gg. učiteljev in učiteliic in več posestnikov iz okolice. Okr. glavar D e
t e 1 a, kot časten raistavin predsednik, pozdravi navzoče in aklene svoj pozdrav s kli cem na presv. cesarja, kar je našlo med prisotnimi glasen odmev.
V	imenu dež. odbora pozdravi navzoče deželni glavar D e t e 1 a , želeč razstavi mnogo uspeha.
Slednjič še povzame besedo dež. pred Bednik baron Hein in razglasi razstavo za otvorjeno. Nato omenja g. G o m b a č , po tovalni učitelj, da razstava v tem trenotku še ni na vrhuncu, vendar pa upa, da ae to zgodi v nekaterih dnevih.
Občinstvo aa razide po razstavinih prostorih, da ai ogleda razitavljene objekte Danes o celi razstavi ne maramo podajati še celotne ocene in natančnega seznama, vendar pa moramo priznati, da napravi raz stava na obiskovalca jako dober in prijeten ukia in da sme Radovljica biki res na ko po noana. V hikrici omenjamo, da ae je zelo občudovalo sadje iz vrta okr. glavarja D e t e 1 a v Šempetru pri Kranju, iz vrtov žup nika Nagodeta iz Smartna pod Šmarno goro, g. T r š a r j a z Vrhnike, g. pl. Pre mersteina z JeliJjega vrha itd.
H koncu želimo razstavi prav mnogo brojnega obiska in posebno vabimo posestnike vrtov in travnikov, da ai jo ogledajo, ker pri pogledu tacega krasnega sadja mo rajo se navdušiti za povzdigo domače sadje reje.
Rusko - Japonska vojska.
Z mandiurljikega bojišča
Mukden, 17. septembra. (Reuterjev urad.) Semkaj prihajajo poročila, da prodi rajo Japonoi na obeh krilih od vztoka, jugo -vztoka in jugozapada. Ruske preditraže so v dotiki z Japonc", ki se nahajajo južno-vztočno od Mukdana. Skoraj vaak dan ae vrše male praske. Moogo znamenj kaže, da pride bliso Mukdena do velike bitke. Ruske čete ao zasedle vas bližnje vas'. Na tisoče beguncev prihaja v mesto. Kitajci ae prito-žujej) o strogosti Japonoav.
London, 17. septembra. Reuterjev urad je priobčil sledeče poročilo, ki je došlo iz g avaega stana generala Kurokija danes v Fusan in je datirano od 14 t. mes.: Fronta japonske vojske ae nahaja nekoliko milj severno od Ljaojana, skoraj na poti proti Mukdenu ter stoji nasproti ruskim predstražam. Sodi sp, da preloži Kuropatkin svoj g!avni stan v Htrhin O )e armadi ata utrujeni in zdi se, da ata obe zadovoljni, da so prenehali boji.
London, 17. septembra. »Times« po ročajo iz Tokia: Ziiloga krme, ki ao jo Ja ponci zaplenili v Ljaojanu, zadostuje, da se vzdrže skozi tri mesece bon|i štirih divizij. Razrušeni železniški most preko reke Ljao, se lahko* ša popravi. V Ljaojanu je bilo ubitih med boji 400 oseb.
Berolin, 18. septembra. »Riskij Invalid« poroča, da je padlo ali bilo ranjenih v bojih pri Ljaojanu 300 čaBtnikov, med temi trije gener.wli.
Peterburg, 18 septembra. Tu krožijo vesti, da nameravajo Japonci po za vzetju Mukdena graditi železnico na Sju-mintin.
Berolin, 18. septembra. Ako sa Rusi umaknejo iz Mukdena, bodo Kitajci zavzeli še bolj sovražno stališče proti nj m. Zs sedaj pripravljajo Rasom, kjer morejo, največje težave.
Berolin, 17 septembra. K( kor poroča neko peterburšio poročilo »Barliner Tagebl.«, prevladu e v ruskem gen. štabu mnenje, da se bodo prihodnji boji vršili pri Tjenlinu. Oidotne pozicije so utreoe že od julija meseca. Močne ruske čete 8to;e mel Mukdenom in Tjenlmom.
Peterburg, 18 septembra. (Uradno) Gsneralni porotnik Saharov briojavlia gene ralnemu štabu od včeraj: Dne 16. in 17. septembra se ni vrš 1 pri mandžurijski ar madi na celi tronti nikak ep^pad. Opaziti je precejšnje ojačmje prednjh straž, posebno pri vasi Banopuci ter vzhodno od želez niče v smeri preti jantajskim rovom.
Nov silen napad na Port Artur?
Čifu, 17. septembra. (RiUterjev ur.) Neki danes semkaj dospeli Japonec ooroča, da so prebivalci v Daljnem dne 15. t. m. pričakovali, da bodo Japcnci naslednjega d ie na vseh straneh napadli Port Artur. Po verodostojnih poročilih so bile japonske oblegovalne priprave ža dogotovljene do E lung-šava in Kikvanšana. Japonci in Kitajci poročajo soglasne, da je dne 15. t. m. bilo obstreljavanje Port Arturja strašno ter se je dne 16 t. m. z isto «ilo nadaljevalo. Japonci so obstreljavali Sušijen in Paličran iz Golobjega zaliva in sicer s topovi velikega kalibra, ki bo jih nedavno pripeljali z Ja ponske. V novo mest? in v kitajski del me sta je padlo več granat. Rusi so zapustili utrdbo Jenkpatun blizo G lobjega zaliva, vendar je niso Japonoi zasedli; 500 konjeni kov, ki so poizkušali pregnati Japonce iz Paličvana, se ni povrnilo v Port Artur. Sodi ae, da so bili vjeti.
S a n g a j , 17. septembra. Tu trdijo, da se bo splošni napad Japoncev na Port Artur d n e 2 0. t. m. zopet pričel.
Pismo ic Port Arturja.
