cELJSKI TEDNIK CELJE, 19. avgusta I960 Leto X., štev. 33 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK. DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO ZA VSEBINSKO PRILAGAJANJE NOVEGA STATUTA SZDL proti koncu tega meseca, zlasti рд v septembru in naslednjih mesecih do konca leta čakajo Organizacije Socialistične zveze velike naloge. Novi statut, ki ga je sprejel V. kongres Socialistič- zveze delovnega ljudstva Ju- goslavije, nalaga krajevnim in se- ^jgdo tudi občinskim organizaci- ЏТП vrsto novih nalog, ki jih ne gji v tolikšni meri jemati kot or- ganizacijske spremembe, bolj kot 0potke, ki naj prinesejo v delo fiajholj množične politične orga- nizacije vrsto vsebinskih spre- jnemb in s tem pogoje za njihovo se boljše uveljavljanje. O izvajanju kongresnih zaključ- ]cov in o prilagajanju statutarnih sprememb v delo in življenje krajevnih organizacij Socialistič- ne zveze je bilo precej govora že fia pokongresnih konferencah občinskih odborov SZDL. Vendar so minule konference pri občin- skih organizacijah v glavnem na- kazale pot, po kateri naj krenejo krajevne organizacije, da bi v največji meri in kar najboljše osvojile kongresne zaključke. Kakor kongres, tako so tudi za- ključ/ci pokongresnih konferenc občinskih odborov SZDL vzbudili veliko zanimanja in debat pri članih. Vodstva občinskih odbo- rov SZDL so storila prav, da v svojih sklepih niso dajala recep- tov in nobenih šablon za izvaja- nje statutarnih sprememb. Odlo- čitev o tem so prepustila krajev- nim organizacijam. To je bilo prav, saj le-te najbolj vedo in občutijo, kam in na kakšen način morajo usmeriti svoje delo, da bi izpolnile naloge, ki jih je naka- za V. kongres SZDL Jugoslavije. Ш naključje, da so v odborih krajevnih organizacij, kjer so že imeli sestanke po občinskih po- kongresnih konferencah, največ govorili o delu in ustanavljanju podružnic in sekcij. Na nekaterih področjih, kot zlasti v žalski ob- iini, pa deloma tudi v celjski itd., so že podani prvi predlogi o delu te ali one sekcije, o formiranju ene ali druge podružnice. Najda- Ije so pri tem prišli v žalski ob- čini, nekatere lepe uspehe pa so dosegli tudi v celjski (organiza- ciji SZDL v stanovanjski skup- nosti Center in Gaberje). Navzlic tem ugotovitvam pa so že prve razprave opozorile na to, da sek- cije pri krajevnih organizacijah le smejo postati operativna telesa 2a izvajanje določenih nalog, zla- sti ne komunalnega značaja. Ne, če bi sekcije postale to, potem bi grešile svoj cilj mobilizatorja, ^merjevalca in spodbudnika za reševanje vseh problemov, skrat- ka, zgrešile bi cilj, ki ga imajo ^ot politične organizacije. Kon- kretno izvajanje nalog komunal- ne in slične vsebine je stvar kra- jevnih odborov. Kakor o delu sekcij, tako so prve razprave močno razčistile tudi vprašanje o ustanavljanju in vlogi podružnic pri krajevnih or- 9o.nizacijah SZDL. Kot vse kaže, ^ri tako je tudi prav, bodo podruž- nice — ponekod, kot v celjski ob- ^^ni, se je pojavilo tudi ime po- verjeništvo, kar pa ni bistveno — ustanavljale le organizacije, ki zajemajo večje število članov, oziroma, ki zajemajo večja teri- torialna območja. Menda so si bili v razpravi o formiranju podružnic edini prav vsi v tem, da tokrat ne gre za oživljanje osnovnih or- ganizacij, temveč edinole za delo tako imenovanih pomožnih orga- nov krajevnih organizacij SZDL, ki naj na svojem območju pobi- rajo članarino, vodijo evidenco članstva, obveščajo o sestankih itd. Prve razprave o prilagajanju statutarnih sprememb so tu in tam opozorile še na potrebo po teritorialnih spremembah krajev- jiil}^ organizacij SZDL in na nji- hovo vsklajevanje z območji kra- jevnih odborov oziroma stano- vanjskih skupnosti. Kot v vseh ostalih, tako bodo morale tudi o teh vprašanjih izreči zadnjo be- sedo le krajevne organizacije SZDL. Naslednje vprašanje, ki prav tako sili v ospredje v času ži- vahnejše politične dejavnosti, pa je vprašanje prostorov, v katerih bi delale in imele svoje pisarne krajevne organizacije. Tudi to je naloga, ki jo bo treba rešiti v najkrajšem času. To je le nekaj nalog, s kateri- mi se bodo spoprijele krajevne organizacije SZDL in katere bodo morale rešiti še v letošnjem letu. mb Sprejem v mladinsko organizacijo v ,МеШ v »soboto so v tovarni »Metka« sprejeli v mladisn'ko organizacijo 49 novih članov. Slavnostni spre- jem, ki mu je prisostvoval tudi predsednik OLO Celje tov. Riko Jerman, nadalje predsednik po- litično-ideološke komisije občin- skega komiteja ZKS Celje tovariš Marjan Ravnikar, predstavnik ob- činskega komiteja LMS Celje in mladina GIP »Ingrad«, je bil v dvorani »Ingrada«. 2al, da na sprejemu, ki je za mladino velik dogodek ni bilo predstavniteov podjetja in organizacij v pod- jetju in da je mladino pozdravil ter ji čestital le predsednik sin- dikalne organizacije. Ob tej priliki so predlagali tudi dve mladinki za sprejem v Zvezo komunistov, nato pa so mladini čestitali in ji zaželeli še večjih uspehov tudi vsi gostje. Mladina mehanične tkalnice »Metka« sodi med najdelavnejšo v celjski Oibčini in šteje zdaj 250 članov. V naslednjem letu pa bo- do to število še povečali. Zeleni ples se je začel Te dni je v Savinjski dolini za vreščal o. Kot v panju ob le- pem vremenu. Sem in tja, zjutraj in zvečer — do hmeljišč. Tisoči so za naslednjih štirinajst dni priromali v Savinjsko dolino. Skoraj petdeset tisoč rok bo potrebno, da bo ves hmelj obran. Toliko pridnih rok je v Savinjski dolini te dni tudi zbrano. In kaki so letos izgledi s hmeljem, s prodajo in kako gre od rok obiranje pa še nekatere novosti, ki jih lani še nismo poznali, a so bile potrebne. Bolj ko se je bližala sezona hmelja h kraju, bolj mirno so hmeljarji spali. Zadnje deževje, ki ga sicer ljudje obsojajo, saj je pokvarilo poletje, je hmeljarjem prišlo prav. Padavine so namreč omogočile, da so agrotehnični ukrepi (gnojenje in obdelava) bili še bolj učinkoviti. Tako Savinj- čani letos pričakujejo dobro leti- no. To velja tudi za ostale kraje, kjer imajo hmeljeve nasade. Pri- delek sicer ne bo rekorden kot lani, pač pa računajo na bistveno boljšo kvaliteto, kar je ob sedanji konkurenci na svetovnem tržišču s hmeljem še bolj pomembno. Priprave za obiralno sezono so potekale po natanko začrtanem programu. V zadnjih štirinajsitih dneh so imeli enako veliko dela hmeljarji in 'kmetijski strokov- njaki. V Savinjski dolini namreč že nekaj let sem uveljavljajo na- čelo, da morajo izkušnje iz pre- teklega leta biti najboljša šola za naslednjo sezono. Zato tudi ni čudno, če so bili zbori hmeljarjev tako živahni. Na njih so obravna- vali vse probleme in novosti, ki jih bi kazalo uvesti in ki jih bodo uvedli letos. Tako so že pred obiralno sezono oskrbeli proizvajalce z zadostnim številom obiralcev. Ta akcija pred sezono in nezanašanje na samo- iniciativo obiralcev je bila spričo lanskoletnih izkušenj nujna. Ta- ko je kljub nekaterim neugodno- stim (za obiralce hmelja letos ni popusta na železnici) prišlo v Sa- vinjsko dolino preko dvajset tisoč obiralcev. To število pa bo po oceni sitrokovnJakov zadostovalo, da bo hmelj pravočasno obran. Letos so se hmeljarji tudi do- končno zmenili, da bodo upošte- vali navodilo o merjenju obra- nega hmelja. Merili bodo v po- sebnih pločevinastih »škafih« in sicer brezpogojno brez vrha. Ne- kateri hmeljarji so temu sicer na zborih hmeljarjev ugovarjali, čes da se že od nekdaj i>ri merjenju hmelja upošteva tudi vrh škafa, vendar je na vseh zborih prevla- dalo mnenje, da je najbolj pamet- no, pravilno in pravično, če se opusti vrh, ki je bil vsa leta na-, zaj povod za neštete kritike in^ negodovanja obiralcev. Cisti posli pa so tudi v hmeiljarstvu najbolj- ši posli. Letos bodo obiralci dobili za »škaf« nabranega hmelja 55 di- narjev, če bodo pri hmeljarju tudi na hrani pa 45 dinarjev. Zanimiva je tudi pobuda neka- terih proizvajalcev, ki so ponu- dili, da bodo obiralcem delno na- doiknadili razliko med prejšnjim F>opustom na železnici in polno ceno za vozovnico. Vendar pa je to odvisno od dobre volje proiz- vajalcev. Zeleni ples v Savinjski dolini bo trajal dobra dva tedna. Skozi to obdobje se bo tam še marsikaj pripetilo. Marsikateri hmeljar bo nad svojimi uspehi presenečen, drugi pa tudi — neugodno. Odvis- no od tega seveda kako je hme- Franííoíovo z olcolico ima vse možnosti za razvoj turizma TU USPEŠNO DELUJE ENO NAJBOLJ PRIZADEVNIH TURI- STIČNIH DRUŠTEV V CELJSKEM OKRAJU Frankolovo s svojo bližnjo okolico pritegne vsakogar, ki pogleda skozi okno drvečega avtomobila, če se pelje tod mi- mo. Nehote se zazre v prirodne lepote tega področja, ki do- slej v turističnem pogledu ni dobilo tistega priznanja, ki bi mu pripadalo. To področje ima vse možnosti za razvoj tu- rizma. Zares 'lep je ta svet. Nedaleč od Frankolovega leži prijazna hribovska vasica Crešnjice, ki je obdana z vinogradi in .od koder je lep razgled daleč naokrog tja do Celja. Na drugi strani se raz- prostira Konjiška gora, vmes ob romantični soteski, po kateri se vije cesta proti Konjicam, so xire- dili park, nekaj dalje proti Stra- nicam pa je manjši bazen, v ka- terem se osveži marsikateri po- potnik, ki se v poletnih mesecih pelje skozi Frankolovo. Frankolovo pa je znano tudi po tem, da v njem uspešno deluje eno najbolj prizadevnih turis'tič- nih društev v celjskem okraju. To društvo, 'ki ga vodi Bogdan Snabl, je v nekaj letih s peščico prizadevnih članov že mnogo sto- rilo, da je Frankolovo z okolico vedno bolj privlačno za domače turiste. Prav vsled teh okolnosti je bila zadnja seja Sveta za turizem in gostiristvo celjske občine na Fran- kolovem. Člani sveta so si naj- prej ogledali zgodovinske in tu- ristične znamenitosti tega kraja in obiskali Crešnjice. Med drugim so na seji razpravljali s predstav- niki tamkajšnjega Turističnega društva tudi o -perspektivnem programu razrvoja turizma na Frankolovem in Orešnjicah. Ne samo, da so prizadevni čla- ni Turističnega društva