PnStnlna pličnna v gotovlnl. XIV. lellnlfc. 1936. lultul 20. 8. nuniofs. MSseine verske novine« Vu imčni prikmurske evang. šinjorije redilei I vddavnlk t rUSAR JdNOS, Murska Sobota. Rokopfsi se morajo v Puconce poSilati. Ček računa št. 13,586; itnč »Duševni list" Pucond. Cejna na cejlo leto 20 Dln., v zvdnslvo 30 din., v Ameriko 1 Ool., edne numere 2 din. . >-- Izhaja edn6k na mčsec. ¦ ,• Naprejplačllo gorivzeme vsaki ev. diihovnik i vučitel. Delo. HARI LIPOT ev. duhovnik. Liidjč preveč različno mislijo od dela. Dosta lfldi delo za preklčstvo i za kaštigo drži. Na žalost resan jestejo Itidje, šterim je delo v njihovom celom živlenji prekle-stvo 1 kaštiga bil6, Zmislimo si samo na preminočega vržmena galarobe. Celi dčn so tam pri broddrnici sedeli. Kakkoli vr6-če i močno je peklo sunce, obri njihove gla"ve je zopston tulo silen morski vihčr, tiidi v tom groznom vihčri so mogli go-niti broddrnico, dokeč so roke ladale, do zadnje m6či. VeČkrdt vidimo strašen kep, kak nam liidi kaže, ki z dugimi smečenimi vlasami, z obraza tek6čim znojom, od strašne bo-lečine spdčenim obrdzom vlečžjo jžrem. Žile njim p6kajo, telo njim krvavi od ostroga biča, ali zopston, jdrem li dale trbž vlečti, dr za njimi stoji z ostrim bičom če-meren i preklinjajoči pdznik. Jeli je v na-šem živlenji že nš bilo takšega časa, gda smo tak občutili, da dosta več dela mamo, kak smo ga pa zmožni opraviti, i da smo ttidi mi takši trtidni robslugi, štere vsakdenešnji žitek z ostrim bičora vsigdar napretira. Zaistino dostakrat dosta ludi na sebi za preklestvo i za kaštigo čflti delo. Jestejo nadale liidje, ki delo samo za potrebno lagvo spoznajo, za prisilno pri-liko kriiha pripravlanja. Ne je prijetno, ne je dobro, ali brezi toga pa nemorem ži-veti, živeti pa morem, ka naj začne člo- vek, prisiljeni sem delati, pravijo ništerni. Tč človek nigddr ne liibi svojega dela, on je navžden robsluga, ki samo zdto dela, naj more živeti. Ttidi mi v svojem žitki vidimo takše prilike. Dostakrat smo neza-dovolni i pravimo, kak leko i dobro živčjo nikaki, mi pa n6č i dčn z znojom Iic svoji moremo delati, da si eden falajček krflha pripršvimo i takšega hipa z britkostjov pitamo, zakaj moremo mi tak dosta delati za mdli lon, za malo pldčo, drfigi pa malo, ali pa nikaj ne i donok velike pldče majo, dobro živčjo. Tdkšega hipa tudi naše delo prosen robot postžne. Dobro si zamerkajmo, da je naše delo ne kaštiga, ne prekl^stvo, nž potrebno lagvo v žitki človeka. Delati nam je sam Gospo-din Bog zapovedao i to ne kak greha kaš-tigo, nego že pred grehom prvoga člove-ka. T6 zapoved je vodao Bog, gda je stvoro ete svšt: Napunita eto zemlo i včinta jo sebi poddno. Kak se je td zapo-ved razglasila, od tistoga časa na zemli ne samo človek, nego tudi vsako drugo stvor-jenje nestanoma more delati. Nindri mali vetrič dolistrosi z dreva eden mali žalod, te v zemlo spšdne i tam se žitek začne v njem. Edndk se razpoči klica i začne de-lati, gorizdigne težko griido, začne rasti i na zddnje zmžga. Kelko dela je bilo po-trebnoga, dokeč je maMa klica voprišla z zemle. Vopride z zemle i po letaj veliki, gizddvi hrdst postane. Ali kakše veiiko delo opravi eden pdvuk, gda vse modre inženere osramoti i nezgovornov prilič- Stran 90. DOŠEVNI LIST juliuš 20. nostjov spSete svoj visečl raost od ednoga graa do drfigoga. V naiuri vse ?erao I pctrpHvo dela, samo človek se gostokrai zburSržva mtd i pod delom. Z toga sveklo vidiroo, da je falinga nš v deli, nego v človeki. Mi ns sraemo porabitl, da vsako delo Boga rtiore siflžiti. Bog je delodšvec i rai smo pa vsi njegovš delavci. Dosta Jfidi delo zaio čfiti za preklLst?o, Lr so nS verni, poajzci boži delsvci, nego nafiicojencga obržza berišje. Ki liibi Bogd on se tx bo zbuitavao sied deloaa, it koga is< tinsko ICbimo, za tistogs vse i kakoli včmimo. Zakaj mati tak venio opržvla svoje delo ? Svojo moč, tnladost, svojega obraza rože gori&idfije na dela oKad I m njčni viist&j nigdar nega tožbe, Sr ona istinsko Ifib' tisioga, zs koga opiš?Ia svoje delo, lubi s?ojo deco. Liib« Boga, Mak svo-jsga deiodavca i tak bodel znao liibiti tedi svo|e delo. V toi-n pdpetje rižparaet vzemei, da je Bog tebe ne šJdo prekun6S:i ! poka-Jtigati, gda te je na deio sivoro, — nego blagoaJoviti. ; Na nžši niezOvaj se je zda tfidi edno veiko i najlepša delo ztčaolo, zda se opiš?!?. žetva. Težko, žmetno je t8 delo, zda dosta zrsoja stef^ z obržzov, na konci dneva trQdno postane čSo-veče telo i zel§ si počinek. Bratje i sestre, k! zda od raae fllre do kmičae n65i delsite na n)i-vaj s kos6?, z srpom, v snopje v^žete, v križe sklšdate 16 boži dar, žito i pSenJco, oh lfibte preveč žetve Gospdda, tak se ne bode nirraras3|e, nego z srca prihajajoča niolitev zdigala cbrfnaši blagoslovleni mezdvov pr6ti nebeskoj vsini. Ar vekiveSna Istina os'žne, ka gospodin Bog vsžko verno delo oblons I b!»goslovi. Primož Trubar. Prva spoznanja. Humsnizirjui je odoboditev znanosti od navuka kafholičanske cerkve. Ne je ščela zsanost več cerkvi s'fižitj, od n\6 pitati, ka slobodno vči i ks ne, nego nazaj so šli k starim pogdnskim pisatelosB i manstvtnim delavcoto. Nazaj so šli k z^četki, k vretini zoaaosti i vo so šli v naturo š tam so iskali kini'e znanja. Ali ne samo v svetsii! znanosfaj, tQdi pri zbrodja^anj; svetoga pistna so se oslobfidili včenjd kathoIičaRske cer~ kve i tiidi et! so nazaj ili k vreiin;: k si 6!omi pismi. Če so na verska pjtanja fskaii odgovore, so ne vučiteie cerkve i dogme žinstov spitavali, nego s s*čtoga pisma so iskali odgopor na vsa verska pitanja. Tak je humanizaiuš pred Luthe-rorn že glšso potrebo čtenja svetoga pisma I predge, s iteri bi naj spozao nirod to čisto biblijsko istino, Zametavali so diihovniški celibat (t. j. ka se diihovniki nesmijo ženiti), kloiterski žitek. čežč^nje svžtcov, rčraanje i post kak člo-veške nastave, Etak je Primož Tiubar pri pfišpeki Bonomo, etom velkoK- p.rijateli huiranizrmuša, priliko rneo Krivda i pokora. Romau, pisala: Kovatš Prida. Poslovenčo: SILVANUS. XXXI V soboto veUr je Lfchtegg Haas prilo, a!i sam. Herbert ga je z kočfijorn čako na kofodvo-ri, pred šteroga je toga punokrvnoga čarnoga konja tneo oapreženoga. »Servus, prijdtel, ja gde so pa ovi d.figi ?" ¦ »Ofli ne pridejo, Hsrbert. Fred je pčera eden telegram d6bo, naj ?