K o d a n j, 18 septembra. Neki tukajšnji list priobčuje pismo mladega Danoa iz Port Arturja z dne 16 avgusta. V pismu pravi mladi Danec, da bi Japonci Port Artur lahko vzeli, če bi prišli tja ored tremi meseci a 100.000 možmi ia bi 8 dni neprestano napadali, sedaj bodo pa morali trdnjavo izstradat', kar bo pa trpelo najmanj še pol leta. Moke, čaja, streliva je v trdnjavi še veliko, nedostaje le konserv in cigaret. D takrat na teden dobiva posadka sveže ribe. Vojaška godba svira vsak dan, časopis tudi izhaja vsak dan, a je jako drag. Japonci so pred Port Arturjem imeli do dne 16 avgusta izgub najmanj 25 000 mož. Med mrtvimi je mnogo mladeničev, starih od 17 do 18 let. Do 16 avgusta so Rusi imeli 1100 mrtvih, v bolnicah pa 3000 ranjencev. Posadka šteje 34 000 mož brez mornarjev.
Kuropatkin carju
Peterburg, 17. septembra. Brzojavka gen. Kuropatkina na carja od 16, t. m. govori Bledeče: Cela mandžurijska armada je nepopisno razveseljena, ker je Vaše Veličanstvo ceailo njene napore ter vojaško delo. Nas vse preveva edina žolja, da pre magamo sovražnika ter opravičimo zaupanje,
ki ga atavi v naa najvišji poveljnik ruske armade, armade, ki popolnoma mirno ter s samozatajevatj*m izpolnjuie svoje dolžnosti. Umikanje od L aoisna je bilo pod temi okolnostimi res neobh odno potrebno ter imenitno vsled velikanskih težav. Sa oelo naši nasprotniki ao bolj skromno poročali. V svojih poročilih nič ne omenjajo ujetnikov, zaplembe topov ter drugih trofaj. Ucadno poročilo Kurokijevo potrjuje, da ae je zjutraj 4. t. m. nahajala oela Kurekijeva armada, najtteviloejša izmed treh, na deanem bregu reke Tajciho ter da bi bila za alučaj ugodnega izida bitke odrezala Čete, ki ao imele zaseden Ljaojan, od onih, ki ao operirale na deanem bregu reke Tajciho.
Japonoi na Koreji
London. 17 aeptembra. »Daily Te-legraph" poroča iz Soeuia 14 t. m.: Iz obsežnih odredb, ki jih izvršujejo Japonoi v Soeulu, ae d4 sklepati, da nameravajo Japonoi napraviti v Soeulu stalno bivališče za eno japonsko divizijo. Zunaj južnih vrat, ob železnici, grade vojašnice.
Poročilo generala Kuropatkina.
London, 17. sept. »Daiiy Telegraph" ie prejel dne 15 t. m. iz Tjencina poročilo: Japonci so preko Lujizinega zaliva poslali znatna ojačenja k oblegovalni armadi pred Port Arkur. General Kuropatkin je baje sporočil posadki, da se mora držati še en meaec.
Kitajsko poročilo is Port Arturja.
Čilu, 17. sept. (Reuterjev biro.) Ei Kitajec je pripovedal sledeče : Neka ruska uoičevalka torpedov v doku je bi'a zadeta od japonske granate ter se je prgreznila. Pri tem je bilo ubitih sedem mornarjev. Jipon-sko brodovje se približuje pristanistfu ter vrže vsak dan nekoliko granat v mesto in luko. Naba granata je raznesla več strojev v ladjedelnici ter ubila enega častnika in dva moža.
Pet velikih topov na Zlatem hribu, ki so bili prej obrnjeni proti morju, so Rusi obrnili zopet proti kopnem Vse topove so spravili z ladij na kopno in na utrdbe. La šest ladi', nahajajočih se v pristanišču, je pri« pravnih za boj.
Vestna vojna poročevalca.
Poročevalca „Tlmes" in „NewYork Herald«, ki sta bila pri Okuovi armadi priči bitke od 26 avgusta do padca Ljaojana, sta lahko ponosna na veliko časnikarsko delo. Da uideta japonski cenzuri, Bta jezdila v ponedeljek — dan po končani bilki — v velikem vibarju in nalivu v spremstvu kitajskega vednika celih 120 km. do Starega Njučvana, potem sta se peljala 16 ur v odprtem kitajskem čolnu po rabi navzdol ter sta potem, ko je močan veter zabranil na-daljno vožnjo, prehodila peš 82 km., da sta prišla v Inkav, kjer sta sedla na železnico; 60 ur potem, ko je poročevalec »Times" zapustil bojišče, je oddal v banhajvanu brzojavko, obstoječo iz 2700 besed, ki jako natančno popisuje bitko in ki jo je potem iz Pekina izpopolnil z 1200 besedami. Japonska cenzura bi teh brzojavk nikakor ne pustila naprej, ker nam vkljub temu. da hvali japonsko junaštvo, bolj ko vse druge brzojavke osvetljuje japonsko zmago kot »negativno zmago*, ki ravno vsled velikanskih žrtev ne bo imela uspeha.
Laži mariala Ojame.
Peterburg, 17. septembra. Namestnik admiral Aleksejev je poslal gen. Štabu sledeče poročilo: Uradno poročilo maršala Ojame o zavzetju Ljaojana močno nasprotuje resnici. Kar zadeva streliva in voz, smo puBtili v resnici le dva nerabna vagona, ki sta služila za stanovanje ter nekaj razbitih municijskih voz. Nadalje smo pozabili malo število zabojev, polnih patron, namreč znane naše kroglje za samokrese z razklanim koncem, katere smatrajo po pomoti za dumdutn- kroglje.
Na morju.
Carigrad, 17. sept. Sadem parnikov ruskega proskovoljnega brodovja, ki že imajo lerman ca vožnjo skozi Boapor, kakor tudi parnik »Wien" čraomorake parobrodne družbe bode odplulo prihodnji keden iz Nikolajeva in Odese. S iboj vzamejo 60.000 ton premoga za baltiško brodovje. Baltiško brodovje ne bo plulo skozi Sueški prekop, ampak okrog rta »Dobre nade«. Parnik »Meteor« z več tisoč tonami vode in s stroji za prirejanje pitne vode iz morske, je že plul mimo Carigrada, da se pridruži baltiškemu brodovju.
T o u 1 o n , 18. aept. Prevozni parnik ,Ruskega idečega križa' »Orel« je odplul proti Barceloni, kjer bo sprejel premog ter potem nadaljeval pot proti Vzhodni Aziji. Vojaške oblaski so dale parnik« izkazilo, da ni vzel na krov nobenega streliva.
)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 19. septembra.