doslej do- segli lepe uspehe pri svojem delu, še bolj vzpodbudno je to, da ima- jo tudi lepe načrte za razvoj tu- rizma,- ki jih bodo postopoma, iz leta v leto skušali tudi uresničiti. Predvsem nameravajo labnoviti, m-odemizirati in razširiti gostišča. Sem sodi tudi ureditev gostilniš- kih vrtov ter nakup vseh sodob- nih pripomočkov, ki so za hitro in kulturno »postrežbo neobhodno potrebni. Poskrbeli bodo tudi za kultumejše razvedrüo gos:tov in zagotovili čim boljše gostinske kadre. Gostišče na Frankolovem nameravajo .postopoma obnoviti in razširiti, da bo v njem 5 sob z desetimi, ležišči za turiste. Ra- zen tega nameravajo zgraditi tri weekend hišice in najti več pri- mernih prenočišč pri zasebnikih. V doglednem času, seveda, če ibodo imeli 'tudi denar, namera- vajo zgraditi tudi manjši olimpij- ski bazen z bifejem in športnim igriščem. Zaenkrat je ta lepa za- misel šele v načrtih in vsled po- manjkanja denarja daleč od stvarnosti. Vendar ne kanijo dr- žati rok križem. Vsaj načrte na- meravajo čim prej pripraviti. Razen tega imajo v načrtu še nekaj, kar bo še bolj povzdignilo ta ikraj v turističnem pogledu. Urediti hočejo središče Frankolo- vega in Crešnjic, nadaljevati z ureditvijo in razširitvijo parka, urediti parkirni ie- produktivne delovne sile. Sodob- na rehabilitacija ne more iti po tej poti. Invalida ne rehabiliti- ramo samo zato, da bi mu soci- alno pomagali, ampak predvsem zato, da je ekonomsko rentabilen. Potrebna je bila torej stalna in sistematčna propaganda, ali bo- lje vzgoja vodilnih uslužbencev in organov s predavanji, filmi itd. V okviru zavoda smo orga- nizirali poseben strokovni svet, ki rešuje vsak primer posebej. Nujno potrebna je bila razmeji- tev dela med vsemi institucijami, ki se ukvarjajo z rehabilitacijo in zaposlitvijo invalidov, ker je bil obseg dela v prvotnem konceptu tako obširen, da je bila kvaliteta dela resno ogrožena. Namen profesionalne reha- bilitacije je popolna ali vsaj delna obnovitev delovne spo- sobnosti invalida. Kakšna je metoda tega dela in kakšne so perspektive pri zaposlitvi re- habilitirancev v podjetjih? Rehabilitacija invalida je kom- pleksen problem številnih mo- mentov. Zato profesionalne reha- bilitacije, ki naj invalidu omo- goči — v kolikor to dopuščajo ob- jektivni momenti — samostojno preživljanje, ni mogoče jemati kot .vprašanja zase, namreč zgolj iz vidika fizičnega usposabljanja za novi poklic. Profesionalna re- habilitacija je le člen v komplici- ranem procesu rehabilitacije ce- lotne osebnosti invalida. Pri re- habilitaciji in zaposlitvi je izre- dne važnosti pravilna izbira bo- dočega poklica in delovnega me- sta. Površna in slaba izbira ne vpliva kvarno samo na rehabili- tacijski proces, marveč škoduje tudi gospodarskim organizacijam. Zato je potrebno ugotoviti pre- ostale psihofizične sposobnosti in- valida in jih vskladiti z zahtevami določenega delovnega mesta, ozi- roma poklica. Perspektive za zaposlovanje in- validov v gospodarskih organiza- cijah so dobre. Z analizo in oce- no delovnih mest so komisije pri gospodarskih organizacijah in pri občinskih ljudskih odborih ugo- tovile, da obstaja še vrsto mož- nosti za vključevanje invalidov v proizvodnjo. Naša naloga pa je, da prepričamo gospKxiarske orga- nizacije, da zaposlitev invalidov ne pomeni zaposlitve neproduk- tivne in nestrokovne delovne si- le, marveč, da je lahko rehabili- tiranec enakovreden produktiven član delovnega kolektiva. Letos pričnete z gradnjo no- vega poslopja v Ipavčevi ulici? Okrajnega zavoda za rehabilitacijo invalidov v Celju Da, z gradnjo težko pričakova- nega poslopja. Ne poznam nobe- nega zavoda za rehabilitacijo, niti ortopedskih delavnic v naši dr- žavi, kjer bi se delalo v tako tež- kih okoliščinah, kakor smo delali doslej pri nas. Finančna sredstva so zbrana, glavni projekti pred revizijo, iz- vajalec angažiran, lokacija ob Ipavčevi ulici odobrena. Združe- na dejavnost Zavoda pod streho enega poslopja od sprejema in- valida, preko obdelave za profe- sionalno rehabilitacijo, do izde- lave ortopedskih pripomočkov, zagotavlja večji uspeh in kvali- teto rehabilitacije. Obseg dejavnosti Zavoda po številu zajetih invalidov se sicer s tem ne bo povečal, znatno pa bomo dvignui kvaliteto dela. -B- Razpisna komisija pri Okraj- ni obrtni zbornici Celje razpisuje delovno mesto referenta v oddelku za strokovne kadre in šolstvo Pogoj: srednješolska izobraz- ba in obvladanje strojepisja. Prošnjo s ipodatki o strokovni izobrazbi in dosedanjih za- iposlitvah je vložiti pri Okraj- ni obrtni zibornici Celje do 'ÒQ. septembra 1960. V zadnjem tednu po domovini Petek. 12. avgusta V ZALOŽBI BEOGRAJSKE »KULTURE« je izšla razprava Edvarda Kardelja »So- cializem in vojna«. V knjigi avtor mirno in dokumentirano razglablja o kitajski ideologiji, o kitajski kritiki na politiko koeksist«nre itd. Te dni bo v Cankarjevi založbi tudi izšel slovenski prevod te knjige, ki je vzbudila veliko zanimanja ne le pri nas, temveč tudi v svetu. Sobota, 13. avgusta GLAVNA CENTRALA Narodne banke Jugoslavije je izdala navodila o načinu in pogojih prodajanja tujih plačilnih sredstev zasebnih osebam. Nedelja, 14. avgusta NA LJUBELJU so bile tradicionalne osme mednarodne gorske hitrostne dir- ke, ki so privabile več kot 17.000 gle- dalcev ter številne domače in tuje dir- kače s treh celin. Na dirki je avstrijski vozač Alfred Pruckner postavil na mo- torju BSA Gold Star nov absolutni re- kord proge v času 4:30.0. Ponedeljek, 15. avgusta PREDSEDNIK REPUBLIKE TITO S SOPROGO in spremstvom, v katerem so bili še Aleksander Rankovič, Ivan Krajačič in drugi, je obiskal Novi Vi- nodol, kjer sc je med drugim zanimal za razvoj lanikajšnje občine. Torek, 16. avgusta PO ODREDBI sekretarja za državno obrambo bodo letos v šole rezervnih ofi- cirjev JLA sprejeli tudi več mladih vi- sokokvalificiranih in kvalificiranih de- lavcev. Sreda, 17. avgusta V REŠKI LADJEDELNICI >3. MAJ< so spiovili tanker >Petar Zoranič«. Dolg je 192 m in ima 25.400 bruto registrskih ton. To je največja jugoslovanska ladja. Začetek in konec rimske Olimpiade Petindvajsetega avgusta se bo- do v Rimu začele olimpijske igre. Za otvoritev so predvidene ve- like svečanosti. Pred dnevi so v svetišču boga Zevsa v Olimpiji, v Grčiji, prižgali olimpijsko ba- klo, ki jo bodo tekači štafete pri- nesli v Rim. Iz Grčije so krenili na pot enajstega avgusta. Ce bo šlo vse po sreči, jo bo prinesel rimski atlet Peris v trenutku slavnostne otvoritve iger na glav- пег.г olimpijskem stadionu, kjer bo tudi prižgal olimpijski ogenj. Olimpijski veteran Consolini pa bo prebral olimpijsko prisego. Nato bo župan mesta Melbourne, kjer je bila olimpiada 1956. leta, predal olimpijsko zastavo. Sledil bo sprevod tekmovalcev. V zrak bodo spustili šest tisoč golobov. S tem bo tudi dan znak, da so se začele sedemnajste moderne olimpijske igre. Da bi držali gledalce v napeto- sti vse do konca, bodo začeli z atletskimi disciplinami, ki vzbu- jajo povsod največje zanimanje, šele šesti dan po otvoritvi. Ma- ratonskemu teku bo sledil boks, waterpolo, rokoborba, dviganje uteži, jahanje, telovadba, nogo- met itd. Stopetdesetkrat bodo progla- šeni zmagovalci stopali na oder in sprejemali olimpijske medalje — zlate, srebrne in bronaste. Za dosežene uspehe tekmovalci ne bodo smeli prejemati drugih daril, kajti s tem bi izgubili sta- tus amaterja. Niti ne bodo smeli dovoliti, da jih zastonj ostriže športno navdušeni frizer. Občut- ljivi Italijani pa so si že izmislili, kako bodo obšli stroga pravila. Vsakega domačina, ki bo osvoju zlato medaljo, bo pričakal po en komponist, ki mu bo posvetil svo- jo novo simfonijo, nadalje kavar-\ nar, ki mu bo rezerviral najboljši | prostor in — filmska zvezda, ki mu bo ponudila svojo roko in ga povabila — v zakon. Nadvse svečan bo tudi zaklju- ček olimpijskih iger. Nad prena- prenapolnjeni staUicm 00 legla grobna tišina. Udeleženci bodo prikorakali na stadion s svojimi nacionalnimi zastavami na čelu. V množici praporov bo tokrat » sredini italijanska, na levi grška, na desni pa japonska zastava. Kajti naslednja Olimpiada — čez štiri leta — bo v glavnem mestu dežele vzhajajočega sonca — t Tokiu. Nato bo predsednik med- narodnega olimpijskega komiteja Avery Brundage razglasil nasled- nje igre z besedami: Kličem mla- dino vsega sveta v Tokio, da z nami slavi osemnajste moderne olimpijske igre. Naj olimpijski ogenj sveti v blaginji vedno viši stremečemu človeštvu. Nato bo stopil naprej župat rimskega mesta, ki bo do nasled- njih olimpijskih iger sprejel f varstvo olimpijsko zastavo. Med igranjem olimpijske himne jo bo nato odnesel s stadiona. TekmO' vaici mu bodo sledili in ko bo zadnji stopal skozi vrata velikega stadiona, bodo ogenj, ki bo ves čas olimpijskih iger gorel brez prestanka, ugasnili. Navadno še ostanejo gledalci nekaj časa na svojih sedežih in prostorih ter ča- kajo tiho in nemo, da se razka- di poslednji dimček. Proslave v počastitev 50-letnice Kmetijske šole v Šentjurju Petdesetletnico prve slovenske kmetijske šole na Štajerskem — kmetijske šole v Šentjurju pri Celju — bodo počastili v nedeljo 11. septembra. Vendar to ne bo samo šolska proslava in praznik ljudi, ki so v njej delali in se iz- obraževali, temveč praznik cele šentjurske občine in širšega ob- močja. Zato so tam sestavili tudi poseben odbor, ki skrbi za prire- ditve; za njegovega pokrovitelja pa so izbrali podpredsednika OLO Celje tov^ariša Mirana Cvenka. Po sprejemu gostov se bo na praznični dan, 11. septembra, naj- prej razvila skozi Šentjur povor- ka, v kateri bodo prikazali kme- tijsko dejavnost, uspehe, ki so jih dosegli, stroje in podobno. Zatem se bo začelo slavnostno zborova- nje, nato pa bodo v šoli in na posestvu odprli razstavo. Najbolj zanimiva bo živinorejska razsta- va. Zraven tega bodo tudi kmetij- ske zadruge opozorile na svojo dejavnost in na uspehe, ki so jih dosegle v kooperativnih odnosih. Na