čss! domo pride. Nikša tetica njegova je mrla i te knjemi priraSčeni Egon je lQdi žnjta odišo. Tak se zda sarao z -tneno.n tnoreš zadovoHti.8 „71 misliš, Hans, ka si mi t! moj nžjbogši prijdtel Ka je kaj drugo novoga?" MNiica ne znamenitcga. Ka pa kaj delajo tvoji stdri, se je kaj veselio oča nad tvojira uashajotn ? I ka deia ta lepa ziata Rezika ?" Hans je Ičpi dečko bio, z kmično barnasti-mS slasarai, z vlsikim čelotn, z plavimi očmi ns skorom ženskom obržzi, z rošlimi vfistami, z ited so se lepi beli zobjd sveilili, gda se je srnehao. KW, pusti jo", er(6 Heibert slabe vole, »ešče boi jo zadosta lehko vido. Cela kfsHina je grdtala žnjfc od koledi tr*ao. Človektak rais!i, ka z ednim tretjira si zguča>a, ki je niti ne na~ vzoči, či gda tž eden odgovor dobi od nje. T? znaš, Hans, ka jas vesele žene marn raJ." BZa Božo vo!o. Herbert, ravno takše dekline so lepe, ali pfistfmo rajši to, za t^be je gvfiSno dugočasno." Ta prijatela sta st po poti od vsega mo-goSega zgučž?ala, tak da njima čas hitro tnino. Ali gda sta se k Ehrbacherovoraj mlini približš-vala, Hans je vedno bole raztorjenl grato, ne-mčrno je poglejUvo na okna, či bi gde Reziko juliuš 20. DUSEVNI LIST Strdn 91. že v mladosti se napuniti proticerkvenoga diiha, DrDgi slovenski evangeličanci v Ljubljani i drfl-gi varašaj so se — kak dijaki višešnji S61, tr-govci i niešlri — v nemškoj držžvi spoznali z Lutherovim navukom, kak vodiiel slovenske re-fornjacije je pa na dorcačoj zerali zraso. Rinč tak kak Luther je tQdi Trubžr, začnovši pri vče-njej humanlzmuša vse dale i dale šo, od ednoga spoznatija do drflgoga, ssigdar globše v zaraz-mevanje čistoga evangelioma. Ne je vzeo on od nikoga prek ednoga že gotovoga cavuka, nč je bio njetni prišparani oni trfld, naj bi po lastiv-nom dilSe?nom deli, po lastivnotn iskanji i zbrod-javanji dozorevo v slovenskoga reform&tora. Bonotno je talentiranoga mladenca tak po-Ilibo, ka njerni je dao edno faro, če todi je ešče nč bio posvečeni. OprL?Iaoje svoje fare je TrubSr na ednoga kaplana zavGpo, on sam je pa šo na-H\ v Beč nadaljavat svoje včenjč. K zrokom re forraacije sliši tiidi eta kupčija s faramS, gda so naimre duhovniki meli tri i pet i celo več far, iteri dobodke so vživali, delali so pa za nje sla-bo plačani i nezevčeni kaplani. Ete greh papin-ske cerkve je omogočozda Trubari nadaljavanje njegvoga včenja. Po dve leti se je doni6 povrno v Trst, gde ga je škcf posvčto za dQhovn!ka. Zda je začno TrubSr v d?advajseto?n leti starosti svoje duhovniško pozvanje eJče kakve-ren sin katholičanske cerkve, ali v sebi nos&č Se klice novoga spoznanja. Že njemi je zišio sunce svetlostij Lli ešče je ne razegnalo kmico, Stera ga je okcli vz^ls. Poleg s?oje fare je vživo eiče dohodke cdjske i laike kapJanije. Že njegvo Š6-lanje, zosebno pa piijatelstvo s humanistom Bo-norao nam da raisliti, ka je Trubar v načišem duh! začno predgati. kak so pa njegovi gmaj-narjc včeai bili. Že zda se je čfito Trubšr poz-vancga na dve veliki dužnosti: seznaniti spoje vernike s čistim evangeliomom i bojflvati se proti r6marsklai cerkvam. A!i čiijmo, ka pravi od toga sam Trubžr. V ednoj svcji knig piše: ^Pred osem inu dvaseti leti, tedaj, kedar sem v Loki per Radečaju far-mošter bil, je bila gori nad Kompolom v vino-gradih ena baba i ta se je svetila iiiu pravila, de s?. Sebastijan inu sv. Rah vsako nuč k ni prideta, ž no govorita inu velita, de se nima na tirn hribu nad Kompolom ena cerkov sturi inu sezida ; ako tiga ne deju, taku hočita čcz te ludi inu čez živino tak pomor inu žlize (kugo) poslati, de tsa!o ludi inu živine žive ostane ..." I carod je ržsan vervo, ka sta se onoj ženski svčica skazala i v svojoj bojazni so žč ičeil njicaa cerkev zidat«. Trubdr je iorni tak raočno proiipredgo i gučo, ka so ga verniki žčeii zbitf, tak ka je mogo od nji pobegnlti. T6 je bilo naimre rdnč v oaom vresneni, gda je po celoj Štajerskoj kfiga morila. Lfidje so to nesrečo z zidanjeai kapei i cerkvč žželi od-vrnotf. Tak je te Trubžr na več raestaj njogo zaglednot! raogo. Herbert ]e z špotlivim smehom pHsto ciigJe hole nn ik\l i je m svojega nervdz-noga prijdtela giedo. Eden vesdli srneh je vzčo na patnet na toga obrazi i je naslediivao njegov pogl6d. Edna velka čreda kiir je bila na dvorišči štere so zrno za zrnorn poberale gori to kukorco, štero njitn je edna visika dekiina v svetlom gvanti sipasala med n\L Na rogatanje kočOja se okoliobrnč i ravno v Herberta oči pogledne, lica nje bleda postžnejo, se obrnč i notri beži v hiio. Na drflgi d^n sta ti dvž prijatek v tnliu šla. Hans je ne popfisto Herberta prositi, dokeč ga je nš nagučo i sta se na pot vzžla. Vu ko« ledni počitnicaj sta večkrat bila gosta v Ehr-bacherovotu tnlln!, sta vživaia Petra slabotne misli i njegove sirove reči sta za špšs vzeia. Rczika se je vedno dobro poskrbčla za g6ste i se je vedno vesžlo smehaia. Te je ešče Herbert rad priio v ralin i zda ga pa z silov trbelo prositi. Vu hiaden, sveSel irndc sta stopila, Hans je v kubtijo pogledno. ,Gde je gospodičina Rezika ?" ^- »Gospodičina so zgoraj vu hiii!" ¦ i BAlso, Selzarn cdpri se ?" --"«¦' Rezika je z ročnfm deiom vu rokaj sedela pri stoli, sploj vu misli ?ton|ena, samo gda se je ze obdrugim zrogžtalo m dveraj, je povedala eden raji »Napre,,. »O, dober večer!" Reziki je rSčno delo nedovždoč z rok spad-nolo 3 nanjega je stopila, kak je tema dvema prijalelema proii š!a. Zosagano je st&nola 1 lica so nje v erdčSem plSmni gorele. Herberf je strs-njeno vz^o na pamet t6 i čadflvajoč je gl<5do vu nje čarne oči, Z tdv deklmov se je resan ne sSzpozno. Močno je bio osvedočenJ, ka je te vesčli pozdfdv za Hansa valao i njč vroči po-glčd je donok na njega spadno. Stršn 92. DOŠEVNI LIST juliuš 20. protistanoti onotni pržznavernomi raiš!6nji i laž-nivoj poboinosli, kak da bi s samim zidanjem kapel že odvrnoli vsakšo nesrečo. To je bio oni poganski strah pred svčtci, ki istfna pomagajo ali znajo tiidi straino škoditš, Če je zadosta ne čestijo. Na ednom