252. ftcvdbfl.
l#    ■» I ti, J. MM
XIII. KtO.
..Slovenski Narod41 velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v uprtvniitva prejtaMa:
telo leto.......K 24 —    celo leto.......K »—
leta
•trt leta na mesec
leta........1*—
rt leta........ 6*—
mesec ........ 2*—
t -
Dopisi na) <• franUrajo. Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo: Knaflova ulica it 5, (I. nadstropje na levo), telefon it 94.
11-5-80 1-10
Izhaja vsak dan zvečer izvzemal aedelje in praznike«
InsersU veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., aa trikrat ali večkrat po 10 Wa. M večjih insercijah po dogovoru.
Upravniitva aaj se pofiiljajo naročnine, reklamacije, inaerati itd. to je administrativne stvari.
———   Posamezna Številka velja 10 vinarjev« ■
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
Narodna tiskarna telefon St 80.
.Slovenski Narod* velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko:                               zs Nemčijo: celo leto.......K 25—     celo leto.......K 28 -
el leta........13*— trt leta.......9 650
na mesec........ 2*30
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30--
VpraSanjem glede inseratov na) se priloži za odgovor dopisnica ali znamk* UpravniStvo: Knaflova ulica St. 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon St. 85.
tega^^B^BMM^aMMMMMBBg   1 ,     1 B      1       ' >
volitvah na Gorlftem.
V Gorici, 1. nov.
V soboto, dne 30. oktobra smo nehali voliti v deželni zbor. —
>rejšnji dau popoldne je volila tr-)vska in obrtniška zbornica. V tej >ornici Slovenci ne morejo priti do nivo veljave vsled cenzusa, prikro-enega za Lahe; zato voli laške po-lance. Izvoljena sta bila trgovec en 111 i in pa deželni tajnik dr. f o s. Pettarin. Deželni glavar lr. Pajcr je hotel na vsak način ime-i med liberalnimi laškimi poslanci ajnika Pettarina. Ko je propadel v Kmetskih občinah, je zahteval Pajer, a ga mora kandidirati trgovska in brtna zbornica. Zgodila se je njego-a volja, katero upoštevajo liberalni ,ahi v polni meri. Kar ukaže »bog«, ) se zgodi. Deželni glavar bi rad vi-pl Pettarina tudi kot deželnega odmika, potem pa bi mu ob prvem rimeriiem času prepustil sedež gla-arjev. Pettarin je mlad človek, še i let nima; mož je jako nadarjen in ri Pajerju se je politično izšolal, slovenščino zna izborno. Če postane eželni odbornik, stopi najbrže v po-oj. Naša dežela bo morala rediti iladega penzijonista, katerega čaka Iborniška in potem glavarjeva pla-i. Seveda ako se obistini jo Pajer» \e ačrti!
V soboto je volilo veleposestvo. Va slovenski strani so izvoljeni narodni    kandidat je:    dr. Alojzij ranko, Anton K 1 a n č i č in
i a t i j a Rut ar. To je bil strašan-ki boj. Pajor se je brigal za to voli-ev in ne za ono v laškem veleposest-'ii. ki se je vršila ob istem času. Pa-!■ je pisaril poprej vsem laškim ve-eposestnikom, ki volijo v slovenski upi ni, opetovano pisma, v katerih ili je rotil, naj volijo le Gregorčiče-e kandidate.    Tajnika Pettarina je -i I jal okoli in nabrala sta počasi ri teh volilcih vsa pooblastila, ka-m\ je bilo sploh mogoče dobiti. Kle-Ailni kandidatje so dobili po 52 sva, eden pa 51 glasov. Med temi je ilo gotovo 30 glasov laških liberal-v in klerikalcev ter raznih aristo-kratov, ki so volili vsi Gregorčičeve ^ndidate. Napredni kandidatje so bili po 59 glasov,   pa slovenskih. Vi je bilo kmalu prilike, ob kateri bi * bila pokazala zveza Gregorčiča s ^ jer jem v taki kič i, kakor ob toj vo-tvil — Gregorčič je upal, da s Pa-rjevo pomočjo prav gotovo zmaga veleposestvu; imel je izračnnjeno
le
propa-vračal
večino 2—4 glasov, pa je del. Žalotnega obraza sc pobit z bojišča.
V laškem veleposestvu v soboto so bili izvoljeni: deželni glavar dr. Pajer, župan Blasig iz Ronkov in inženir Antonelli iz Červinjana. Dobili so po 134 in 135 glasov, laški klerikalci so ostali v manjšini, dobili so po 49 glasov. Klerikalci so kandidirali barona Kimna iz Muscoli in ple-menitaša Pelka in Perinello.
Deželni zbor goriški ima tako sedaj svojih 29 poslaneov: 15 Lahov in 14 Slovencev. Na laški strani jc ostalo razmerje isto, kakor je bilo lani; liberalcev je 9, klerikalcev G. Na slovenski strani pa se je prevrglo. Klerikalci imajo 9 poslancev, naših je 5.
Kaj torej sedaj ? Kdo bo deželni glavar? Lani je računiia vlada takole: večina je liberalna (9 Lahov in 9 Slovencev), torej mora biti glavar iz te večine; ker pa imajo Lahi 15 poslancev, Slovenci 14, pripada glavarjevo mesto Lahom, in imenovan je bil za deželnega glavarja laski liberalec dr. Pajer. Potem je rekla vlada: manjšina je klerikalna {6 Lahov in 5 Slovencev), torej tej pritiče mesto podglavarja. mora biti podglavar slovenski klerikalec, in imenovan je bil za podglavarja dr. Gregorčič. Potom je sodila vlada, da pritičejo odborniška mesta: na laški strani eno liberalcem, eno klerikalcem; na slovenski: obe mesti »Slovenskemu klubu«. Tega pa niso hoteli pripustiti ne laški liberalci, ne slovenski klerikalci. Izbruhnila je od strani laških liberalcev in slovenskih klerikalcev obstrukcija, ki je razbila deželni zbor.
Kako pa bo letos? Govorilo se je o možnosti klerikalnega bloka: 9 klerikalnih Slovencev in 6 klerikalnih Lahov; ti tvorijo večino, 15 poslancev. Ce bi prišlo do bloka, potem bi bil glavar laški klerikalec. Nadškof Francoseo Borgia si razbija glavo, kako bi spravil skupaj prosta Faidnttija in dr. Gregorčiča, kar pa je silno teško, ker slednji sovraži prosta prav »po krščansko«. Predvsem pa je tu zveza Gregorčiča s Pa-jerjem in ta je trdna! Dr. Gregorčič je glasoval z odprto glasovnico v Gorici za laško liberalce, v Brda jo Intel, da bi pomagal Pajerjevina kandidatom v kmečkih občinah, dr. Pajer pa je napel ves svoj vpliv za Gregorčičeve kandidate v veleposestvu. Moža sta zvezana, zato pojdeta najbrže v deželnem zboru skupno proti
laškim klerikalcem in slovenskim protiklerikalnim poslancem. Večino imajo in to večino utegnejo zlorabljati kar le mogoče. Nadškof se sicer boji, da bo sveta katoliška stvar v Furlaniji trpela škodo, da bo pro-vzročala veliko pohujšanje zveza katoliških slovenskih poslancev z laškimi brezverci, ali teško je verjetno, da kaj opravi, kakor hoče. Če bo označena zveza trdno držala ter bo deželni glavar Pajer, potem se spravijo nad laške klerikalce- in slovenske napredne poslance, ker bi jih radi kar pometli iz zbornice. Da bi se ti znali braniti, ni dvoma. Ce bi pa zavezniki celo povzročili novo volitev, bi bili slov. klerikalci in laški liberalci za eno blamažo bogatejši. Laški klerikalci brezdvomno ostanejo pri zahtevi enega odbornika, ako bo Pajer deželni glavar, tega jim pa laški liberalei ne bodo hoteli dati. Preti obstrukcija. Če bi prišlo do klerikalnega bioka, bodo obstruirali pa laški liberalci. Da bi prišlo do kakega sporazuma, do kakega modusa vivendi ali kakega kompromisa na slovenski strani, na to še misliti ni, ker Gregorčič ni pristopen za kaj takega. On je zvezan s Pajerjem, torej je že a priori proti slovenskim poslancem, ki nočejo plesati tako, kakor gode don Antonio Gregoreig.
Kakor smo že večkrat poudarjali, moramo poudarjati tudi danes, da je malo upanja na redno delovanje deželnega zbora. Takega mnenja so tudi vodilni krogi na slovenski in laški strani. _
Šiška se vzbuja!
(Konec.)
predsednik
Nato poda predsednik besedo deželnemu poslancu
dr. Ivanu Tavčarju..
Slavni shod! Tudi jaz imam danes prvič čast, da govorim pred vami. <>;Živio dr. Tavčar!«) Prvič se danes oglašam med vami, da vam zapojom tisto pesem, ki jo pojem od shoda do shoda — pesem o delovanju našega deželnega zbora in o nakanah klerikalne večine v deželnem zboru!
Spodnja Šiška je, naj se že združi z Ljubljano, ali ne, to smelo trdim že dandanes — mesto. Spodnja Šiška je mesto, torej tok kraj, da bi bilo odločno zanj sramota, ako bi v njem komandirali kaki frančiškanje ali kaplanje (Burne odobravanje!), aH na   naš   škof   Anton Bon a ven t ura!
(»Tako je! Prav je!«). Prijatelji, vi imate danes v Spodnji Šiški
klerikalni občinski zastop, ki je pomešan s socijanimi demokrati,   kar je dokaz,   da se črna barva včasih rada pomeša z rdečo! («Tako je!«). Mislim pa, da je to
le epizoda, kajti bila bi prevelika sramota za Spodnjo Šiško, ako bi tak zastop ohranila tudi v bodoče! Mislim, da klerikalci ne bodo prišli več v vaš občinski zastop, zlasti ko vidim tu, da se tudi šišenske dame zanimajo za politične shode. (Pritrjevanje.)
Želel bi bil, da se danes oglasi tudi kateri od onih socialnih demokratov, ki imajo za Spodnjo Šiško skoraj edino zaslugo, da sili nemšku-tarstvo v vaš pristno narodni kraj. Druga njihova zasluga je pa ta, da se v Spodnji Šiški bratsko objema s klerikalno stranko. To pač ni v posebno čast soc. demokratom
in tudi ne klerikalcem.
Dokler bo svet stal, vedno bo ljudi, ki ne bodo hotelo biti niti klerikalci, niti socialni demokrati. (Pritrjevanje.) In to, kar je med tema dvema strankama, je gotovo vsaj takega pomena za javno blaginjo, kakor so klerikalci ali socialni demo-kratje! Vsaj na Kranjskem bo še dolgo let tako!
Socialni demokrati vedno vpijejo, da smo mi mrtvi, ne upajo si pa črhniti nobene besede proti klerikalcem. »Ta kunirni« in »ta debeli« Kristan, oba vpijeta vedno, da je naša stranka mrtva, a ko bi bilo treba nastopiti proti klerikalcem, sta pa ona dva
oba mrtva!
(Viharno pritrjevanje.) Zato mislim, da je prav posebno potrebno, da se razgovarjamo o vprašanju, kaj je pravzaprav storila klerikalna večina v deželnem zboru na socijalno-političnem polju? In tembolj se moramo razgovoriti o tem vprašanju, ker socialni demokrati e tem nočejo izpregovoriti nobene besede!
To je res važno vprašanje! Naši klerikalci, posebno pa dr. Krek, so se svoj čas kar topili same ljubezni do delavstva, češ, da je to tisti sloj, ki trpi največjo revščino in največje politične krivice. Res je to, res trpi delavstvo največjo revščino, in tudi mi hočemo, da se delavstvu mora pomagati, toda ne na način, da hi se uničil njegov gospodar! Oba imata enako pravico v javnem življenju, a končno tudi gospodarji ni-
so poklicani, tla bi samo miši lovili po svojih hišah in lakoto trpeti!
(Burno pritrjevanje.)
Kaj je torej storila klerikalna stranka za delavstvo, ko je prej toliko vpila, da stori v tem pogledu vse ko pride do moči, kaj je torej storila v deželnem zboru, kjer lahko stori, kar hoče? Tu pač zaman vprašujete, ali resnica je pa tudi, da o tem trdno molče tisti socialni demokrati, ki v Spodnji Šiški lezejo klerikalni stranki pod srajco!
Kaj je torej storila klerikalna večina, ki vedno vpije, da ima v svoji sredi same velike ljudi, same talente, ki vse znajo, vse vedo. Kaj je storila klerikalna stranka za tisti sloj, ki se mu pravi delavstvo?
Oglejmo si najprej
proračun za 1. 1910!
Prej so vedno kričali, da mi delamo dolgove, da smo zapravili toliko in toliko deželnega denarja. Poglejmo proračun in videli bomo, ali bodo mogli klerikalci storiti kaj drugega, nego povišati dežeine dokiade. Proračun izkazuje deželnih izdatkov okroglo 4,700.000 K. Ko odračunamo vse dohodke, ostane še nepokritega 1,100.000 K. Vpoštevati pa je treba pri tem še" primankljaj iz leta 1909 Ob koncu 1. 1910. bomo torej stali nasproti primankljaju, ki se bo več ali manj približeval poldrugemu milijonu kron! To so pač stvari, ki vas davkoplačevalce gotovo zanimajo! (Gotovo!)
Danes je klerikalna gospoda v deželnem odboru postala nervozna, in Lampe je za jahal konja lojalnosti in zlezel je na cizo objektivnosti. Dobro! Ali pri tem ne smemo pozabiti, da se je do sedaj ravno dr. Lampe proti naši sratnki neprestano boril, z orožjem zastrupljenega obrekovanja in hudobnega pretiravanja. (Burno pritrjevanje.) Očita se mi, da pačim resnico. O čem govorim neprestano? Na eni strani o tem, da klerikalni večini ne bode drugega ostajalo, nego prav k malo povišati deželne dokiade; na drugi trani pa o tem, da ima pošteno in brutalno voljo, omenjeno povišanje izpeljati na ta način, da k steni pritisne naša mesta in trge. Eno kot drugo ni neresnica, oboje je resnica, dasi za nas krvava resnica! (Viharno odobravanje!)
Pravijo, da bo vlada sanirala deželne finance. Prav. Ali bojim se, da bo tudi potem še koncem 1. 1910 ostalo še vedno nepokritega pri-mankljaja
Bb
LISTEK.
hotiu Trst.
(Dalje.)
Še vse drugače bi bilo v Trstu danes, da niso Italijani zvabili v epljenje itaiijanstva in kot jez •u pretoči slovenski povodnji to-ko regnicolov v Trst. Regnicolo — ako imenujejo v Trstu naseljene ^lijane iz italijanskega kraljestva. Janes živi v Trstu že kakih 30.000 'jrnicolov. To je velikansko število, katerim je domačo italijanstvo zabilo silno oporo, kajti s temi Ijud-ii je dopoljalo italijanstvu v Trstu ove pristnoitalijanske krvi, z nji-a je zagotovilo ustanovitev mno-fih italijanskih rodovin, torej po-uožilo italijanski živel j za seda-ost in prihodnjost ter končno one-ogočilo v znatni meri dotok slovenskih naseljencev. Regnicoli so •lavi kru m i rji, da rabimo socijalno-■pmokratičen izraz, in odjedajo v Tvi vrsti, če že ne izključno Slovencu kruli.
Avstrijske vlade so to naseljeva-regnicolov   vedno favorizirale, vstrijske vlade sicer jako rado izubija jo Slovence kot protiutež nara m Italijanom in kot zasloni bo in poro avstrijskemu patrijotizmu, to-
da tega nočejo, da bi postali Slovenci gospodarji v Trstu in zato tudi direktno in še bolj indirektno pospešujejo naseljevanje regnicolov.
Na Pruskem bi kaj takega pač ne bilo mogoče. Tam bi take tujce, kakor so regnicoli v Trstu, kaj hitro kot »nadležne inozemce« odpravili čez mejo. V Trsta vedo prav dobro, da so priseljeni regnicoli največji izmeček italijanskega naroda, vseskoz kriminelni elementi in kot najhujši iredentisti tudi državi jako nevarni, a vzlic temu se zanje oblastva nič ne zmenijo; in se vrši njih naseljevanje vsaj popolnoma nemoteno, če se mu že ne daje potnho. Kadar se bo Avstrija tega svojega posiopanja kosala, bo že prepozno.
Z naselje vonjem regnicolov si je tržaško italijanstvo za sedaj pač pomagalo; a v trajno korist mu to ne bo. Kolikor je tudi italijanstvo na eni strani pridobilo s temi naseljenci, nič manj znatna je tudi škoda, ki jo imajo od teb tujcev.
Priznano jc, da italijanski narod degenerira. Navedli bomo kasneje dejstva, ki bodo pokazala, kako razjedeno in propadlo je tudi tržaško italijanstvo. V nacijonalni evoluciji, ki se vrši na tržaških tleh, bo to igralo še veliko vlogo. Že sedaj se lahko reče, da slovenski živelj v Trstu reprezentuje element poštenosti in nravnosti napram italijanski goljufivosti in pokvarjenosti, kakor re-
prezentuje nemški živelj v Trstu element solidne in vztrajne podjetnosti napram italijanskemu spekulant-stvn in sleparstvm To, že samo po sebi pokvarjeno tržaško italijanstvo se sedaj meša z elementi, ki so se priselili iz Italije v Trst. Te regnicole smo že prej imenovali izmeček italijanskega naroda. Ako pomislimo, da so znanstvena raziskavanja dveh tako znamenitih italijanskih učenjakov, kakor sta ravnokar umrli Lombroso in njegov učenec Fcrri, dognala tako veliko kriminelnost italijanskega naroda sploh, da sc je med Italijani samimi porodila sodba, da so Italijani »razza maledetta^, potem si je lahko misliti, kako uničevalno bo vplivalo mešanje že itaV pokvarjenih tržaških Italijanov z najslabšimi, vseskoz iz-pridenimi in kriiuinelnimi življi iz Italije.
Pa to ni še vse. Med tržaškimi Italijani igrajo odločilno vlogo Zid-je. Njih duh je že obvladal tržaško Italijanstvo skoro popolnoma. Med italijanskimi Židi in tržaškim Italijani glede življcnskih nazorov, glede morale, ukusa in sploh vsega, kar je značilno za individualnost kakega plemena, nobenega razločka več. Italijani se s tem še ponašajo ter smatrajo to za dokaz svoje asimilacijske sile, v resnici pa so Židje le Italijane duševno podjarmili. Kaj to pomeni, priča zopet Lombroso. Ta je bil sam   sin ortodoksne
židovske rodovine pa je moral sam priznati, da so italijanski Židje najbolj kriminelni živelj na svetu in da so največ pripomogli, da je italijanski narod tako hudo degeneriral.