razstavi bo seveda prikazan tudi razvoj in delo šole, ki praz- nuje svoj zlati jubilej. Razstava pa bo združila tudi nekatere dru- ge proizvajalce in podjetja, tako Grudo, Agrotehniko in Slovenija- sadje iz Ljubljane, celjsko Cin- karno, tovarni v Rušah in Ra- cah itd. Popoldanski spored prireditev bodo izpopolnile konjake dirke, razen tega pa pripravljajo tudi ljudsko rajanje. —mb Plavalci poraženi v Krškem v torek zvečer je bil v Krškem prija- teljski troboj plavalcev Rudarja, Celu- loze in Neptuna. Kot je bilo pričakovati so v tem troboju celjski plavalci »pri- plavali« najmanjše število točk in se na koilcu znašli na tretjem mestu. To pa je deloma tudi opravičljivo, saj so Celjani nastopili brez svojega najboljšega pla- valca Orla, ki vsled preutrujenosti z državnega prvenstva ni nastopil. Tudi ostali mladi plavalci, ki so nastopili na državnem prvenstvu so bili še utrujeni od tekmovanj in vožnje in niso mogli uspešno poseči v boj za boljša mesta. Poleg vsega tega so v celjski ekipi na- stopile samo 4 ženske, kar je občutno premalo za sestav solidne plavalne eki- pe. Edino zmago so Celjani slavili na 100 m hrbtno, kjer je bil Vrhovšek s časom 1:16,8 prvi, Toplak pa s časom 1:17,8 drugi. Izmed ostalih lahko omeni- mo le Radoševiča, ki je bil na 200 m prsno tretji s časom 3:08,8, Narobetova, ki je bila na isti progi za ženske četrta s časom 3:30,3 in Zupenčevo, ki je bila na 100 m hrbtno prav tako četrta s ča- som 1:40,4. V waterpolo tekmi med mladinskim moštvom Neptuna in Celuloze so bili tudi to pot boljši domačini, ki pa so zmagali predvsem po zaslugi domačega sodnika z rezultatom 10:9. Igra sama ni bila na posebni višini. Celjani so bili boljši, vendar pa jih je sodnik z do- stikrat nerazumljivimi odločitvami pre- cej zmedel. Goršič ZADNJA DELA PRI MODERNIZACIJI CESTE VELENJE—CELJE 2e več let si prebivalci žalske in šoštanjske občine želijo, da bi asfaltirali že preostali del ceste, ki povezuje Šoštanj in Velenje s Celjem in Žalcem. Kajti окоД 6 km cestišča čez Šentjanž je v zelo slabem stanju. Zato so se v Šoštanj ski občini odločili, da bo- do začeli z asfaltiranjem tega od- seka. Cesto bodo trasirali na do- sedanji osnovi, le nekaj ovinkov bodo popravili. Ker je cesta re- publiškega značaja, pričakujejo, da bodo del stroškov nosila šo- štanjska in žalska podjetja, del pa tudi republiška uprava za ce- ste. V. S. POGLED PO SVETU Zelo znana in splošno priznana je znanstvena ugotovitev, da je politika zgoščen izraz ekonomike, celo taki, ki jim ni do marskizma, mimo te preproste, a trdne resni- ce ne morejo. Ker ta velja, je razumljivo, da se današnja sve- tovna politika zelo izrazito kaže v svojih osnovnih potezah tudi v vprašanju javnega kreditiranja oziroma pomoči nerazvitim drža- vam. Večkrat smo v tedenskih pregledih opozorili na velikanske kredite, ki jih je prejela Indija, in to od ZDA in od SZ in razne druge manj razvite države. Kot velika sila v kreditiranju nastopa že več let Zahodna Nernčija, na- stopata Italija in Japonska, torej tri v zadnji vojni premagane dr- žave. ZDA in Velika Britanija vsako leto zvišujeta ta sredstva pod naslovom, da so potrebna za izvoz opreme v nerazvite države. Značilno za sredstva je to, da zanje poskrbi država in ne pri- vatni kapital. Začelo se je to že pred tridesetimi leti v času velike svetovne krize, ko je med drugim tudi zastalo odplačevanje med- narodnih dolgov. Ce danes nasto- pa kot posojilodajalec država, prevzema s tem tudi jamstvo in to za vsa naključja, ki so v poli- tiki možna. Položaj je tak, da spa- dajo krediti za izvoz opreme med državne ukrepe velike važnosti. Pomislimo samo na velikanski kredit, ki ga je dobüa Brazilija pri Zahodni Nemčiji za motoriza- cijo! Pomislimo na orjaško razvi- to avtomobilsko industrijo ZDA, VB, Francije, Italije in Zahodne Nemčije. Notranji trg je nasičen, potreben je izvoz v velikanskih dimenzijah. Značihio za ta sredstva je dalje to, da so večji del kratkoročna. V ZDA jih dajejo iz proračuna, v Veliki Britaniji, Italiji, Fran- ciji in Zahodni Nemčiji pa jih z državnim jamstvom izdajajo pri- vatne banke. Samo v Italiji, ki gotovo ne spada med bogate dr- žave, znašajo ti krediti sto mili- jonov dolarjev letno, v Zahodni Nemčiji več milijard dolarjev. Lahko si mislimo, kaj taka sred- stva pomenijo za nemško indu- strijo in kako se .ta s tem krepi ne samo doma, marveč tudi s tem, da ustanavlja nova podjetja v tujini. Nemci n. pr. nastopajo danes kot graditelji novih tovarn na vseh kontinentih, celo mala Avstrija je pohitela, da ne bi za- mudila vlaka. Ti javni krediti so enako potrebni za gospodarstvo razvitih kakor nerazvitih držav. Zato ni čudno, če je za pariški sestanek predlagal de Gaulle tu- di to vprašanje na dnevni red. Značilno za te kratkoročne in srednjeročne kredite je dalje to, da ponavadi niso povezani s ta- kimi političnimi problemi kot ve- liki krediti, ki pridejo v poštev v sporazumih o gospodarski po- moči. Naša država je vsa leta igrala v vprašanju mednarodnih kredi- tov in gospodarske pomoči do- kaj pomembno vlogo s svojimi načelnimi stališči, ki se skladajo s položajem in s stališči ogromne večine nerazvitih držav. Nastopa pa tudi že kot izvoznik opreme, kot graditelj industrijskih na- prav v Aziji in Afriki. Lahko re- čemo, da smo k vprašanju med- narodne pomoči Jugoslovani pri- spevali v zadnjih desetih letih upoštevanja vreden delež v mo- ralnih in materialnih vrednotah. T. O. Celjske razglednice Ekonomski in družbeni ozítí so nam zadnji čas povečali skrb za turizem. V teoriji in praksi velja za osnovo za njegov uspešen raz- voj turistična propaganda. Med njene instrumente spada med drugim tudi 'taka drobna kolek- cija celjskih razglednic, ki se je kot izdaja »Jugoturista« Beograd pojavila zadnji čas v Celju. Kolekcija obsega ducat razgled- nic v črno beli tehniki 6X9: osem iz Celja, po dve iz Dobrne in Ro- gaške Slatine, s trojezičnimi (srb- sko-nemško-angleškimi) napisi na hrbtni strani. Nasl'ovna stran ščit- nega ovitka nosi diletarutsiko risbo centralnega grajskega dvorišča s Friderikovim stolpom. Cena je 200 dinarjev. Ob tem spominku na mesto ob Savinji se moramo ustaviti z ena- ko mero veselja kakor nejevolje. Z veseljem zato, ker lahko konč- no postrežemo domačega in tujega turista s tako rečjo, z negodova- njem pa, da je beograjski produ- cent prehitel lokalno organizacijo turistične propagande. Zakaj pre- pričani smo, da bi domačin znal svoje mesto predstaviti v privlač- nejši podobi in z natančnejšm opisom. (Za vodni stolp v Razla- govi ulici vedo povedati vsi šo- lar ji, da ni »rimsko utvrdjenje« — slika 8 — ampak eden od še- stih okroglih stolpov srednjeve- škega obzidja, zgrajenega na uka2 grofa Friderika.) Potem — avstro^ ogrski veteran med celjsl^imJ zgradbami — stari Union — pred- stavljen kot »Dom narodnog fron' ta« gotovo ne sodi več v sodobno zbirko celjskih vedut, a če mora biti zastopana tudi okolica, bi z» Dobrno in Rogaško Slatino zado- stovali po ena razglednica, od ostalih dveh pa bi eno porabili za Logarsko dolino, eno pa morda za kak šempetrski nagrobniK- Tudi reprodukcija grajskih ra^' val in motivi ono ni dovolj imprc sivna. Glede cene pa tole: taka zbirka in v tej izdelavi velja na tujen" polovico manj dinarjev, prekup' čevalec na beneških trgih pa P bo še raje dal za zavojček našil' »Intemacional« ... G. G. CELJSKI TEDNIK STET. 33 — 19. avffusta 1960 Zaenkrat brez ,,gužve" PRESKRBA MESTA LETOS POTEKA BREZ TEŽAV — VECJA PONUDBA KOT POVPRAŠEVA- liJE — PRAVILNA POLITIKA CEN JE EDEN OD POGOJEV — LANSKOLETNE IZKUŠNJE SO NAS NEKAJ NAUCILE — KOT KAŽE, TUDI Z OZIMNICO NE BO TEŽAV. preskrba mesta z zelenjavo in feiern je razmeroma delikatna cadeva. Zlasti še, če letina ni naj- ^olj ugodna. Zaradi tega je ob- {iriski ljudski odbor tudi »zadol- trgovsko podjetje Agropro- piet, da v celoti oskrbuje Celje s ^erni prehranbenimi predmeti. Qi-e namreč za odgovornost pred občinskim odborom in pred vo- livci. Vendar trenutna situacija kaže, ¿a, letos podjetje v glavnem ne {,0 imelo posebno težke naloge, poletna sezona je potekala brez pomembnejših motenj. Založenost s sadjem in povrtnino je bila dobra in daleko boljša kot lani. To se kaže tudi pri prometu pod- jetja, saj prodaja povprečno za 50 odstotkov blaga več kot lani. Istočasno pa se je bistveno po- večala tudi izbira povrtnine in jadja. Res je sicer, da tu in tam ni najboljša izbira, vendar gre za krajša obdobja, ki so v tej stroki pač običajna. Ko je konec sezone češenj, jih seveda tudi v proda- jalnah ni možno dobiti. Zanimiva pa je ugotovitev, da letos v ko- merciaH podjetja niso doslej za- beležili niti eden kritičen pred- met Nasprotno, letos je prava »poplava« paradizinika. Krom- pirja je tudi dovolj in ga dnevno v Celju prodajo okoli 3 tone. Pri tem je pomembno vlogo odigrala zmernejša politika odkupnih cen, ki je za kmetovalce dokaj ugod- na. Velja tudi pripomniti, da je Celje razmeroma najbolje zalo- ženo od vseh večjih slovenskih mest. Z ozirom na to je celjsko preskrbovalno podjetje odkupilo tudi več blaga kot ga potrebuje celjski trg. Odvisne količine so posredovali drugim krajem. Za gospodinje bo zlasti zani- miva novica, lahko rečemo bolj neugodna kot zanimiva, da so sli- ve v Bosni zelo slabo obrodile. Zato je že sedaj treba računati, da bo sliv na celjskem tržišču primanjkovalo. Istočasno z napori preskrboval- nega podjetja pa se kaže tudi ten- denca naraščanja ponudbe povrt- nin in sadja na trgu. To pomeni, da so kmetovalci v okolici Celja le ugotovili, kako pomemben je lahko ta navidez ničvreden kme- tijski posel — vrtnarija. Z do- končno ureditvijo Kmetijskega gospodarstva Lava in novimi po- vršinami, ki jih bo posestvo pri- dobilo po regulaciji in meliora- ciji področja pri Zepini, pa bo tudi to posestvo lahko sprejelo nase velik del bremena in odgo- vornosti za preskrbo mesta. -I. M. Kariera za'vsako ceno? Pri nas vse bolj sproščamo javno