drfigom mesti so pa" z istcga straha kloiter ščeli zidati. Od toga dela pravi Trubar: »Unda se je tudi ena vduva . . . inu en muj stric Gregor Trubac mlinar so se tudi vedau svetili inu pravili, kaku se mtn Dlvica Marija perkazuje ino hoče imejti, de se na Silevfci ni en nunski klošter sezida." Od toga so te dfi-hovniiki dobro živeli i velki hasek mel?, ali Boža kaštiga je nč v6osfžla — kak Trubar pjavi. Dii-hovnika je naitnre njegcv s?ak bujo, hajdulca so Torki zgrabili, njegvoga strica je pa edno drevo bujlo. V svoji sveti čemeržj prasi Trubžr, ka de vrag vse one, ki tak norijo ludstvo, cd toga haske vleččjo i vse one, ki etoml delš proti ne staaejo, dugo kilho v pekii, če se ešče prl vre tneni ne povrnčjo s (e blodnosti. Z vsega toga vidimo, ka se je Trubar v etoj prvoj d6bi svojega diihovniškoga pozvdnja krepko borio prdti onomi blodnoml včenjej ka-tholičanske cerkve, kak da bi Bog na ednom mesti bole poslOno molitve, kak na driigora i bi zatogavolo verniki romati mogli okdli na takie krdje, gde je Bog boJe nazoči, kak indri ; kak da Boga ne bi mogli v dlihi i istini moliti — kak svojega liib!6noga nebeskoga O5o, ki je blflzi vsakšemi, ki k njemi kriči, nego bi se z zidanjem kapel mogli braniti pr6ti čemerom ržz-ločni sv^tcov i si itkati nji nžklonost. Ali Trubžr se je ne zadovolo s tem, nžj samo drfige vči, drfigira kaže pdt k istini, nego znao je, ka je tfldi sam ežče nž pri clii, ka fiidi njemi vnogo fali ešče od toga, ia bi najšo celo istino. Pnščlivo je kiipOvo zato kn<'ge i dale se je sčio, dale je isko. Med drQg;tni je zosebno biblijsko razkladanje BulHngcra i Peilikana, dve Zwinglijevi vučenikov, pomšgalo Trubžra dale na poti reformdtorskJ spoznanj. Včenjej tej knig tr,A zahvallti, ka se je vse bole povnolavo nje-tni račun oni nžprav katholičanske cerkve, štere je za sad človeče blodnosti spozno. Eti si je osyojo Trubar tiidi zwinglij&nski ržvuk od Kris-tušove svčte večerje; ali v svoji veški gmanaj je od toga nej ščeo v predgaj gučati. S tem se dokonča prva doba Trubarovoga diihovniškoga dela. To so bili prvi stopaji, prva spcznanja, štera so ga do ce!e istine, do čiste vretine evangeliuraa tnele pripelati. (Dale.) Etak Kleklove »Novtne" (v. št. jun. 28) :\ vNaslediijmo Slomšeka, on vodl v jakostno živlenje i večno srečo v nebesa/.* Kako pa Sv. pismo ? /ezuš veli: »Naslediij me; jas sem ta pot istina i iitek; nišče nepride k OČI, nego po menl." BB6g dšj, Rezika, ne motimo te? Hans je že ne mogo doraa voprestiti, eiče dnes te šteo viditi i pozdraviti." Te erdčči plamža na njčni Ifcaj je na td neprifžkano vgasno. nAh tak, ti si sarao zato prišo. Bog da), gosp6d Lichtegg, lepo je od vas, ka nžs po-glčdnete, prosira sedite si." Mčrno i prisiljeno guči ona, samo teiko, da naj ddnok nika pove. ,O5a )e nš doma, vu včs je odišo ~" »Gospodičina Rezika, smemo oialo pri vas ostanoti, naj vam pomoremo tapotrošiti den ?" ,0 prosim, preveč me veieli, samo ka zmenom je jdko dugočssno." Herbert je slabe vole gledo vo na okno to pomali obračajoče mlinsko kolo, medtžm se pa Hans blfizi k deklini nagno i nje naržji eri€ vu vuha: nRez!ka, jas sem tak srečen, či vAs vidim." Ona njima je vino prinesla, lepo erdčče, itero je Hans z njčnimi viistnicami prigliho. Pun je bio dobre vole i vesčli je bio, či se je ona na njegov vnogi guč tii i tatn zasmehala. Her-bert je čiiduvajoči g!edo na njega. Že je preci kesno bi!6, gda sta se na pot vz^l* dorao idti, Rezika njidva je včsprevodila pred hišo. Vfiaš je niesec svčto na mtli obri njiv i tržvnikov, z daleča se je regic i žab bre-ketanje čiilo. Pred Ehrbachera hišov je celo morje korin i rožic cvelo, Hans je sfano i tti€: »Gospodičina Rezika, proslm edno korino za spdmenek na denešnji dčn." ttProsim!" i že je nasredi tned korinami slSla. Vu meseca posveti, z biedim obrazcm, kak je med rožaini Iskala, je lepša bila kak gdakoli. Edno eiče ne sploj vorszcveto rožo je vtrgnola. juliuš 20. DOSEVNI LIST Stran 93. Ka je z-lcrsfom sv. Dii Jestejo vcrniki, ki enostransko včijo od en-kratnoga krata sv. Diiha. Te tak naSehci zgfibijo pravi cio » pridejo w zžiblodnost. — Tč enostran-ski savus je prišo z Amerike i ]e rodiio gibanje takzvani »Pfingstlerov15 (Risaiski). Prva nevarnost toga rsavuka je, da giida drfige vernike po stram, ki so to ešče ne, ali pa nž v takšo formo doživeli ižkf oni. To pela do diihovne gizdosfi, štera se pa lehko konča z giobokim spadajom v-greh. — Bog ne dela po šabicnaj (Prigl. Jan. 3, 8). Driiga nevarnost je ta, da se takši človek zadovoli z-enkratoirn krstom sv. DBha" i nsisli, da je zda dober za celo žlvletije. Tak natehci pri demo vu falinčno g?Qšnost. T6 je bila tGdi zmota peleri nespanietni devic (Mat 25, 1—13). Tiidi one so samo ednok dal^ napunitl svojo posodo z oliora, ali ne je bilo to zadosta. Sf. pisrao nas včl, da se raoremo zraerom napunili dati s svetlffl Diihom. Posebno gda nas čžka važna naloga. V Ap. Djanja 2,4 čfdajo: J na~ punfeni so vsi z-Dfihom svetšffi", to je bio krsf dQhd. V Ap. dj. 4, 31 čf^ajo znova od fisle Jiid!: ,i napuajeoi so vsi s sveiim Dfihora", to je blo poncvn! krst ,iv. Diiba. Ci želSmo našega Gospčda v nsletn žitki odičiti, potrebiijemo vsigdar ponovao sv. Diiha, šted cas posvečuje i spopolesjuje v prispodob-nos! Sina Božega (Riml. 8, 29). Či stojiirso zm€-rora pod ?odstvom sv. Diiha, nas spremeni Oa v jcale i ponizne; tak sprevaja blagoslov Boži naš žitek. Raraoiak fallnSno je včiti, da more vsaki, ki je kršfiea z sv. Dflhom, gučati tiihe jezike, kak kakša znarnenja pverojeaja. (Znamenja pre-rojenja so: bratska lubčzen, lubeze« du Bože reči i molitev), — To ie tlidl blodnost, ki so |o prinesli flPfiagsUeri''. PoznaEi osebno Jiidi, ki so bilž aspunieni s sv. Dfihora, pa so vendar ne gučali jezikov, ar je ne poit&bno. Či so.apošlolje (Ap. dj. 2, 4. — ptigi. Mark 16, 17) gučaii jezike, so n|e poslfliavci iudi raz-meij. To je bio dar Boži. Prosi tomi gučijo »Pfingslieri" v jezikaj, štere nilče ne raztni, naj-meaje pa oni sarai. GvOšen sem, da je to ne dar Boži i ne delo sv. Dflha, nego edna gvflšaa prenapetcst. T6 sem zato napiso, ar so se tfidi med našisni s!o?ensk!m! evangeSižani