»Kaj hočete — star narod smo«, je dejal nekdanji predsednik društva »Dante Allighieri«, znani zgodovinar B o n g h i, ko ga je nekdo opozoril na nravno propadlost italijanskega ljudstva, »grehi naših prednikov prihajajo na dan in jaz dvomim, če je v nas še toliko zdrave in nepokvarjene krvi, da bi se mogli še pomladiti in preroditi.« Š
Tržaško italijanstvo se ne bo več pomladilo in prerodilo, iz tega enostavnega razloga, ker dobiva čedalje manj zdrave slovenske in nemške krvi in čedalje več slabe krvi ka-labreške. Seveda se lahko tudi pokvarjeni in demoralizirani narodi vzdrže in množe celo še stoletja, toda za življenjski boj postajajo nesposobni in morajo končno podleči krep-kejšemu nasprotniku zdrave krvi in večje nravne sile.
Že površen pogled na tržaške razmere kaže, da italijanstvo pri vsi svoji veliki moči, ki jo še ima v tem mestu, vendar dosledno nazaduje. Zlasti se vidi to na gospodarskem polju in v vsi socijalni strukturi tržaškega mesta. Pomisliti je treba, da je italijanski iivelj še pred dobrimi štiridesetimi leti dominiral v vseh ozirih. Edini jezik, ki je imel t jav-
nosti kaj veljave, je bil italijanski; vsa trgovina, vsa industrija, vsa podjetja so bila italijanska; v uradih so sedeli skoro sami italijanski uradniki in le tu in tam kaka bela vrana slovenske in nemške narodnosti. Vse bogastvo je bilo v italijanskih rokah, drugorodni naseljenci so se potapljali v italijanstvu in samo kar se je italijanstvu brezpogojno podvrglo, je moglo v Trstu ckšistirati.
A kako vse drugačne so razmere danes. Italijanstvo nazaduje povsod in povsod napreduje slovenstvo in nemštvo. Celo v trgovini, ki je bila vendar domena Italijanov, iz katere so dobili vse svoje bogastvo, propada italijanstvo uprav rapidno. Trezni Italijani to tudi priznavajo, a nimajo več moči ta razvoj ustaviti. Tolaži jih pa nada, da pride kmalu ura, ko bo italijansko kraljestvo z orožjem uresničilo sanje D' Annunziove, ki so sanje vsega italijanskega naroda.
Kdor hoče spoznati resnični Trst, si mora pogledati mesto in življenje v njem od vseh strani; videl bo, da je vse nekaj drugega, kakor se mu zdi, dokler sodi po splošnem vtisu.
Nas Slvence zanimata zlasti dva elementa v Trstu, Italijani in Nemci, kajti ti so naši nasprotniki in s temi se imamo boriti, dočimso kolonisti drugih narodnosti brez posebnega pomena za bodočnost Trsta. (Dalje prihodnji«.)
najmaj 500.900 kron.
Kako pa se bodo kazale razmere v poznejših letih, recimo ob konca leta 1911.? Vzemimo sedaj svinčnik
v roko, pa računajmo!
Iz leta 1910 bo ostalo, na to stavim svojo ghavo, dasiravno ni veliko vredna, najmanj 500.000 K. Sedaj so skovali nov cestni zakon, ki bo tudi vam prišel v kri, še težje pa v vašo mošnje! Če ta zakon stopi v veljavo leta 1910, bo že leta 1911 novih izdat kov najmanj 1,000.000 K. Potem so vzeli posojila za melioracije, za banko, za stavbe itd. Če bodo hoteli ta posojila obrestovati in pravilno vračeva t i, bo za to treba tudi prve čase vsako leto zopet najmanj 500.000 K. Torej zopet pol milijona, ki ga bo dežela morala pokriti! Dalje pa mora, ali hoče ali noče, dežela nekaj storiti za svoje učiteljstvo! Ta barbarizem mora enkrat ponehati! (Ploskanje.)
No vem, kako vi mislite o ljudskem šolstvu. Jaz sem prepričan, da, je potrebno ravno tako kmetu, kakor meščanu, in naravnost sramota je, da mora naše učiteljstvo stradati! (Burno pritrjevanje in kliei: »Tako jo!«) Če je učiteljstvo koristno za ljudstvo, se mu mora ustvariti tak položaj, da more lahko živeti, ne pa da hi živelo kot pes v svoji uti! Vse ugovarjanje je brezuspešno, kar čas zahteva, se mora zgoditi, naše uči-ieijstvo se bo moralo tako plačati, da bo moglo živeti. Če pa se to stori, bo treba v deželni proračun postaviti zopet vsaj pol milijona. To je najmanj ! (Tako jc!)
Potem so pa še druge stvari, ki so tudi nujno potrebne. Deželna blaznica je premajhna. Treba jo bo prezidati. Za to bo treba postaviti v deželni proračun za leto 1911 zopet lepo svoto. (Klic:
»Kar škofove zavode naj porabijo!«^
Mislim, da bi to no bilo pripravno, ker so baje — zelo zadolženi! (Veselost.) Če vse to upoštevamo, pridemo do zaključka, da se bodo deželni izdatki v letu 1911 povišali na znesek, ki se bo približeval
trem milijonom!
To je hladnokrven račun, to jc moč- številk, ki se jim nihče ne more izosrniti! Tr.ko je in nič drugače! Ah
kdo bo plačal?
V prvi vrsti bodo seveda segali po Ljubljani in drugih mestih. Ali tudi Šiška je že meščanski kraj, tudi na vas bodo prišle višje doklade! Deželni zbor se ne ho mogel izogni;;, moral bo zvišati deželne doklade za znatno procentno moro. Molčimo še danes o tem, za koliko*
Ce vam pa povem, da nosi sedanja 40% doklada na leto 2,000.000 K, potem si I ali ko ustvarite pravo podobo o resničnem bodočem položaju. Neovrgljiva resnica je, da se bo morala deželna doklada za zdatno mero povišati, naj to dr. Lampe taji, ali no! (Pritrjevanje.) Pri tem bodete Šišenčani tudi plačevali, imeli pa za to no bodete od dežele nič, ker ste tako blizo. -a. in kakor mesta ne dobe nič, ne bodete tudi vi dobili ničesar! (Pritrjevanje.)
Tu pa nastane vprašanje, kai pravijo socijalni demokratje k temu?
Socijalni demokratje popolnoma molče!
Kdo pa pravzaprav plačuje pri vsakem takem povišanju I Zastonj je tu prikrivati resnico — aH mislite, da samo hišni ]>osestniki? Xe, ti se bodo skušali otresti plačevanja kolikor največ mogoče in bodo — povišali stanarino* Prišlo bo to plačevanje do tistih, ki ga bodo nosili najtežje, do najrevnejših slojev, ki si ne morejo povišati svojih dohodkov: od t aga gospodarstva v deželi, od povišanja dcklad bodo v prvi vrsti tudi prizadeti delavci! (Viharno ploskanje.) Zato pa je res čudno, da socijalni demokratje o tej stvari popolnoma molče, da imajo popolnoma za-mašena u<da! Posebno če se še premisli, da se v celem bogatem prora-čimu za leto 1910 ne nahaja niti ena zdatnejša svota, ki bi služila v korist delavstvu. Tako izgleda ljubezen naše klerikalne deželnozborske večine do — delavstva. Gostinčar, kje si? (Veselost!)
Še druga stvar pa je, ki mi je dala povod, da govorim o Šiški, kjer pravijo, da ima socijalna demokracija tako moč. (Klic: »To samo kriče!«) — Saj veste, kak boj se je bil svoj čas za splošno in enako volilno pravico. Jaz stojim v svoji stranki v toj zadevi nekako izoliran, kajti nisem bil za splošno in enako volilno pravico. Klerikalna stranka je boj za splošno in enako volilno pravieo izrabila v to, da je za državnozborske mandate
opeharila naše meščanstvo.
Meščanstvo izven Ljubljane nima nobenega državnozborskega zastopnika. In to je krivično! Splošna in enaka volilna pravica je pač na mestu tam, kjer je ljudstvo zavedno, aH pri nas je splošna in enaka volilna pravica izključno le pravica naših frančiškanov in kaplanov! (Burno pritrjevanje 1) Ko smo sprejeli splošno   in   enako   volilno pravico,
smo ■ tem delali tlako za naie fajmo-
štre in kaplane! (Res je!) Dr. tu-steršič in Kristan sta se poljubljala, ali jaz sem takoj tedaj rekel, da se klerikalci le h H ni jo! Pri nas smo odkriti, naša stranka ima v svojem programu splošno in enako volilno pravieo, dasi jaz za svojo osebo nisem za njo. Prepričan pa sem, da klerikalci uganjajo s celo stvarjo največje hinavsčine, ki so mogoče! U ver jen sem, da bi klerikalna stranka, ako bi po splošni in enaki volilni pravici izgubila tudi samo en mandat, romala k samemu papežu, da iz posluje pri njem za splošno in enako volilno pravieo
najhujše prokletstvo!
Če bi socijalna demokracija imela kaj prepričanja, bi zahtevala od klerikalcev konsekventnosti! Če je bila klerikalna stranka za splošno in enako volilno pravico, bi tega stališča ne smela zapustiti. Ali is soei jalnoga tabora ni nobenega glasu, ee jih prav še tako mrcvari klerikalna stranka! Če bi bilo
kaj prepričanja v socijalni demokraciji,
bi rekla, kakor sem jaz rekel prej: Ti ljudje so prišli do .večine v deželnem zboru, in če so se tako zavzemali prej za splošno in enako volilno pravico, naj jo uvedejo sedaj v stvareh, kjer odločujejo v deželnem zboru! Socijalna stranka bi morala zahtevati od klerikalcev, da ne zapuste načel, na katere so prej krivo prisegali!
Nastop klerikalcev v deželnem zboru kaže edino le namen, da bi svojo stranko rešili za dolga leta. A .-o kar store, store
v svoj strankarski namen!
Naj bi bila stvar še tako pravična, če naj bi pa služila v korist kaki drugi stranki, jo gotovo zavržejo! Napravili so nov volilni red za kmetske občine in za mesto Ljubljano. Oba prežita na to, da bi si klerikalci na deželi in v Ljubljani ustvarili mogočnost, da prid*jo tudi tam do večine, kjer so v manjšini.
Človek bi mislil, da bodo porabili to priliko naši klerikalci, da .10 izkažejo vsaj oddaleč prijazni splošni in enaki volilni pravici. Jaz stojim na stališču, da bedi delavstvo zastopano v deželnem zboru, kakor tudi v občinskih zastopih. Saj plača delavec davek, če že spije kozarec vina! Delavstvo kot tako mora biti zastopano. Jaz stojim na tem stališču,
klerikalci pa ne!
Volilni red za deželo, kakor tudi zrj Ljubljano so namreč izpremenili tako, da «0 ustanovili dva razreda, v katerih bodo imeli davkoplačevalci svojo moč, poleg tega pa je III. razred, v katerem volijo delavci in sploh oni, ki nimajo drugje volilne pravice. Ali v tem razredu volijo še enkrat vsi volilei I. in II. razreda.
Ali veste, kaj ie pluraiiteta? Ta pomeni, da ima en voiilce po več grasov. Ko smo v državnem zboru zahtevali za gotove kraje pluralne volilno pravico, so bili vsi klerikalci pokoneu in skaka i i so do stropa, češ da ni na svetu hujšega od plura-litete! Sedaj jo pa sami hočejo imeti v kmetskih občinah in mestni občini ljubljanski!
Socijalna   demokracija   pa k vsema
temu molči kot mrlitin sc ne gane: Mi naprednjak] stojimo na stališču: Splošne in enake volilne pravice klerikalci niste vpeljali, ker državni zakon zahteva za občine interesno zastopstvo, ali če ste vpeljali III. razred, v katerem naj ima delavstvo svojo volilno pravieo, hi bila vaša dolžnost, da bi bili določili
III. razred samo za delavstvo, za tiste, ki drugje nikjer nimajo volilne pravice. Drugače je to samo sleparija, vsled katere ne pride delavstvo do nikakega zastopstva! (Burno odobravanje!)
Zato bi morala obsojati to klerikalno politiko tudi naša socijalna demokracija, ee bi imela kaj pojma za čast svoje lastne stranke, čc bi imela kaj svojega piepričanja!
Viharno odobravanje je sledilo govornikovim izvajanjem, nakar je predlagal    g. Cimerman sledečo
resolucijo:
»Na shodu političnega društva »Vodnik« dne 90. oktobra 1909 v Spodnji Šiški zbrani člani društva in narodno - napredne stranke soglasno in v polnem obsegu odobravajo odločni nastop poslancev narodno-napredne stranke v deželnem zboru* ter ogorčeni obsojajo nasilstva in za-konolomstva klerikalne večine.
Isto tako pritrdijo soglasno vsi zborovalci postopanju jugoslovanskega kluba v državnem zboru, žc-leč, da se druži z onimi strankami, ki so odločno zoper nemško hegemonijo in ki zahtevajo vladni sistem, ki bo vsem narodom, torej tudi Slovencem enako pravičen.«
Resolucija je bila sprejeta soglasno z živahnim odobravanjem, ki kar ni hotelo ponehati. Ko je nato predsednik shoda, g. Se i del, izrekel zahvalo obema poslancema na njunih poročilih in zaključil shod, poživljajoč zborovalce, da se ob ena-
ki priliki v ie obilnejšem številu od-Borajo vabilu k shodu.
Kakor smo že rekli, enači ta shod nekak mejnik v političnem življenju Spodnje Šiške, in prepričani smo, da bo temu uspehu jih sledilo še mnogo in da najzadnji ne bo tisti, ki bo pri vedel to lepo občino zopet v roke narodno - napredne stranke! In v to: krepko na delo!
SI]i]m ninlfejticm Mi-trmDmtntt* tirnici.
Že več časa se je pripravljala narodno - napredna stranka, da priredi v belokrajnski trdnjavi — v Gradcu shod, da se seznani s tistimi kremenitimi možaki, ki so iz lastne moči nastopili proti Šukljetu in bi bili zmagali, ako bi ne bilo satanske intrige klerikalcev, volilne goljufije Šukljetovcev in pomoči vladnih organov.
Dopoldan v nedeljo je deževalo, popoldile pa je dež prenehal. Vkljub slabim potom so se iz daljnih vasi pripeljali kmetje v Gradac. Ko se je shod otvoril, bilo je zbranih v Ma-zelletovi prostorni dvorani nad 400 kmetovalcev. Bil je to pravi ljudski shod, ki je dokazal, da naša stranka mora zmagati s svojimi poštenimi načeli tudi med kmečkim ljudstvom, le stika je treba, ogromnega dela in požrtvovalnosti. Seveda, kdor le zdi-huje po kavarnah in po izletih zabavlja, ta ne pomaga stranki nič. To naj si marsikateri kritikaster zapiše za ušesa!
Imenom izvrševalnega odbora je shod pozdravil dr. Oražcn, ki je predlagal za predsednika župana g. Julija ilazellcta. Burno pozdravljen je belokranjski voditelj, ki stoji, kakor hrast neornajan po klerikalnih lažeh in intrigah, predstavil vladnega zastopnika glavarja gosp. D o -m i e e 1 j a ; pozdravil govornike, ki re niso strašili sedem urne vožnje, da so prišli v Gradac.
Nato je poročal poslanec V i š -nikar o deželnemu zboru, osobito o občinskem redu in lovskem zakonu in o deželnih — dolgovih. Kmetje so z velikim zanimanjem sledili čestit-Ijevemu govorniku in se mu za govor zahvalili s krepkim odobravanjem.
Dr. O r a ž e n je poročal o splošnem političnem položaju, pojasnil, kako se zatira Slovanstvo v tej državi in netil z ognjevito besedo v zboroval eih čut slovanske vzajemnosti. Poročal je dalje o deželnem zboru, o banki, o elektrarni. Kmetje so sproti izražali svoje mnenje o Lampetovih, in Šukljetovih namerah z burnimi mej klici.
Do vrhunca pa je prispelo ogorčenje zbororalcev, ko je dr. Oražen povedal, kaj je Šuklje delal s poslovnikom in kako je poslance z beriči tiral iz zbornice. Ko je popisaval, pri koliko strankah je že bil ta Šuklje, so se o tem »značaju« čule take besede iz ust kmetovalcev, da se nam celo Šuklje smili, da bi jih objavili.
Nato je dr. Fettich-Frankheim v poljudnih besedah razpravljal o izseljevanju, kazal na njega dobre in slabe strani ter priporočal razne umestne predloge, kako bi se izseljevanje omejilo. Govoril je obširno o belokranjski železnici, ki jo zadržuje klerikalna brezdelnost in prazni žep avstrijke vlade. Kmetje so medtem govorom klicali v spomin, kaj jim je že Šuklje obljubil. Izvajali so bojazen, da klerikalno postopanje na Dunaju in lenarjenje zavozi zadnje upanje na belokranjsko železnico.
Končno je dr. Žerjav spominjal na Mazalletovo kandidaturo proti Šukljetu. Da je nastopil domačin Mazelle zoper hofrata, bil je vnebovpijoo greh! A medveda smo izvabili iz brloga. Da se je moglo izvoliti Matjašiča, so morali Lampe in drugi priti sem in zlate gradove obetati kmetom. Danes pa vidimo, da niso ničesar izpolnili. Zanemarjena Belokrajina si mora sama pomagati. Govornik je nato razpravljal o raznih gospodarskih vprašanjih. Slednjič je spregovoril o aferi Mazelle. Pojasnil jc vso zgodovino te afere, ki jo je Šuklje uprizoril s pomočjo poštnega ravnateljstva v Trstu in višjega državnega pravdništva v Gradcu. Marsikomu so porosile solze oči, ko je govornik slikal trpljenje, ki ga je prebil Mazelle. Ko je pozval zborovalce, naj dajo zadoščenje temu možu, so zaorili klici: »Živio Mazelle,« ki niso hoteli prenehati.
K besedi se je oglasil občinski odbornik iz Podzemlja g. Ivan S t i -panič, ki je povedal kakšne obljube je delala klerikalna stranka in kako je Šuklje zavozil železniško vprašanje. Predlaga klerikalcem nezaupnico, osobito posl. Šukljetu. (Burno pritrjevanje!)