Mohorjanl aa drnibo sv Cirila In Uetoda. Ža do sedaj ae je tapatam Ai talo, da ao Mchorjam o priliki razdelitve družbenih knjig zložili majhen dar za našo prepctrebno Šolsko dražbo. Ni treba pcsebe povdarjati, kolikega pomena bi bilo, ko bi se ta lepa navada udomačila in dosledno izvajala. Ko bi vsak Mohorjan dal le en krajcar, znašalo bi to najmanj 800 goldinarjev. Bil bi to lep prispevek, ki bi bil še važnejši a tem, ker bi lahko postal stalen dohodek. Zato naj bi se na vso moč delovalo na to, da se ta namen doseže. Prepričan sem, da bi se nikdo, niti najrevnejš , ne upiral tej majhni žrtvi, premožnejši pa bi lahko in go> tovo radi še par vinarjev dodali. Treba je le, da kdo pobira. Družba sv. Cirila in Metoda naj pošlje vsem poverjenikom Mohorjeve družbe primeren poziv, a obenem poštoe naktzaic, ali še boljše, čekovne položnice, da se poštnina prihrani. Naj se nikdo ne ugovarja, da je itak član družbe in plačuje recimo en goldinar na leto. lito ne velja izgovor, da bi se poverjeniku marsikje \s!ed majhaega štavila Moborjanov ne izplačalo par krajcarjev pošiljati. Tukaj se gre za načelo, ki bi donašalo, če obvelja, lepe dohodke šolski družbi. Isto, kar sem dejal o Mohorjevi družbi, velja tudi o drugih sličnih, na pr o „Slov. Matic ", „Sel-aki Matici" itd. Na ta način bi se dal lahko tisočak pridobiti.
„Zvesiu ao poslala sledeča društva svoja poročila: 79. k. s. izobraževalno društvo na B I e d a ; 80. Delavsko izobra ževalno in podporno društvo v Kostanjevici na Krasu (Primorsko); 81. Katol. izobraževalno društvo v 6 k o f j i Loki; 82. Katol. slov. izobraževalno društvo na Bohinjski Bistrici; 83. k. s. izobraževalno društvo y Budanjah pri Vipavi; 84. k. s. izobraževalno društvo C o 1 nad Vipavo; 85. k. s izobraževalno društvo v G o č a h pri Vipavi; 86. Slov. katoliško izobraževalno društvo v L o z i c a h pri Vipavi; 87. Katol. slov. izobraževalno društvo v Podragi; 88. Kat. slov. izobraževalno društvo na Slapu pri Vipavi; 89. Katol. izobraževalno društvo v b t u r i j i pri Ajdovščini; 90 Ka toliško slovensko izobraževalno društvo v V r a b č a h.
Imenovanja. Gospod Fran M a -Sera, suplent na državni realki v Gorici, je imenovan za provizoričnega glavnega uči telja na učiteljišča v Kopru. — Nadomestni učitelj na gimnaziji na Dunaju, gospod J. R e i s n e r, je imenovan za pravega realč* nega učitelja na mestni realki v Idriji. — Imecovan je za provizoričnega učitelja na šoli v Postojni učiteljski kandidat gosp. A 1 bin Stritar.
—	Velikodušen dar. M lostlj. g. dr FranČiCek Nagi je o priliki godu sv. Petra Klaverja (dne 9. sept) podaril tržaški podružnici »Družbe bv. Rafaela v varstvo katoliških izseljencev« 50 K in obenem pristopil kot ud k društvu. Istodobno je daroval 50 K za pospešitev ustanovljenja »Dru štva v vatstvo deklet v Trstu«. Vivant sa quentes!
—	Cena meau v Tratu Tržaški mesarji so zad^e dni znižali Se precej cene meau. Cena sprednjih delov govejega mesa zniiile so se celo do 24 vinarjev pri kilogramu, zadnjim delom mesa pa so se znižale cene od 8 do 12 vinarjev pri kilogramu. Kaj pa ljubljanski mesarji?
—	»Soča« se peni jeze, češ, da je pesnik Simon Gregorčič v Drn bergu volil s »klerikalci«. Tisti, ki ljubi svoj narod, na more korakati z onimi, ki se strinjajo z umazano »Sočino« pisavo.
—	Svojo taščo ubil. Pred celjskimi porotniki je bil oprošSen umirovljeni orož niški postajevodja Anton Požud, ki je v Ravneh, okraj Brežice, ubil svojo hudo taščo Marijo Kink.
Celoveo. Slovenskim rodoljubom z dežele in sosednih slovenskih pokrajin, bi dohajajo po opravkih v Celoveo, naznanjamo, da se celovški Slovenci shajajo odslej vsake aredo ob pol 8. uri zvečer ▼ gostilnici g. C a v s n i k a „ p r i zlatem studencu", Lidmanskyjeve ulice, kjer imajo odmenjeno svojo klubovo sobo. Poseben vbod iz dvorišča na desno.— Slovenski gosti so nam viikdar debro do-šli! Prof. Sohrey, stsroMa.
—	Nevarno je obolel Vitomir K o • r a č, vodja hrvaških s o. demokratov. Dne 21 t. m. bi moral nastopiti svojo kazen radi lanakih d gndkov.
—	Kava podraiena. Dunajski kavar-narii so radi p>dr«žen|a mieba oodnžili kavo za 2 vin. pri skodeljici. Ena sk^deljica kave velja aedaj na Dunaju nainestu 38 vinarjev, 40 v nari°v
—	Poročil se je včeraj v Logatcu g. Ivan Nnvljan, asistent juž. železnice, s gcapico Mici Zalaznikovo iz G .r. Logatca.
—	Umrl je v Idriji Rideckijev veteran 78 let »»-»n M a t e i M o d r i j a r.
—	Cigana roparja Alojzija BrešSaka 83 orožni^ omeli v kmnjsii okolici.
—	»Slovenski Stajerc se je preselil iz Kamnita v Kran;. Tiska ga — »Gorenj-čeva* t'«karna
Ljubljanske novce
Defravdant Jenner v Ljubljani? Mestna policija je v uobuto mislilo, aa je ban4ni sluga J « n n e r, ki ja defravdiral na Du naju 230 000 kron, v Ljubljani. V hoteiu »Ilirija« je stanoval neki tujec, r.a katerega se vjema ba e pepis. Upanje, da je to Jen ner, pa je šio v zrak. *o sa je tujec legiti miral, da ni Jenner Za Jennerja je razpisana nagrada 10 000 kron.