in gospodarsko življe- nje. To silovito demokratič- no gibanje, ki doslej še nima primere v svetu, pa za seboj vleče tudi nekatere nevarno- sti. Med ne ravno majhne lahko štejemo tudi karieri- zem za vsako ceno. Taki lju- dje navadno (žal jih še sre- čamo v mnogih podjetjih) pod plaščem demokracije in delavskega samoupravljanja, za avtoriteto Zveze komuni- stov in pod krikom razvoja •podjetja utirajo sebi pot na- vzgor. Ne zato, da bi postali dobri gospodarski voditelji, temveč, da bi si zagotovili višje prejemke, boljše in laž- ■ je življenje. Pri tem seveda ne izbirajo sredstev in dvo- ličnost je glavna, čeprav na- vadno skrita odlika karieri- stov. Taki pojavi pa so mož- ni le tedaj in tam, kjer po- litične organizacije, kjer or- gani samoupravljanja in kjer vodilno osebje ni dovolj po- zorno in budno. Pred dnevi je podobna afe- ra nastala v Tekstilni tovarni v Preboldu. Beseda je o teh- ničnem vodji podjetja. V -, podjetju so mu že od začetka zaupali, pakazal je voljo za politično delo?, postal je tudi član Zveze komunistov in prav zaradi tega zaupanja je ; počasi rinil naprej. Pridobil ! si je zaupanje tudi zunaj podjetja in po naključju po- stal odbornik. Vendar je ra- vno ta človek, ki mu je ZK ves čas zaupala in ki mu je dejansko omogočila, da si je pridobil znanje in prakso s tem pa tudi položaj tehnič- nega vodje v podjetju, ne- verjetno drzno izigraval or- ganizacijo Zveze komunistov v podjetju. Sedel je na dveh stolčkih. V podjetju je bil zagovornik naprednih idej, zagovornik razvoja in na- predka tovarne; doma na va- si pa je tulil v nazadnjaški rog. Zato ne preseneča sklep osnovne organizacije Zveze komunistov v preboldski to- varni, s katerim, so ga iz- ključili iz svojih vrst. Zanimivo je tudi, da je v vasi že pred tem naredil mnogo škode. Spomnimo se samo predvidene združitve zadruge Sešče s preboldsko, vodovoda in podobno. Tedaj ga nihče ni kritiziral, samo govorilo se je o njegovem delovanju. To brez dvoma kaže, da je imel močne za- govornike, ki so ga ščitili tudi tedaj, kadar ga ne bi smeli. Tako ostane odprto vprašanje, zakaj? Da so ga izključili iz vrst komunistov je bila logična posledica. V Preboldu pa bo- do morali rešiti še eno vpra- šanje. Ali je človek, ki je vse svoje delovanje in politično aktivnost podredil dvolično- sti, da bi si zagotovil boljšo kariero, še vreden, da ostane fía sedanjem položaju. Ta po- ložaj je dosegel zaradi za- '^^panja, ki je bilo lažno. Če bi ostal še naprej tehnični vod- ja v toimrni, bi se lahko sa- fno smejal — »јаг sem dose- 9^1, kar sem hotel!«. Od sta- lišča, ki ga bo gled'? tega vprašanja zavzel upraimi od- ^or podjetja, bo zato odvisna t'Udì avtoriteta organov sa- "^oxipravljanja. Mue Iršič Atomi naj delajo za mir Četrta velika mednarodna iz- ložba v Beogradu na novem sej- mišču je letos posvečena jedrski energiji. Brez dvoma je to velik uspeh beograjskega sejma, še po- sebej če vemo, da je organizirana tako, da v največji možni meri nudi možnosti za uvajanje radio- aktivnih izotopov v industriji, kmetijstvu in medicini. Ta nalo- ga je brez dvoma tudi najvažnejša naloga sejma. Zaradi tega je naša Zvezna ko- misija za jedrsko energijo skle- nila, da bo v sejemskem času (od 23. avgusta do 2. septembra) pri- pravila poseben seminar, kjer bo- do strokovnjake seznanili s pred- nostmi in možnostmi uporabe ra- dioaktivnih snovi v miroljubne namene. Ta seminar, ki mu go- spodarstveniki pripisujejo velik pomen, bo v izadnjib sejmskih dneh, in sicer zato, da bodo ude- leženci že pred tem natanko se- znanjeni z razstavljenimi elemen- ti. Tako bodo laže sledili, zani- manje pa bo toliko večje. Namen seminarja bo predvsem, da strokovnjake iz industrije, kmetijstva in medicine seznanijo z dosedanjimi rezultati uporabe radioizotopov v Jugoslaviji, z do- sežki na tem področju v industrij- sko najbolj razvitih državah in končno, da strokovnjake spoznajo z osnovnimi načeli dela z radio- izotopi in zaščito pred izžareva- ročja udeležili tudi tuji. UREJENE DELAVNICE V celjski bolnišnici so zgradili nove prostore za delavnice za- voda. Imajo skoraj vse obrtne stroke, tako da jim ni potrebno iskati pomoči od zunaj. To je še posebno pomembno, ker v bol- nišnici pač ni mogoče počakati, da bo kak obrtnik prost. Istočasno pa so uredili tudi sprehajališča za bolnike — v eniem izmed malih parkov bodo uredili tudi ribnik. 3. SEPTEMBER V PREBOLDU V Tekstilni tovarni v Preboldu se pripravljajo na 10. obletnico prvega delavskega sveta v pod- jetju. Ob tej priložnosti bodo na slavnostno sejo delavskega sveta povabili vse člane prvega delav- skega sveta. Vsako leto pa 3. sep- tembra v Preboldu praznujejo tu- di obletnico obstoja tovarne, od kar bo letos preteklo že 117 let. TOVARNA NOGAVIC IN DROBNE KONFEKCIJE POLZELA nudi svoje izdelke v prodajalnah »POLONCA« V CELJU. ST ANETO VA ULICA »JELK A« NA POLZELI PRI TOVAHNI. Cenjene potrošnike obveščamo, da lahko dobe v obeh pro- dajalnah vse vrste naših izdelkov, sindikalne podružnice in druge organizacije pa obveščamo, da lahko dobe željene iz- delke pri prodajalni »JELKA« v razpoložljivih količinah. S temi željami naj se obračajo v bodoče direktno na prodajalno. Priporočamo izdelke z znakom »LASTOVKA«. Tudi Bolsko bodo ukrotili Bolska je sicer majhen poto- ček, a SD se ga kmetje ves čas bali bolj kot Savinje. Bolska namreč nenehno .poplavlja. Ob vsakem dežju so bila okoliška polja zaliita. Zato je Vodna skup- nost v Celju sklenila, da bo tudi ta neugnan potoček ustrezno re- gulirala. Letos spomladi &о bul- dožerji in bagri prvič zaorali nje- no strugo. Doslej je skupina, ki je regu- lirala Bolsko, uredila ¿n obzidala preko 1200 metrov struge. Zgra- dili so že en most, enega pa prav- kar gradijo. Sodijo, da bodio prvo etapo regulacije nadaljevali proti Vranskem. Ze v prvem delu gradnje je ekipa Vodne skupnosti zabeležila zelo lepe uspehe. Saj je pri re- gulaciji zaposleno komaj 45 de- lavcev in ti so s potrebnimi stroji opravili vse dosedanje delo. Po- vedali so, da jim je to uspelo predvsem zaradi ustreznega na- grajevanja delavcev. Do zadnjega moža so namreč vključili v na- grajevanje po enoti proizivoda. ni Na Ponikvi pri Grobelnem so dobili pomožno M zdravstveno postajo Zdravstveno zavarovanje kmeč- kega prebivalstva postavlja pred zdravstveno službo nove zahteve. Naše vasi in njié prebivalci so oddaljeni od zdravstvenih postaj po 15 in več kilometrov. Taka razdalja 3e za bolnega človeka večkrat kar pretežka. ' Obč. ljudski odbor in zdrav- stvena postaja Šentjur sta skle- nila, da bodo ustanovili tri po- možne zdravstvene postaje, in to v Drami j ah, ki je oddaljeno od zdravstvene postaje 10 km, v Po- nikvi, oddaljeni 10 km in Slivnici, oddaljeni 6 km. Zavod za social- no zavarovanje v Celju je sklep Občinskega, ljudskega odbora in -zdravstvene postaje Šentjur tudi gmotno podprl in odobril potrebna finančna sredstva. Prebivalci Ponikve so ta sklep toplo pozdraviU in takoj pričeli urejati prostore za ambulanto. Delo je vodil krajevni odbor. Dne 6. avgusta je bdla svečana otvo- ritev pomožne zdravstvene po- staje. Predsednik krajevnega od- bora tov. Zličar je orisal važnost te zdravstvene postaje, kjer bodo ljudje iz Ponikve in bližnje oko- lice, ki šteje okoli 3500 prebival- cev dvakrat tedensko prejemali f zdravstveno pomoč. Pompozna I zdravstvena postaja na Ponikvi j bo združevala kurativno in pre- Î ventivno delo, saj bo dobila stal- I no medicinsko sestro, ki bo oprav- ; Ijala patronažno službo, obisko- ' vala otroke in skrbela za njihov zdrav razvoj, nudila bo v ambu- lanti prvo pomoč in v dneh redne ordinacije pomagala zdravniku. ? Ob otvoritvi je Okr. higienski zavod v prostorih nove ambulan- te uredil zdravstveno razstavo, za katero so se prebivalci zelo za- nimali. Predvsem so se zanimali za asanacijo na vasi, za pravilno nuđenje prve pomoči ter za pra- vilno nego in prehrano dojenčka in otrok. Razstavo je obiskalo veliko ljudi iz bližnjih vasi. Z otvoritvijo ambulante je bila združena tudi otvoritev otroškega igrišča. Ljudje so s prostovolj- nim delom uredili lično igrišče, postavili peskovnik, gugalnice, klopd in hišico. V to so vložili 600 ur in prispevali les. Včasih nam manjka le volje Pred kratkim sem se nekaj dni mudila v Münchenu, Bruslju. Haagu in Amsterdamu. Kljub mnogim stvarem, ki se nam zdijo nepravilne in jih kar razumeti nismo mogli, smo le mnogokaj našli, .kar bi se lahko z malo volje in z malo denarja naučili tudi naši trgovci. V ogromni trgovini z živili smo kupili kilogram kruha. Brez be- seb so nam ga zav^i v prozoren papir, vse skupaj vložili v papir- nato vrečko in prav začudeno po- gledali naše presenečene obraze. Prav tako začudeno pogleda v na- ši prodajalni prodajalka, če jo kdo zaprosi za košček papirja ali vrečko, da mu ne bi bilo treba ikruha nositi v rokah. »Uh, kako je tisti prodajalec neprijazen«, mnogokrat vzdihu- jemo, ko gremo iz trgovine. V teh mestih uslužbenci nimajo neza- dovoljnih in naveličanih obrazov in ni j;im prav nič hudo, če mo- rajo odgovarjati na vprašanja radovednih kupcev. To je končno tudi zanimivo, ker je njihov de- lovni čas daljši od našega. Ko smo vstopili v velikansko trgovsko hišo s petimi nadstropji, smo bili prepričani, da v takem prostoru ne bomo našli tistega, kar želimo. Pa je bilo prav lahko. Visoko nad vsakim oddelkom so napisi in kupec jih lahko vidi že od daleč. Na vsaki najmanjši stvari je pritrjena cena — pri nas moramo po njej vpraševati. Pa ne le to. Vsi predmeti so razstav- ljeni tako, da kupec lahko vsa- kega ogleda od vseh strani, ga potipa, pomeri, se lahko dalj časa odločuje in končno — odide iz trgovine brez ficka. Pri nas ima- mo občutek, kot da je blago samo za tiste, ki ga prodajajo in skoraj nerodno nam je prositi, če ga smemo od blizu ogledati. Na to bi veljalo pomisliti, kadar gradimo nove trgovine. Med veliko poletno razprodajo v Münchenu se je v trgovskih hi- šah kar