prigSasiii vuči-telje zgcraj opisani zablod. Mcje želSnje je, da bi tisit, ki so podlegU tej rnjoti, t&č&U razraišla-vati i rszločavati med zdravim iao nezdravitis ndvukoffi; listi pa, ki so ešče ne podlegli, naj se varjejo pred takiinsi krivinsi vu&teH (II. Pefr. 2,1) Vsero savkfiper pa žslem potrditi: xIščite zvellčanje svoji diiš samo vu /ezušl Krtstuši, v tom raspetom ino oa mrtvl stanjenom." Knžajte »Herbert, ščeš H tadi edno korino z mo-jega ogradčeka, ali se tl pa td preveč deteče vidi ?" »0 ja Rezika, dr nebi se tad za pozabli-vcga vido, alt cdao prav lepo." BJa Herbert, !6 za Bajnoga datinskoga prl-jžtelstva vo!o." Z kre p!6ta, poleg potoka je i»io edea Bi~ siki gvm, puno i puao ž ertiččimi srcami sakldni. Z tcga |e vtrgnola edno vfikico, aa $ieroj je edno erdeče svce bH6. - - ,Eto gospod L'chteg, to so mo]e liiblene, te blždo bele, eto pa tebl Herbert, zsdš eiče, da smo deca b!li, smo se rsdi z tšsii špllali. Te najlepše Herbert, štere satno raatn — lehko noč!" Prsle kak bi se ps odevedla, je Ršzika že vu hiio premiaoia. Herbert je to malo erd^fe srce gledo i se njemi fe tak čfllo, da bi Rezike trepeta]6či glis čfio ? »Te najlepie, Herbert. štere sanno maiB. — " Poleg njega ]e Hans stao sploj vtcnje.ii vu g!čdan|e te beJe rože. BSi kaj pravo ?" ,,N6 I Jas tak misHtn, Herbe^t, ka va domo šia I konne z sebotn vzemeva. čfldna je ona, al! sladka." Hans je to na po! sebi pravo i sta tiho iia doitio, vsskši fe vu rokaj edwo koriao neso. Herbert je ete veččr dugo sedo pii stoll v sfo|oj h.šici, štero ie sarao raesec pcsvefo. Pred npm je ležalo to erd^če src6, ,Te najlepše, Her-bert, štere samo raaffi." Razburko se je ¦ on je resan edea seniimeafairn norc b'w, ka bi se resan vu 16 Jžpo Rez'ko zaliibo ? Donok je drflge in-terese njeo. Napre je vzia z hsldct eden kep i se j*i vajega vtono, njegovo Ingo. v barnšsto veselo hfer ednoga njego?oga profesora, zsvet-Vm\ p!a*imi očmi i z dverna grabicarns na ilcaj. Ali dnes ga je isifi te kep ne mogo odsloboditi ti rnisli, štere so se EjernJ vu glavi nsganjale, štere so te skrivae 5arne oči cbOdfis i vu ne-zračunane fslžjčke raztrga to erdeJe src^, itero je daes dobo. (Dale.) Strdn 94, DOSEVNI LIST juliuš 20. svoj lastiven Jas", začnite novo žMenje,. spraz nite samcga sebe I riajte ss n.apuniti z sv, Dfi-hom, šteri vas bode vodo vu istino. * Dodatek: Tu želern oporaenot! na krAfci ešče dvfi sekti, šiere pošiiajo tfldi svoje krive vufttele po nall vesnica). Prva se zove sekia nAdventlstov". Njthovo včenje ]e v glavnom td, da se ?no:e posvetiti sobota raesto nedele. Nadaie zapovedavajo se zdržavati svinskoga mesa, pa zapovedavajo da-vatl desetino. — Njihove knige se Štaropajo v Novom Sadi, Z)ri?^c ss iiaeaiije sekta KBibelforšerov" (v zadnjera časi so si pridjali 3me »Svedocke Je-hove"). Oni zataiujfjo večno pogfiblenje never-nikov iao vCJjo, da se je iela 1914 začraolo je-zeroletno kiaiestvo Ktistusovo. — Njihove knige se druksjo pod firmo wSyetilnik" v Maribori. (V pršhodnjl nutEeraj eio sekto bole prestrano opiiejno aašins evangeliSanskim Jiidčns ^u ^čenjž I opomin. Red.) (Što zca neraišk!, total pdporočsnii da si narSČJ knižico KDas klelne Sektenbuchlein" vcn Paul Scheuerlen, Ouel3-Ver!ag der Evg, Geseli-schaft, Stuttgart.) VEKOSLAV J. KOROŠEC evacg. misijoaar. Moravcie V lepoai osfetki so meli tao moravski gffia narje 5. juiija t I. Dž?no želenie vnogi giuana-rov se je končno spunflo, ar etoga dne?a saao ddli prek našo zlepšaao, očiščeno i okinSano c^rke? pali svojemi pozvanjl. Pri začdtki etoga leta so ništerne vržleko-trige našega Moravskoga evang. ženskoga društ-va poračale, da bi društvo po svojoj zmožnosti dalo našo cerkev vdztnalatL Istina, da so časi i položaji doesdčn slabi, al! više 43 iet že stoji cžrkev itak brezi popravka, probajmo jo osnaj-žiti. I to lepo nakanenje, to navdiišenost, je liidi močna voia i djšnje sprevajaio. Vu vsakoj vesi naše gmane so hodile okoli vrele poberičkinje nadigdvavši gmanare na aldove i soa darovitost, tak da je z toga poberanja vkuper priilo Din 2393. Etak je že mogdčc bilo to deio opraviti. Ponudbe so naprosile i so dale mdlanje Paurič Matiji, M. Soboikomi slikari, ki, je najbole po-ceni dao ponfidbo i ki je delo opravo taklepd, da so vsi gtnanarje zadovolni. Zaistino cžrkev veidš. v no^o} obieki svojoj ira ičisia dfugi poglčd. Ali ne ssmo c^rkev, nego tudi olfar, hod-nSk i sfube so lepo, po Jepora žtiiušf zraalane, Vse deJo eto je koštalo Din 4200 RLzioLek, to je Din 1807, |e žensko diuitvo 2 svoje lastivne blagajne poravnaJo. DarovUosi nsši vreli kotrig hva\i, da so v etakii denčšnji slabi časaj to lepo delo skoz-prinesli. I & si zmisiimo, da je eto drulivo ed-no najsfareše evang. žensko drultvo (nasfavleno 1904, III. 27.), štero po dugom delovdnj! s«>jens vnogokrat pokasalo svojo didove gotovost I štero |e vsigdar pred sebom držalo svojo dužcost —- Hima Šdndor — moravskl dHhovnlk. * 1864. nov. 25. f 1936. mdj. 25. osnajžiti cerkev s?ojo, zarazmimo, ka so denei-Eje fcoUige toga driišlva samo verne naslednice tisti prs&li kotrig, štere so na darovitost gledoč lepo pčldo pckazale. Dn^ 5. julija stno dali prek zmalano cčrke? odičenomi pozvdnji. Na etom osvetki so držali predgo Luthar Adam puconski diihovnik po tex-tuii: 84. Žolt. 11. ,Ar je bogši eden den vu predvori tvojem, kak indri jezero; zvolo sem si ršj stžti pri pragi vu hiži Boga mojega, kak dugo prebivati vu stankiti nepobožni." Po eti vodčči Tti&\ so si premišlšvali od toga, ka znamenOje za kričanskoga vreloga človeka cčrkev, z kakšim nakanenjom tnore taprihajati, ka morerao činiti, juliuš 20. DOSEVNI LIST StrLn 95. da ?.a nas bode boža slGžba zažstino na?učna i hasnovita. I m vse to g!edo5 so jako lepe i na-vučae priiike i dogodke pnnesJi gori z zgodovtne i z ržziočni fnisionski dogodkov. Viipamo se, da navduševna predgs eta je vnoge giiianare pri-pomogia na samoga sebe spoznavanje i se je notri zdcbiJa v giobočiso dfiše t\ posliišžvcov. Po končanoj božoj siužbi sroo effertormm držah sa GustSv Adolfa podporvo dtuštvo J ]e pnšlo vkiiper 220 Dltr ~~ (K.) Reform&cia Y Prekmurji i Medjitnurji. (Vzeto i poslovenčeno z knig Dr. Payr Sandora, theol. profesora v Šoproni. — jts-) (Nadaljavanje.) Bogojlna.L. 1646 je Černjevič Štefanblo tii duhovnis. L. 1661-ga je ta graana tfidi pod So-boiško šiajorijo blia. Dobrovnik. V toj vfesi je tfldi ev. gmana bila. Tii sta bžla rojeniva dvd znamenitiva mo-ža: Dobroniki Miklož ref. piišpek i Dobronlki jDrl ježuita (barat). To je bio ref diihovnik Csil-lag Davld, ki je v Nagyszonibat-j rojeni i 1. 