Odbornik občine Vinjivrh gosp. J u d n i č je pozdravil shod imenom obrtnikov, ki. bodo tudi med tistimi, ki bodo plačevali dolgove, ki jih delajo klerikalci. Od deželnih podjetij ne bo imela Belokrajina nič. Šuklje
nam )• ©60ubn zlate gradove. (Kiic: Sebi si jih je že sezidal! Burno odobravanje!) Zdaj se za nas ne zmeni« (Živahno pritrjevanje!)
Župan občine Podzemelj g. K 1 e-pec pojasnuje, kako se kmetom krivica godi glede cestnih zadev in gnojišč. Deželni odbor ne stori nič za po-vzdigo živinoreje. Zahteva, da glavarstva izdajo pouk glede uprave cerkvenega premoženja, da se bo moglo ločiti kaj je cerkvenega, kaj je občinskega premoženja. Dajte, pokažite nam cerkvene paragrafe, da se bomo vedeli ravnati. (Splošno odobravanje!)
Prvi svetovalec občine Gradac g. Ivan Butala je pojasnil Šuklje-vo nedelavnost radi ureditve sejmov.
Nato so se enoglasno sprejele sledeče resolucije :
Resolucije:
Na javnem shodu v Gradcu dne 31. vinotoka 1909 zbrani volilei iz občin Podzemelj, Semič, Griblje, Vinjivrh in Gradac .  . .
1. ) poživljajo javne oblasti, naj posvete več pozornosti doslej od njih popolnoma zanemarjeni Belikrajini, ki je med kranjskimi pokrajinami prava pastorka. Osobito naj se napravi načrt, da se preskrbi vsa Belokrajina s pitno vodo, in se naj ta načrt resnično izvrši čimpreje, dalje, da odpravi sramotne prometne razmere, ki onemogočujejo vsak gospodarski napredek. Opozarjajo jih, da za pogozdovanje ni tu nič manjša potreba kakor na Krasu!
2. ) zahtevajo, da vendar c. kr. vlada že enkrat neha z škandaloznim zavlačevanjem, s katerim že skoro 40 let vodi za nos belokranjsko prebivalstvo radi železniške zveze. Pričakujemo, da bodo pri izpeljanju železnice merodajne edinole gospodarske koristi ljudstva, ne pa sebični interesi takih, ki imajo slučajno političen upliv ali osebne zveze s tačas-nimi odločujočimi činitelji.
3. ) Izrekajo dosedanjemu deželnemu in državnemu poslancu Bele-krajine, plemenitemu hofratu in deželnemu glavarju Šukljetu nezaupnico, ker zanemarja interese Bele-krajine, ki potrebuje za poslanca celega moža, ne pa takega, ki se izgovarja, da za svoje voiilce nima časa, ki že dveinpol leti ni dal svojim vo-lilcem računa niti kot deželni niti kot državni poslanec — ker je za Belokrajino naravnost žaljivo, da jo »zastopa« človek, o kojega neznačaj-nosti so med vsemi poštenjaki računi sklenjeni, ker je dalje v zadevi našega rojaka Mazolleta, ki živi in deluje med nami v naši sredi, zlorabljal svoj politični upliv na tak način, ki ga sploh ne moremo označiti s parlamentarnim izrazom — ker je kot deželni glavar v zadnjem zasedanju deželnega zbora kršil zakon in opravilnik, na katerega je prisegel in dal obljubo v roke cesarju, da ga bo čuval in vestno izpolnjeval.
4. ) Izrekajo nezaupnico poslancu Matjašiču, ki je v deželnemu zboru le Šušteršičev kimovec in ki za Belokrajino ni ničesar dosegel ter seveda šel raje danes na lov, mesto da bi prišel volilcem račun polagat, zakaj vleče poslanske diete v Ljubljani.
5. ) Izrekajo zaupanje poslancem narodno-napredne stranke in jih poživljajo naj še naprej z brezobzirnim nadzorovanjem varujejo deželo škode, ki jo ji delajo ljudje, ki lahkomi-šljeno tirajo deželo v gospodarski polom.
Nato je predsednik g. Julij Mazelle naprosil okrajnega glavarja, naj upošteva želje ljudstva, ki jih je danes slišal ter zaključil shod, ki je trajal dobre dve uri.
Jltotl v Črnomlju.
Narodno - napredna stranka je sklicala za preteklo nedeljo v Črnomlju shod, ki je bil nad vse številno obiskan. Okrog 200 mož iz vseh slojev in stanov je napolnilo prostrani salon Laknerjevega hotela. Shodu je predsedoval g. dr. Malerič, ki je podal besedo deželnemu poslancu dr. Oražnu iz Ljubljane, ki je razpravljal o političnem položaju. Opisoval je, kake krivice se gode Slovencem v Avstriji, kjer imamo komaj na Kranjskem najpotrebnejše ljudske šole, dočim nam na Štajerskem, Koroškem in Primorskem niti teh nočejo dati. V živih barvah je slikal razmere v justici, kako krivično nemški sodniki režejo kruh pravice Slovencem, ko so bili ljubljanski demonstrantje obsojeni na dolge mesece ječe, dočim so bili celjski in mariborski razgrajači obsojeni na ravno toliko dni ali pa celo oprošče ni. Cela državna uprava je taka, da Slovani Avstrije ne morejo ljubiti, to se zlasti kaže v Bosni, kjer je 30-letno vladanje z žandar j i in policaji privedlo tako daleč, da si ljudje niti glasno govoriti ne upajo. — Nato je prešel govornik na zadnje deželno-zborsko zasedanje in opisal šušmar-ske zakone, ki so jih sklenili klerikalci ter ožigosal glavne hibe novega občinskega volilnega reda.
n
d k
Zi
i<
& il n v
a *
a
u
s< II
d
1/eieina banka ln projektiram električna centrala niso drugega, ka kor sredstva, da se spravi nekaj ki rikalnih podrepnikov na suho in toplo. Slednjič se je pečal govorni z osebo plemenitega Šukljeta, ki kc. belokranjski poslanec svojih voiilce; niti ne pogleda, dasi bi jim lahk prišel vsaj to povedat, kako dobrr se njemu godi pri 20.000 K letne pla če. Belokranjci si bodo pač premislil še kedaj voliti tega političnega n* značajneža za svojega poslanca, ki j, bil svoj čas največji revolucijonar" dočim se je v zadnjem deželnozbor skem zasedanju kot novopečeni kl rikalec vedel nalik rablju in birič
Živahno odobravanje je sledil tem besedam.   Nato je   govoril d Fettich - Frankheim o organizacij narodno - napredne stranke. Številr shodi naše stranke in razveseljivo j>j banje zadnjega   časa   kaže, da stranka vse prej kot ubita in poko pana. Število   njenih   pristašev s množi od dne do dne. Klerikalna mof je bronast malik na prstenih nogah zidan na najnezanesljivejši podla?; na ljudski nevednosti. Čimbolj ta ?i neva, tem sigurne j še se bliža propa,; klerikalizma. V tej zavesti se sku.šlj? jo naši klerikalci   umetno vzdržati na površju s tem, da uporabljajo političnem boju otrovano orožje p litične laži, korupcije in terorizm Pa ravno to orožje jih bo pokopali, čim se tesno organizirajo napreda vrste po deželi.
Govornik preide na vprašanj belokranjske železnice, opisuje raz lične trase, ki so projektirane ii ostro kritikuje postopanje vlade, k zavlačuje to za Belo Krajino pereč* vprašanje. Glavni vzrok je pač ta, dj ima država radi nerodnega eksperi menta z aneksijo Bosne prazne bla gajne in da se hoče maščevati nad L klerikalnimi poslanci, ki so letos po- ^ leti na Dunaju obstruirali — kako se je že maščevala nad njimi pri vodovodih — ter hoče slov. delega eijo prisiliti, da bi se dala za zakoni to zajamčeno belokr. železnico še en krat kupiti, kakor se je dala kupi: pri nagodbi z Ogrsko. Belokranjc naj dvignejo glasen protest in za htevajo takojšnjo graditev proge.
Slednjič je razpravljal govornil o potrebi in nalogah bodoč, polit društva za črnomaljski okraj tci predlagal izvolitev posebnega pripr odbora, kar se je tudi zgodilo.
Po kratki debati se je nato spre jela soglasno, ob živahnem pritrjeva nju na predlog g. S t a r i h e sledeč-resolucija, za katero so glasovali tu di navzoči klerikalci:
Na    javnem shodu v Črnomljt dne 31. vinotoka zbrani volilei 1.) iz reka jo poslancem narodno-napredne stranke   za   njih    možati nastop in obrambo    proti nasilstvu klerikalne večine v deželnem zboru kranjskem popolno priznanje in zaupanje; 2.) izražajo svoje ogorčenje nad brezhriž nostjo    deželnega glavarja Šukljeta ki se za interese svojega volilneir okraja ne zmeni, obsojajo njegovo te roristično in protipostavno postopa nje v deželnem zboru in njegov nastop v vprašanju železnice preko Cr nomlja   ter   mu   izrekajo svoje ne zaupanje; S.) protestirajo proti oči-vidnemu zavlačevanju belokranjske ga   železniškega vprašanja s strani vlade ter zahtevajo, da se prične ne mudoma z gradbo te zakonito zajamčene železnice.
Nato je predsednik g. dr. Malerič s prisrčnimi besedami zaključil shod,
P
r<
si
Vi V
p
S
B <T
B
O;
D
U V
l
11 u
bi K
Protestni shod v Trstu proti sermonlzacisi no železnicah
Minulo nedeljo se je vršil v veliki dvorani tržaškega »Narodno^ doma« buren protestni shod proti germanizaciji železnic, tekočih po slovenski in hrvatski zemlji.
Ako tudi je vse jutro in mej časom shoda deževalo in lilo kakor iz škafa, je prišlo na shod mnogobrojno tržaških Slovencev, posebno še delavcev. Pač pa se je po svoji odsotnosti, seveda s častnimi izjemami, odlikovala — kakor se to vedno godi -takozvana slovenska inteligenca.
V imenu političnega društva »Edinost« — katero je shod sklicalo — je shod otvoril g. dr. Wilfan, & se je najprej zahvalil zborovalceia za tako obilno vdeležbo. O predmetu samem pravi govornik, ne bom podrobneje govoril, ker bo to storil poročevalec shoda. Mi se zavedamo moči, ki je v pravici, ali ta ne zadošča, ampak ta moč naj se uveljavi v krepkem dejanju. Navdušeno i11 odločno hočemo dati odziva ogorčenju proti početju* ki je naperjen proti Slovanstvu. Pokazati moramo, da tako ne sme več dalje iti in skrbeti moramo za odpor, ki naj tako odločen bo, da si ga zapomnijo odgovorni činitelji.
Nato je dr. Wilfan kot predsednik shodu, podelil besedo poročevalcu g. državnemu in deželnemu poslancu dr. Rybaru, ki je bil od
»na
> ka kle
•mi]* i kot ilce ahk obr Pla.
LSlili
ki Je >uar, -bor^ kle rieii.
idilo dr.
aciji
viim
» gi-
' jo oko-
se mo£ grah, *agi,
1 gi->Pad uša-*žati 3 v po-;raa. )alo, ?dne
anje. ražin i ki reče S da )eri-bla nad
po-ikor
pri ega-onl-
en-ipiii1 njci
zamiki olit.l
ter ipr.|
pre<
leeal tu-
aljnl i iz-dne ) in ilne vem > iz-riž-eta, ega| i te->pa-na-Čr-ne-oči-ike-•ani ne-a m-
T1C
d.
io
II
ve-cga roti
poj
ča-• iz jno de-no-od-
tva alo!
ki em etu po-i pomol do-1 a vi j
in I •or-
no, kr-iko od-
ed--al-po-od
rhorovalcev pozdravljen a ploskanjem in živio-klici.
Poročevalec dr. Rvbar je v pol-rugo uro trajajočem temeljitem in rasnem govoru očrtal naravnost neuslišano germanizacijo na državnih ffleznicah našega ozemlja ter drasti-iiio s konkretnimi podatki opisal in justriral kričeče krivice in nezakonitosti, ki se od strani državne uprave vrše,   ozir. vršiti dovoljujejo na ikodo našega naroda v narodnem in gospodarskem pogledu.     Govoril je nadalje,   kake vnebokričeče krivice i  gode   železniškim uradnikom in službencem naše narodnosti in kako i na naši zemlji daje povsod prednost nemškemu elementu,   ki mesto ]a bi se učil jezika in razmer naroda nej kojim živi, psuje in žali istega v svoji   nemški nadutosti in prirojeni sirovosti.
Med 200 uradniki tržaške direk-ije je 160 Nemcev, 20 Slovencev, 13 Lahov in 7 drugih narodnosti. — Isto razmerje je med poduraduiki in uslužbenci. Med osmimi načelniki je rseh osem Nemcev. Skoraj isto kričeče razmere je je na postajah po de-;eli. Gotovo pa je, kjer je kaka boljša »ostaja, načelnik Nemec.
Govornik je nadalje z dokazi v ■okah očrtaval, kako očividno in krajno neopravičeno se preterira v vsakem pogledu izvrstno kvalifiko-vane slovenske uradnike, in kako se ovsod potiska na višja mesta edino Nemce. Ožigosal je slučaj ehinidt, ki da je s svojo spodnjo gimnazijo preskočil celo vrsto kole-ov z višjimi študijami in rabil od osmega v šesti plačilni razred le šest neseeev. Posebno pa si je poročeva-ec privoščil splošno znanega, Slo-ncem skrajno sovražnega in od N'emcev oboževanega goriškega po-;;,,k■■načelnika Wieserja. Imenoval ^a je pangermanskega eksponenta, ki od vlade in svojih rojakov podpiran širi pangermanizem v naših krajih in trpinči ter iz službe odpu-v"a njemu neljube slovenske usluž-bence. Železniško ministrstvo, »Siid-marka« in nemški šulferajn iz Raj-ha mej seboj tekmujejo, katero bo v podpiranju germanizatoričnih ten-denc Wieserja dobilo prvenstvo. In fakt je, da je od AVieserja ustanoven a šulferajnska šola v Gorici vlada letos že sprejela v svojo oskrbo, med tem, ko se tisoči in tisoči tržaških Slovencev že 26 let zaman bore a borno slovensko ljudsko šolo.
Govornik je nato apeliral na obilaske zastope, na društva, kakor tudi na posameznike, naj se povsod in vselej posinžijo slovenskega jezika. Le s skupnim odporom bomo proti nam sovraštva polne germanske ;r;:dnike in uslužbence prisilili, da bodo z nami govorili v našem jeziku. Kjer teče železnica — ako tudi južna naj dotične občine odločno zahtevajo, da zadobe postaje dotičnih krajev slovenske nadpise. V tem pogledu jo posebno žalostno na spodnjem S;a jer ju. kjer se povsod blesti edino 1 nemški napis, tako, da je po teh rajih vozeči se tujec prepričan, da i>e nahaja na nemški zemlji.
Govornik je še enkrat zaklieal skupen in brezobziren boj proti -* i manizatoričnemu zistemu na že-/inieah, ki je za nas eno življenskih sanj in krušno vprašanje našega irtnika in delavca. Zborovalci   so   ves Rvbafev go-< r   spremljali z burnim pritrjeva-♦m in ogorčenimi vskliki na račun iržave in železu i ene uprave in germanskih   strupenih   naših sovražnikov.
Na to je dal predsednik na glasovanje sledečo
Resolucijo:
»Tržaški in okoličanski Sloven-zbrani dno 31. oktobra  1900 v \ -rodnem   domu« v Trstu na jav-shodu, sklicanem od slov. poli-• nega društva »Edinost«, protestirajo    najodločneje proti nezakonitemu postopanju železničnih uprav na -iovenskem ozemlju;
zahtevajo,
> so v zunanji in notranji službi uvede in spoštuje popolna jezikovna ravnopravnost tudi glede slovenskega jezika; zlasti pa zahtevajo, da se !J»'i sprejemanju službenega osobja, '» je uradnikov, poduradnikov, uslužbencev in delavcev vzamejo v prvi vrsti v ozir kom peten t i iz dežela, po katerih tečejo proge dotič-f;ega ravnateljstva;
protestirajo najodločneje proti -rri vidnem u in skrajno krivičnemu Protežiranju nemškega in proti zapostavi jen j u slovenskega osobja. Zev luevajo, da se pri dobavi potrebnega ž-lezniškega materijala in pri oddajanju del vpoštevajo v prvi vrsti u pod enakimi pogoji domači podaniki.
Zahtevajo,   da se tisti uradniki, '''ti uradniki   in   uslužbenci,   ki se kljub   mnogoletnemu   bivanju na 'venskem ozemlju niso priučili slo-^nskemu jeziku, premestijo v nem-«e kraje   in   nadomestijo s sloven-k,ine zmožnim osobjem in naj se v Prihodnje za slovenske kraje zahte-la  popolno znanje deželnih jezikov*
Naposled sploh protestirajo proti oeividni germanizaciji s strani želez-nične uprave in njenih posameznih organov na slovenskem ozemlju.«
Ta resolucija je bila od zboro-valcev soglasno in z viharnim odobravanjem sprejeta.
Dr. Rybaf je na to govoril o nameravanem povišanju tovornih tarifo v na južni železnici ter stavil tozadevno resolucijo, s katero se najodločneje protestira proti omenjenemu povišanju tarifov, ki bi bilo na veliko škodo na«im deželam. Tudi ta resolucija je bila ob živahnem odobravanju sprejeta.
Dr. Wilfan je zaključil zborovanje z besedami:
»Če bomo vsi združeni in složno nastopali, tedaj izvojujemo zmago. Y zadnje čase so se v slovensko javnost širili glasovi o nekih nesoglasjih in razdorih med Slovenci v Trstu. Žalostno je, da bi si takih razdorov želeli tudi ljudje, ki so naše krvi. Tem ljudem bodi povedano, da tržaških zavednih Slovencev ne poznajo in ne vedo, kako se tržaški slovenski živclj zaveda svojega položaja in svoje naloge. Ti ljudje naše krvi se ljuto varajo, ako menijo, da bodo tržaški Slovenci dopuščali, da bi »baraka« — katero vsi tako ljubimo — pokala. Mi ostanemo složni v obrambi koristi slovenskega naroda na tem ozemlju! — Pozi vi jaje Vas na slogo in skupno de!o, zaključujem to današnje tako važno zborovanje. Tem besedam jo sledil pravi vihar odobravanja in raznih vsklikov na one, ki žele razdor tržaških slovenskih vrst.