trlo ljudi in ko smo stali v najvišjem nads'tropju in gledali v pritličje, kjer je perilo kar frča- lo izpod rok nestrpnih kupcev, smo dobili občutek, da gledamo kokoši, ki brskajo po dvorišču. Vendar je vsak nekaj kupil. Zato, ker je imel čas izbirati. Podobno je z izložbenimi okni. Kljub razsežnosti so lepa in — to je menda najznačilnejše — nikjer nismo videli prahu ali najmanj- šega nereda. Pri nas bi bilo mno- gokje treba vzeti v roke samo cunjo in metlo, pa bi tudi bilo lahko tako. Včasih menimo, da je lepo in koristno vse, kar je drago in komplicirano. Da ni t^- ko, sem najbolje opazila pri otroš- kih igračkah. Zakaj si ne bi tudi tu umisliH preprostih polovinila- stih sestavi j abiic, ladjic, ki jih poganja čisto navaden balonček m še in še. NA VOGALU DVEH ULIC Da bi že na začetku razpršili vse dvome o tem, da gre tu ne- mara za kak »oslovski« vogal, po- vemo, da taki vogali sicer kliče- jo po obdelavi, da pa je njih vse- bina vendarle preveč prozorna, da bi si človek zavoljo nje moral kvariti oči, tratiti papir in črnilo in morda tudi — trapiti sebe in druge. »Oslovski« vogali pač niso po krivici dobili svojega vzdevka in mi jim ga z velikim veseljem prepuščamo. Naš vogal je drugačen. Začne se tam, kjer se od Vodnikove uli- ce odcepi Kocbekova ulica. Z le- ve strani ga obdaja vrsta hiš, z desne se mu smehlja ena sama hiša — osnovna šola. V ostalem ta vogal sam po sebi ni nič po- sebnega, nikdar ga ne vznemir- jajo promenadne, le včasih po- noči, pristne mačke. Pa vendar — ni vsa reč samo v tem. Tisti, ki tu stanujejo, pravijo: »Tu stanovati, ni nič prijetno, človek nima niJcoli miru!« Stvdr je potemtakem v tem, da človek nima miru. Toda kdo v mestu sploh še uživa mir? Am- pak — nikoli? Tu je kovinsko podjetje, šola in mlekarna. Ko odpreš vezna vrata na šte- vilki 1, je veža natrpana s ko- lesi, kakor da je to kolesarnica, skozi vrata na dvorišče pa se za- sliši oglušujoč kovinski ropot, po- mešan z brnenjem strojev. »Takole gre ves dan,«, pravijo stanovalci. »Ze pred peto uro zju- traj je slišati budnico mlekarskih kangel in kdor se do takrat ni naspal — adijo spanje. Ob šestih se oglasijo kladiva različnih di- menzij in stroji različnih funk- cij; čez dan vpijejo še otroci, br- nijo avtomobili in motorji in dru- ga vozua — tu mimo gre namreč tudi glavna cesta v mesto.« Človek se vzpenja po izhoje- nem kamnitem stopnišču, ici ni-i ne izključuje možnosti, da bi pa- del in ki torej kliče SOS; če odpre vrata na balkon, vi- di, kako v zraku lebdijo saje in sedajo na ograjo, na tla in na okna (in seveda tudi na njega); sliši, kako se od sten odbijajo udarci kladiv, z ulice pa se ogla- šajo glasovi v obliki najrazlič- nejših kubikov; če spet zapre vrata in se zapre v notranje prostore, z nasprotne strani kričijo mulci v podobi ma- lih amerikaniziranih gangsterjev in kavbojcev, ki jim čas počitnic niLdi dovolj brezdelja, domišljija pa dovolj oblik iger. Da, takole nekako se prične že pred peto zjutraj — po zaslugi mlekarne; se nadaljuje ob šestih — zaradi kovinskega podjetja; tako gre čez dan — po volji mo- torizacije. Človek tu resda nima nikoli miru. Mir je sicer resda postal ima- ginarni pojem, privesek tistih in takih želja, ki izžarevajo roman- tiko in zaudarjajo po naftalinu minulih časov, kajti kdor danes recimo ni motoriziran in ne po- vzroča še tako neznatnega hrupa — ta ne sodi v naš čas, ta naj gre med puščavnike. Toda mir navse- zadnje ohranja ljudi pri zavesti in bistvo stanovanj je naposled prav toliko v tem, da ljudje v njih bivajo, kolikor v tem, da imajo svoj mir. Tu je torej kovinsko podjetje, šola in mlekarna. Vprašanje je, ka] je z novo mlekarno na Ljub- ljanski cesti in kaj z načrti ko- vinskega podjetja za nove pro- store. Da ne prvo in ne drugo ne sodi sem, vsaj ne v širše sredi- šče mesta, je razumljivo, manj razumljivo je, če pri tem vpra- šanje ostaja odprto. dhr Komisija za sklepanje in odpKJvedovanje delovnih razmerij pri podjetju »AVTOBUSNI PROMET« CELJE razpisuje prosta delovna mesta za več šoferjev »D« kategorije Osebni dohodki po tarifnem pravilniku. Nastop službe ta- koj. Ponudbe sprejema upra- va podjetja »Avtobusni pro- met Celje. Za začetek šolskega leta v 2^nji Številki smo pod tem naslovom obravnavali eno izmed perečih vprašanj pouka na celjskih osemletkah, danes je na vrsti še vprašanje, kako vskladiti izmene pouka. V celjskih osnovnih šolah je uveden ipouk v tedensko menja- jočih se turnusih. Nekaterim se zdi taka rešitev naj pravičnejša in najboljša, drugim zopet ne. Ti drugi so predvsem tisti starši, ki so spričo obojestranske zaposle- nosti prikrajšani zia učinkovito kontrolo nad otroki vsak drugi teden. Vprašanje turnusov bi mo- rali reševati prav vsi državljani, ki imajo šoloobvezne otroke skup- no s prosvetnimi in zdravstvenimi delavci. To bi terjalo precej dela in časa, vendar bi lahko vsi starši povedali svoje misli. Pred tem bi . pa seveda morale javne razprave točno precizirati prednosti in po- manj'kljivosti menjalnega oziro- ma stalnega pouka. Menjalni pouk ima to prednost, da je pravičen enako za vse. Ce bi bil pouk za nekatere razrede samo dopoldanski, za druge po- poldanski, menijo ljudje, bi bilo ogromno intervencij in prikriva- nja pravih podatkov. Na ta način bi trdovratnejši starši dosegli za svoje otroke dopoldanski pouk, tisti pa, ki bi ostali za popoldne, bi se počutili avtomatično manj- vredne in zapostavljene. Menjalni pouk pa ima tudi senčne strani. Vzemimo za primer družino, kjer je ves dan nekdo starejših doma. Prvi teden ima otrok pouk dopol- dan, drugi teden popoldan. Otrok vstaja prve dni isto uro zjutraj, proti konou tedna pa poleži dalj časa, ker ima spremenjen dnevni red. Tretji teden je nujno zopet dnevni red prilagoditi prvotnemu turnusu. Mamice bodo znale naj- brž povedati, da imajo prve dni precej sitnosti predno pripravijo otroka za šolo. Zamujanje prvih ur dokazuje to domnevo. Nenehno spreminjanje dnevnega reda je prav gotovo breme za otroka, saj se miora vendar navaditi na red v naj nežnejših letih. Druga senčna plat menjalnega pouka je v tem, ker se ne ozira na pubertetnika. Vsak drugi teden pošiljamo tako j pubertetnike vsak večer na ulico. ] Pouk v višjih razredih traja dnev- ' no do 18. ali 19. ure. Ce želi šola nuditi učencem še zaposlitev v ikrožkihi(kar je dolžna), mora učen- ce večkrat še zadržati po tej uri. v šoli. Tako zadrževanje učencev < po pouku je delu mladine kajpak velikokrat prav v dobrodošel iz- govor za prihajanje domov v poz- nih večernih urah. Kaj lahko ugo- tovimo? Ce pogledamo po cestah in po kinodvoranah, vidimo pre- cejšnje število nedorasle mladine. Se hujši problem je pot domov za doraščajoča dekleta, ki morajo po 7. uri zvečer hoditi peš v okolico mesta. To sicer ni problem takrat, ko je dan daljši, pač pa je to pro- blem 5 jesenskih in zimskih me- secev. Ali naj potemtakem poši- ljamo najmljajše v šolo ipopoldne? Morda bi bilo boljše. Nižji razredi imajo samo tri do štiri ure pouka dnevno, tako da so okrog 17. ure prosti. Razen tega je učni proces na nižji stopnji take narave, da v večini primerov ne zahteva iz- datnega domačega dela, kot ga zahteva na višji stopnji. Nemara bi bila rešitev turnusov v tem, da bi nižja stopnja imela pouk popoldne, višja stopnja pa dopoldne. Načelo pravičnosti bi bilo s tem rešeno, kajti vsak otrok bi obiskoval obvezno šolo v do- poldanskem oziroma popoldan- skem času. Ta rešitev bi močno prizadela tisti del prosvetnih de- lavcev, ki bi bili obsojeni na stal- no popoldansko delo. Ce bi hoteli rešiti tudi ta problem, bi pač lah- ko uredili polletne turnuse. Prvo polletje bi obiskovala do'poldanski pouk višja stopnja, drugo polletje, ko se dnevi daljšajo, pa nižja stopnja. Alojz Zabukovšek INTERVJU S KULTURO v ZNAMENJU SPOMINOV Dolgo sem jo iskal, povpraševal za njo, če se je nemara kam od- peljala, nazadnje pa jo zalotim v senci pretekle sezone — pri dre- manju. — Pozdravljena iz srca, ti zapu- ščena kultura! sem ji zaklical, ta pa si je pomela oči in me pogle- dala postrani, kakor da se čudi, da hi bil njej namenjen takšenle klic. — Kdo pa si, človek, ki pie vznemirjaš ob tem času? In kaj sploh hočeš? je zategnila zaspano. — Rad bi te predramil. — Predramil? Mene? Predra- miti me niso mogli vse drugačni tiči od tebe. Spomni se, le spom- ni se mojega kluba — naj mu bo lahka celjska zemlja, revežu, ki je izdihnil prej preden je za- gledal luč sveta. — Ampak ta klub bi mogel iz- polniti marsikakšno vrzel... — Pusti klube. Kdaj se je pa v Celju še obnesel kak klub ra- zen kakega avto-moto kluba? — Kaj pa recimo TEN klub? — Tega je zlomila otroška pa- raliza. In cepivo, da bi ga rešili, je prišlo prepozno. Ko so ga usta- navljali, so ga namreč tudi že po- kopavali. Namesto, da bi ga bili postavili na noge, so ga prevrnili z dolgo uvodno govoranco, s sta- tutom. S statutom, ko kluba sploh še ni bilo na svetlem! Oba ta kluba sta obljubljala prebuditi našo lepo provinco in jo pribli- žati večjim mestom, kjer je moje življenje bolj polno in ga skrbno neguje, a kaj, ko namera tudi še ni ostvaritev. — Kaj bi bilo potrebno za to, da bi se kak klub obnesel? — Večje potrebe in manjši ad- ministrativni ukrepi, se pravi manj formalnosti. Ljudje nimajo radi nekih protokolarnih sveča- nosti, kadar so se zbrali nekje iz povsem drugačnih nagibov. Sta- tuti se lahko uveljavljajo šele po- tem, ko je tu tisto, kar jih je na- rekovalo, kar pomeni, da so ve- dno rezultat vsebine. — Pa recimo vprašanje celjske galerije! — To vprašanje je v zvezi z vprašanjem, kdo bi razstavljal. Celje ima sicer nekaj slikarjev, tudi likovno sekcijo KUD France Prešeren — pa vendar nihče ne ve, kaj in če sploh kaj nastaja v tisti kolektivni risalniči oziroma po privatnih »ateljejih«. Zamisel o galeriji, ki so se je že pred ča- som rahlo dotaknili, vseeno ni slaba, vendar očitno ni pokazala dovolj močnega prizadevanja, da bi jo uresničili. — V