Gasilna vaja. Včerajšnja \aja tukaj šnjega gaoiintgo društva pri stari s adaorni tovarni je prav ugodno izpala. Pred vaio je na Vodnikovem trgu načelni t gosp. Strioelj podal poročilo g županu, ki je obljubil, da društvo poleg s daj ža obrabljenega rešil nega voza dobi nov rešilni v< z. Ob 9 uri se je zoralo n soroti stare sladkorna tovarne na levem bregu Ljubljanice številno ebflin stto opazovat vajo, ki se je točno pričela. Prva voda je bruhnila iz cevi v 3 miLUtah, v 5 minutah je bruhala veda iz 10 cevi. Prva leat vaje bila postavljena v 3 min. ostali v 4 min. Z veliko srčnostjo so gosici »reševali« ii poslopja domobrance, posebno so se odlikovali gasilci plezalci in gasilci, ki so na vrvi se spuščali iz petega nadstropja v globino. Rešilni prt je izborno funkcijoniral na ve liko zadovoljnost domobrancev. Oneniti pa moramo, da sa je pri tej priliki videlo, da ima za tak požar gasilno društvo premalo lestev in da nujno potrebuje še ene pnevmatične lestve. Poleg župana Hribarja ia tajnika g. Laha smo opazili tudi obč. svetnika Lenčeta in društvena zdravnika gg. dr. 6 r e g o r i č a in dr. Z a j c a ter več častnikov. Želeti bi bilo, da tej vaji sledi še več takih vaj na raznih krajih meBta.
Afera Malitsch. Čujemo, da je dež. so dišče sklenilo, da se vsi, kateri so bili radi te afere aretirani, ne izpuite, amnak se pri drže v preiskovalnem zaporu. Visokošolec g. Vodeb sa je sam javil, d« je iztrgal Ma litsehu stbljo, ko je Malitsch nanj upil, da ga b" zabodel.
Samomor zobozdravnika Včeraj zjutraj so našli v stanovanju na Dunajski cesti šte vilka 7 mrtvega zobozdravnika Julija Ko b itza pl. Schlesburg. Zastrupil se je s cian kalijem. Koblitz je 34 let star ter rojen v Olomucu na Moravskem. Govori Be, da je bil tuberkulozen ia da je to povod samo moru
Z rešilnim vozom so prepeljali v de-ž-lnu boinicj z j««uega kolodvora hlapca Ignacija Struna iz Zatičine. Padel mu je na levo nogo tram in mu jo zlomil. Iz Cerkvenih ulic št. 21 pa so prepeljali Julijano O^rič, delatko v predilnici, ker ni mogla porodit'.
Deželni predsedn k baron H-in s soprogo ae je odpeljal danes dopoldne n> Duna'.
Mraz. Danes je 6 stopinj C. gorkote. Lastov*« odh*j»jo na jug. Polži so se že zalizali.
Izmenjeni kobili. Valentin Stebe, posest rit u Gmajne obaina M ase, okraj Kamnik, j« or'oelj»l v soboto b kobilo vredno nad 300 K, jabolka in hruške v L ubl|ano. Ko je sadja prodni, Je dal kobilo v hlev restavra cije »pri Zvezdi«. Popoldne je hotel kobilo zopet upreči, a je z začudenjem videl, da njegove kobile ni v hlevu, temveč je ondi dru;a k bila, ki pa je tudi rujava, k»kor njegova toda atira in slaba in komaj 100 K vredna. Hlapec nikakor ni vedel povedati, kdo bi bil boljšo kobilo upregel, ker je imel veliko konj v hlevu. Stebe se pa tudi ni za dovoljil s tem in zahteva odškodnino od hlapca ter je pustil staro kaluso tukaj. — Kcb la je bila najbrže namenoma preme njena.
Na oklicih so: g. Franc Uršič, mes irski mojster, z gdč. Marijo C u j -nik;g. Jožef Ahčin z gdč. F r a n -č i š k o Soklič.
Tat v šentjakobskem župnlšču V žup-nišče pri sr. Jaaobu se je mej 11. in 12 uro dopoldne priplazil tat v stanovanja gg. kaplanov Ferjanjiča in Zvana. Tat je Henrik Jerman, bivši knjigoveški pomoč nik, ki je nedavno poneveril pri Kantza znatno svoto in ki je pred par dnevi ukra del tudi neko dragoceno knjigo. Gg. kapla-
nov pri sv. J>kobu ni bilo doms, ko se je tat priplazil v njujino stanovanje. Tat ie preiskaval po omarah in iskal denarja. Bil je prepoden. Zbežal je z ukradenim deiai-kom in je padel v roke dvema policajema, ki st« ravno takrat šla mimo župnišča.
Umri le Matija J a g e r v Streliških ulicah št. 18.
Dobava premoga je razpisana za tobačno tovarno v Liubljani.
Velik požar smo opazovali včeraj zvečer z ljubljanskega gradu v kamniški okolici. Gorela ie vas na Korenu v krašenaki fari.
Mirozov. Društvena godba priredi v torek, dne 20 t. m., ob l/tS uri zvečer mirozov. V slučaju neugodnega vremena vrši se mirozov v petek, 23 t. m.
Razne stvari. Najnovejše od rasnih strani.
Proti trgovini z ljudmi se oosvefu e v Curihu mednarodna konferenca. Dne 16. t. m. je poročal za rešitev tega vprašanja mnogozaslužni major Wagener. Konferenca je sklenila resolucijo, v kateri zahteva, du naj države s strogimi zakoni nastopijo p/oti knv^svu, ki spravlja dekleta v nesreče. — Wtlrtemberško mestece Binsdorf je skoraj popolnoma uničil požar; 93 hiš je zgorelo, le mal del mesta je rešila požarna bramba. — V Novi Gvineji umorjene. V Novi G ineji oo domačini unorili več misijonskih Bester med njimi tuai neko Avstrijanko in s'cer s a s t o Angel'. Doma je bila cd Sazburga tar se je zvala kot dekle Vilma B a t k a. Po poklicu je bila učiteljica ter je n««adme službovala v kraju Strobl ob jezeru Wolfarang«ee.