1631-ga je stopo v evang cerkev na sinodi v Čepregl. Tč so ga za podseaicra zvolili za graatie v So mogyi i Zals, štere so pod tčrskov oblšstjov bile, Musai Gergel pflšpek se 1. 1661-ga v cer-kvenom zapisniki kak z evang. graane, z spotnenž z Dobrovnika. Turntšče. T4 v^s jc Szžchy, potcm Batthya-ny, sledi pa Zrinyi grofov Jžst bila. Ti prvi du-homicke so 1Q evang. rnogli btdii, ali žel. 1618 so jo reform. k svojoj šinjoriji (Sv. Jurij) raču-nali. Ždavec Andraš je biio duže vržmena tfl njihov diihovnik. Od te gtsane piše KanižaJ PaSfi Janoš i. 1631-ga Pathay Štefan ref. pflšpeki: V MedjUuurji smo rai tOdi meli edno gmano v TuraišČi, kak pa lutheranje v Legradi, alitogma-no po smrti dOhovntka, čast. Hidegkuti Žilavec Andraša, je zemelska gospa (vdova Batthany Ferenca, Lobkovitz Poppel Eva) v svojo ob-rarnbo vzčia i ona je pomogla napre to, ka je celi otok (sziget) v roke papincom i Jutheržnom prišo . . ." Iroe ev. dflhovnika, koga je vd. Batthžnyova ese pozvala, je nepoznano. Potem je vči v roke Zrinyi grofov priila. Vinkovich Benedek zagrebečki papinski piiipek je 1. 1641 sept. 14 ga piso Zrioyi bratom, naj ne trpfjo duže v TSrniščS ev. predgara, ki &F.6 v veri potrditi n§ sarno lutherane, nego 1 kalavisie. Musay pGšpek $e že 1. 1646 tak spomenč z Torniške gffiaae, kak šteroj so vzeli cerkev i ves imanje. Krd?evsfe? zastopniki so na tožbo vemiko^ tak sSdili, ka se cerSes i cerkveno imanje nazaj niore dati protešiantom. T6 je bilo J. 1647-ga. AH že drugo ]eto njžta je pa vse vkraj Yzeo ze-melsisi gospodar i je papincom dao. Na orsačkom gyfiiLši 1. f649 ga so se evan-geliČaoci tožili, ka je Zdny! Pder 1. 1648 dec. 6 ga pregno z Tornišča evang. diihovnika, i vkraj je vzeo cerkvene kliiSe i barata je pozvo i zda t6 raešuje v cerkvi. Matota janoš TorniškS plebanoš eiče I. 1678 piže puSpeki, Peiretich Petri v Zagreb, ka je evang. gtnana tfi tak krepka, ka ekstra dii-hovnika rriajo. (Dale.) Rdzlofoi mdli gldsi. Radosti gJas. wNe skrbte setak govoreči: ka bomo jcli, ka boaio pili, ali ka bomo obiž-čali ? Ar vsa eta poganje spitavajo. Vetn zna Oča vaš nebeski, ka vl vsa eta potrebfijete." (Mt. 6. 31 32.) Mednarodni kongres evang. cerkveo. Od 6 do 12. juiija je bio v Oslu 12. mednarod-ni kongres evang. cerkveo. Na kongresi so na-zoči biii tQdi naš pušpek Dr. Popp. Mrtelnost. BNajbole poznani evangeličanec sveta" D. Dr, Morchead Jžnoš Alfr^d je jun. 1-ga v Druženi držčlaj niro. Od 1929-ga predsed-nik, cd 1935 ga pa častni predsednik je bio Lutheranskoga Svetovnoga gy(ileša. — Jun. 19-ga je nanagli mro Szinic Števan v Kupiinci, star 56 let. - Ravnotak neSakajoč je naveke odišao jun. 24 ga v M. Soboti Vratarič Jožcf, star 65 let. — Goristdnemo. Ešče včkše bantfivanje. V prv&loj nutneri smo zamerkali, ka se je temelni kamen v Soboti se zidajočega delavskoga doma samo z r. kat. str&ni blagoslovo. Mitlimo, da tudi vsaki objek-tiven r. kat. vernik, ki se drži zlate regule Kri-stuiove reči: aVsa zato, Šterakoli šččte, naj vam vClnijo mdj^, tak i vl činte njira« — je ovo favorlziradjc edne cčrkve ne spoznao za pravilno. Li Kleklove Novine so tiste, štere so na n»Še samerkanje takii odgovor dal^, šteri zaistifio Strdn 96. DOSEVNI LIST juliuš 20. bantfije ves protestanHzem. Z svojini odgovorom kažejo versko nestrpnost i fansiično zasleplenost. Či ie Jezuš Mtrs" i či-je vsaks pojedinl vernik i vsako pojedino občinstvo sernikov »rozga" (Jan. 15, 5), fe ni eden vernik i ni edna cčrkev se nemore preštitnavatš proti drfigim. Ni edna vu Jezuši živčča cčrkev se necnore činiti za privsle-gh6tano cerkev. Živčče cerkvi nemorejo doj-g'čdsti enoso. Vsašta pojedina cerke*' ne ovo, nego sebe mora soditL Odiirjavanje med cerk-vami je popolnoma nerazmeto, tena više ednako grehšna krhkoča. Pri istini. V zadnjoj numed etoga lista smo sploh nakratci povdarjsli ono neistinsko trditev Kleklopi Ncvin, ka bi evang človek lejko žlvo kakšte. Ar so naše povddfjanje naopačno tolmačile s>Novine", zato njfrH na ešče sčkše veselfe povetno, ka te ..odpadli katoličanski re-dovnik, Luiher Marton" je nšs že bole pred 400 letraJ cazaj pripelao k popolnoj Isttni, k Reči Božoj, naj »tai, kak se slnov boži dostaia, polcg nj^ sv^to žhdnio', ne pa kakžfe ! — Sapienti sat. Selo. Vu naiem prij&nom wBetleheml" zda že vsaki raesec mamo Bozo slfižbo. Jun. 28-ga so cas Luthar Adam puconski dUhovnik objskali i nam gldsili Božo reč. OpominaSi so uas velike, nai se skiipao fedSno za to borimo, da Bogi na diko v fjašoj biižini eden novi stšnek gorposta-virao. Ar je pa z ednira zakliiček šolskoga leta bio, pod vodstvom vučitelstva nazoče naše tnižj-še so opominali, naj se ne dajo zvoditi od ržz-ločni glasni tžči, nego naj bodejo verni k Bogi, domovlni i k deli, lik! ofški, od šteri stno se tč den tudi sporalnali. — Jul. 12ga so natn pali naš vreli rofši: Škalič Šžndor lendavski dQho?tiik giasili Božo sv. reč. Po vsem tom se vedno oiBurneše pripravlamo k dosegnjenosti našega svetoga dla. Turobni glisf. Zadnji roesec so se odse lili z Puconske fare vu i?ečnost: vd. Sečko Žu ža, roj. Škrilec na Gorlc', stara 80 iei; Potoč-n|ek Števan v Puconcš, st. 76 1., Temlin Pavei v Pužavct, st. 9 i, Fartelj Ana, roj. Podlesek v Krncf, st. 66 1. — Naj majo siadtek grobski sžn i biaženo gorsfanšnje! PRODAH POSESTVO z 11 orali zemlje ter zidanim poslopjem ob veliki cesti, vse v dobrem stanju. Naslov na Kukovec Matjaž Trnovci, p. Sv. Tomaž pri Orraožu. Samovolni dkri. Na goddržanje Diiševno-ga Lista': Czipott Aron duh v pok. Gy6rkony 10 D, ml. Benčec Arpad Lemerje 10 Din. — Na nesprehlivi venec Lutharove FJiszdr Sarolte: vd. Podifisek Franca M. Sobota 10 Din. — Na Di-jački Dom : Bajaio Risto i Kiihar Marb