čem vidiš izboljšanje svo- jega življenja? — V večjem zanimanju zame. — Imaš morda kakšne načrte za prihodnjo sezono? — Se naprej dihati na tistih področjih, ki so se uveljavila; druge oblike sp odvisne od zu- nanjih okoliščin. — In kaj nameravaš početi ob tem času? — Eh, prijateljček, je zehnila kultura, ta čas nameravam pre- spati, saj tudi jaz potrebujem po- čitka, mar ne? In je že zasmr- čala. dhr PEVSKI ZBOR »F. PREŠEREN« Po uspešno končam sezoni je pevski zbor »France Prešeren« priredil še ekskurzijo v Rogaško Slatino, Pregrado in Podčetrtek, kjer je nastopil s koncertom na- rodnih pesmi in požel aplavz ta- mošnjega občinstva. Na poti si je zbor ogledal tudi nekatere zani- mivosti teh krajev — grad Desi- nič, melioracijo polj ter novo po- stajo obsoteljske železnice v Ime- nem. Povsod je bil lepo sprejet in njegova želja je, da bi mu bilo takšno popotovanje še večkrat omogočeno. RAZGLEDNICE S POTI PO SRBIJI v Nišu smo si najprej ogledali NOB oddelek, ki je razmeroma lepo urejen. Moti samo to, da ni več pravnih muzejskih ekspona- tov; v glavnem se poslužujejo fo- tografij. Kustos, ki nas je vodil, je bil potem tako prijazen, da nas je peljal po mestu. Najprej nam je 'pokazal temelje bazilike, ki je bila pred leti odkrita, kasneje pa še iteren, kjer trenutno koplje ni- ski muzej v sodelovanju z Arheo- loškim inštitutom iz Beograda. V samem Nišu raziskujejo antično grobišče, ki spada v vrsto kupo- iastih grobnic, podobnih onim v Stobiju. V grobnicah, ki bi jih v nekem smislu lahko primerjali s katakombami v Rimu, je po ste- nah še dobro ohranjena slikarija. Razen v Stobiju pomamo po- dobne grobnice na Balkanu tudi iz Soluna, Sofije in Salone. Po- edine teh grobnic, ki so bile od- kopane že pred leti, so zaščitili in uredili, tako ida so obiskovalcu lahko dostopne. Zal se opaža, da freske v zaščitenih grobnicah vedno bolj bledijo. Izgleda, da povzroča spreminjanje barv po- manjkanje vlage in različne dru- ge okoliščine, ki naj bi pripomogle k očuvanju fresk. To se sicer ne- koliko čudno sliši. Prepričali pa smo se o tem, ko smo videli še grobnioOj ki je v kleti neke tek- stilne tovarne in sploh niso v njej dosedaj podvzeli nobenih zaščit- nih ukrepov. Freske so v tej grob- niici neprimerno bolj sveže, kot v zgoraj omenjeni. Dopoldne smo si končno ogledali še znamenito ni- sko trdnjavo, ki je mesto v ma- lem. Tu ima Niš svoje letno gle- dališče. Lep park nudi meščanom zatočišče pred mestnim truščem. Končno je na nekem delu trd- njave našel svoje mesto tudi ni- £^ki lapidarij. ÏPopoldne smo isi ogledali rimsko naselbino »Me- diano«, pK)tem ko smo se še prej poklonili junaštvu srbskega na- roda pri edinstvenem spomeniku »Cele — kuli«. Ob tem pretreslji- vem dokumentu nečloveškega ravnanja Turkov s podjarmi j e- niml Srbi in neustrašenega srb- skega boja za nacionalno osvobo- ditev, :se človek nehote spomni besed, ki jih je napisal ob obisku spomenika francoski pisatelj La Martine. V enem stavku bi nje- govo misel lahko izrazüi z bese- dami: Narod, ki ima take jimake, ne bo izumrl«. »Mediana« je zaenkrat tndi le še delno odkrita. Zaščiten s streho je en stavbni objekt z lepim večbarvnim mozaikom. V načrtu imajo celotno »Mediano« po- stopoma odkriti in zaščititi. Arheološki muzej v Nišu smo si imeli priliko ogledati šele ob 9. uri zvečer (še enkrat moram pohvaliti veliko pri- jaznost niških kolegov), ker prej kratko malo ni prišel na vrsto, naslednji dan smo pa že odpotovali. V največjem miru, ko je že življenje na ulicah zamiralo, smo občudovali preteklost pokrajine tam od neolita naprej. Bubanjsko neolitsko plastiko je v drugi dvorani pozdravljala glava rimskega cesarja Konstantina. Razvila se je živahna diskusija, popol- noma smo pozabili, da gre ura že proti polnoči. L. Bolta Detajl stolpa iz lobanj RAZPIS za vpis vajencev v Gostinsko šolo v Celju za šolsko leto 1960 61 Vpisovanje bo 2. IX. 1960 od 8. do 12. ш-е v Gostinski šoli v Celju, Oblakova xilica. Vajenci za I. letnik morajo ipri vpisu predložiti: 1. Lastnoročno pisano vlo- go, kolkovano z 50 din držav- ne takse; 2. Šolsko spričevalo o do- končanem osemletnem šola- nju; 3. Rojstni list; 4. Potrjeno učno pogodbo. Pri vpisu v II. in III. letnik morajo vajenci vlogi, kolko- va.ni z 50 din državne takse priložiti šolsko spričevalo 1. oziroma 2. razreda ter potr- dilo o uspešno opravljenem izpitu iz praktičnega znanja. Gostinska šola Celje CELJSKI FILMSKI REPERTOAR V LUCI VREMENSKE NAPOVEDI Stanje (že dalj časa): Spremen- ljivo slab repertoar z vmesnim po- slabšanjem, zlasti v Letnem kinu še možnost zastarelih filmov. Napoved za jutri in pojutriš- njem: Kvaliteta na sploh brez bi- stvene spremembe. Nad Celjem se zadržuje in se bo še zadrževalo področje nizkega filmskega pri- tiska z jedrom v Ameriki; fronta povprečnih filmov je zajela tudi obe kinodvorani, se še krepi in polni in se nikamor ne premakne — le v druge kraje dotekajo tudi boljši filmi. dhr Pismo iz Chicaga Krištof Kolumb je rabil za svojo pot v Ameriko dva тпе* seca. Danes si v Chicagu ђ 24 urah, z letalom seveda. Da pa ne bi prišel v Лтпе* riko prej kakor Kolumb moraš čakati dve meseca nâ razne vizume in potrdila. Nii za to. Sedel sem v mogočno štirimotorno letalo v Gorita ' in letel pod in nad oblaki do Rima, kjer smo čakali osem ur na prekooceansko letalo, ! Rad bi si ogledal Rim. Toda, | kaj hi mi računal tak taks{ »mama mia«, za pot? Jaz pa sem imel v žepu samo do- voljenih 6250 lir. Cas hitro mine. Vsakih deset minut pride ali odleti kako letalo. In tako smo tudi mi dočakali šesto uro zvečer ter odleteli preko Milana, preko vse Eu. Tope (pozno v noči nam je 'povedala stewardessa, da smo preleteli vso Evropo), naj S{ privežemo, ker pristanemo i Chainanu na Irskem. Mal okrepčila in že smo leteli na prej v temno noč. Sedel sert v višini motorjev. Iz izpuht letijo iskre, plameni. Ves iz-J puh je razbeljen. Stewardes- sa me je potolažila: saj bi meni tudi postalo vroče, če bi moral tako intenzivno de- lati. Noč proti Ameriki je dolga. Saj je preko Atlantika pet ur razlike. Mi smo do- speli v Montreal na vse zgo- daj, naša ura pa je kazala že deset. Naj še omenim, za- kaj smo naredili tak cik-cak z letalom. Atlantik je na ev- ropski strani pod vplivom zalivskega toka, dočim je morje in podnebje nad njim na ameriški strani hladnej- še. Cim bolj proti jugu, tem bolj je to opaziti. Zato je naj- brž bolj ugodno, preleteti Atlantski ocean bolj na se- veru, kjer se podnebje med . seboj ni tako skregalo. I V New Yorku me je po-1 zdravil mlad Slovenec: »O, I saj ste ta pravi: edini, ki ima bele lase. Imam nalog, da vas spravim do urada, kjer pre- stopite na chicaško letalo.« Hvaležen sem mu, her je po njegovi zaslugi bila tudi ca- rinska kontrola kratka in poceni. Pred chicaško pisar- no pa je spet čakal mlad dečko in me nagovoril: »Je- ste, jeste, bela kosa! Imam nalog, da vas odpremim na avion za Chicago.« Tega pa so spet moji ljudje v Chica- gu preskrbeli. Spravil me je do avtobusa za chicaško le- tališče in adijo! Hvaležen sem mu. Kaj hi jaz s svojo angleščino, ko pa teh prie- kov ne razumeš, ko tako za- vijajo, kakor da hi bili iz Šmarja pri Jelšah. Tudi Chi- cago sem dočakal. Hčerka m. je priletela naproti, prisrčno\ trepljanje po ramah' obe stewardessi pa sta si brisali solze. No, sedaj sem že star Ame- rikance, saj sem že dva me- seca tu. Po zadnjem porojčilu TV ima Chicago 6,150.000 prebivalcev, vseh mogočih narodnosti in plemen. Saj je samo Poljakov baje preko 100.000, drugih narodnosti pa ne mnogo n\anj. Proti jugu Slovenci, na severu Srbi, pe- lješ pa se skozi celo četrt, ki je črna, v drugi četrti na- letiš na same italijanske^na- pise: Bono, Castiglio, itd. V oči mi je padlo v neposredni bližini centra: same male enonadstropne, kvečjemu a« dvonadstropne hišice. Vlade je dala dve milijardi kredita za gradnjo takih hišic. Se- veda so se tega posebno po- služili starejši ljudje. Enc stanovanje je zgradil za sß' he, eno pa je oddal za lOO dolarjev mesečno, katere porinil v dolg in v desetiì^ letih je bil na svojem. Stano- vanjske stiske tukaj ni. Kopališče. Amerikanke sO lepih postav. Ce je pa nima' jo, pa si nabavijo kopalno obleko, ki nadoknadi ali гЛ' krije vse pomanjkljivosti- Japonke so često lepe, zor morke pa vsekakor zaostd' jajo. Amerika, Amerikanci. • • Mamica kliče svoje otrolc^ na kopališču: Zlatko, Vem itd. in nadaljuje angleško, ker otroci drugega jezika nf znajo več. Ko bodo dorasi*; ne bodo znali niti izgovorit^ rajstnega kraja svojih staf šev. Kdo je kriv? Starši! Za- kaj pa v nekaterih drvJiinaJ^ otroci govorijo domači jez^^. tako čisto, kakor da ne o* bili v Ameriki? Zavednosti C. Rakuia. DRAGO ROBIDA: Zgodba o lepi angelini RESNIČNA, AVANTURISTIČNA Res, kraja ne kaže imenovati; \ zgodilo bi se lahko, da lepe An- geline letos ne bi bilo na spre- gled in bi kraj, ki je znan širom po dolini kot kraj jomantične opojnosti, znal biti prikrajšan na turističnem ugledu. Kar vidim vas, kako ste uga- nili, da se je vse skupaj, kar je spodaj zapisanega, zgodilo lani. Da, bilo je natanko pred enim letom, takrat, ko na travnikih diši seno, ponoči zaljubljenci lovijo kresničke, mi trebuharji pa se tu- širamo s pivom. Gostje so priha- jali od blizu in daleč in občudo- vali turistične postojanke. Ali ti gostje niso bili prav nikakšna pa- ša za razvajene oči. Prav nič in- teresantnega ni bilo na njih. Res je, da so se nekateri postavljali s širokoritastimi limuzinami, ali pa na primer s kalifornijskimi klobuki. Spet drugi so nosili na sebi toliko dišav, da že niso več diáoli, ampak ... iVo ja, primerja- vo bom raje zamolčal. Tretji so zvenčkljali s üliniTi, markami. dolarji; vendar so bili v tem svo- jem početju kvečjemu osladni, prikupni pa niti najmanj. Kazalo je, da bo sezona minila brez kakršne koli senzacije. Pa so bile prerokbe preuranjene. Lepega junijskega dne je izsto- pila elegantna, temnolasa in te- mnooka, nenavadno simpatična gospodična. Očividci smo odprli usta. Inozemka! Prva [in najvažnejša ugotovi- tev je bila pribita: Kraj ...?! je bil počaščen s pravo inozemsko lepotico! Zdaj pa še dokončna identiteta: Avstrijka? Nemka? Italijanka? Francozinja? Kaj pa če je Angležinja? Ampak Angle- žinje niso črnolase! Italijanka bo. Mogoče kakšna filmska zvezda. Kdo ve. Po svetu se gode čudne reči in nikjer ni rečeno, da se kraj...?! ne sme ponašati z mo- rebitnimi senzacijami. Ampak, zdaj pa Se to: Kdo zna itolijan- sko? Nekaj ljubavnih poklonov skoraj sléìvemi državljan. In zato se je, najelegantnejši med navzo- čimi, ojunačil in nagovoril došlo potnico v italijanščini. »Dober dan lepa gospodična! Iščete sobo?