Na zborovanje je bilo doposlanih šest brzojavk in sicer štiri iz Prage in dve iz Ljubljane. Iz Prage je brzo-javil občinski zastop glavnega kraljevega mosta Prage, izvrševalni odbor svobodomiselne češke stranke in deželnozborski poslanci, »Češki narodni svet« in društvo čeških železničnih uradnikov. Iz Ljubljane pa izvrševalni odbor narodno-uapredne stranke in od župana lv. Hribarja.
Vse brzojavke so bile sprejete z viharnimi živiokliei na odpošiljaie-lje. Posebno prisrčno radost je pa med zboroval- i vzbudila brzojavka praškega ohčinskega zastopa, ki se i glasi:
Praga, 31. oktobra. — Občin-j ski zastop kraljevega glavnega ine-j sta Prage protestu je z bratskim narodom slovenskim proti sistematični germanizaciji na železnicah, katera je naši državi na škodo pravic enakopravnih slovanskih narodov, podpirana, od vlade ter izraža z navdušenjem svoje soglasje z današnjim shodom, želeč mu popolnega vspeha. — Zupan dr. Ivarol Groš.
Brzojavko mladočeške stranke je podpisal predsednik dr. Vaclav Škar-da, a ono češkega narodnega sveta predsednik dr. Podlipnv.
Politični položaj.
Zopet pogajanja.
Dunaj, 2. novembra. Vladni krogi so mnenja, da jo na nova pogajanja v državnem zboru misliti le tedaj, če se poprej razgovore Čehi in Nemci. Zato naj bi se zopet začela pogajanja glede delomožnosti češkega deželnega zbora. Ta pogajanja ho prihodnji teden začel sam baron Bie-nerth. Morda bo prisoten tudi dr. Glombinski. 1'panja na uspehe teli konferenc pa ni dosti, ker so Cehi opetovano izjavili, da pred nemško obstrukcijo v češkem dež. zboru pod nobenim pogojem ne morejo usto-piti. Predsednik Pattai je mnenja, da se mora parlament na vsak način sniti v drugi polovici tega meseca.
»Slovanska Enota.« Dunaj, 2. novembra. Korespondenca »Zentrum« javlja: Prihodnja seja »Slov. Enoto« bo brez-dvomno sklenila, da se z Bienerthom več ne pogaja in da se ne udeležuje konferenc, ki jih bo on inscenirah Čuje se, da hočejo krščanski socijalisti prevzeti ulogo posredovalcev. Njih akcija, da bi rešili Bicnertha, pa se mora ponesrečiti vsled nasprot-stva »Slov. Enote«.
Čehi.
Praga, 2. novembra. Okrajna in občinska zastopstva pripravljajo veliko protestno akcijo proti sankciji jezikovnih zakonov. Praški občinski svet bo obravnaval predlog, ki meri na to, da se dvojezičnost v zadevah prenesenega delokroga nadamesti z enojezičnim češkim uradovanjem. i Odseki parlamenta.
Dunaj, 2. novembra. V premoru, ki je nastal v parlamentu, bodo delali odseki. Večinoma se bodo jutri konstituirali. Načelniki bodo prosili člane posameznih odsekov, da pridno hodijo k sejam, da bo šlo delo hitro od rok.
Ogrska kriza.
Ministrski svet«
Budimpešta, 2. novembra. Ministrski svet bo zopet v četrtek popoldne.    Pričakujejo od njega zelo
valnih ukrepov. Določiti se ima ali je še mogoče skupno delovanje posameznih strank.
Dnevne vesti.
• .i
+ Shod v Metliki. V nedeljo ob 9. uri dopoldne se je vršil v Metliki shod narodno - napredne stranke, ki je bil vkljub neprimerni uri izvrstno obiskan, da je bila vsa obširna sokolska dvorana napolnjena. Shod je otvoril dr. Ž e rj a v , predsedoval je župan J u t r a š. Poslanec V i š n i -kar je poročal prav podrobno o deželnem zboru in dokazal pomanjkljivost klerikalne zakonodaje. Dr. Žerjav je seznanil zborovalce z reformnim gibanjem v narodno - napredni stranki. Le interesi ljudstva morajo biti v njej merodajni. Moč klerikalizma obstoja le v pritisku in nasil-stvu. Pod škofovim bičem se peha duhovščina, pod bičem duhovščine pa kmet. Taka moč ne more biti trajna. Straši ji vce v in neodločuežev, lenuhov in sebičnežev, ki za stranko nič ne store in od nje le zahtevajo, ne potrebujemo. Poživlja Metličane, naj politično organi-zujejo sebe in okolico. Oba govora sta bila sprejeta ■ burnim odobravanjem. Predsednik in ves shod sta dala duška zaupanji: do narodno - napredne stranke in poslanca V i š -n i k a r j a. Podrobneje poročilo o govoru posl. V i š n i k a r j a priobčimo v eni prihodnjih številk.
+ Shod v Žireh je navzlic skrajno neugodnemu vremenu prav dobro vspel. Pri »Katri« se je zbralo lepo število zavednih mož, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem deželnega poslanca Engelberta G a n-g 1 a , ki jo v nad uro dolgem govoru opisal zadnje zasedanje deželnega zbora in zlasti razkrinkal klerikalno demokratičnost in ljubezen do ljudskega šolstva. Poslanec Gangl je žel za svoj govor pohvalo vseh navzočih.
A- »Mestno gospodarstvo.« Dični »Slovenec« se je začel zopet zaletavati ob mestno upravo, na kateri je — po »Slovenčevih« prijaznih nazorih — seveda prav čisto vse zanič. Vidi se prozorni namen tega zaletavanja, iz katerga gleda znano zavijanje oči in dejstev, in ki izvira le iz onega pristno klerikalnega hinavstva, katero tutli zoper boljše lastno prepričanje ne pušča dobre dlake na nasprotniku. To pot se je obregnil >v SI o venec« ob električni kiosk na Marijinem trgu in ob cestne prehode. Vsak razsoden človek, zlasti če je opazoval dela za električni kiosk, v katerem je stičišče kabljev, ve, da se tako delo ne da hitreje izvršiti, nego se je,vrhtega je še vreme zelo nagajalo. Če se kje vrše zemeljska dela na ulici, odlože izkopani materijal vedno polog prostora, koder so svet odko-pali, da ga imajo pri zasipanju takoj na razpolago. Samo mestna uprava
— po »Slovencu« — tega ne bi smela storiti! Najbrže naj bi najela, recimo g. Lončariča, da bi kamenje in pesek za ta čas odpeljal iz mesta ven-kaj na tistem avtomobilu, po katerem je tudi že gosp. Štefeta in Krega rja brezplačno prevažal po svetu?
— Ko so bila dela dovršena, treba je bilo čakati na kiosk, ki je bil pri domači tvrdki še v delu,    ker ga radi obi lih naročil ni mogla preje izvršiti. Če bi bila mestna uprava taka, kakršni so naši klerikalci,   ki v škodo domačinov Slovencev vse stvari, če le morejo, naročijo pri   tujcih, pri Nemcih, Madžari* LzSuk, bi bila ta kiosk seveda lahko naročila od drugod, n. pr. iz Amerike, kakor svetuje »Slovenec«. Toda mestna uprava je hvala bogu slovenska in zato se drži gesla »Svoji k svojim«. Za tisto malo časa, predno je kiosk,   ki je že stal na svojem mestu, predno je »Slovenec« vzdignil svoj umazani glas,bil izgotovljcn,   morali   so podzemski vhod proti vremenskim vplivom zavarovati in zato so, o groza, poveznili čez odprtino leseno hišico, ki je pa postala, odkar ima »S1.« z njo opraviti, pasja hišica. Morda je kak »Slovencev«   redakter,   ko se je vračal ponoči od »Fajmoštra«, čez njo teleb-nil? Morda ima »Slovenec« na razpolago kako pozlačeno skrinjo zaveze, da bi se v enakih slučajih v veselje vsem klerikalcem postavila na ulico t Zakaj se pa »Slovenec« ne zgraža nad škandaloznimi   plankami,   ki meje klerikalni »Unionov« svet   od elegantnega Sodnijskega trga. Tukaj, mestna uprava, poseži vmes. Takih plank res nimajo niti v kaki zamorski vasi.   Potem pa cestni prehodi! Prosimo »Slovenca«, naj gre vprašat »poslanca« Gostinčarja, ki je kolikor toliko lazil na Dunaju po krajih, ki leže izven »Ringa«, kakšni so tam ti prehodi. V vseh obmestjih (izven prvega), kjer torej stanuje skupno morda do 1,800.000 ljudi in kjer je uprava cest v pristno »katoliških« rokah, so prehodi naravnost žalostni. Cestna uprava v Ljubljani   ni jniič slabša, kakor po drugih avstrijskih mestih, Dunaj ne izvzemši. Da nikjer ni taka, kakršna bi bila, če bi se moglo zanjo porabiti desetkrat, dvajset-
krat vec, Kakor je pa sreostev na razpolago, je jasno. »Hribarjevo razumno gospodarstvo ni niti za las slabše, nego »Luegerjevo razumno gospodarstvo«, ki je Slovenčevcem gotovo vzorno. Da bodo pa slabe volje, opomnimo jih na tem mestu še na »Lam peto v o vzorno gospodarstvo«, ki bo menda kar žegen dal, pa bodo deželne blagajne polne in tiste obljube, ki so jih klerikalci že na deset tisoče dali, — v žepu fige t iščoč — svojim »volilcem«, vse do zadnje izpolnjene.
+ Dalmatinski poslanci in jugoslovanska »Narodna zveza«. »Naše Jedinstvo« javlja, da so poslanci dr. Ivčevie, vitez Vukovič, Biatfkini in Peric, ki so poleti izstopili iz »Narodne zveze«, zopet vstopili v to parlamentarno organizacijo. Omenjeni hrvatski list pripominja k tej vesti med drugim to-le: »Na dnevni red v parlamentu pride Bosna z vprašanjem aneksije in ustave. Na dnevnem redu bodo tudi trgovinske pogodbe s Srbijo in Črno goro. Znano nam je, kako je svoječasno nastopal dr. Šusteršič, kako je kričal po mi-traljezah in šrapnelih, da se zrušite v prah dve srbski državi in da se tudi Herceg Bosna z jekleno roko potisne ob tla. S kakim orožjem in s kako jekleno roko? Ustava, g. doktor, in ljubezen naroda, ki se da doseči z ustavo, je največja opora monarhije. Znano je nam, kako je dr. Šusteršič hotel letos obstruirati tudi na škodo trgovinskih pogodb z balkanskimi državami. Takrat so poslanci lv-vič, Biankini, Peric in Vukovič storili pohvalen in patriotski korak in so obsodili tako obstrukcijo kakor dr. Šusteršiča ter izstopili iz »Zveze«. Takrat smo jim mi pleskali! Kdo nam torej more zameriti, ako sedaj zahtevamo, da se nam pove to-le: Če čate, zakaj zopet vstopate v »Zvezo«? ali so dobili v naprej jamstvo, da se bo »Zveza« zavzemala čimnajbolj slovansko in čimnajbolj liberalno za naše brate v Herceg Bosni in to brez razlike vere in imena! Kako misli o tem dr. Šusteršič; Ali so dobili jamstvo, da se bo parlamentarni klub, kateremu sedaj zopet pripadajo, zavzel z vsem srcem za to, da se sklenejo trgovinske pogodbe z balkanskimi džavami? Tu se gre tudi za Dalmacijo: za Boko kotorsko. Oni, ki so gospodom dr. Ivčeviču in tovarišem pritrjevali odkrito in brez kakršnihkoli ozirov na obstrukcijoni-stične parade, ko so izstopili iz »Zveze«, imajo pravico in hočejo, da se poslužijo te pravice, da jih sedaj vprašajo: Zakaj se sedaj zopet vračate, zakaj zopet vstopati v »Zvezo«? Ali se vračate pod pogoji in proti jamstvu, radi cesar ste svoječasno izstop'li?. Ako je tako, potem je dobro. Ako pa ni tako, potem?«
+ Klerikalna deželna banka je projekt, ki je različnim klerikalcem posebno pri srcu. Kar oči jim žare, če le slišijo besede »deželna banka« in sladke nade se porajajo v njihovih dušah. Sedaj je dr. Tavčar na shodu v Logatcu jasno in prepričevalno dokazal, da tiči v projektu o deželni banki tudi velika nevarnost za deželo, da ni vse tako lepo in dobro, kakor bi klerikalci radi natvezili javnosti. Deželna banka je spekulacija, ki se bi znala morda obnesli, ki pa zna tudi deželo spraviti na kant, za katero je pa na vsak način treba, da bo dežela vanjo vtaknila mastne milijone. Poslanec Mandelj, sicer dober človek, je izdelal načrt za to banko. Strokovnjak ni in samostojnega ni mogel ničesar ustvariti. Sestavil jo načrt, kakor ga sestavi človek, ki stvari ne pozna, V odseku je vsled tega mnogokrat potil krvav pot, kajti baron Schwegel in dr. Tavčar sta ga spravljala v strašne zadrege in ga »peglala«, da se je vsem smilil. Na shodu v Logatcu je dr. Tavčar pojasnil nevarnosti dež. banke, kakor so jo zasnovali klerikalci. Seveda je to klerikalcem skrajno neprijetno in v svoji skrajni stiski so določili ubogega gospoda Mandlja, naj gre v boj za deželno banko. Gosp. Mandelj je svojo nalogo slabo opravil. Spisal je članek ki nas je ganil do solz. Prav res, kar jokali smo same ginjenosti, ko smo čitali modrovanja g. Mandlja. In kaj je povedal g. Mandelj? I, no, »wasch mir den Pelz und niach ihn nicht nass« ali po slovensko pet krav za groš. To sploh ni finančna polemika, ki jo vodi g. Mandelj, to so čenče in prav nič drugega.
+ Zdrav smisel za dobro kupčijo ima naš škof, to je pokazal sedaj s svojo brošurico o zakonskih skrivnostih. Ko je spisal dve debeli knjigi o lurških čudežih, jih je razpošiljal ljudem brezplačno. Vedel je pač, da jih nihče ne bo kupil. Brošure »Ženinom in nevestam« pa ni dal zastonj. Slutil je pač, da bodo ljudje kar planili na te bukviee nespodobnosti. Škof bi bil s temi bukvicami v par dneh napravil velikanske kupčijo, ko bi ga ne bili korarji prisilili, da jo umakne iz knjigotrštva. Razširjena je zdaj govorica, da je škof svoje bukvice uničil. Kaj še! Zaradi malo pohujšanja ne bo škof knjižice sežigal. Knjižice je škof vse shranil in jih bo petem župnik uradov pro-
dajal zemnom in nevestam. Bvupcrjo bo torej vse kako napravil, samo da bo trajalo nekaj let, predno bo vsa zaloga prodana.
+ Bridka ironija usode je doletela našega višjega pastirja. Dobro še pomnimo velikanske gonje, ki jo je bil 1. 1899. uprizoril proti zbirki Cankarjevih pesmi »Erotika«. Ko vse ni nič izdalo, je takrat pokupil vso zalogo, kar jo je imel Bamberg kot založnik in jo dal doma slovesno zakuriti. Bamberg se je seveda lahko smejal, da je knjigo tako hitro izpe-čal; a naš Prevzvišeni se sedaj ob tem »izpremenjenem položaju« pač ne more smejati, ko je moral sam zaseči vse rdeče knjižice, s katerimi je pripravil toliko zabave odrastlim in toliko pohujšanja mladini. Cankarjeva »Erotika« je prava limonada nasproti papriki, ki jo ponuja naš najvišji pastir ženinom in nevestam. Naše slovstvo pa je zopet obogatelo za en književni — kuriozum.
+ Škofova brošura in katoliška vera. Nismo bogoslovci in ne lastimo si nobene sodbe o verskih naukih, toda zdi se nam, da sili že tudi škof v krivoversko strujo gospoda Terse-glava. V poglavju o svetosti zakona pravi škof, da je Bog namenoma ustvaril najprej moža in potem ženo, pripeljal Evo k Adamu in jima rekel: »Rasita, množita se in napolnita zemljo«. — Kam pa je izginil greh, tisti podedovaid g;reh, ki ga s sv. krstom izmivajo še dandanes? V katekizmu smo se učili drugače, kakor sedaj uči škof! V katekizmu je rečeno, da je Bog Adamu in Evi najprej prepovedal gotovi sad, a šele ko sta se pregrešila in ju je iztiral iz raja, sta se začela množiti. Škof pa pravi, da jima je Bog koj ko je ustvaril Evo, ukazal, naj se množita in naj napolnita zemljo. Kje je torej resnica, v katekizmu ali v škofovih bukvi-cah o mesenosti? .Pa ne da je imel ubogi škof pri pisanju svojih bukvic take skušnjave, da so se mu pojmi mešali?
-4- Tomaž Pavšlar, ki bi rad svoje vodne sile obesil za drag denar deželi in postal direktor električne centrale s spregledom zmožnosti in z velikansko plačo, je silno hud na vse, ki mu nečejo iti na roke. Posebno je hud na »Slov. Narod« in na dr. Tavčarja. Tako ga stvar jezi, da se je končno celo javno oglasil. Pa kako! Povedal je, da na njegove projekte vsak lahko denar dobi in da mu njegovi dolgovi nobenih skrbi ne delajo. Koliko so vredni njegovi projekti, se spozna iz tega, da jih nihče neče kupiti. Kar pa se tiče dolgov, ki mu ne delajo skrbi, rečemo le eno: prav ima! Kaj njemu mar, kako bodo upniki prišli do svojega denarja!
-j- Obmejni sklad. Slovensko napredno časopisje je že večkrat očitalo klerikalcem,   da   uporabljajo denar, ki ga dobivajo za obmejne Slovence, v agitaeijske namene izključno proti narodno - napredni stranki. Klerikalno časopisje   navadno na ta očitanja ničesar ne odgovori, ali pa pravi:   Liberalcem ne bomo dajali računov. Te dni se je pa klerikalna »Straža« vendar čutila prisiljeno, da je podala nekakšen »račun« o obmejnem skladu. Iz tega računa je razvidno, da so dali klerikalci iz navedenega sklada šentjakobski šoli na Koroškem 3000 K, krščanskemu društvu za Slovence v Gradcu se je obljubila podpora, nekemu koroškemu društvu se je obljubila podpora. To je račun, ki ga priobčuje katoliška »Straža«, torej list, ki gotovo ne piše neresnice. Iz tega je pa tudi jasno razvidno, da gre ves ogromni denar, ki se steka v obmejni   sklad, za volitve proti narodnjakom. Kaj briga klerikalce, če nemštvo   bolj in bolj   napreduje na škodo slovenstva, da se le uniči slovenske   liberalce!   Sicer bi pa tudi prispevki popolnoma izostali,   če bi klerikalni darovalci ne vedeli, da se uporablja sklad izključno proti slovenskim naprednjakom. V to svrho klerikalec še vedno rad kaj žrtvuje, proti narodnemu sovražniku Nemcu ali Italijanu ni klerikalec še nikdar ničesar prispeval!