Carjevi gradovi. Ruski car ima v svoji držati naa 100 palač in gradov. Stalnih uslužbencev, kuharjev, plemčičav, slug J. t. d v t h poslopjih je 32.0C0 in znašajo letni stoški za uedrževanje te velike armade carjevih služ*btikov in služabnic pribl žno 16 milijonov kron. C»r ima do 5500 konj, druge živine pa do 50.000 glav. C .r ni bil še v vseh svojih gradovih, vkl,ub temu mora biti v vseh gradovih tako urejeno, kakor da bi v niih stanovala c^r eva druž na
»Bohmischer Wensel" — kasnjiv. Ako je psovka »Servus Brzezina«, ki je nekdaj zelo razburjala Cihe, kaznjiva, še ni selnijsko d)lorteno. — Da je pa imenovanje „B6hmiscber Wenzel« razžaljivo in kaznjivo, je pred kratkim razsodilo dunajsko eod.šče. Neka delavka je zavpila proti svojemu so sedu: »Htu her, bohmisoher W«ii)Zal!« (Udari, češki Vencelj), na kar jo je dotičnik tadi udaril. Vložila sta tGžbo in b:la cbso-jena vsak na 24 ur ječe.
Organisacija služkinj Socialno gi banje na Odrskem je vzbudilo organiescijo služkinj. V K šel ustanove društro vsi h vrst služkinj „Stjetlo". Pred kratkim se je vršil ustanovni shod. Glavno besedo je imela kuharica nekega odvetnika, ki je tako gin Ijivo slikala socialno stanje služkinj, da so se nekatere udeleženke pričele jokati. S ednjič so sestavile svoje z&hteve: Ob 8 uri zvečer mora biti vsaka služkinja prosta, da lahko gre ven in mora imeti svoj ključ cd hišnih vrat (!!) Urediti se morajo tuli n ihove plači«. Dojki se mora dovoliti, da odvede s;boj tadi dojčka. Dalje sme služkinja sprejeti svojega zaročenca ali rojaka kadar hoče. Tudi rno rajo jesti gospodinje s služkinjami pri eni inisti mizi. (!) Svoje zahteve bodo predložile svoiim gospodinjam. Društvu je pristopilo 300 'uininj.
Duhoven sobozdravnlk V Rimu je umrl pa er O senigo. Vest sa i« razširjala bliskoma po mestu; saj ni pač R.snca starega ali novega kopita, ki bi rnu častitljivi men h z dolge, valovito, belo brado oatil neznan. Pater Orsenigo je namreč v največjo žalost vseh z b ozira trnkov večnega mesta izdiral zobe v neki kolibi na tberskem otoku in ker ni nič računal in ničesar zshtaval, stekalo ae je veliko ljudij k njemu, zlaBti iz revneiš h predmestij in slojev. Njegovi bol n ki so morali, predno so bili na vrati, dalie čakati nego pri najslavnejših zobozdravnikih večnega mesta, in most na T<berski otc k jo dobil, ker je vedno nosil očividne sleda zo bozdravitve patrove, v narodni govorici priimek krvavega mostu — Pater Oraenigo je pri eoaal svoje bolnike malce okrutne, a us peh je bil vedno trsti. Velikanska vreča, poln« izdrt h zobov, ki je vabljivo stala ob vhodnih durih in s i vsak dan bolj polnila, je jasno pričala o njegovem skoro štirideset letnem de o enju. 01 darov, prejetih cd svojih bolnikov med svojim delovanjem, je mogel I. 1896 zgraditi lepo urejeno bolnišnico za siromake v Natluno. bredi svojih ubožcav je sedaj Umkaj umrl za n°ko želodčno bo leznijo v starosti 70. lit. Ž njim ie zopet iz ginil maniten posebnež atarega Rima.
Srečni kurjač Kot kurjač je zapustil pred tremi leti ubogi Anglež Albert Winter svojo domovino. Delal je potem v nekem kamnolomu v Avstraliji. Ko je nekega dne lomil kamenje, videl je v bližini golobe. Zagrabil je kamen, da ga vrže v golobe, a predno je vrgel kamen, ga je pogledal. Videl je, da ima v rokah kremen, ki je imel v
sebi znatno zlata. Pridobil si je dotični kamnolom in izkopal je toliko dragocenega kamenja, da se sedaj k svoji stari materi vrača v domovino s 75.000 funti šterlingov premoženja.
Odškodnina sa obljubljeni sakon. Angleška in Amerika sta bili do sedaj nevarni deželi za mladeniče, ki niso v pogovoru z damami dobro pazili na svoje besede. Ako je namreč kdo tudi v šali obljubil kateri zakon, moral ji je plačati za to odškodnino. Vendar pa so do sedaj tožile za odškodnino le ženske. Pred kratkim pa je vložil neki mladenič na Angleškem tožbo proti svoji prejšnji zaročenki, ker mu je postala nezvesta in sodišče mu je tudi prisodilo odškodnino. V Ameriki je zahteval nekdo od svoje „nezvestett 10.000 mark odškodnine, dočim mu je sodnik prisodil 6400 mark, in sicer 4000 mark za razne izdatke, 2400 mark pa za — pri zaročenki izgubljeni čas.
— Krojači in iivilje, varujte svoje sdravje! Delo s šivanko, kakršno je bilo v navadi v dobrih Btarib časih, je bilo silno težavno. Hrbet in prsa sta trpela vsled ved-nega vpogojenega sedenja, oči so pa vsled vedaega vbodema predčasno oslabele. S viljo po poklicu so bile vsled tega blede in sla botr e, njihovo telo je pri delu polagoma hi ralo. Naši pradedje, žal niso v dili nikake statistike in ae torej ne more dognati povprečna starest s šnanem se živečih liudi. Vsekakor bi sa nam pokazale neverjetno nizke številke. — Vse drugače je pa v da-nišnji moderni dobi, v znamenju stroja, ko Be skoro v hij u dovrši delo, za katero je "oprej pridna roka potrebovala toliko časa. Ža pogled v prejšnje stoletje nam kaže, koliko ie odtlej napredovala moderna tehnika. — (Jo opatu emo prvi šivalni stroj, veliko, silno nerodno orodje, in ga primerjamo s sedanjim malim, priroinim, t hn idočim strojem svetovne tvrdke co nger C ., akcijska družba za šivalne stroje moramo reči, da se je izvršil na tem polja velikansk napredek. Poleg teg« i« treba vedeti, da izdeluje t«rdka S nger & C . 700 različnih vrst ši \alnih stroiev, ki vsi služijo v ohišanje raznih šivalnih del. Omeniti pa treba tudi, ds so Smgerjevi izdelki izvršeni z največjo na-tan5nost|0 glede konstrukcije in so le take vrste, ki omogočajo tovarnarju kot obitaiku, da moreta izdelovati dela bol še in ceneje. Da pri šivaniu s atrojem ni trtba več takega telesneg« napora, kot nekdaj, se umeje samoobsebi. N»j si torej vaak, ki se zanima za najboljša šivalne stroje na svetu, cgleda trgovino tvrdke S nger Co., drutba sa šivalne stroje v Ljubljani na sv. Petra ceBti š . 4.