« Gospodična je zaokrožila oči, kakor da se nečemu ne more na- čuditi, nato se je zresnila in od- govorila v lepi italijanščini. »Dober dan. Prosim, bodite ta- ko ljubeznivi in mi povejte, kje bi dobila sobo. Veste, tako z raz- gledom.« »Da ni kakšna znamenita sli- karka?« smo se počehljali za ušesi. Kljub vsemu pa je bila postrež- ba ekspresna. Eden, spet je bil najuglednejši očividec, se je po- nudil za nosača. S prirojeno ele- ganco je dvignil kovčka in ju po- nesel pred vrata najlepše sobe v trgu. Globoko se je priklonil in rekel v kar najlepši italijanščini: »Nasvidenje lepa gospodična! 2eiim иатп(, da bi sße v našem kraju kar najudobneje počutili. Gostoljubni ljudje smo in zmeraj vam bomo na uslugo.« »Hvala lepa! Prosim, prosim! Kakšna gostoljubnost! Neverjet- na pozornost!« je čivkala lepa go- spodična, dvorjanu pa je to silno laskalo. Predno se je še enkrat priklonu, ni pozabil vreči pogled na etiketo kovčka, kjer je pisalo MARINI ANGELINA. Kakor da je rešil najbolj komplicirano uganko tega sveta, je planil na trg. »Saj sem vam rekel: Italijan- ka!« »Kakšno ime pa nosi?« smo bili radovedni. »Marini Angelina!« »Marini Angelina? Fant ima prav. Dečva je Italijanka. Ampak, če nas bo z lirami zasipala, bo za nas presneto ničeva slava!« »Boste videli«, se je oglasil ne- kdo, ki so mu lepe gospodične vedno pri srcu. »Lepa Marini An- gelina bo z dolarji žvenketala!« »Treba ji bo podvoriti!« »Pameten predlog! Šopek vrt- nic in nageljnov!^ »Kdo bo v deputaciji?« Javili smo se vsi, zmagali pa so trije, ki veljajo v kraju kot naj- uglednejši kavalirji, ki jim kak- šen manjši uspeh zares ne spo- drsne. V najlepših oblekah, s prekrasnimi šopki v rokah so še isti večer potrkali na vrata in ko so se odprla, toliko da jih ni po- metalo na zadnjice. Sprejela sta jih kar dva: lepa Angelina v kras- ni pižami in lep, visoko rasel mo- žak, ki ga je Angelina predsta- vila v lepem, slovenskem jeziku. »Oprostite, to je moj mož. Ko- prčana sva, Slovenca. Pred ted- nom sva se poročila, pa sva pri- šla na medene tedne v vaš ro- mantični kotiček.« »Za šopke pa najlepša hvala!« se je zahvalil mož v spalni obleki. Angelina je vonjala vrtnice in nageljne. Nato pa je divje objela svojega možička. »Lojze, takih šopkov niti na sam poročni dan nisva bila delež- na!« »Hvala za pozornost!« je rekel mož. »In lahko noč!« je zacvrkutala lepa Angelina. Nato so se vrata zaprla, v klju- čavnici je šklocnil ključ ,na hod- niku je ugasnila luč. Zunaj je bila noč, na nebu so mežikale zvezde, dišalo je po senu in kres- nice so mižurkale z osvetljenimi zadki. Mi trebuharji smo se tu- širali s pivom; po cesti je pribez- Ijal sosed&v Sultan; za vogal prve hiše so se prilepile tri, v lepe obleke odete postave. Zakaj znalo bi se zgoditi, da hi Sultan nago- voril s po2xLravom,, ki ga poznajo prav vsi Zemljani: hov, hov, hov! In za konec: Angelina je bilo lepa in sladka, zato je zgodba kratka in grenka. CELJSKI TEDNIK STEV. 33 — 19. avgusta 1960Î Iz življenja na naši vasi VZORNO POSESTVO OBISK NA POSESTVU KMETIJSKE SOLE V ŠENTJURJU IN RAZGOVOR Z DIREKTORJEM, INZ. TONETOM JENSTERLOM Odkar je bilo posestvo zdru- ženo s šolo, je pripovedoval di- rektor inž. Tone Jenšterle, med- tem, ko smo hodili iz vrtnarije v yileve itd., smo tudi proizvodnjo Tia njem povsem prilagodili po- trebam in zahtevam šole, to pa je živinoreji in sadjarstvu. Tako je to posestvo postalo redni učni pripomoček. Zdaj imamo vsega skupaj 107 jiektarov površin z gozdovi vred, od tega je 64 ha obdelovalne zemlje. Posestvo je prilično aron- dirano v več kompleksih, ki pa vsak zase predstavljajo celoto. Utrip novega časa je zaznaven tudi v tem, da smo sprejeli pri- Tjližno 7 hektarov zemlje v zakup. Spričo tega, da so vse kulture na posestvu prilagojene zahte- vam živinoreje in sadjarstva, prednjači krmna proizvodnja, vendar ne tržna, temveč izključ- no proizvodnja za reprodukcijo. Plantažnih nasadov sadja pa imamo 12 ha v dveh kompleksih. Pri živinoreji smo se usmerili na vzrejo mlečne in pitovne goveje živine sivorjave pasme. Prejšnjo pomursko pasmo smo v glavnem zamenjali pred tremi leti, zdaj pa bomo začeli uvajati tudi ne- kaj glav govedi lisaste pasme in to zaradi, tega, da bomo lahko ugotavljali razlike med eno in drugo vrsto. S tem bodo naše be- sebe o prednostih sivorjave pa- sme postale močnejše, prepriče- valnejše... Načrt za kooperaujo Svet za kmetijstvo pri ljudskem odboru šoštanjske občine je že iz- delal predlog načrta za koopera- cijo v naslednjem gospodarskem obdobju. Tako bodo v kooperacijo zajeli pridelovanje pšenice na 200 ha, krompirja na 150, hmelja na 150, detelje na 150 in travni- kov na 900 ha. Ta predlog bodo zdaj proučili upravniki vseh petih ikmetijskih zadrug, pozneje pa še vsi zadružni sveti. V celoti imajo na posestvu oko- li 150 glav goveje živine, oziroma 2,6 glave na hektar obdelovalne zemlje! Tu pa je močno zastopana še svinjereja. Redijo švedsko pasmo samo za proizvodnjo plemenskih živali. Z njimi pa oskrbujejo vzrejna središča. — Poglejte, to je naša vrtnari- ja. V njej gospodari tov. Kranjc. Nekoč nam ta obrat ni dajal kdo- vekaj veliko, zdaj pa je drugače. Pridno delajo in zato prinašajo tudi sorazmerno lep zaslužek. Naš vrtnar in z njim vred mi vsi sku- paj, smo ponosni na redke lonč- nice pri nas — na gloksinije. Zdaj smo se približali novemu hlevu, ki so ga tiste dni belili. Pa je beseda spet nanesla na proizvodnjo, ki jo dosegajo na posestvu. — Nadpovprečna je v vsakem primeru, je dejal tov. Jenšterle. Letos smo pri pšenici dosegli v povprečju 47 stotov na hektar, pri jarem ječmenu celo 49, kar je rekord. Izredno ¡lepe donose beležimo tudi pri krmni pesi, pri silozni koruzi, senu in podobno ... Veste, je znova povzel, spričo takega dela je to posestvo posta- lo vzorno ne samo za učence, ki obiskujejo šolo, temveč tudi za bližnjo in dalnjo okolico. To pa je veliko in mi smo veseli, da lahko dajemo z lastnim delom zgled še drugim ... -mb ZADRUGA: TO SO NAPREDNI KMETOVALCI Na rahli vzpetini ob makadamski cesti^ so skoraj v krogu kot gnezdeče stisnjene velike stavbe: kmetijska zadruga, po- slopja kmetijskega gospodarstva »Jelšingrad«, visoka šolska stavba, obnovljena pošta in skoraj izgotovljen prosvetni dom; to je Pristava pri Mestinju. Cesta se zrine med njimi in ta- koj prekobali navzdol do križišča, kjer se cesta razveja pro- ti Mestinju in Stranju. Na oko ni veliko naselje, vendar kme- tijska zadruga zajema preko 300 gospodarstev s 710 ha ob- delovalne zemlje. Od šole se oko sprosti v dolino proti ob- raščeni Mestinščici, ki se leno vije med travami. Ujel sem ga v hlevu kmetij- skega gospodarstva »Jelšingrad«, kjer sta z direktorjem Sandijem Videčnikom ogledovala rdeče lisa- sto govedo. Morda je uganil, če- mu ga iščem, zato se je upravnik kmetijske zadruge tovariš Šket hudomušno nasmejal. Končno sem ga le ujel za besedo: »Ne, pitališča pa še nimamo, to je jelšingrajska živina. Tudi plan- tažni sadovnjak, ki je tako lepo zvrščen nad cesto, ni zadružni, temveč od kmetijskega gospodar- stva. Mi smo zadruga brez zem- lje«, se je zasmejal. »Navsezadnje pa je kar lepo: kmetijsko gospo- darstvo ima lepo ekonomijo, za- druga, to so pa naši napredni kmetje, ki sledijo navodilom kme- tijske zadruge. Res je, da bi bilo boljše, če bi imeli lastno proiz- vodnjo; prihodnje leto jo bomo vseeno imeli! — vendar zaenkrat lepo uspevamo s pogodbenim pi- tanjem. Tako pitamo 200 glav mladega goveda in 450 prašičev. Italijanka pa je nadvse uspela: posebno so !se odrezali kmetje Ko- zar, Jeranko, Žlof in Salej. Zadnji je sicer uslužbenec in kmetovalec hkrati, vendar je z uspehom 60 stotov donosa pri pšenici dokazal, da ve, kaj pomeni pravilno nego- vana zemlja. Povprečno pa je bil donos okrog 38 stotov. Hmelj bi si morali ogledati, tisti Zlofov ob cesti, potem bi videli, 16 stotov bo dal. Pravi »golding« je. Sicer so pa nekateri kmetje bili spet trmasti, pa niso dosledno upošte- vali navodil: 'imeli so pač slabši uspeh. To jih bo menda spame- tovalo.« Spomnil sem se, da so bili pred- lanskim državni rekorderji v pri- delku pšenice in sprejel jih je celo tovariš Tito. V pisarni visi lepa slika, ko so slikani z njim. Nisem ga utegnil povprašati še o tem, ker je brž začel tarnati za- radi razdrobljenosti zemljišč, ki hromijo uveljavljanje mehaniza- cije. »Pač pa travništvo,« je pov- zel. »Kooperanti so mnogo na boljšem: nekateri kosijo po tri- krat. Letos k sreči ni bilo poplav, zato je krma 'odlična. Hm, naš zadružni svet? Reči moram, da je dober.« Onkraj šole sem zagledal njivo lepo raščene koruze. »A to?, pio- nirji so jo zasadili. V šoli so ne- verjetno prizadevni in mi jim po- magamo: dali smo jim umetna gnojila in hibridno seme, včasih jim pa tudi svetujemo, vkolikor je potrebno.« Skupno s šolskim upraviteljem Kramarjem smo si koruzo ogledali. Tako se kmečka mladina pravilno vzgaja, da že rano spozna zadružno življenje in sodobno kmetovanje.