+ Zakaj molče. O polomu klerikalnega konzuma v Št. Jurju ob j. ž. smo že poročali. Nad vse značilno pa je, da klerikalno časopisje ne zapiše niti besedice o tem najnovejšem klerikalnem gospodarskem porazu. Z molkom hočejo preiti ta polom, kajti svojim »bravcem« vendar ne morejo reči, da ne znajo gospodariti. Sicer je pa še drug vzrok, zakaj klerikalci molče. Pri ustanovitvi konzuma so namreč določili, da pripade v slučaju razpusta čisti dobiček farov-žu, torej bi logično morala tudi čista izguba pripasti farovžu. »Tega pa ne!« so rekli gospodje. »Dobiček vzame farovi, zgubo pa kmet!«
4- I* šolske službe. Ker se je suplentinja Alojzija Maurin odpovedala službi, je bil imenovan za sup-lenta v Cerknici učiteljski kandidat Egon Gregorič.
— Slovensko gledališče. »Gdč. Josette — moja žena« je zbrala snoči k svoji reprizi ne ravno mnogobrojno občinstvo, ki se je iz srca smejalo Angleža Jon Jacksona aktuelmrnu dovtipu*
— Promocija. Outn, v četrtem, dne 4. t. m. bo na Češkem vseučilišču
v Pragi promoviran za doktorja prava avskultant pri tukajšnjem deželnem sodišču gosp. Jakob   K o n d a.
Čestitamo!
— Javno vprašanje »Slovencu«.
Slovenski mizarski mojster nam piše: V sobotnem »Slovencu« čitam, da so se postavile te dni nove »res umetno izdelane« klopi v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Ko se je napravil »res umetno izdelani« lestenec v deželnozborski dvorani v Ljubljani, je bilo citati natančno oceno in ime dotičnoga mojstra. Pri klopeh pa tega ni. »Slovenec« pripoznava sicer, da je delo »mojstersko«, imena. — mojstra ali mojstrov pa ne navaja. Mogoče je dotični gosp. mojster liberalec, da je namenoma zamolčal ime; če je pa klerikalec, zakaj se mu potem dela krivica? Mojstrsko delo je mojstrsko naj si bode že pri lestencu ali pri klopeh. Torej na dan z imenom!
— Kadi Rakeczvjevega marša je bil svoječasno »Slovenec« silno razjarjen, ker ga je igrala ciganska godba v klerikalnem zabavišču. Dosledno bi bilo, da bi »Slovenec« markiral ogorčenje tudi sedaj, ko vojaška godba 27. pehotnega polka igra v nemškem gledališču »Cigana barona«, katera opereta je prepletena motivov iz Rakoczvjevega marša.
— Nakupljene slike slovenskih umetnikov. Mestni magistrat je dobil uradno obvestilo, da je naučni minister grof Stiirgkh odredil, da se imajo »v državne namene« nakupiti nekateri umotvori, razstavljeni na sl venski umetniški razstavi v Jakopičevem paviljonu. Ministrstvo je kupilo te - le slike: Z\\ at i je. J a m a »Zimsko solnce-, T van Grohar »Jesensko solnce«, Rihard J a k o -]) i č »Križevniška cerkev v Ljubijo -ni« in Matej Strne n »Golobi«. Za Jamovo sliko je dalo ministrstvo 1000 K, za Groharjevo 500 K, za Jakopičevo 700 K in za Strnenovo pa o*00 K, torej vsega skupaj 2500 K. Na prošnjo g'osp. drž. poslanca Ivana Hribarja je ministrstvo te slike podarilo mostni občini ljubljanski za snujočo so umetniško galerijo v Ljubljani.
— Jakopičev paviljon; razstava hrvatskega umetniškega društva »Medulič«. Danes opoldne so se vdru-gič odprla vrata Jakopičevega paviljona, ki to pot vsebuje umotvore hrvaških umetnikov. K otvoritvi sc je zbralo lepo število ljubljanske inteligence, slovenskih in hrvaških umetnikov itd. Opazili smo tudi deželnega predsednika barona Schwar-za. Pridržuje si oceno razstave izpod strokovnjaškega peresa, opozarjamo danes slovensko občinstvo na to v resnici krasno izložbo naših bratov Hrvatov. Vstopnina riST razstavo je 1 K, za dijaštvo in delavstvo 40 vin.; ob nedeljah in praznikih je vstopnina znižana na 60 vin.
— S pokopališča. Očividec nam piž : Na dan Vseh svetnikov je bil grob pesnika Ketteja popolnoma zapuščen. Ne vem, kdo ima dolžnost, oskrbovati gomilo, a videl sem, da je grob žalostno zanemarjen. Cipreso, ki   toje ob obelisku, so deloma skoraj
e, na grobu pa rase plevel. Samo mal šopek je ležal na gomili in neki dijak je postavil na grob dve sveči.
Hrvatsko pevsko društvo »Kolo« iz Zagreba priredi v soboto, dne 6. novembra ob 8. zvečer v Ljubljani koncert pod vodstvom zborovodje g. Antona Andela. Sodelujejo: Gospod Ernesto vitez Cain-marota, operni pevec, moški in ženski zbor »Kola« (90 članov) in orke-st< v. »Slovenske Filharmonije« pod vodstvom kapelnika tr. Vaclava Ta-Iicha. Spored: 1. Srečko Albini: Overtura k operi »Tomislav«. Izvaja orkester »Slovenske Filharmonije« pod vodstvom g. V. Talieha. 2. Ivan pl. Zaje: Crnogorae Crnogorki. Moški zbor. o*. Vatroslav pl. Lisinski: Zbor Hrvatic iz opere »Porin« (II. dejanje, 1. prizor). Izvaja ženski zbor s spremi jo van jem orkestra. 4.
a) Vekoslav Rosenberg- Ružič: Biser snze. b) Josip Hatze: Da sam bogat! Pesmi za tenor s spremljevanjem klavirja. Poje pravi član »Kola« g. Ernesto vitez Cammarota, na klavir spremlja g. A. AndeL 5. Narodne pesmi iz hrvatskih pokrajin za mešan zbor. a> O j jesenske dugo noči.
b) Zašto mučiš, draga... č) Oj Ko-rano! d) Oj djevojko, dušo moja! e) Ali, jo li gdje koja još ljubav ko moja? f) Igra kolo. Posrne pod a, b, c, d, e, f harmonizira] in za koncert priredil g. Anton Andel, pesem pod č. g. Ivan pl. Zaje. 6. Vilko Novak: Bi mirna noč . . . Moški zbor z bariton-solom (g. Ivša Spudie). 7. Josip Hatze: Noć na Uni. Balada za mešan zbor in tenorsolo (g. Ernesto vitez Cammarota) s spremljevanjem orkestra. 8. Ivan pl. Zaje: More. Glasbena slika za moški zbor s spremljevanjem orkestra.
— Akademični plesni večeri. Opozarjamo še enkrat na plesne večere slovenskih akademikov, ki se bodo vsak teden vršili v mali dvorani »Narodnega doma«. Prvi otvoritveni
večer je jutri, četrtek, ob pol §. zvečer.   Ker se gospodom posebna
pismena vabila niso razpošiljala, je
tem potom vabljen vsak, ki se hoče neprisiljeno pozabavati na plesnih večerih v krogu slovenskih ljubljanskih akademikov.
— Društvo davčnih uradnikov za Kranjsko ima v nedeljo, dne 7. t. m. svoj redni občni zbor v Ljubljani »pri Roži« ob 10. dopoldne. Na predvečer, v soboto je pa II. družabni sestanek ljubljanskih kolegov v hotelu »Štrukelj« ob pol 9. — Kolegi z dežele, ki gredo h koncertu »Kola«, blagovolijo naj se udeležiti tega sestanka po koncertu.
— Glas iz občinstva. Piše se nam: V nedeljo opoldan pripeljem se z notranjskega v Ljubljano, da bi obiskal grob moje žene pri Sv. Kri-žu.Zaman sem iskal izvošeeka, da bi me peljal k Sv. Križu; katerega sem vprašal za vožnjo vsak je bil oddan. — Šel sem k Slonu niti enega ni bilo; šel sem v Zvezdo, nobenega nikjer; pridem do Uniona, tudi nobenega; kaj mi je pomagale — šel sem k Sv. Križu t je in nazaj pes. Torej Ljubljana glavno mesto kranjske dežele nima niti toliko izvoščkov, da bi se t u jeo, ko pride v mesto zamogel z dragim denarjem popeljati na dan vseh svetih k Sv. Križu; v vsaki vasi na kmetih bi dobil voznika, a v velikem mestu pa ne.
— V ljubljanskem zabavišču. V nekem tukajšnjem hotelu imajo nekaj prav brhkih deklet. Govori se, da se je v eno izmed teh »zaljubil« neki židovski potnik, ki ji je dal za »ljubezen« 200 K. Nekoč ji je hotel napraviti poset. Ker so bila sobna vrata zaprta, je zlezel na njeno okno visoko gori pod streho. Tu je trkal in trkal, a trdosrčna ni hotela odpreti okna. V svoji nestrpnosti je hotel s silo vdreti skozi okno. Toda »ljubiea-devojčica« ni imela srca, pahnila ga je s surovo roko nazaj, da se je jedva obdržal za ograjo, sicer bi bil teleb-nil na tla. Don Juan je obvisel med nebom in zemljo ter jel obupno klicati na pomoč. Gostje iz kavarne so prestrašeni prihiteli na dvorišče ter zazrli v jasni mesečni noči viseti don J uana, kakor mačka ob oknu »ljubice - devojčice«. Jadrno so mu hiteli na pomoč in ga s teškim trudom rešili iz obupnega, smrtnonevarnega položaja. O nadaljnih dogodkih molči zgodovina. Kdo bi nam mogel povedati, kje se je doigral ta tragikomičen dogodek?
Za šolo v Mostah daruje od vsakega prodanega litra vina po 2 vin. gostilničar Franc Brinovec v Novem Vodmatu št. 83. Vse hvale vredno! Naj bi ga posnemali drugi gostilničarji v Mostah!
Naofaražen častnik. Na Selu pri Mostah je žrebčarska postaja. Vojaki so sami Slovenci, častnik pa je trd Nemec, ki Slovencev, kakor je sklepati iz njegovega obnašanja, še videti ne more. Pod njegovim poveljstvom so vojaki pravi reveži, zakaj z njimi ravna, kakor z živino, ako ne slabše. Moža ni sram obkladati vojake javno pred ljudmi z najtršimi priimki in psovke, kakor »\Vindi-scher Trottel, gemeiner Kerl« so v njeerovih ustih, še najlepše cvetke. — Prosimo vojaško upravo, naj poročnika, ali kaj jo že, pouči, kako se ima vesti človek, ki hoče veljati za na-obraženega.
Le na dan! Odbor »Sokola« v Idriji pozivlje dopisnika > ^lovenče-vih« idrijskih novic, da takoj javno pojasni afero, ki se je baj»> dogodila dne 27. avgusta 1908 in ki ne bo dopisnikom »Slovenskega Naroda« posebej na čast, ne sokolstvu skupaj na hvalo.«
Stavbna in kreditna zadruga v Idriji. V prvi seji je načelstvo sklenilo, da bo zadruga obrestovala hranilne vloge po 4V4%, posojila pa dajala na vknjižbo po 5%, na osebno poroštvo in menice po 53/49^-Za tajnika se je izvolilo trgovca Andreja Primožiča, nadzorstvo pa si je izvolilo za predsednika lekarnarja Danilo Pirca. Kako potrebna je bila ustanovitev te zadruge, priča dejstvo, da se jo že prvi uradni dan, ki je bil dne 1. t. m., vložilo nad 5000 K vlog. — Lahko rečemo, da se je naravnost težko pričakovalo otvoritve zadruge. Fpanio, da bodo naši somišljeniki osredotočili ves svoj denarni promet v novi zadrugi, ki bo le tedaj mogla vspešno vršiti svoj namen, član zadruge postane lahko vsaka oseba, ki se more pravno vezati. Deleži so po 10 K, pristopnina je 2 K, deleže se more plačati tudi v mesečnih obrokih. Priglasi se sprejemajo v društvenem prostoru poleg novega poštnega poslopja med uradnimi urami od 10 do 12 dopoldne.
Kletarski tečaji. V primeri z drugimi, bolj naprednimi vinorodnimi deželami, je naše kletarstvo še na jako nizki stopnji. Zaradi tega je zlasti sedaj, ko je nastala potreba, da vino izvažamo, nujno potrebno, da se naši vinogradniki poprimejo boljšega kletarjenja ter da pridelujejo dobro, okusno, čisto in stanovitno vino, ker je drugače nemogoče, s pridelki drugih vinorodnih dežel uspeš-
no konkurirati. Kaj pomaga gospo-darju-vinogradniku še tako lepo grozdje, ako ne sna is njega pripraviti take pijače, kakoršn* se dandanes po svetu zahtevat Ravno tako je tudi za kletarje, vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom, znanje umnega kletarstva, zlasti pravilnega ravnanja s posodo in z vinom neobhodno potrebno, kajti iz najbolj žlahtne kapljice se z nepravilnim ravnanjem lahko naredi najgnusnejša pijača. Da imajo uka-željni priliko se v umnem kletarstvu temeljito izučiti, priredi c. kr. vinarski nadzornik B. Skalicky pri državni vzorni kleti v Novem mestu tekom tekoče zime več trodnevnih kletar-skih tečajev. Kdor se misli katerega teh tečajev udeležiti, zglasi naj se takoj pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Novem mestu. Ker je število udeležencev za vsak tečaj omejeno, treba se je, komur je na stvari ležeče, čim prej zglasiti. Vsak, kdor bode v tečaj sprejet, bo o tem, potom posebnega vabila, vsaj en teden pred pri četkom tečaja obveščen. — C. kr. vinarsko nadzorstvo za Kranjsko.
Z Jesenic se nam piše: V nedeljo zvečer uprizorila je .podružnica sv. Cirila in Metoda za jeseniško občino učitelja Pibrovca tragedijo »Anica«. Vsestranski uspeh je bil sijajen. Av-1 tor ju se je podaril krasen šopek z napisom na trobojniei, v katero je bil povit šopek. Na splošno željo se tragedija ponovno uprizori dne 14. t. m. popoldne ob petih, kar je posebno pripravno glede železniške zveze. Ker so v igri pri\ lačni motivi in prizori, ki gledaka naravnost omamijo, zato se priporoča, da se reprize udeleži veliko število za umetnost une-tih oseb iz jeseniške občine kot okolice. Na svidenje !
Shod napredne slovenske mladine se je preteklo nedeljo vršil v Središču.
Hans Wosehnagg zopet kandidira. Dne 31. oktobra so ee zbrali v Celju zaupniki nemških in nemšku-tarskih volil cev, ki so soglasno sklenili, da se zopet postavi za kandidata v deželni zbor štajerski Hansa Woschnagga. So pač veliki reveži ti spodnještajerski »Nemci«, ki ne morejo dobiti niti enega pristnega nemškega kandidata. Pomilovanja vredni ljudje, ki se morajo zadovoljiti z odpadki slovenskega naroda!
Umrl je dne 31. oktobra t. L podžupan dr. Henrik Lorber v Mariboru. Bil je član mariborskega občinskega sveta od leta 1872 do svoje smrti.
Poroka. V znani in občespošte-vani narodni hiši g. Franja Žagarja, veletržca v Markovcu pri Starem trgu kraj Loža, so danes praznovali dvojno poroko. Poročili sta se domači hčeri gdč. Pavla Žagarje v a z g. Franom Fisterom, c. in kr. vojaškim živinozdravnikom v Labodu na Ogrskem, in gdč. Ivica Z a -g a r j e v a z g. Petrom Mi beličem, družabnikom lesne veletvrdke I. Šu-tej & Comp. v Zagrebu in Trstu. — Čestitamo!
Dr. Vekoslav Kukovee otvoril je v Celju — na vogalu Kolodvorske ulice in Bismarkovega trga — svojo odvetniško pisarno.
Konj v izložbi. Nekemu vozniku se je v soboto v Celju splašil konj. Dirjal je z vozom vred naravnost v izložno okno Schmidlove trgovine. Uslužbenci so bili zelo presenečeni, ko so naenkrat zagledali na tako divjaški način došlega nenavadnega »kupca«. Po glavi, po sprednjih in zadnjih nogah je bil konj ves krvav.
Pogorelo je preteklo soboto Ocvirku na Ostrožnem pri Celju go-
i spodarsko poslopje, ena telica in vsi letošnji poljski pridelki. Užgala se je bila tudi hiša, ki so jo pa rešili voja-
j ki 87. pešpolka. Celjska nemškutar-
j ska požarna hramba je prišla, ko je
j bilo že vse končano.
Lahek zaslužek. V Mariboru se
j tepejo katoliški in protestantski du-
{ hovniki za izgubljene duše. Kdor hoče priti do denarja, gre k pastorju pa
i mu reče, da bi rad prestopil v pro-testantizem, samo toliko in toliko denarja bi potreboval, da se popolnoma odtrga od katoliške cerkve. Pastor mu odšteje za njegovo dušo zahtevano vsoto, s čimer sta seveda oba zadovoljna, pastor   in spreobrnjenec.
i Ko je ta pognal denar po grlu, gre b
j katoliškemu duhovniku, kateremu pripoveduje, kako so ga protestanti prevarali, da bi se rad vrnil v katoliško cerkev, pa se je pri protestantih zadolžil, zato ne more nazaj. Duhovnik, kateremu je res kaj za izgubljene duše, odšteje denar ter vpiše vrnivšo se dušo zopet med člane rimske katoliške cerktve. Tak duhovnik je zlasti kanonik Gaberc, ki se je baje že sam pohvalil, da reši na leto za tisoče goldinarjev duš.
Nova slovenska kmetijska šola v Št. J ur ju ob južni železnici ne prič-čne kakor je bilo nameravano s poukom dne 3. novembra t. 1. Pričetek se je na nedoločen čas odgodil ker se stavba še ni — »vršila.