Puconci 50 D, ml. Benčec Arpad Lemerje 10 Štern Ar-nold trgovec Puconci 10 D, Novak Ernest dim-nikar M. Sobota 10 Din. ¦- Topla hvžia! Gustav Adoifa drOštvo. VD Lendavskoj rnaloj fari je v tek. leti 500 Din nabrano na ci!e Gustav Adoifa driištva: 90 din-ov več kak lan-sko ieto. Na vsdko dfišo pride poprekno 1*42 D. Ka novoga ? Po celoj Ameriki vldda velka vročina, štera psako voro eden milion dolarov škode zrokuie. Od velke vročlne je spotnrlo v letošnjem leti 1780 Ifidi. So tak vroči dnevi tu-di, kit na voro mer[^ 50 !udi. — Sackcije proti Ifaliji so popolnoma odprš?lene; 15. t. cn. so v ta!janike brode odplavale agleške !ad|e, pa se tak začne redna trgovina med Anglijo i Italijo. — V Habsburikom pitanji je med Netnčijo i naio državo prišlo do končnoga sporazuma, Iteroga pozdravlajo vsi neroiki listi, — Asgleži so do-gnali, ka so vse nemire v Palestinijl povzroSili rusoski komuništj, pa za toga volo Angleži čj duže bole hrbet obračajo Francozam, Sri so za-vezniki koniuništo?. — Denešnja europska stava je takša, da se je prvle bojati hfišega, kako pa viipati boglega. — Konferenca za konferencov se drži: Dardanellska, Montreuxka, Lokaraonska, Genfska, na šteroj je cesar Abesinije Haile Se-laslje pitao Driištvo narodov : BKaj ste narčdili v obrambo AbesiHije ?a — Za voio Danziga se Je novi konfiikf zbudc. — Nemčija se |e nečš-kano zgSihala z Austrijov. V austrijskoj vladi so hitlenstj 2 ministrstvš dobilL — Vu Franciji pre-vedni štrajkt deJajo težke skrbi Biumovoj v!ddi. — Anglija je Eglptoniske težloče rešila. — Abe-sinci so guerillske boje začnoli proti Taliiaootn. — Madjarska je novo pienico odala Italiji i v Švajc. — V Budapežti se |e vršila fnterparla-mentarna konferencs, kama je 26 naši poslanco? i sesštojro? hodilo. V iroeai naie države je lepi govor držo vu vogrskooi jez.ki piredsednik naše skupščlne Orič Stevan. — Kak pišejo novlnet G5mb5š v kratkom popolnoma odide iz politič-noga živlenja. — Pri Ljubljaal ]e dolispadnolo letaio i njegovi sedem potnikov je svoj žitek zgubilo. — .._ Dogodtki zadnji dnčvov so naznanjali popolno spremenitev Europske poSitike. majuš 20. DUŠEVNI LlSf Siržn 97. Na pomoč bidti je ne sramota. Herceg Leopold z Dessau a je ne samo batriven vojšk bio, nego vu vsakšoj priliki, gde se tnoč i batrivnost potrebUvala, je rad bio pri rokaj na pomoč. Ednok gda se je v Berlini rnli dio je velki ogen nastano. Vse ka je samo roke i nogč mdlo se je na pomflč paščilo, ali gasiti ali pa gasilcom z vod6 nošenjem pomžgati. T6 je vzimi bilo i preci taočen mraz je bio. Med narodom, ki so se pri gašenji grdžali kak tnravle, ide eden vu toplo bundo oblečeni, ogledne po stave gospod i ščtavši pregledšva te ogen i ga-šenje. Ravno k ednoj šprickanci pride pri šteroj se eden mož vu Sedrni hlačaj : vu kr&tkorn ka puti pašči to njemi prekdane z vodov napunje-ne vedre v šprickanco zpraznitl wHalo, vi gos-pod - erčč ete tomi vu bundo zavitomi kak mimo ščfe idti, »esi kraeni, tti je siia za rokel" wEh ka," erčč te drfigi, Bjas sam konslsto r'a!ni tanačnik Faber." ,Jas pa," erie e{e, ,jas sem pa Prfnc Leo-pold z Dessaua," i njemi z naglim gibom edno pun6 vedro mrzle vod€ vlejž na glavo. Či bi Jezuš dnes k nam prišo Od Jezušovoga zemelskoga vandranja sle-dčče piše Karl Hase vu svoji knigaj: ,,Je-zuša zgodovina." ,,Či bi On dnesdžn z svojimi vučeni-kmi med nami hodo i bi se okoli njega vnčgo lfldstva zbrdlo, tak bi hitro prišla policija i žanddrje, ki bi ga za legitimacijo pitali i zvedavali: odkud je i ka za službe md, od koj živč? I gviišno bi njemi ostro prepovedali etakše napake i zburkanje de-lati. Zdravniki nebi trpeli, ka vrdči brezi receptov i bi ga hitro gorizgldsili za com-prnjdka. Theologi i dUhovniki bi nam hitro povedali, ka nema akademičke izobrazbe i ka je nš posvečeni, ordinžrani i bi njemi preci zabržnili nadale včiti. Či bi srčdnje-ga vška v Španijo prišo, inkvizicija bi ga gviišno na garmidi zežgala Tudi ni vu ednoj proteštantskoj fari nebi ga dopustili za dflhovnika." Na nemškom kak židova bi ga z drždve vč-zgonili. V Russiji bi ga dolistrelili. I prinas bi gviišno ne dobo mesta, niti zazvonšra bi ga ne vz^li, ne pa za dflhovnika. Signal. Eden železnički vldk je na edno vlom-njeno Šinjo zaleto. Gda je vodja vldka od velkoga strošenja opazo, ka se nesreča rad zgoditi, je hitro k zasilnomi za*vori skočo i je vldk šteo zastaviti, ali že je prekesno bilo. Vldk je z šin doiiodleto i katastrofa se je zgodila; vagoni so se eden na drfi-gom vkuperspotrli. Gda je vldkovodja od razvalin že vm^rajoči vč bio potčgnjeni z slednjov sapov je ešče telko pravo : ,,Dajte signale za pridoči vldk." Znao je ka za-njim se eden driigi vlak približdva vedno bliže i nevarni so za njega ti vkfiperspo-treti vagoni toga nesrečnoga vldka. nNe-varnost je na poti i te drfigi vlšk se pri-bliždva." Te drugi, približdvaj6či vldk je tttdi naša mladčzen. Dečki i dekline, ki tak hitro gorizrastejo. I zdaj si tak mislim: ali smo mi nž nevarnost na njihovoj poti? Ali nega vu nami tdkšega, nad šterom bi se oni spačili, ali da bi zrok bio njihovo-ga spaddja ? Očevje i matere! imate li kakše napake ali hude šegč, slabosti ali odtirne grehe, za štere znžte ali ne vete i dčnok je držite za deco vašo za nevarne i bi radi bili naj bi oni odvdsbogši bili? Premislite si i ne bojdite nevarnost na poti deci vašoj ? Pazite na vsakšo reč, pogled, guč i dčlo, obnžšanje i držanje za njihovo volo ! Te drugi vldk se hitro pri-bližava, zdto skrb noste, da njemi ne bo-dete na poti, dr to ednok britko obža-lttjete! S. Banditov vladdrstvo. Z ednoga dn6»nika sledčče lefako čtčmo: Severnoamerikaniki držav prediednik, Roosevelt, je »trašno velki gospod. Velko oblast ma vu ro-kaj, kak kralovje i casarje. Mioistre svoje si stm zebčra. Skoron slobodno lada z svejta najboga-teše države pejnazom i z gospodarskitni močml. Aii njegova polilika je vu ednom odpovedala i td se proti, da celo njegovo delo vkOperporiiil. Z nikakšov gospodarskov i vladarskov silov nemre preprečiti, naj greb ne oblada amerikžn-cov diiie. Hoover, minister privde obšfitno tai- Strdn 98. DtJSEVNI LIST juliuš 2d. prdvla ono stivo, kama