književnost in umetnost.
*	Vojska na Daljnem Vshodu. Vsebina 7. snopiča ki izide v pondeljek : Bojišče na Buhenn; — Ljaoian; — Glavno taborišče; — Zastnženje želetnice; — Vojaštvo in orožje; — Kitajske oblasti v L aojanu;
—	Japonsai državni zbor; — Pri prednjih četah. Slike: Kozaki se vozijo na sibirski železnici; — U nca v Ljaojanu, glatnemu taboru generala Kuropatkina; — Goneral Li* njeviž; — Hiša v SOulu; — Glave hunha-škth ropariev, v kletkah za svarilo izobešene v Mandžuriji; — Vrata in ulica v Pekinu;
—	Kitajska ulica; — Mikado otvarja japon aki državni zbor; — Dooski kozaki.
»Vojaka na Daljnem Vzhodu« izhaia dvakrat na mesec. Naročnina za en letnik (24 snopiča«) stane 4 K 80 v. Pol letnita (12 snopičev) stane 2 K 40 vin. Posamezni snopiči se dobivajo po 20 v. v vseh knjigotržnicah in prodajatnicah pisalnih potrebščin. — Kdor naroči deset izvodov, dobi enega zastonj. Naročnina se naj pošilja na Upravništvo »Dom in Svetu v Ljubljani.
*	Umrl je v Pragi Jožef Srb - Dr-banov, znan glasbenik, komponist in glas-beni pisatelj. Napisal je mnogo člankov o glasbi za razne liste.
Socialne stvari.
soc Zadružništvo v Avstriji Koncem 1. 1903 je Dilo v Avstriji 3908 Rijfais-novih poBO!>loic in sicer: Na Spodnjem Avstrijskem 520, na Zigornjem Avatrijakem 213, na Solnograšlem 41, na češkem 473 nemških in 732 čeških, na Moravskem 238 nemških in 3 2 5 čeških, v bleziji 91 nemških 46 poljskih in 3 0 čeških, na Sta|erskem 236 nemških in seri e m slovenskih (?), na Koroškem 130 nemških, (slovenskih ?), na Kranjskem, Goriškem in Primorskem 167 slovenskih, v Galiciji 267 poljskih, v Bukovini 44 nemških ter 6 1 r u s i n s k i h. Itvan denarnih zavodov je pa v Avstriji tudi še maogo drug h zadrug, kakor: mlekarne, skladišča, vinske zadruge, kapčijske in živinske zadruge. Največ je mlekarniških zadrug. Zadružnih skladišč je doslej bilo uitanovljenib 47 i3 sicor 21 na Spodnjem Avstrijskem, 18 na Češkem, 3 na Moravskem, L v »le-
siji, 3 na Koroškem in 1 na btajerskem. Državna podpcra zadružnim sklad ščam je v Avstriji manjša kabor v Nemčiji. Baron Sto ok piše v zadružnem glasilu, da ie potrebno popolnoma izpeljat« in ured ti za-d'UŽn« itladišPa, ki naj bi izpečavala vse žito. Snupno cenijo število knutiiakib zadrug
V	A atriji s posojilnioami na 5000 ki so bile u«t»n< vi tM e t<kcm zadnjih 15 let.
Splošna stavka \ Italiji.
Nninovejša porojilateglase:
V	Milanu so pri velikem shodu zborovalci pustili pokriti s< m o najbolj radklno go vernike. Shod ae ;e končal z velikim vri šiem, ker so se radikalni elementi »tepli z onimi, bi so prigovarjali k miru. Oarednji kekdvor v Muanu je z stražen s konjenico, ki brani dot top demonstrantom, ki brčejo razdreti železniške tire. Tir okoli mesta je zastražen z vej ščino. Točno o p o 1 noči so vbi železničarji ustavili delo. Vsak vlak se je ustavil tam, kjer je bil opolnoJi. Govori se, da bo vlada niddjevala pri mit na glamih pre g* h z vojaki železničarji.
V	Turnu so iigredn ki na mestni železnici knžpote zapri) s kamenjem in potrgali električne žice. Or> ž lištvo je ustrelilo dvajsetletnega demcBbtianta Množica je ranila vtč vojakov in policistov. Množica je potem napadla železniško postajo in postajno poslopje. Mnogo uslužbencev so s silo pregnali iz poslopij.
V	Sampieodaveni pri Genovi so v popolni temi napadli železniško pcs'ajo in razdrli tirvdolgosti 40 m, razbili več železniških voz in pokončali svetilke. Vsled tega i« pri met Genove s severom ustavljen. V Genovi manjka že kruha in mleka.
V	Rimu so se pcstavili zjutraj stav-barji pred vhod v tobačno tovarno in so pregovtrjali delavitio, naj nikar ne dela, A ti to imeli ebljubljeno dvojno plačo in so šli rsi delat, V soboto opoldne so izšli zad nji r mski listi, petem so tiskarne 7aprli. Zvefer sta izšla samo vladni list in »O ser vatore romano«.
Mimsiieki pree^ednik Giol.tti, rimski žup»n Celima in general Sitmondo fo se posvetovali, k»j je steriti. /jupan prevzam« skrb za lazsvetljavo in mestno železnico, vo;a§tvo pa bo peklo krub. Vojaštvo je konsignirano. Ob 10 uri po noii je sklical Giclitti mioistrst" svet.