Zveaa   gospodarskih zadrug na
' Štajerskem priredila je od 25. sept
ao 3. oktobra t. *. razstavo vina in sadja. Ob tej razstavi bili so odlikovani nastopni slovenski razstavljavci: s srebrno kolajno c. kr. kmetijske družbe štajerske g. Franjo Praprotnik nadučitelj v Mozirju; diplomo štaj. sadjarskega društva dobil je g. Franjo Vizovišek pri Sv. Florijanu blizu Rogatca; ravno ta dobil je tudi 20 K v zlatu; knjige in sadjarsko opravo dobil je
f. župnik And. Z d o 1 š e k pri Sv. tefanu, p. Šmarje pri J.; srebrno državno kolajno dobil je g. deželni poslanec itd. g. Fr. R o b i č ; srebrno kolajno c. kr. kmetijske družbe štajerske dobil je g. Mart. V t i č a r, posestnik na Humu; nagrado v denarju po 20 K prejeli so g. Vinko S t ok 1 a s, nadučitelj pri Sv. Andražu blizu Ptuja; ga. Ter. Korenjak, posestnica pri Sv. Barbari v Halozah in g. Jak. Zadravec, posestnik v Središču; diplome prejela ' sta ga. Marija Leskovšek, posestnica na Bregu pri Ptuju, in gosp. Jak. Zadravec v Središču.
Prodirajoče nemšivo. Podružnica »Siidmarke« v Pegovu pri Gradcu je poslala nemškemu naseljevalnemu odboru v Št. Ilju znesek 1000 K.
A kad. - tehn. drnštvo »Triglav« v Gradcu. Prvi redni občni zbor aka-dem. - tehn. društva »Triglav« v Gradcu se vrši dne 5. t. m. ob 8. zvečer v prostorih »zur Weinhecke«, Klosterwiesgasse.
Zrelih jagod, natrganih na Sv. Gori, je nam poslal g. šolski vodja Fran Del Cott. Znamenito je to v sedanjem času posebno radi tega, ker so jagode dozorele 849 m nad morsko gladino.
»Slovenija« na Dunaju si je 29. oktobra t. 1. izvolila za 82. tečaj sledeči odbor: Predsednik: Fran Ks. Zavrni k, stud. vet.; podpredsednik: Ivan Sajovic, stud. iur.; tajnik: Stanko Novak, stud. iur.; blagajnik: Stanko Stor, stud. iur.; knjižničar: Franc Albrecht, stud. iur.; arhivar: Danilo Kordan, stud. iur.; gospodar: Joško Tavčar, stud. med. Namestni-ška mesta so začasno prazna. Pregledniki: Vekoslav Zalokar, stud. med; Anton Debeljak, stud. phil.; Rudolf Perhavc, stud. phil.
Jugoslovanski almanah nameravajo izdati po inicijativi srbskega akademičnega društva »Zora« jugoslovanski akademiki na Dunaju.
Slov. akad. društvo »Adrija« v Pragi je izvolilo na občnem zboru dne 27. vinotoka svoj odbor ta-le: teh Janko Mačkovšek, predsednik; med. Brunon Weixl, podpredsednik; teh. Gustav Dežela, tajnik; pravnik Mirko Dežela, blagajnik; teh. Ivan Zor-man, knjižničar; teh. Ozvald, gospodar; teh. Jože Jelenec, časnikar; teh. Drago Leskovšek in teh. Ivan Zelen-ko, namestnika; med. Ivan Jurečko in pravnik Fran Šemrov, preglednika.
Slovensko vino v Plznu. V Plz-nu je začel točiti slovensko vino v svoji vinarni gospod E. Kaiika. — »Plzehske listy« prinašajo v listku »Nekoliko črt o slovenskem vinarstvu.
Slovensko akademično društvo »Ilirija« v Pragi nas prosi za objavo naslednje notice: Slavno uredništvo! »Naš lanski oklic o dijaških podpornih fondih in dijaški samopomoči je našel mnogo simpatij v slovenskem dijaštvu. Osnovali so se že podporni fondi v mnogih slovenskih akademičnih in ferijalnih društvih. Namen teh podpornih skladov je, gmotno podpirati akademike in abiturijente, včlanjene v dotičnem akademičnem oziroma ferijalnom društvu ob prilikah, ko rabi dijak denarja za vožnjo v vseučiliško mesto, za knjige in za slične potrebščine, za katere pri obstoječih podpornih društvih ne dobi podpor. Akademično društvo »Ilirija« v Pragi je založilo kolek, ki ga prodaja v korist svojega podpornega fonda. Da se pa ta kolek razširi in koristi tudi drugim dijaškim podpornim fondom, je gori omenjeno društvo sklenilo, oddajati ta kolik po znatno znižani ceni drugim akademičnim in ferijalnim društvom. In sicer se je določila cena 1000 komadov po 4 K, tako, da ima vsak podporni sklad od prodaje 1000 kolkov 16 K čistega dobička. Mislimo, da se stvar priporoča sama. Na eni strani se uvede splošen in enoten dijaški kolek, na drugi strani pa si bo zasiguralo vsako društvo lep in stalen dohodek v podporo svojih članov. Tovariši, segajte pridno po kolku in pustite vse strankarske predsodke na strani, kajti dana je prilika, da uveljavite klic — dijašt^jo sebi! Naročila sprejema slov. akademično društvo »Ilirija«, Praha II., Melou-nova ul. 4.
Prešernove pesmi v srbskem prevodu. Kakor smo že poročali, izidejo v kratkem v Bel grad u v izdaji »Kolarčeve zadnžbine« izbrane pesmi dr. Franceta Prešerna v srbskem prevodu. Pesmi je prevedel na srbski jezik mladi srbski književnik Vladimir Stanimirovič. Okusno opremljena knjiga, ki bo obsegala 7 tiskanih pol, stane s poštnino vred samo 1 K 20 vin. Doslej ao se naročili na
knjigo te - le dame in gospodje: i, grdč. Irena Rnžičkova v Ljub. ljani; 2. g. Ivan Vrhovni 1^ mestni župnik v Trnovem; 3. g. Vekoslav Burja, uradnik na Jese. nicah in 4. Janko Svetlin, mag, računski oficial v Ljubljani. Nadeja, mo se, da se bo na interesantno kn j j. go naročilo čimnajveč rodoljubnih Slovenk in Slovencev, ki čitajo ciri. lico, saj srbski jezik sam ne dela Slo. vencem v razumevanju nobenih težav. — Nadaljna naročjda sprejema urednik Rasto Pustoslemšek v Ljub. ljani.
Zveza med jugoslovanskimi gle. dališči. Uprava narodnega gledali, šča v Belgradu je dala iniciativo, da se med jugoslovanskimi gledališči v Sofiji, Belgradu, Zagrebu in Ljub-ljani sklene dogovor, v smislu katp. rega bi se naj uprave teh gledali.v medsebojno obveščale ne samo o repertoarjih, kakor dosedaj, marvej tudi o drugih gledaliških odnošajih. V teh obvestilih bi naj bili predvsem podrobni podatki o igri in vlogaa posamnih igralcev in igralk, o koma dih, ki se predstavljajo, o dohodki;, in stroških gledaliških predstav itd, To medsebojno obveščevanje bo slu. žilo tako za studiranje Jugoslovan, skih gledaliških razmer, kakor tudi za razvoj jugoslovanske gledališk umetnosti.
Elektro-Radiograf »Ideal«, Fra
Jožefova cesta št. 1. Hotel »pri Mali ču«. Zraven glavne pošte ima od sre dne 3. novembra do petka, dne o novembra sledeči spored: Zločin gorskega vodnika. (Drama.) Med. (Poj naravi.) Vitez della Valette. (Zgo:] vinska drama.) Prava nesreča, (Komično.)
Prvi   kinematograf Pathe prej
Edison. Dunajska cesta št. 22 nasproti kavarne Evropa ima od srede, 3. novembra do petka, 5. novembra sle-deči spored: Nesreča v gorah. (Po naravi.) Preveč lep. (Komičnoj Izlet v Chioggio v Italiji. (Po naravi.) Trenotek maščevanja. (Drama.i Lepo darilo. (Komično.)
Tujski promet v Ljubljani. Zadnji mesec je prišlo v Ljubljano 5910 tujcev — torej 1318 več kakor lani meseca oktobra in 540 manj, kakor prejšnji mesec. Nastanilo pa se je v hotelu Union 1202, Slon H»42 Llovd 620, Cesar avstrijski 297, Mu lič 288, Južni kolodvor 23S, Ilirij 225, Štrukelj 127, Bavarski dvor 127 Tivoli 120 in v ostalih gostilnah i prenočiščih 1624 tujcev.
Krasne zrele   maline   nam je svojega vrta poslala gospa Josiphr Janova   na Radeckega   cesti   št. 20 Precejšnja redkost v tem času!
Pojasnilo. Ranzingerjev slugr Mil. Stupica nam pojasnuje, da n. ponoveril denarja svojemu gospodarju. O stvari bomo nemara še spre govorili ter pojasnili, kako postopa Ranzinger s svojimi uslužbenci.
Delavsko gibanje. Predvčerajšnjem se je opdeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 294 Hrvatov, nazaj jih je pa prišlo 30. — 30 Hrvatov s? je peljalo v Zagreb, 40 pa v Roko.
Izgubljeno. G. Helena Dekleva je izgubila rjavo denarnico, v kateri je imela bankovec za 20 K in neka] drobiža. — Delavka v tobačni tovarni Ivana Knificeva je izgubila srebr no uro, vredno 20 K. — Uradnikov«! žena g. Marija Kobejeva je izgubil? rjavo denarnico z vsebino 20 K.
Zamenjana sta bila preteklo nedeljo dva dežnika. Dotičnik, ki ga je zamenjal v kavarni »Prešeren«, naj ga takoj pošlje v omenjeno kavarno, drugega pa v trgovino Adolfa Hauptmana na Marijinem trgu. — Pri predstavi »Dolarske princese« je bila v nedeljo na dijaškem stojite1 zamenjana pelerina, ki naj se odda v kinematografu »Pathe«, kjer dobi lastnik svojo.
Razne stvari.
* Arktične temperature. Često-krat se je dvomilo, da li zamore človek prenesti temperaturo 85 stopinj pod ničlo po Fahrenheitu, ki da jo j« moral na svoji ekspediciji na severni tečaj prenašati Cook. Ta sum je neopravičen, kakor nam to omenja & markiz Nadaillac, ker je človek proti niskim temperaturam mnogo odpor-neji nego li vsi sesavci. Na svoje« potovanju po centralno-azijskih vi-sočinah, je orleanski princ Henriek-večkrat konstatiral temperaturo na — 40 stopinj po Celziju. Ista opažanja je napravil tudi Sven Hedin v Tibetu. Kapitan Burn je meril v Fort Reliance-u — 567 stopinj, kapitan Dowron v Fort Ronu celo " 67 stopinj meseca aprila. V Jakut sku pada večkrat temperatura na — 45 stopinj, a v Verhojansku ne vodko meseca januarja na — 55 stopinj Peary je s svojo soprogo preživel zi; mo pri—30 do—50 stopinjah. V hudi zimi leta 1879/80 je Franklinov« ekspedicija, ki jo je odposlal »Netf* York Herald«, konstatirala temperaturo — 71 stopinj. Seveda so vsi člani ekspedicije živeli kakor Eskimi-Bivali so v sneženih in ledenih kočah, jedli so surovo meso od tnlov
pili veliko   navadnega   in ribjega
olja.
* Meniško preseljevanje« Vsled
ločitve cerkve od države na Francoskem so se dohodki kartuzijanskim menihom tako skrčili, da so se preselili na Špansko. Tukaj jim pa tudi ne gre pšenica tako naglo v klasje, kakor so pričakovali. Zato so pokupili na Ogrskem že več starih samostanov zlasti okrog Budimpešte, kamor se nameravajo preseliti. Će bodo tudi tu premajhni dohodki za lenarenje^ bodo kartuzijanci odrinili v Bosno. Upajo, da je tam doli dosti kruha i za franjevce, i za derviše, i za kar-tuzijance.
Književnost.
— Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za navadno leto
1910. Družba sv. Cirila in Metoda je zopet letos izdala svoj dobroznaui vsakoletni »Koledar«, ki poleg letnega poročila o delovanju Družbe obsega nekaj prav lepih in zanimivih člankov. Na prvem mestu je životopis velikega Družbinega meeenaVilj. Polaka. Sledi poučen in uvaževanja vreden članek »Narodna vzgoja v domači hiši«. Znani manjšinski pisatelj Lev Brunčko je napisal nekaj informacij o ljudskem štetju 1. 1910. A. B. je objavil interesantni razglas »Slovenskega društva v Celovcu«. L 1848 in poziv »Posvetimo se obrambnemu delu!« R. Orel pa je objavil mikaven potopis »Med beneški-r:ii Slovenci«. Nato sledi obširno poročilo o XXIV. veliki skupščini Družbe na Jesenicah, imenik podružnic, imenik pokroviteljev itd. Vsebina je torej zelo bogata in zanimiva. 2e zato »Koledar« slovenskemu občinstvu kar najtopleje priporočamo; priporočimo ga pa tudi zato, ker je dobiček iz razprodaje namenjen za Družbi ne svrhe. Cena »Koledarju« je tako nizka — samo 1 K 20 vin. — da bi ne smelo biti nobene res slovenske hiše jrez njega.
Ti
MmiM in Brzojavna
poročila.
Imenovanje.
Dunaj, o. novembra Finančni komisar dr. Rudolf Sajovic je poklican v službovanje finančnega ministrstva.
Biro češkega ministrstva.
Dunaj, 3. novembra. Po informacijah na merodajnem mestu se biro češkega ministra - rojaka ne opusti, iz česar se'da sklepati, da se v kratkem zopet izpopolni mesto češkega ministra - rojaka.
Socialno - demokratski shod.
Praga, 3. novembra. Češka socialna demokracija priredi v nedeljo velik protestni shod proti vladi balona Bienertha.
Sankcija  protislovanskih predlogov.
Banaj 3. novembra. Cesar je sankcioniral zakone nižjeavstrijskega, gornjeavstrijskega, solnograškega in predarlskega deželnega zbora o uporabi nemškega jezika v deželnem zboru in pri avtonomnih oblastvih in o naučnem nemškem jeziku v vseh deželnih učiteljiščih, odnosno realnih šolah.
Praga 3. novembra. Vest, da je vladar sankcioniral protisiovanske zakone, ki so jih sprejeli deželni zbori nemških alpskih dežela, je napravila v vseh čeških krogih najmučnejši vtisk. Vse ogorčenje češkega naroda radi tega se obrača proti Bienerthovi vladi, ki je v svoji brezvestnosti priporočala cesarju sankcijo onih zakonskih načrtov, ki so v direktnem nasprotsvu s temeljnimi državnimi zakoni.
Kozssittttiraaje državnozborskih odsekov.
Dima] 3. novembra. Predsednik poslanske zbornice je razposlal včeraj nad 200 brzoja\k, v katerih je pozval člane rajnih parlamentarnih odsekov k sejam, ki se vrše danes. V teh sejah se imajo konstituirati odseki.
ju a ohranitev parlamenta.
Dunaj, 3. novembra. Radi sej raznih odsekov, ki se vrše danes, je v zbornici navzočih izredno mnogo poslancev. V poslanskih krogih je opažati stremljenje, da se ohrani parlament in parlamentarizem proti absolutističnim nakanam barona Bienertha
Dunaj, 3. novembra. Govori se, da hočejo z gotove strani vplivati na češke poslance pod pretvezo, da se „za ohranitev parlamenta naj bi iz sankcije protislovanskih zakonov ne izvajali skrajnih konsekvenc. Kolikor smo poučeni, se češki poslanci ne bodo dali speljati na ta lim. Ugledni češki politiki namreč izjavljajo, da češkemu narodu tudi absolutizem ne more škodovati, ker je že itak navajen na vsa nasilstva. Ako pa gotovi krogi mislijo, da bodo Čehe in ostale Slovane z
absolutizmom ukrotili, se Jako motijo. Absolutizma se lahko boje Nemd, Slovanom pa to strašilo ne imponira.
______kal 3. novembra. Parlamentarna komisija .Slovanske Enote* do imela te dni sejo, na katere dnevnem
redu bodo zelo važne točke.
„F*lsk* tote". Dual 3. novembra. Predsedslvo poljskega kluba je imelo danes opol* dne sejo, na katere dnevnem redu je bilo posvetovanje o političnem položaju.
Konferenca dr. eiambinake*a s
ML
Dunaj 3. novembra. .Kola poljskega" dr. Glombinski je imel danes popoldne ob 3. konferenco z zastopniki čeških strank.
Sprejeta demiaija čeških poslancev.
Dunaj 3. novembra. Današnja uradna „Wiener Zeitung* priobčuje cesarjevi svojeročni pismi, v katerih sprejema vladar demisijo ministrov dr. Brafa in dr. Žačka ter jima podeljuje dostojanstvo tajnih svetnikov.
Prooaa Steinheil.
Parts, 3. novembra. Danes se je pričel proces proti madami Steinheil, ki je obdolžena, da je umorila svojega moža. Naval občinstva je ogromen. Nekateri radovedneži so prenočevali pred sodno palačo, da so danes do-bili vstopnice v razpravno dvorano.
Francija ae ne udeleži akcije preti Avstriji?
Pariz 3. novembra. Avstriji prijazni listi javljajo, da je minister Pi-chon izjavil Izvoljskemu, da Francija pač odobruje dogovore med Rusijo in Italijo, vendar pa se ne bo vdeležila nobene akcije, naperjene proti Avstriji.
Gospodarstvo.
večja povpraševanja po coskem iganfn ln soUM dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utecajoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po B Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c in kr dvorni založnik na »nnaja, Tncalaus+n t. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 a
TeMalleV nlnT*
JleJtPlIBK
3740
Priporočamo našim rodbinam g
koliosko cikorijo.
Bata svetinja
Berolin, Pariz, Rim itd.
KajMjSt kun.
Dstili za žabe
Izdeluje: O. SETDL
Stritarjevi ulici 7.
4
Dr. J. Z., zobozdravnik, Koravska
Osirova. Natančno in temeljito sem preizkusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je pre zkušnja in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In to je: Ssvdlln".
Proti praha jem, luskinam in izpadanju las
deluje ibs»Jt>ol}«e priznana
Taio-cli tinktura
— »Ljubljanska kreditna banka«. V mesecu oktobru t. 1. vložilo se ,ie na knjižice in na tekoči račun K l,G(>2.y5297, dvignilo pa kron 1,944.668*25. Skupno stanje koncem oktobra K 11,554.498-23.
— Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, reir. zadr. z neom. zavezo v Ljubljani. Bilanca z dne 31. oktobra 1909. Aktiva: Gotovina 92.097 kron 04 v. Naložen denar 2,042.925 K Posojila 16,086.595 K. Prehodni zneski 4933 K 94 v. Inventar 10.955 K 17 v. Vrednostne listine 357.343 K 26 v. Zadružni dom 201.628 K 46 v. Zadružni hiši 313.974 K 41 v. Zadružno zemljišče 69.253 K 50 v. Zaostale dbresti 142.735 K 91 v. Pasiva: Deleži 26.808 K. Hranilne vloge 18,120.560 K 07 v. Rezervna zaklada 2,889.861 K. Pokojninski zaklad 30.406 K 84 v. Predplaeane obresti 46.524 K 21 v. Upravno premoženje 19,322.441 K 69 v. Denarni promet 58,786.940 K 73 v.
— Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu oktobru 1909 je 170 strank vložilo 62.852 K 63 v. 122 strank vzdignilo 55.083 K 35 v. 6 strankam izplačalo se je hipot. posojil 13.100 K. Stanje hranilnih vlog 1,851.475 K 71 v. Stanje hipot očnih posojil 1,292.453 K 87 v. Denarni promet 233.416 K 81 v.
— Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu oktobru 1909 je 312 strank vložilo 71.610 K 99 v. 268 strank vzdiprnilo 70.761 K 63 v. 32 strankam se je izplačalo posojil 83.060 K. denarni promet 499.806 K 72 vin.
— Mestna   hranilnica v Novem
mestu. V mesecu oktobru 1909 je 209 strank vložilo 250.124 K 05 v. 215 strank vzdignilo 263.352 K 24 v. 10 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 25.020 K. 361 menic se je eskomptovalo za 142.863 K. Stanje vlog 3,551.652 K 86 v. Denarni promet 513.476 K 29 v. Vseh strank je bilo 1239.
— Dobavni razpis. C. in kr. mornarski provijantni urad v Pulju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava nakupiti razne provijantne predmete, med katerimi so tudi: pšenična in ržena moka, kumena, grah, fižol, močnate jedi (testenine), čebul ja, svinjska mast, krompir, kis, vino i. dr. Ponudbe je vložiti čimprej, najkasneje do 30. novembra 1909 pri c. in kr. mornarskem provijantnem uradu v Pulju. Tozadevni razpis je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Razširjeno eomač* zdravilo. Vedno
katera   okrepčuje   lasldče, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje (ae.
1 stekleni«* s navadam f krono.
Razpošilja se z obratno pešto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravit,
medic, mil, medioinsl. vin, specijali
tet, najfinejših parfumov, khurgKkfh
obvez, svežih mineralnih vod itd.
Dež. lekarno MIlana Leasteka
v LJubljani Rssl.sva cesta it I.
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
j ubil. mosta.
19
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 3. novembra 1909.
Termin.
Pšenica za april 1910 za 50 kg K 13 96 Rž „   april        „   za 50 kg K  7 59
Koruza   „   maj „   za 50 kg K 679
Oves      m   april L
Efektiv.
10 vin. ceneje.
za 50 kg K 10 08
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca oktobra 1909. 1. sledeči promet:
L Prejemki.
a) redni dohodki
1) prispevki iz nabiralnikov .   .   1279 K 01 v
2) prispevki podružnic i. s.
a) Kranjsko . . 621 K 68 v
b) Štajersko . . 387 . 48 .
c) Koroško    . . 36 . — .
d) Primorsko. . 247 , 49 .
skupaj:   .   .   .  .   1292 , 65 .
3) razni   prispevki,   skupilo za
družbeno blago itd.    .   .   .   6887 . 53 ,
skupaj.       ...   9459 K 19 v b) izredni dohodki Za Ciril-Metodov obrambni sklad 4944 K 69 v
Vsota vseh prejemkov   14.403 K S8 v j
IL Izdatki
a) redni izdatki plače   učiteljem, nakup knjig podpore šolam, nakup posestev
skupaj  .... 35.229 K 20 v
b) izredni izdatki za Ciril-Metodov obrambni sklad
v času od 28. septembra do 28. oktobra 1909 prejeti in dne 28. oktobra naloženi prispevki .  .  5.169 K 69 v
skupaj .... 40.468 K 89 v torej primanjkljaj . . . 26.065 K 01 v ki se je pokril iz blagajniških prebitkov iz prejšnjih mesecev i. s. iz leta 1909 deloma iz leta 1908. _
Družba je imela letos t. j. v času od 1. jan. do 30. oktobra 1909 1.
prejemkov....... 137.043 K 52 v
izdatkov    ...... J 52.592 K 76 v
torej primanjkljaja 15.549 K 24 v ki se je moral pokriti iz blagajniškega prebitka iz leta 1908.
Bloveact In Slovenke! Podpirajte drniao sv. Cirila In Me-
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je umrla naša ljubljena hčerka 4064
Marica
v nežni starosti 5 let. — Pogreb se vrši v četrtek, 4. t m. ob 2. popoldne iz hiše žalosti Nunska ulica štev. 15.
Žalujoča rodbina Bozaan. -
Telovadno društvo Sokol v Zagorja ob Savi javlja tužno vest, da je splošno priljubljeni brat
Dragotin Kolenc
danes
"ačelnik „Sokola**
\ preminil, lragega rajnika bo v petek   'j \  . opoldne. 4086
Za odbor: Tomo Koprive     Ferdo Poljšak
podstarosta. tajnik.
Zahvala. «»
Za skoro brezštevilne pismene izraze sožalja, ki srno jih prejeli ob smrti naše ljubljene, preblage, dobre matere, oziroma stare matere in tašče, gospe
Neže Slavec
soproge posestnika, gostilničarja mesarja, itd.
bodi izrečena iz srca prihajoča zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njih tolažilo in spremstvo na poslednjem potu. Posebno zalivalo izrekamo preč. duhovščini, g. dr. Josipu Tičarju za njegovo požrtvovalno oskrbo povodom bolezni pokojnice dalje slavni požarni branbi in veteranskemu društvu Kranjska gora, ki so drago pokojnico spremili ki zadnjemu počitku. Iskreno se zahvaljujemo tudi gg. pevcem za ganljive žalostinke, in pa vsem darovalcem krasnih vencev. Končno srčna zahvala vsem, ki so spre-drago pokojnico na zadnjem potu.
Kranjska gora, 2. novembra 1909.
Žalujoči ostali.
Stanovanjska hiša
v Ljubljani
dvonadstropna, z dvoriščem in dvema pročeljema na ulico, z 10 stanovanji od 2 do 5 sob s pritiklinami, stanarina nosi brutto 4000 K. se zaradi rodbinskih razmer preda za 48.000 E in je od tega odšteti samo polovico.
Pojasnila daje samo kupcem naravnost, Križaj, v Krlzsvniškl nlici štev. 2 v Ljubljani. 3073
Svoji k svojem! 4067
Prva in edina češkG - slovenska tvrdka za
posreduje kupovanje in prodajo novih in starih klavirjev, kakor tudi prevzema popravila vseh sistemov klavirjev. Uglašuje „Glasbeni Matici", „Mladiki" in drugim slovenskim zavodom. Preglasuje pa brezplačno. — Vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno in ceno. Najtopleje se priporoča
G. T. J u rase k, prvi kranf.-slov. nglasovalec klavirjev
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 62 a, 1. nadstr.
Mesto poslovodje
Špecerijske, železninske sli žitne stroke, hrvaSkega in nemškega jezika tudi v pisavi vešč 36 let star moi.  Nastopi takoj ali po dogovoru. 4074
Vpraša se v uprav. „S1. Naroda pod 300» Skoro nov
in jr
se ceno proda v Ljubljani na Marije Terezije cesti št. 26, I. nadstropje. 408i
gospodična ali dijak
se sprejme 407S
na hrano in stanovanje«
Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«.
Sprejmejo se takoj
v« sis
pri a. Stager, Ljubljana, Gosposka ulica št 4. 5052
Kdor želi kupiti
4084
olhovke
in podloge za suknje
naj se obrne na Frana JLaiia, trgove«? V ložu« Postrežba solidna, sprejme se najmanjše naročilo.
Izjava.
Z ozirom na različne lažnjive te\ podle govorice, ki jih nekateri o meni razširjajo in s tem očeta, ki je v visoki starosti po nepotrebnem razburjajo, svetujem vsem naj to opuste, sicer bodem primoran dokaz resnice takega govoričenja dognati na pristojnem mestu.
Avgust Westerf
4065 magistralni uradnik.
rba
za osem  mesecev starega  otroka se
išče za takoj, za pozneje pa
no soba
Čimprejšnji- dopisi na ViijeminO Waitzer, Dvorski trg 3. 4083
Veliko presenečenje!
75.000 parov čevljev. 4972
4 pari čevljev za samo 9 K.
Ker je već velikih tvornic ustavilo plačila, so mi poverili, Ja velik oddelek čevljev se daleč pod izdelovalnimi stroški spravim v denar. Prodajam vsakomur 2 para moških, 2 para ženskih čevljev iz črnega aH rjavega usnja s kapicami, ga-loširane, za zavezovanje, z močno zbitimi usojenimi podplati, najnovejše oblike. Za naročitev zadostuje dolgost. Vsi 4- pari za samo 9 K. Po povzetju razpošilja
centralna razpošiljalnica čevljev
J. Gelb, Novi Sandec št. 182.
Zamena dovoljena ali denar nazaj.
prekorlstao
Sen, 4a bo mogla vsi reći vsem zahtevam.
MeteoratoSitno poročilo.
Vlili« Md amjea tt*2.
Srednji tračni tlak 7M* m.
E
CJ
> O
1. *
2.
Čas opazovanja
3.
2 pop. 9. zv
7.zj.
2. pop. 9. zv.
7. zj.
Stanje barometra
v mm
7387 7385
7378
7367 7359
733*0
2«
g- JJ Vetrovi n s
13 4 si. jvzhod
123 114
si. szahod si. jvzhod
Nebo
oblačno
130 si. jvzhod 9 11*1 Isl. szahod del. jasno
96 isl- jvzhod
megla
Srednja predvčerajšnja temperatura 11 V, norm. 71 • in včerajšnja 11*8°, norm 6*9. Padavina v 24 urah 15 mm in 0*0 mm.
4085
Naznanilo in zahvala.
Antonija Jančar javlja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njen čez vse ljubljeni in dobri soprog, gospod
franc jančar
zasebnik ln bival trgovec
po kratkem in mučnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče v visoki starosti, dne 1. novembra t. 1. ob 4. uri zjutraj izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb predragega, nepozabnega pokojnika se je vršil dne 2. novembra t. 1. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti sv. Jakoba trg št. 6 na pokopališče k Sv, Krištofu, kjer se je blagopokojmk položil v lastno rakev k večnemu počitku.
Obenem bodi vsem onim, ki so nepozabnega pokojnika tolažili v njegovi bolezni, ga spremili v toli častnem številu k večnemu počitku in mi na katerikoli način izrazili svoje sožalje, posebno še Častitim darovalcem prekrasnih vencev, tem potom izrečena moja najsrčnejša zahvala.
Prosi se tihega sožalja I V Ljubljani, dne 3. novembra 1909.
Hii   imate  bolečine? Od revmatizma, od protina, glavobola, zoboboU t Ali ste si po prepihu, prehlajenju kaj nakopali! Poizkusite z bolečine tolažečim, zdravilnim, krepčujočim Fcllerjevim fluidom z za. .Elsaflaid
To ni samo reklama. Tucat za poizkušnjo 5 K franko. Izdelovalec samo lekarnar Feller v Stobtd, Bzin trg 238. na Hrvaškem.
_ '' '-viasa-
45
71
463427
se odda ca Gosti m Ksinik 1M
nasproti strelišča, in sicer: eno stanovanje lahko takoj! dvoje pa s L fo-
bruarjom. 4070
Išče se
4068
stanovanje
s 3 sobami, kopalnico in pritiklinami
ca februarjev termin.
Ponudbe na upravništvo »Slov. zaroda«. 4068
obstoječe iz 5 sob, balkona in pritiklin, Vdgova Ulica (na vogalu Vegove ulice in  Kongresnega trga). SO Odda
ca 1. februar 1910, cvent. tudi se 1. december.
Poizve se pri hišoiku tam. 4063
deček
14—16 let star v trgovino mešanega blaga pri 4052
J*\ Žigosa t Skojji ML
4035
Svsže odpadke od kuhanja
ellV  m  hrušek,   izvrstne za krmo prnšičev kakor tudi za  gnojenje njiv, Oikićsja v vsaki množini in po vsaki ceni veiežganjarna sadja 3926
l nra i im. v Lili
poleg Kosi er j sve pivovarne. Dobro izpeljan
z 1 ali 3 sobami, na željo tudi kopalno
sobo se odda za februarjev ali to za januarjev termin v Prisojni
nlid 3. Solnčna lega blizu južnega kolodvora in nove vojašnice.
Več na Poljanski cesti 10/1.
Proda 80 pod ugodnimi pogoji dvonadstropna v Škof ji Loki štev. 11,
z več sobami, s pritikli
sami in sadnim vrtom,
ležeča ob vodi, in zato posebno pripravna za kakega obrtnika, ker se lahko uporabi vodna moč.
Natančneje se poizve v kavarni
Karli* v tfkofji Loki. 40os
ne in louHe cvetlice, pla-
v   zelo   prometnem   kraju   ob Bofe,
železnici se proda pod ugodnimi
pogoji  z  inventarjem   vred ali brez
njega. 4057
Pismena vprašanja pod „koto!" na upravn. »Slov. Naroda«.
Vojaščine prost
s spodnjo gimnazijo, 21etno prakso v podjetniški pisarni (Schichtenkor.trollor) z znanjem slovenščine, hrvaščine, nemščine ter nekaj laščtne, sprsjine vsako službo. Ponudbe pod „J. B« 100" na uprav. »Slov. Nareda«. 4066
r
lepo stisnjeno (prešano) in zeleno, sušeno v senci, da obdrži stanovitno barvo
prodaja Tomaž Kom a c, Soča it 49 na Primorskem.
Vzorci in ceniki poštnine prosto in zastonj. 4023
Sprejme se v špecerijsko trgovino
in
prodajalka
Oziraio se bode le na strokovno naobražene reflektan-te z večletno prakso in dobrimi priporočili. Pogoj jc znanje obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi. Služba je stalna, plača po
dogovoru. Ponudbe  z   izpričevali na upravn.   > Slovenskega Naroda« pod .,4046".
Brzojavke: Golob Šiška.
Naznanilo!
Slavnemu p. n. občinstvu, gostilničarjem, trgovcem in dr. vljudno naznanjam, da imam v zalogi
vsakih nraiii lastnega izdelka
na razstavi v Parizu   1901  najvišje  odlikovanih,   kakor  n. pr..
gnjaii (šunke), vsakovrstno suho ln sveže meso; franko-
brodske, branšviike, cerveladl ln kranjske klobase 1. dr.
Cene nizke. — Cenike pošiljam na zahtevo franko. — Blago pošiljam proti povzetju. — Za solidno in sveže blago, kakor tudi
točno postrežbo jamčim.
4082
Z odličnim spoštovanjem
Franc Golob, mesar in prekajevalet Sp. Šiška pri Ljubljani.
Telefon štev. 183.
Važno za inženirje, stavbne podjetnike, hišne posestnike in hišne upravitelje.
Proti sajam in prahu popolnoma varno zaprt dimnik, kjer je tudi vsaka nevarnost po ogni« iikliactaa, omogo-
čujejo samo
patentna dimniška
dvojnata vrata
s trojnim proti ognju varnim zatvorom.
(C. kr. avstr. patent št. 26.175 od 1. junija 1906.)
Konstrukcijo teh dimniških vrat, ki se lahko dajo vstaviti V novih ali pa že V starih poslopjih, so strokovnjaki že večkrat preizjcusili in splošno pripoznali tem dimniškim vratom prednost pred vsemi drugimi. — Mastni magistrat lfabl|aaskl pred-pi suie ta vratca z razpisom 21. avjrusta 1907; aaislal fUvar kran|skl pa jih priporoča z okrožnico z dne 11. maja 1908 vsem županstvom na Kranjskem.
pojasnila daje       ^ STRI CEL J« dimnikarski mojster.
Debivajo ae v vseh ielezninskih trgovinah ali pri L. Atrloljn kakor
CZ
4023
Fonaroianie
tadl pri tvrdki Avg. tahkar vrat M katnafo po
gostilna
s sdo dobrim prometom, v
Natančna   pojasnila daje •friiak, Ipc* SUka IM.
Kram
LUZE>
največja iabera v svfli ln dragem :-: modoma blago tudi po meri. fce
Vsakovrstna krila, perilo In otročja obl+koe
priporoča po oefaltttb
M. KRISTOFIĆ
■Ta« TU it. M.
. Suttnei*
LJubljana, Mastni trg
razpošilja 3666
ure, zlatnino in srebrnino
na vse kraje sveta Obrnite se zanesljiva na domačo slov. tvrdkol
Veliki novi
cenik zastonj! novost!
Mata. tenka, prava
ĐikeUa flnlcer-Ros-
frflllf nj* na 6 kamnov, pokrovi osta-iiUjiI UlO nejo vedno beli.  prav na-aneno 36 ur idoča. — £9** K 4*50.
Srebrne ure od 6 kron naprej,
Večletno jamstvo. — Ako blago ne ugaja, se
denar vrne.
Sokolsko vorlžitico s slov. trakovi
nikelnasta E 1*20. srebrna E 5-—.
t Ugoden ai ku p sstanksv
►€*mr cefira, barhenta, flanele, ovala itd. lepo razdeljenih v kose od 1 do 8 nutrov pošilja po povzetju
vrlo znana izvozna trgovina
V. J. Havlf ček a brata
v Podebradeh. fjojr fjOJ- sjojr  NareAits takoj
Priporoči i« 852
Vaše blagorodje!
Vašo cenjeno pošlljatev smo obdržali z največjo zadovoljnostjo, hočemo ostati še nadalje Vaši odjemalci in priporočati Vašo cenjeno trmo svojim znancem J V.
Frydek, 14. januarja 1(08.
Puh (Styria), Globus, Regent in drugih specialnih znamk ter : posameznik dolov.:
Izposojevanje koles
Ere Jem kolos za emaj-ranje, ponikl|an|o tor popravila solidno :::      ln oono. :::
X 2954
Karel Camernik
Ljubljana, Dunajska cesta št. 9.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega skubljenega perja R % polbe-lega K 2*80, belega K 4, finega K 6, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 8, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto.