je greha razšOrjenjč Ameriko pripelalo. Etakša lehko čtčmo v pistni: Vu preminočem leti je 12 jezero Ifldi spad nolo na porob razbojnikov napadajana, td je na den 33 lfidi. Viakio šestnajsto familijo dos6gne na leto nikša žmeinfiša nevola. Razbojnikštvo takio mero dosegiije, ka vu vnogi mestaj policija i sodnija pred odločitevjov stoji: aii sami cin-koši postAnejo, ali pa očl zaprčjo pred razboj-nikstvom, naj zato oni tfidi tai dobijo vu pod-kflplenjej, ali pa naj reskirajo, ka ji prvle ali sledi zpoti denejo. V Araeriki vsakši državljdn 120 Dolarov plača na leto samo na policijske clle, obdržšvanje sodnrj i zžporov. Drfigi so vO zračunali, ka pozvanjski gangsterov več jeste, kak pa Amerika soldačije rož i različni razboj-niki več rožja majo, kak vojska. Te banditi so tudi šolani, vsi so hodili vu narodne šole, ali vnogo jih je, ki so spunili viiiše šolč, Donok nikakla šola nemre zastaviti hiidobo, Či tned ča-som včenja samo različna spcznavanja čiije te iolar, ali od Boga ni edno reč ne. Vu tom se d& zarazmeti banditsko živlenje v Atneriki. Roosevelt predsednik ne lada z gangstermi. Zda se je k krščanskitn cčrkvatn obrno z pro5-njov, naj one sfžnejo v boj proti hDdobi, kx vla-darstva poskošnje to kažejo, ka je nemordlnomi i razbojničkomi živlenji nevernost zrok. Denčšnji stališ je tč, erf^ Roosevelt, ka na sveti dnes dva tšbora stojita prdti edendriigomi: ti verni i nepobožni. Nevernost dnesden povsud se na odločni napžd pripiavla proti pobožnosti. T0 nevarnost vidoči, kričanska vadluvanja morejo edno škdr nžjdti na skflpno brinitev. Državo i narod netnre včkia sreča dosčgnoti, kak pa M, či se okrepi vu pobožnom dflhi i či vu araeri-kanski familijaj pa kraluvala bode vu Boga po-ložena tnoSna vcra, Roosevelta eta prošnja, kak se vidi, je ržv~ no vu dvanajstoj vori prišla k kričanskim vodi-telstvam. Ali eiče je ne prekesno, či de njim vu tom država na pomoč. Predsednik Zedfnjenih Držav neiče svojo domovino vu razvalinaj vi~ ditl. Nešče pobčgooti pred erdečim proletariz-mom, on dčlati U&. Pred njlm je p61da Rusije i Španije. On zioč, ki \t skoz stuietja d6(o na povzdiganji kulture i na pobdgianji socialnoga živlenja, dnes na tiihinskom čaka spadaj detna-gogije, štera eiče doma optiščiva. Z amerikan-skoga predsednika pčlde lehko se, včijo državtii voditelje, ka vsakšega dčla trdi fundament je tnočna vera. Eta močna vera naj oede samo vu nSroda dQši, nego tadi vu voditelski. či b! eta plemenitost bila povsud vu vcditelaj, te nebi meli telko britkosti ti slabi i dolipoklačeni. Ne raislirao. ka z vozami, piikšami i z pendreki (guraibol) lehko vzgajarao liidstvo. Eta samo v britkost spršvijo oarod. Moralno vzgšjanje tna svojo že od davna dobro poskušeno žker. Rav-no 2&to osoditi je vzgojitelov ponovno napdda-nje proti včenje verenavuka. Etakii napadi se godijo na svečanostaj i gjOleiaj. Zdto voditelam i vzgojitelam naj na pčldo služi atnerikanskoga predsednika pleraenita prošnja k krščanskim vad-liivžnjam, či to ščžjo, naj vrednl lfldje živejo vu njihovi drždvaj. Ogen. Na konci včsi je edna mala siromaška, ali donok vu čistoči držana kuča stala, vu šteroj je eden siromaški, pobožen tesač stanuvo. Njegov sosed je pa eden bogati kmet bio, ki je vu stalnoj nemirovčini ži-vo z svojov ženov. T6 je toga siromdka tes&ča preveč razžalostilo. Proso je toga soseda za mir i tnolo je za njega, ali do-nok je vse pri stdrom ostanolo. Eden den je ta lžrma, kreganje i svajlivanje dosta hiiše bilo, kak pa navddno. Na to se je te tesač razsrdo, biži k ploti i z celov močjov začne kričati: ,,Ogen, ogen!" Pre-strašeno sta razbežala tedva svajtivajOčiva i sta zosdgano zpita"vati začnola: »Gdeje? gde gorf?" — ,,Vu pčkli", odgovori te tesdč, ,,za one, ki eti na zemli nemrejo vu m^ri živeti." Ta nepričdkana omurnost njegovi reči je globoko občiitnost zbadila vu njima. Eden čas sta kak zmešaniva stala na mžsti, njidva je sram gratalo i tiho sta se po-tčgnola odnut. nKakšo dobrčto je iebi Kristuš da-riivo?" pita eden poganski vladar ednoga krščenika, med tčm, ka ga je skoron na smrt dao zbiti. ,,Ono velko dobroto, ka ti jas odphs-titi znam vsa hudo, štero si ti nad menom včino." juliuš 20. DUŠEVNI LIST Stršn 99. Reformacija na AngleSkom. Naprejdava:SILVANUS. (Nadaljavanje.) Vzrok ločitvi so pa jedino vu Henrika lii bčzni k Ani Boleyn iskali i najšli. Tak je Hen-rika eta hotliva ltibčzea k Ani Boleyn bila nasta-vitel angleške refortnžcije. Aif Henrik ešče kak 15 iLi star dečko je že proti bio toj ženitvi z svojov šogorcov Katharinov i to je liidi predložo Winchesterskom! piišpeki. Tfldi z kardinal Wol-sey om si je dosta zgu?avao proti toj ženitvi ešče pred onitn, kak je pa Ano Boleyn pri frati-cuškoga krald dvdri spoznao. Ali Wolsey, naj se samo Henriki dopždne, je ete cgen samo ešče boie rišo. Zagviiino ta slaba dOinavest je zorila Henrika mižlenje na ločitev, ar kak dober katho-ličan je edno gvušno bojazen i spoštOvanje pri-kszU?o proti cčrkvenim zAkonam i Sv. pismi. Vu 3. Mozeš 18, 16. je očivesno najšo prepovedano svcje hlštvo ! eto njemi je potrdo tiidi njegov dober prijatel i tanščnik Thomas z Aqu!no. K toffli je ešče prišlo, ka so njetni deca, zvQn Marije, vse spororli, štero je za Božo kaštigo mislo po 3. Mozeš 20, 21. Po eti lehko piivimo, ka je Henrika fanatički katholizem odpro dveri za reformacijo na Angleškora. Zšto napunjeni z tetn mišlenjem, ka niti rimski pžpa netnre nikoga oslobodlti od Bozi zapovedi, je Henrik zda energično začo posto-psti. Wolsey je tudi zdrzno vzčo to dčio vu svoje rokč i se je k VII. Clemens papi obrno, naj razpusti to hiitvo. AH papa je cagao, ar či bar ka bi Henriki to rad včtno, z drfige strani se je pa bojao V. Karol casara, ki ga je vu svoji rokaj meo. PSpa je zato celo delo prekdao vu roke Wolsey a i svojega odposlanca Campeggio-ja, štere je prvle dobro vfinžvčo na svcjo poli-tiko. Či bi Clemens tak činio vu tom deli, kak bi se dostajalo ednoga papo, bi se zlebka prek potegno vsakše nevarnosti, etak so pa Wolsey i Campeggio na Henrika nLj,ekše čeraere celo delo brezi odločenja na dale odiššali l vlekli ese i ta, dokeč jih je končtio