Milan, 19. sept. Odborniki delavske zbornice in več sccialistiških poslancev je zborovalo v Milanu. Sklenili so aaradi pomanjkljive organizacije delavstva mu s«eto-vati. da naj n e h a stavkati. Na velikem de lavekim zborovanju so pa stavkuicči odbili ta nasvet, nahujskaniod anarhistov in revolucionar-j e v. Množica ni hotela posluSati socialistov. Govorno je več anarhistov, ki so poudarjali, da mora letošnji 20. september nemeniti zmago italijanskega proletarijata. S.cialno-demokraški poslanci so brez vpliva. Anarhisti jih zmerjajo z izdajalci.
Milan, 19. sept. Stavka železničarjev se je ponesrečila, ker so stavkali le neka teri, Katere so hitro nadomestili.
Benetke, 19. sept. Tu je splošen Strajk. Ustavljeni so vlaki in ladje. V Genovi so demonstrartje streljali z revoUerji na policijo. En orežnik je mrtev.
Rim, 19 sept. (Kor. urad.) Tu in v Turinu so delavci zopet pričeli z delom. Tudi v drugih stavkarskih mestih je mir, V Milanu stavljen predleg o splešni želez ■ičarnki stavki je bil odklonjen.
Telefonska in brzojavna poročila.
Japonsko-rusk«, vojska.
Berolin, 19 sept. »Lokalanzeiger« pravi, da eo japonske patrulje došle že do reke H u n h o , južno od Mukdena. Šesti ruski voj dohaja na bojišče. Mobilizicija 8. ruskega voja je v teku. Car pride v Odeso in v Ki-Sinev, kamer ga bo spremljal tudi novi ruski minister za notranje zadeve.
London, 19. septembra. Iz Tokia po ročajo, da Japoncem nedcstaje častnikov in podčastnikov. Dve diviziji sta šli od Port Arturja Ojami na pomoč. Japonske operacije proti Mukdenu so se pričele in pričel se je baje pri Mukdenu že živahen boj s Kuropatkinovimi četami. Japonci odločno prodirajo. Ta bitka bo ena največjih, če tudi še ne odločilnih bitk sedaje vojske.
Vrba, 19. septembra. Na vs boroS em
slovenskem mladeniškem shodu včeraj na viočih nad 600 oseb. Velikansko navdušenje ! Vzoren red.
Belgrad, 19 septembra. Včeraj je b 1 otvorjm shod zdravnikov in prirodi slovc^v v »Narodnem gled Sču« z govnrrm ministrskega prediednika Grui č». Potem je bila otvor ena jugoslovanska umetniška razstava. Raistavljenih je 160 slovenskih, 120 brvoš lih, 60 bolgar skih in 100 srbskih umetniških del. — Tdko časten rastop Slovencev vzbuja pozor nost. Sledil je shod jugoslovanske mladine. Jutri pričiibuicjo črnogorskega prestolonaslednika. Po slovi soc m kronanju bo kraij v popolnim ornatu ie 1 iz katedrale v konak.
Litija, 19 s^t. V Pclšniku ie dani s zjutraj prijel nalet&vati sneg Ves dan niede
Darovi.
Cu op»-
I.V&ftjl
Stuj« baro-
■•tr«. f
T,<*p< ■
raturs
-
Celtl]«
Vrtrtrt.
Neb«
5ai ■sa,
17 9. zve«. | 740 3 i 98 j si. jvzh.
obl.
7. zjutr, ' 2.dopo1.
7409 ■>40-1
11), zveč. | /41'6 I 10 0 j sr.
8 4 ; sr. » del. jas nol 13*3 ■ p.m. ST?h.i , I
Iščem poštene ja In izurjenega
pomočnika
sa svojo mefiano trgovino. S icrnsti
imajo p edliosv.	1575 .H—t
Vemlelin 1. J. Stare, 1575 3-1	Ribnica.
R
obl.
.1
740-8 i 64 j močni » idel. jasno-| 00 738-6 | 8-2 j sr, jjzab. | obl. 1
Darovi za fLeonarda B e • eušsirote na Bohinjski Beli. P. n. gtf : Profesor I. Marinko, Novo mest) 4 K; Neimenovan K što 6 K ; Gradbena tvrdka Rilla & C m Mar neili Faccanoni 100 K; I Žumer. G )rje 2 K; župnik Franc Pleško. Moravče 3 K; tuomk Lovro Kristo fič 2 K; rkr. zdravnik I. B Dek, R hnica
4	K ; Fr. H .-rnch*-, župnik, B Stanj 3 K; Na imenovan z Iga 5 K; K rl Fli^ek, Ztgurje 3 K; Župnija Dražgi č>e 3 K; Vesela družbi pri P, Kranj 18 20; Valent. O/i »o. Predi sije 2 K; kaplan Baioti, Mengeš 2 K; iupnik Kunauer, Golo 3 K; Neim^no an«, L>ub-ljana 40 K; J sipira Kačor, Ljubliarja 25 K.
V jme obdarovanib siru tisočera h>ala!
Dve e'roti sem oddal » M riianišče, jed-nega dečka usmilil se je ne menovan č. g. župn>k.
Za dva stareiša 161tt. f*i ta in 15 etr.o deklico iščem primerne siužbe. Trije mi še ostanejo.
Bohinjska Bels, 15 sepf. 1904.
Matija Mrak župnik.
Družbi sv. Cirila in Metoda so od 16. do 31. avg. ) 904 pcs!»>i prispevke in darila p. n. gg. in društva: U »ra ručtvo „Siov. Naroda" v listih od 13., 17, 20. 24 'n 27. avg. izkazane znps«e skupaj 257 K 92 b (med temi 170 K 60 h kot prispevea podružn ne v R<dov|jic) upravništvo »Sio venca« 24 K 14 1; podružnici: pri Sv Be nediktu v Slr>v. GL»rin»h 2(0 K, nn Vrhnibi ob veselici 21. avg. 300 K; dr. Konstanti 1 Hiersche v Zieleznikih 5 K, Jof p S nko u Sv. Lovrenca v Slov. Gmcah 6 K, gcspica Ivanka bvaic iz Reč zb rkn na prim c ji g Tratnika v Potoku 41 K 73 h. Ant Bu kovšek od Sv. Duba pri Lor>»h z >rko ve šele družbe pri Vel. Nedelji 2 K 72 h, dr. Gvido Srebre 10 K žuonik Pet^r B liinjc
5	K, Peter M har 10 K, J s:p Furlani v Villi-Vicentini kot jubUnt 20 K, Miha P^d-bevšek iz Prevoj zbirko 3 K 22 * — Z * mladinske spise: 245 K 90 h mei temi vodstvo »N n dne š-1,« v 3 . Rapeitu ob Velikoven 210 K. — Za »narodni kolek« 55 K 20 h.