IfavrffiMD ROeftiis bogato napolnjene, iz UUfllCDIS PKIDJC zelo gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rmenega inlet-nanking-blaga, 1 pernica velika 180 x 116 cm z 2 blazinama, velikost80 x 58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K It, s polpuliom K 29, s puhom K 31; posamezne pernice K 12, 14, 16; vzglavnica K 3, 3-50. 4. — Pernice 180X140 cm velike K 15, 18, *; vzglavnica 90x70 ali 80 x80 cm K 4*58, 5,5*58. Spodnja pernica iz gradla 180x116 cm K 13, 15, razpošilja proti povzetju poštnine prosto pri naroČim od 10 K dalje.
Za neugajajoče denar nazafall se blago zamenja. Ceniki o žimnicah, odejah prevlekah in vsem dračem posteljnem blagu ssstsal is sostalse preste*
►lagti
asa
INDRA-TEA
najboljši in najfinejši #afa
3773
Skladišča
so dajo v najem v Wolfovi ulici štev. 12. 4009
Več se izve ravcotam v I. nadstr.
Dobro idoča
gostilna
se sprejme.
Ponudbe  pod „Qo Stilna" na
uprav. »Slov. Naroda«. 4026
Več
sprejme Matija Tome v Spodnji Šiški šle v. 63. 4071
Knjigovodja
ob enem korespondent. izurjen, zanesljiv, slovenščine in nemščine v govoru in pisavi zmoier\ se v neki tukajšnji trgovski pisarni takoj sprejme. Istotam se sprejme tudi praktikant, absolvent trg. šole. 5061 Tozadevne ponudbe in poboji naj se blagovole poslali pod „A, B, 2G0" na upravn. »Slov. Naroda«.
mlajši, dober delavec z lepo, urno pisavo,
so sprejme v tvornici v Pragi.
Trgovske šole ni treba. Mesečna plača 120 kron. Voznina do Prage se povrne sprejetemu.
Ponudbe s prepisi izpričeval in fotografijo, ki se vrne. pod ,33448956*
posto restanto Praha Vlili poitov-ni tifad Praha 22. 4025
sprefsfa© taM©i
Anten Brccelj, Sa&jak štev. S.
mešane stroke, z dobrimi izpričevali,
išče sluifce.
Ponudbe pod „Pz1© dajalka21 na uprav. »S!ov. Naroda«. 401?
priprosto  in   marljivo,   tlsfel takol SltšŽ&G v trgovini z meŠan-m blagom na deželi. Naslov   pove   upravništvo »Slov Naroda«. 405č
Za odvetniško pisarno v Celju
se ISčef
JL
Naslov pove uprav. »Slovenskega Naroda«. 405t
tv   d »to it-s
278:
iz hrastovega lesa, nekaj skoro novih od 400, 600, 1200, litrov proda pc nizki ceni.
FRAN CASCIO
Ljubljana, Salenburgova ulica št. 6.
se odda takoj pod ugodnimi pogoji v najem. Natančneje se izve v upravništvu „S!ov. Naroda". |[
=«-»-11=11511=
!E
3E
SLOVENSKO PODJETJE
4077
FRANC SOU¥
I
LJUBLJANA, MESTNA TRG št. 22 m 23.
jo]
Tiskana in tkana bombaževina. — Bela in rjava kotonina. — Domače in angleško sukno. — Francoska svila. — Modno blago iz prvih tvornic. — Najboljše češko platno.
Popolne opreme za neveste. Oprave za hotele in stanovanja. .Največja zaloga preprog.
Darila sa Božič pod cono. Ostanki po tvorničkih •%  .-.  .\  conah.  ■■■ •■•
Solidna postrežbo! Nizke cene!
Isl
na lelodcn, crevih, nima teka« I
|e k hujšanju, naj rabi že več let I no želodčno ool|
1« bolan
in sagiblje preizicušeno
lekarnarja Schanmmni v Siockerau. za uravnavo in vzdrianfe dobro prebavo
rabi Schaumannove pastU|o toloddne ooU
bo nepriraerjajočl uspeh zapazil v dobrem Jpočutenju. 126
■ja     B       J v _       I   odstrani takoj preobilo že-
flJbOlOOCiniSI    SOI   lodčno kislino ,n Pospešuje
prebavo. Škatlica stane K150.
Pastilje želodčne soli
pripravne ia priletne, so' natao&no odmerjene m učinkujejo kakor želodčna sol. Omarica s 3 Šolami po 10 pastUj idodene soli K 1*90. —Po pošti pošilja najmanj 2 škatljid — ....._ po povzetju —— —————y
-C7
.X
mmm
mm
in trgovina
se odda s L Janiiarjeni ¥ na|eni
ali pa se event. tudi proda f|| po«
sestvo.   V hiši je tudi koncesija za žganj etoČ. Kje,   pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 4022
Uv-
IJeaja po najrazaovrttnejiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti  je   ugodno  zavarovanje na doživetje in smrt z manjiajočimi se vplačili.
„8LAVIJA"
raajaaaaa savaravalH« Sank« v Pragi.  - -«MWam a stala. w aataoiola. la kapitani« 98,323.486-35 aailkaatl draga vaajaaiaa zavarovalnica naše drsava
aaoaaOfcaasasaaoo upravo. ——
Vaa pajaaalla .aj.i
atlasi), i LjoJj.ii v aftr« i eosposklh nlican m. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz ^čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
38S2
Anton Polonc v
pri Zidanem mostu
priporoča svojo bogato zalogo
vseh vrst pšenične in koruzne moke.
Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dajo nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za g. pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Na zahtevo ceniki franko.
Naznanilo preselitve.
Slavnemu občinstvu si usojam vljudno naznaniti, da sem preselil svoj
brivski in frizerski obrt
v hišo na Sv. Petna ceati 32
poleg kavarne »Avstrija".
Salon za dame s posebnim vhodom in separiranim! oddelki. Poleg umivanja glav, vsakovrstno friziranje in barvanje las, priporočam svoj gorki in mrzli zdravniško priporočeni sušilni aparat. Izvršujejo se vsa lasna dela. Vpletke (Lite) striženib in zmešanib las v veliki izbiri. 3749 Z vsem spoštovanjem se priporoča
M. Podkrajšek
frizer za Pos?sd« ii dane, Sf. Petra cisti štet. 32.
3van ]ax in sin
v Ljubljani
Dunajska  cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
-IgJiSii voznih koles.
OC
EJ (5|
Šivalni stroji
za rodbino in obrt«
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
Pisalni stroji „ADLER".
368
prevzema
ter tudi daje materijal Josip Puh
Ljubljana,
Gradaške ulice št. 20.
Ceno! — Solidno!
Zastonj
Ikov m
dobite vzorce najmodernejših angleških, francoskih in avstrijskih izdelkov vseh vrst damskega sukna, ševiotov in drugega volnatega blaga, za kostume, obleke, krila in bluze. Takisto vzorce barhentov in flanel velelepe izvršitve. Nadalje vzorce platna, posteljnega blaga, gradla, sifona in namiznega blaga za opreme.   gner* SfUTlO Izvrstno blago "M
velikanske izbire. Cenovnik na zahtevo. Pri naročilu vzorcev naj se navede natančen naslov in željeni predmeti.
.\ /. Jfajvecja modna vsetržnica in razpošiljalniea modnega blaga .*. .\ Komenda Janda & Cie.
lf fkolsbnrg, Bllstke name t U 13, Moravsko. 3477
Ok
Zahtevajte
sledeče izborne snaiilne in čistilne predmete s
Za čevlje:
mast za usnje
v prid družbi sv. Cirila in Metoda
kremo „Ilirija", kremo „Frarfn",
za kovine:
mW~ čistilo
v prid družbi sv. Cirila in Metoda
„Polerln" ji 1 m „nirila«
za mrčesi
prašek »Dalmatin"
v prašilnih škatljicah.
Te predmete, ki se dobe v vseh trgovinah, zdeluje domača tvornica kemičnih izdelkov
Golob & Volk,
Ljubljana. 4007
Kvaliteta izborna. Cene povsem konkurenčne.
C. kr. avstrijske  <jg^   državne železnice.
Izvleček iz voznega reda.
W#3lls*w<Bna  od *
Odkod Is Mabllane (luž. zeL)
/■Od zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbil, Beljak, jul. tel., Gorico, dri. žel.. Trat, c. kr. drž. žel., Beljak (čez Podroščico), Celovec
7*20 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Kudoifovo, Stražo-Toplice, Kočevje.
S*25 dopoldne. Osebni vlak v Smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrcščico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin.
ll>40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorico, dri. žel.. Trst, c. kr. drž. žel., Beljak, (čez Podroščico), Celovec
I 32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Kudoifovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3*28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c kr. dri. žel., Beljak, (čes Podrožico), Celovec.
0*23 zvečer.   Osebni vlak v smeri: Tržič,
Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podroščico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin.
7*40 zvedor« Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje
10 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, dri. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak, juž. žel,, (čez Podrcščico) Prago, Draždane, Berlin.
Odhod Iz Ljubljane (državne železnice):
7*28 zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. 2*00 popoldne: Osebni vlak v Kamnik. ■70 zvečer: Osebni vlak v Kamnik.
c»iarts*i»s**m leoe.;
Prlnod v Izubijano (fazna zelenico
7M2 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draž dan, Prage, Beljaka, juž. žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča.
8B02 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Stražo* Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11*23 dopoldne: Osebni vlak is Berlina, D raz dan, Prage, Celovca, Beljaka, juž. žeL, čez Podroščico in Trbiž, Gorice, diž. ŽeL, Jesenic, Tržiča.
2*09 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4.10 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Gorice, drž. žel., Trsta C. kr. dri. žel., Jesenic, Tržiča.
6*49 zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Drsi* dan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podro ščico), Jesenic
8*42 zveoer: Osebni vlak iz Beljaka, juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podroščico), Trsta, c. kr. drž. Žel., Gorice, dri. žel., Jesenic, Tržiča.
9*07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže* Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
Ila08 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca. Beljaka (čez Podroščico), Trsta, c kr. drž, žel., Gorice, drž. žel., Jesenic.
Prihod v Ljubljano (državne železnico) 6a40 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. 10*59 dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika. 010 zvečer: Osebni vlak iz Kamnika.
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednji evropejskem časa.
C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu
se sprejme takoj v trgovino že-
ieznine in špecerije, ki je dovršil
vsaj ljudsko šolo in je star 14 let.
Trgovina z mešanim blagom Fran Gustin v Metliki. 4029
Pozor!    40 3 Pozor!
Okusno doma izdelane
18, m m
se dobe sd sedaj naprej vsake soboto in nedeljo
v
restavraciji pri Zlati ribi.
Vsak petek morske ribe. Sprejmejo se abonenti na hrano
po zmernih cenah in ob točni postrežbi. Priporoča se Beti Pilko-Kos.
umetni in trg. vrtnar
fjnbljana, Kolezijske al. 16
se priporoča za
nasaditev vrtov, parkov in balkonov. — Veiika izbira cvetočih in listnatih rastlin, vrtnic, prezimujočik cvetlic fcereae), krasna cvetlična grmovja, koniiere, cvetlice za okna in balkone.
Izvršuje šopke, vence in bukete
za razne prilike.
Delo umetniško okusno In po
solidnih ceneli. 1542
Trgovina i cvetlicami iN.
Naročila na deželo hitro in vestno.
i\¥> ■   *"n -------—
J£adi ogromne zaloge
prodajam jfe sedaj pod tovarniško ceno:
obleke, površnike, pelerine in yimsk& suknje za gospode in dečke; jopice, paletote, mantile, pelerine, kostume, krila in bluze $a dame in deklice. — Velika izbira kojuhovinastih ali s koiuhovino podloženih predmetov k<*kor: kratke, mestne in potne Košuhe 3a gospode; jopice, boe, mv/e in garniture
$a dame in deklice.
O. j$ernatovič9 Angleško skladišče oblel^
M4t JLjubljana, Mastni trg. j&eo. 5
5 kilogramov
384
Telefon št. 287.
Telefon št. 2S7.
Ljubljana, Stari trg št. 19
3953
priporoča
najboljše in najokusnejše sanke, pripravljene po praškem načina, raznovrstno prekajeno in sveže svinjsko meso od m mladih domačih pitanih prašičev, dalje raznovrstne klobase, ES hrenovko in sslslade        vsak dan 2krat sveže "
Poeta« poUlJatvo 06 5 ko aaprej p« povzetju.
Za izborao blago, točno postrežbo, solidne cene, jamči in se priporoča zgornja tvrdka.
e kove
zajamčeno prve kakovosti razpošilja po povzetju za K 4'— poštnine prosto na vsako avstro-ogrsko poštno postajo
Mihael Valentin Schik
z?ixnaf VII 4, Lerchenfelderstraase štev. 67.
J. Zamljen
čevljarski molater
1 v UnblBDl. Kongresni trg Jtev. 13
se priporoča za vsa v svojo stroko 349     spadajoča dela.
3z3duje prave gorske in telovadske čevlje.
Hat debelo in drobno po niskih cenah priporočam svojo bogato založeno
trgovino
z salanterOsklm In vseh vrst kramarskim blagom »* In pleteninami.
Devocionalije
ia vse vrsto blago sa 00*1« pota,
lonon zon mu. ssnsm
Jlnton Škof
•s aafBOOt •?eiztfber|ev us4odnfli ■*•
Bunta c ti« ssnn A r
^mjmm\
17
A2B
D.
AH
5
77
p
k
CM in Metodov to)
2891
v uritUk    10, 20, 30, 50 h 70 rta.
ki se prodaja t prid etnik* »V. ttrila tal Dobiva oo povsod. Dobiva oo povsod
Glavna zaloga pri Prvi alov. zalogi taja le
v Ljubljani, Rožna ulica fttev. 41.
o
V
i
JE
innr=H5ir
31!
1591
Krasne
Si
obuke za dame
po znano najnižjih conah, priporoča
on A. H-
Ljubljana, Stari trg 21.
KloHuKs spiEjemasi v popravilo. Zunanja naročila izvniiiera tetno. Žalni klobuki vedno v zalogi.
3H3C
3S1E
10
Zelo važno za trgovce in obrtnike! |
er Imam še precejšno zalogo
(75
■
S
I5*
za leto 1910
in je sedaj skrajni čas, da si jih vsakdo nabavi, ker bode gotovo v najkrajšem  času zaloga pošla in se Vam tukaj ttttđi zelo ugodna  prilika,  zahtevajte  VZOrCOj  katere radevolje pošiljam na ogled. — Z velespoštovanjem
r. Iglic, Ljubljana,
Mestni trg št. 11.
o>
h
•71
a debelo in drobne!
Josip Stoje
si usoja naznainti si. občinstvu, da
g£ zopet ordlnnje S
i. sicer 4043
dop. od polu U. do polu 1. in pop. od 4. do 5.
UHtljan HikliStna (»ta itn. II
pristal kranjski
lanenooljnati |irnež
Oljnate barve
v posodicah po Vi. I k| kakor tndl v vetjih po.edib,
fasadne barve
a kBt, po vzorcih.
Slikarski vzorci
ta papir za vzorce.
Jaki
prahu angleški za vozove, za pohištva ta za pooe.
Steklarski klej
(kit) priznano ta atrokovmo preizkušeno najboljdL
JCarbolinej JKlavec (gips)
za pooobarje in za stavbe.
prve
vrste
Čopiči
219
iosacega izdelka za zidarje ta za vsako obrt
priporoča
^Rlolj JCauptmann
v fjnbijani.
Prva kraaiska tovarna oifnatUi barv, llmoiov, Jakov hi ateklarckega klela.
Zahtevajte caikel
o o
1
»naje
Odda se takoj v najem restavracija „Puntigamska pivnica" na Sv. Petra cesti št 47 pod ugodnimi pogoji. Koncesija je na hiši, prostori so vsi opremljeni. 4003
K K X
K X X
ol^C
Modni salon
Castitim damam priporoča
: klobuke
ie najfinejšega okusa
ga Škef-Vanek
::  pod Trančo. ::
Žalni klobuki ve&no pripravljeni Sako Mi venci s trakovi in razne cvetlice, :: čoma {zgotovljene, s
X X K X X X X
3711
Jrfpdni salon
priporoča cenjenim damam
klobuke le najfinejše izvršbe. Žalni klobuki vedno v zalogi
Palaca cestne hranilnice.
Prešernova ulica*
Pozor kolesaril I
Edino zastopstvo za Kranjsko
za prava
860
Puchovo kolesa
Puch-.Special« K 150 v
Ker prodajam brez potnikov, vsled tega blago veliko ceneje.
lfCurierlf-kolo  K 115 £
Riikilift pnevmatike Reitiiofferje« |
Najboljši  šivalni stroji od h
66 K naprej. I!
Za prekupovalce ista cena, kakor £
v tovarni.
Ceniki zastonj in poštnine prosti. Z odličnim spoštovanjem
Fr. čuden
urar in trgovec v Ljubljani.
i
P
■o
s.3
S al e» o« < o rt o*
5TO.
n j«
B J w S
ti' s
9
8J
Priporej^m so za izdelovanje kožuhov vseli vrsi, kakor tudi damskih jop? ko!ea*jev» mufoy.
V zalogi imam vodao veliko izbiro rasla vrst kožn-hovine. Sprejemam popravila vseh v fo strsiso spadajočib predmetov. Izdelujem vse po najnižjih cežiaa.
Jn
Pet?a cesta štev. 21.
3919
BONC
Vsem cenj. odjemalcem tem potom vljudno naznanjam, da sem-z današnjim dnem opnsiil zastopstvo valjčnega mlina gosp. Vinko Majdiča v Kranju In gosp. P. Majdiča v Jaršah in da bodem nadalje prodajal
vse mlevske izdelke najboljše kakovosti iz svojega lastnega
valjčnega mlina v Domža
ki sem ga popolnoma preuredil in opremil z najmodernejšimi stroji.
Zahvaljujem se cenj. odjemalcem za njihovo dosedanje zaupanje in naklonjenost ter upam, da mi je ohranijo šc nadalje.
Postrežba točna, cone zelo ugodne.
Pisarna in skladišča: Vegova ulica 6 (v Kniar|evi hiš! poleg realke).
Telefon inter. Itev. 129« 4050
Ljubljana, Oesova ulico stev. 6
Izdajatelj in odaovorni urednik Rasto Pustoslcmiek.
lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
GC