Cleraens papa nazaj pdzvo i da je Katarlna na njega apelarivala, je te Š1Q kajoči kralevski pdr pred sčbe v Rim dao po-zvati. T6 je toga gizdavoga Henrika strašno raz-srdilo i se je več vu papi ne vOpao, ar je znao, ka od njega dobroga ne zadobi i ka Clemcns i V. Karol, kak zda v Bologni pod ednov stržhov tak tiidi pod ednim klobiikom sedita. Tčtn če- meram je zda tak dao tekaj, ka je Wolsey-a z tem potvarjo, ka z Rimom drži, ga je vovrgo z čestš i kak odavca ga je prltožo, ali ete je med tčm 1530 ga mro. Z Wolseya spaddjora se za angleško reformacijo novi časi začnejo. Wolsey je bio eden od tl oni, ki kak Erasmus, so na očiščenji krič. cčrkvi deleli, ali gda se je to vu dflhi evange-liuma vSvjavilo, te so se zbojali i se nazžj po-tžgnoli. Tiidi Wolsey je reformiro, presvečenje napre pomago, vu Henrika dfihi dosta včino za univerze i mddre; ešče edno bulo si je od pžpo vSzproso na inspiciranje kloitrov i baratov i prOti dčio duhovništva pokvarjenosti. Ali da bi to tfidi skdz prineso, za to je ne bio človek, ir ki svet refortnirati šče, on tnore to obprvitn nad satnomi sebi začnoti. Satno zato je znao Luther tak velka dčla činiti, šr se je obprvlm on sam očisto. Wolsey je sploj drflgi karakter bio, on je etoga sveia cdsladnosti zganjao i zato je ne bio pripraven za kralestvo Bože. Tč karakter je pomali tiidi v Henrika i v narod vcepo i nashaj njegvoga dčla je samo telko bio, ka krič. cčrkvi stari bini i krivice so na dčn prišle, ali brezi požeienja na pobdgšanje na evangeliurasko živ-lžnje. Prispodobnoga mišlenja vu srei je bio tfidi te kršl VIII. Henrik, šteroga novi dvornik je za Wolseyom Thomas Cranmer bio, ki edno važno mesto zavzeme vu angleškoj reformaciji. Toga je Henrik na ednoj lovini spozno, ki je onoga časa kak vzgojitel bio vu gršdi ednoga grofa i ki njemi je tanaŠ dao, naj ločitev od svoje žene predloži več imenitnira univerzam na odobritev. T& tanžč se je Henriki tak dopadno, ka je za njega tak karakteristično odgovoro na to : ,tL je zgrabo prasico za pr&vo vfiho." Po etotn je hitro stapo Cranmer po krala milosti od ččsti do ččsti vedno na više ravno, kak Wolsey, samo ka se je vu totn ldčo od eioga, ka je t& česti tiidi vrOden bio i vu miloiči krald je tudi do njegove smrti ostano. Cranmer je theologije doktor bio v Oxfordi i je gedrno študirao Sv. pismo, Luthera i Wiklifa spiske i vu srci svo-jem je njim blo nsgnjenl. Zato gda je za dvor-noga predgara, za angleškoga primaia i od krala za nadpOšpeka v Canterbuty 1532-ga biovzdig-njeni, je njegovo nakanenje dosta dale sčgalo, kak Henrika. Od Ritna se je že vu znotržšnjem dšvno odtrgno. Zda so vsi, ki so se na pobog-šanje cčrkvi želell, na Cranmera zglejuvali, ki je krali vsakio dobro volo nato poniico, naj ole- Strdn 100. DUSEVNI LIST juliuš 20. šanje sprdvi vu vadliivžojskom i ce.kvenora živlenji. Deio Henrika Icčitvi na kelico duže se je tdvleklo, telko bole je nevarno gratalo za rimske prljžtcle. Vse netnške, francuike i taljanske un> verse, šterJm se je pitanje stavilo od tč JoČitsi, so vse za Henrika želenje edločile. Todi ti švdjcsr-ski reformžtorje Zw,ngli i Okolompad so za lo čitev bill. Na to je Henrik, ki je zato ešče izda kre Ritna strani bio i je vflpanje nS sploj go-ridao, ka papo končno donok zmeči, predložo eiče cdnok cčlo delo pred rirnsk! stolec, poka-zavii na odločenjč vse univerz i kžkše nevdle bl se zgodlle, či bi 15 ločitev odvrgla. Clemens je na to pod vplivom V. Karola casara zda Henrikl zapovedo, naj Ženo Kalharino, ki je vu gršdi Wallais živela, nazšj k sebi vzeme, ar v protivnom pripetjega z najsigurnešlmi cerkvenimi kaitigami poštrof*. Henriki je na to zda sfalilo vso potrplenje, itero je že več kak štiri leta prikažtivo. Dao je celo dčlo svojega hiitva z Katharinov od tribundla canterbury6ke nadpUšpe-kije preiskati i ele je raspfisto Henrika prvo že nitcv i ga je zdao z Ana Boleyn ov. Al! z tetn je eiče ne bilo vše naprdvleno, nego naj svoj špil proti Rimi očivesno vopolžže, je prisilo dGhovniSki syndikatus, žteromi se je z visikim peneznim štrofom protio, naj vOpove, ka je angleške kršč. cčrkve gli?a te kral. Parlament pa, ki se ]e delio z kralš srdom, je eden za drflgim odt6gno papo pravice na potrdjenje ptiipekov i plačilo Petra grosov v Rim. KonCno se je sploj vkrajodtrgnolo od Risia, med t€m ka se je skoroa istočasno \z edne strani parlament i cčrke? angleSka IdSila od Rlma, z drflge strani je pa pipa voprckuno i interdikt napovedo na Anglijo. Eta loČltev od Rima je bio konsekventni posledek, k Steromi je Cranmer pripomogo i za volo štere je sledi do popolne reformacije prišlo. Ete stopaj na očiSčenje kršč. cžrkvi na An-gleškotn je donok ne meo na seb! proteštanbki dOh, kak se to dostakržt misli i predsižvla. Spa-daj rimske moči i oblasti vu Britšniji je ne bio eden protiven stopšj proti katholičanski cčrkvi i najtnenje je Henrik sam št6o to za f^kšega znati. Vsi možovje, ki so nad l&m delali, zvdn Cran-tnera so v5rni kalholičani bili. Gviiino so bili vnogi, ki so vu totn stopžji začčtek reformžcije pozdržvlali, ali te krdl je svoj srd pr6ti Lutheri nč samo ednok vSpbkdzo i ržvno za vrčmena toga štiikaoja z rimskim pdpotn je najbole pre-gšojo Weikie, na\ se ne poi&ie za jeretnika. TUdi je sv. pisma tyndallski prevod na angleški jezik dao odtegnoti i t6 vse je zato Činio, n»j drflge paplnske faž&ve se ne obrtičjo proti njemi. Medtčm ka je riniskoj obJžsti (e smrten stnik dao, je mogo Dr. Crome, šteroga je za lGteran-skoga mjšlenja potvarjo, z prisegov poirditi |ka-tholičanske ideje, njegov prijžtel Frilh je mantr-nižko smrt raogo zatrpeti. Z toga se vtdi, ka na kelko roalo se reformacija z ednakoga principa obudi. Na rnesto sfdre popovske vldsti je nova naslšnoia ii na mtito rimskoga papo je lcršl po-stano vladdr cčrkve. Ali z tem je poioženi bio fundament za evangeHuma semen, štero se je sledi tak lepo razvijalo. Cranmer je toga gtUšno z'iveden bso, ka či se je začaolo reformJranje, i€ se to tQdi dokončati more i ta zavednost se je vedno globie vkorenila vu angleški tidrod, At t6 je bio za refornjacijo dosta boie naprepripržv-leni, kak pa te krLl, koga ie njegov