K«r se ie v izkasu daril za čas od 16 julija do 15. avgusta 1904 v nekaterih listih urinila neljuba tiskovna pometa, da ie poslala ženska podružnica v Gor ci le 303 K 40 h, bodi (u poDravlieno, da znsša dotičti nje prispevek 503 K 40 b. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Meteorologl&no poročilo.
fiHaa aad morjem 306-2 m, srednji iraiai tlak 736-0
00
lq| 7. ijutr. |2. popol.J
Srednja temperatura sobote	11 2*, norm. 14"6''
Srednja temperatura nedelje	10 6". norinale 115°
Za trgovino z mešanim blagom
= se išče
v
Ključarskega vajenca
sprejme takoj
JoBlp Rebek, ki uč»vničt,rs <i moi«t.er Liiib'iur< , F - - en -••» r»h-st'i 9. 167-« 3-1
I I
LJ
124 12—1<
Prva hrvatska tvornica žaluzij, rolet, lesenih in železnih zavojnih rolet za izložbe in portale
G. Skrbič
ZAGREB, Ilica 40
priporoča
svoje priznano solidne, točne in cene proiz-A ode.
mr Ceniki zastonj ln franko.
Deklice ali dečki,
1572 ki si žele privatno priučiti (2)
igfanja na glasoviru
in obeno-m teoriji, naj se zglase pod šifro: „Dober uspeh",posterestante v Ljubljani.
Pijak
se sprejme pod prav ugodnimi pogoji na
dobro hrano in lepo stanovanje v zdravi legi. Na razpolago je tudi glasovir.
Kje? pove iz prijaznosti upravništvo ,Slovenca".	1496 6—6
najzdravejši vseh likerjev.
544 150-75
• sr Pijte ^m J
f Klauerjev i
1 Jriglav44!
c5
iz Londona '
16 9. 1904, ob II. ur/ dop.	^
T"
Naročeni najnovejši modeli slede. Jon Robinson.
Izvirna brzojavka na gospoda Bernatoviča naslovljena se lahko vpogleda v izložbenem oknu „An-gleškega skladišča", Mestni trg 5.
Za učeče se p. n. gospode in dame kakor tudi za šolsko mladež je oblekaše 10()/oceneja nego doslej.

pn če tli 11 5 o C
piiporocata
ca v Sc SlCej.ac
it-ju&t'jaiaa, ^e^moue vitioe
i>r>o)o &oc)-ato zafoLjo iazwox>it>bn\V\. o&-
tačil za, dečf;e in detM'ic
a 13 •tjicfv ve-
•CtljoitllV -i iv cenah, nagota rt jajoc
a i>o~
Eidne -pos-trei&e.
1536 6-6
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
I Že skozi 19 let
^VCPolt/:
boleham na želodcu. Po	=
poskušnjah z različnimi	=
zdravili sem začel leta	= 18y6. rabiti Vašo
Ct	=
tinkturo
za želodec,	|
ki mi je vedno prav	=
dobro služila kot učin-	=
■v ^v-i kujoče zdravilo, pa ne	§
= J le meni, ampak tudi	=
| raznim bolehavim osebam, katerim sem jo po-	|
| daril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur,	=
| ki trpi na želodčni bolezni. 790 50—21	=
Friderik Repolusk,	L:
= iupnik v Št. Vidn nad Valdekom, p. Missling,	r = i«, deo. 1903.
Resnici čast!
1 Vaše ,,Železnafo vino" se mi je pri	=
= mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini,	§
| kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav	=
1 posebno je bil njega učinek očividen pri slabo-	=
| krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne-	i
| rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato	=
= morem Vaše res izborno železnato vino iz	|
| lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih	|
I slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati!	|
S	Anton Žnidaršič,
= iupnik pri Beli cerkvi, p. št. Jernej, Dolenjsko	=
1. marca 1904.	=
1 Naročila vsprejema proti povzetju In točno Izvršuje	|
| odlikovani lekarnar G PICCOLI, Ljubljana	|
5 lekarna „Prl angelu". Dunajska cesta, dvorni	=
= založnik Njihove Svetosti papeža.	r
ulIllIllllllIlIlliliniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiliilllililllltlllllllilllillllllllllllllllllllllTl
Klcinmayr & Bambcrg
Ljubljana, Kongresni trg št. 2
priporoča svojo
popolno zalogo
iz boljše hiše in primerno izobrazbo. — Vstop takoj.	1576 3—1
Pojasnila daj* upravništvo »Slovenca«.
VSeh na tukajšnjih in zunanjih učiliščih, posebno na c. kr. I. in II. državni gimnaziji, c. kr. višji realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišču tukaj, zasebnih kakor tudi ljudskih in meščanskih šolah uvedenih
c^ šolskih knjig
\ najnovejših izdajali, v mehkih in trpežnih šolskih vezavah,
po najnižjih eenali.
Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajajo zastonj.
— Ljubljanski šolski koledar 2 vinarja.
ftf V— LAmvmdm
i
<
IT Vakai prodaja
■ ■akovritnih dr i* Trnih papirjev, irlik, denarjev itd SafartfaaJa aa z«iibe pri krebanjlh, pri nfrebanjo najmanj lasa dobitka. — Froaaaaa sa raake trebanj«. Kalaataa iavrlltav aareftll mu borit.
Menjariftna delniška družba
»IUBCV B"
I., Rollaili 10 in 13, Dunaj, I., Strobilmm 2-
OT Pojajnlla stvareh, potem
■i y vseh (oipodariklli in flnandnlh
_______;	o knrinih vrednostih vseh ipekalaoljsklh
vrednostnih papirjev in vestni naavdtl aa dosego kolikor ie moao4e riaoeeca ebreitovanja pri popolni varnosti naloženih
flavnlo.	134 375
I