« Stipendiranje kmetijskiii strokovnjakov I*ri kmetij'sífcih zadrugah v Šo- štanju in Velenju štipendirajo de- set ljudi v ustreznih šolah, od te- ga dva inženirja, nekaj kmetij- skih tehnikov in kvalificirane de- lavce, Ze letos so dobili v zadru- ge dva nova tehnika, v nasled- njih letih pa se 'bo stanje občut- no izboljšalo. KMETIJSKA PROIZVAJALNA POSLOVNA ZVEZA ŽALEC razpisuje delovno mesto računovodje podjelia Pogoji: Popolna srednja Sola s 5-letno prakso ali nepopoJno srednjo šolo z 10-letno parakso. Nastop službe takoj. Novorojenček ie doma BABICI v CELJU STA PREOBREMENJENI Z DELOM Poim'OČ, ki naj bi jo v prvih dneh po otrokovem prihodu do- mov še nudila babica, je mladim mamicam v veliko oporo. Slabe so še, pa zlasti prvič, pri kopa- nju in previjanju še precej ne- rodne. Takrat okopa malega ba- bica, ga preobleče in nudi ma- teri kup nasvetov. — Vendar pa navzlic svojemu požrtvovalnemu delu včasih in to celo nehote ne morejo ustreči že kar prvi dan. O rojstvih otrok so obveščene vsako soboto, otrok pa, ki se tega dne rodi, pride domov že pred naslednjo soboto, ko babica izve o njegovem rojstvu. Mati si se- veda ne zna pomagati in nestrpno čaka babico. Pozneje, ko mine nekaj dni, ko jok novorojenčka ne ustvarja več takšnega prepla- ha in ko babica že tretjič ali če- trtič dete okopa, se jezica poleže in prepričana sem, da so prav vse matere takrat babici le ne- izrečno hvaležne. No, poglejmo sedaj še delo ba- bic. Za vse območje mesta je sa- mo ena babica, ki okoplje vse novorojenčke. Včasih jih je se- dem in še več, na različnih kon- cih. Povsod pa se babica zadrži najmanj uro. O osemurnem de- lavniku torej pri njihovem delu ne moremo govoriti, še manj pa o njihovem prostem času, saj so zaîwslene s kopanjem od osme ure zjutraj (prej še slabotnih ma- mic nočejo nadlegovati še zlasti zato, ker prve noči prebedijo ob otročičku) pa do šestih, sedmih zvečer. Babica, ki kopa otroke v ožji okolici Celja ima včasih enega varovančka pod Celjsko kočo, drugega na Ostrožnem in tretjega v Gaber ju. Pri tem pa nima na razpolago niti kolesa in opravi vso to pot peš. Poleg tega pa sta babici vsak teden menjaje vse popoldne v otroški posveto- valnici. Mamice, naj vas vpra- šam, ali je že bila kdaj baibica neprijazna, zlovoljna, nepotri)ež- Ijiva, ko je prišla kopat vaše dete, pa čeprav ni našla vse priprav- ljeno? Ali jim nekatere matere ne delajo krivice, pa čeprav gre za njihovo komaj rojeno dete? In še to: Ce poiščete babico na do- mu in jo prosite, da pride čim- prej k vam, bo prišla gotovo še tega dne. Čeprav, a vendar ne Obiralci hmelja so poseb- neži, pravimo. S cekri jo »mahajo« po Savinjski dolini. Eden za drugim kot mravlje. V skupinah in posamič. Raz- treseno, da človek dobi vtis, kot bi v Savinjsko dolino prišli na slepo. Oni, ki tako mislijo, se pošteno motijo. Obiralci, ki za štirinajst dni priüejo v Savinjsko dolino, so neprimerno bolje organi- zirani kot bi človek pričako- val. Skoraj izključno priha- jajo v skupinah, vsaka sku- pina pa ima svojega vodjo. ki edini tudi razpravlja s hmeljarji. O prehrani, preno- čiščih, plačilu in o vseh osta- lih podrobnostih ali posamez- nih sporih. Zanimivo je tudi, da sku- pinovodja z dopisovanjem že doma natanko določi pogoje pri delu, hkrati pa seveda že v rojstni vasi vsi vedo pri katerem hmeljarju bodo obi- rali hmelj. Največ obiralcev pride s »šmarsko« železnico. Tudi motivi so dokaj različni, če izvzamemo, da si hoče vsak- do prislužiti nekaj denarja. Med njimi so sezonci, ki so ostali brez dela; ljudje, ki so si v tem času vzeli dopust, samo da bi z obiranjem hme- lja primaknili k prihrankom še kak tisočak; žene, ki iz- ven družin^ega proračuna imajo še kako željo in končno tudi šolarji, ki bodo zadnje dni počitnic porabili za obi- ranje hmelja, prislužen de- nar pa za knjige in zvezke. Te dni so savinjska hme- ljišča že »načeta«. Hmeljevke se podirajo, žice se trgajo. Hmelj je treba obratL Sku- pina za skupino neumorno s prsti brska med kobulami hmelja. Spretnejši ko so pr- sti, večji bo zaslužek. Ljudje navadno pravijo, da so mlaj- še roke spretnejše, hmeljarji pa obratno. Staro obiralko prekositi je že umetnost. Ko sem se ustavil ob enem izmed mnogih »načetih« hme- ljišč, sem ob robu (na naj- težavnejšem prostoru) srečal mlado Marijo Pinterič. V Sa- vinjsko je prišla iz Petrijanca pri Varaždinu. Gimnazijka je. V hmelj pa rada hodi. Tudi njene sošolke gredo. Tako si prisluži za knjige, oblekco in še za kaj. Pove- dala pa je, da je obiranje v skupim, kjer ne manjka šal in smeha, vsako leto novo doživetje. Tako čas še hitreje beži, škafi se hitreje kopi- čijo, kar je končno najvaž- nejše za obiralce in za hme- ljarja, -mi Kako obiramo hmelj v žičnih nasadih Gojenje hmelja na žici se v Sa- vinjski dolini nikakor ni moglo udomačiti. Pred vojno so bili na- sadi na žici redki, imeli so jih le nekateri večji posestniki. Glavni vzrok je bil gotavo v tem, ker so se hmeljevke dobile lahko in po nizki ceni, mnogi hmeljarji so jiih pa imeli tudi v lastnem gozdu. Kot drug vzrok pa so na- vajali pomanjkljivosti, ki naj bi jih žični nasad imel v primerjavi z nasadom na »štangah«. Obiralci v žičnicah neradi obirajo, pa če- tudi jim pomagamo z raznimi sto- jali, ki jih omenja zadnji »Hme- ljar«. Naj bo kakorkoli, v Gotovi j ah obiramo žične nasade drugače. Kako obiramo? Ko smo odtr- gali hmeljsko trto z ogrodja, jo uravnamo v smeri še neobranih sadik. Pritrdimo jo v višini, ki se zdi posameznim obiralcem najprimernejša za obiranje na še viseče trte. Pritrjevanje z dvema kavljema se mi zdi premalo, lan- sko leto, ko je bil hmelj težak (kar je tudi letos), smo ga pri- trjevali s 4 kavi j i, najčešče na prvo, tretjo, četrto in peto sadiko v simeri še neobranega nasada. Kavlji so navadni, v obliki črke S iz 3 mm debele žice. PREDNOSTI TEGA NAČINA OBIRANJA Obiralcu ni treba prenašati po njivi raznih stojal, temveč si za pas zataknejo kavlje. Nameščanje trte je bolj prepro- sto. Medtem ko obiralec odtrga hmelj sko trto z ogrodja, že dru- gi zatakne kavlje na primemo mesto in skupno obesita trto. Kobule, ki vedno padajo pri obiranju na tla, se mnogo lažje poberejo pri tem načinu obira- nja, ker padajo na čista tla (če ni plevela), ne pa med že obrane trte. Obiralci so tudi v senci. Trta se pritrdi vodoravno v primerni višini, medtem ko mo- ramo pri dolgih pomožnih dro- govih med obiranjem včasih tudi prestavljati križ in podobno, pre- našanje stabilnega stojala pa je zelo nerodno. -nR- Velenjska stanovanjska skupnost Pot me je vodila sem in tja po Velenju... Prvi vtis je bil pre- senečenje, skoraj navdušenje nad izgledom tega mladega, moderne- ga mesta z nebotičniki in enodru- žinskimi vilami, z vzorno nego- vanimi parki in asfaltiranimi ce- stami, ulicami in uličicami pa ce- lo stezicami. Velenje je mesto, zgrajeno natanko po sodobnih smernicah urbanistov, saj je prav toliko površin izkoriščenih s parki in vrtovi kakor z zgradbami. Star sloves rudarskih in železarskih mest, da so ta nezdrava in za- dimljena, se je tu moral razbli- niti. Ce imajo otroci kje dovolj zelenja in čistega zraka, potem je to v Velenju. Stanovanjska skupnost v Ve- lenju se otepa z enakimi teža- vami, kakor vse stsinovanjske skupnosti, le da je v velenjskih zgradbah morda manj popravil kakor drugod. Sedaj niwü še po- moč hišnim svetom, ki so se osa- mosvojili, pa jim zlasti adimini- straitivni posli delajo precej pre- glavic. Poleg tega pa imajo hišni sveti v Velenju tudi precej dru- gega dela, ki ga sami še ne zmo- rejo opravljati pri tolikih stano- valcih velenjskih blokov. Stanovanjska skupnost v Ve- lenju je velenjskim ženam uredila prvi uslužnostni servis. Obrato- vati bo začel te dni in bo vklju- čeval pralnico s štirimi pralnimi stroji, likalnico lin sušilnico. Ta pralnica bo imela precejšnjo zmogljivost, saj bodo štirje stroji hkrati oprali 24 kg perila. V tem servisu je skupnost zaposlila tri žene. — V kratkem namerava stanovanjska skupnost v Velenju ustanoviti še uslužnostni servis za obrtniške usluge na domovih. Ključavničarji, vodoinstalaterji, kleparji in mizarji bodo oprav- ljali usluge v svojem prostem ča- su po nižjih cenah kakor podobna obrtna podjetja. Na zadnji seji je Svet stano- vanjske skupnosti obravnaval predlog, da bi pri stanovanjski skupnosti ustanovili F>otrošniški svet, ki bi skrbel za redno pre- skrbo velenjskega trga z zelenja- vo, mlekom in sadjem. Takšen svet bi bil še posebej za Velenje zelo koristen, saj se vse gospo- dinje pritožujejo nad preskrbo v tem mestu. Zelenjave in sadja skoraj ni dobiti, za paradižnik ali solato čakajo gospodinje dol- ge ure. Tudi rnleka in kruha če- sto zmanjka, čeprav bi zlasti mle- ka v rudarskem naselju ne smelo biti nikoli premalo. Preskrba z drugimi artikli je zadovoljiva, le izbira čevljev je v Velenju pre- majhna, saj nudi obutev le Ljud- ski magazin in trgovina kranjske Planike. V Velenju je samo en vrtec. Sedaj je še pod pokroviteljstvom šoštanjske občine. Ko bo imela velenjska stanovanjska skupnost dovolj sredstev, ga bo prevzela in uredila. V vrtcu je več kakor sto otrok, bilo pa bi jih še ne- primerno več, če bi jih vrtec mo- gel sprejeti in jim nuditi vse, kar naj takšna ustanova otroku nudi. — Vsekakor pa je v Velenju bolj kakor kjerkoli drugje poskrblje- no za razvedrilo otrok na svežem zraku. Dve vzorno urejeni otroški igrišči kažeta, kako se je velenj- ski rudnik potrudil za najmlajše člane rudarskih družin. Sodobno gospodinjstvo it 6 Izšla je nova številka revije Sodobno gospodinjstvo. V uvodniku prinaša čla- nek o tretjem sejmu mode in o sodob- nem pohištvu. Nadalje pa nas seznanja 7. uspehi stanovanjskih skupnosti v Ko- čevju, z gospodinjskimi servisi, s so- dobnim pripomočkom za čiščenje tal — loščilnikom. s premazi za tla in po- hištvo, s synkolitom (novo zidno barvo) in drugimi zanimivostmi od tu in tam. Za kuharice je zanimivo, če ohrani C vitamin tudi po mešanju v mešalcu še svoje lastnosti. V očigled šolskemu letu prinaša revija vrsto modelov otroških delovnih oblačil, halj гл deklice in jo- pičev za dečke. — Sodobno gospodinj- stvo prinaša poleg teh še druge članke z vseh področij, ki zadevajo dom, vzgo- jo otrok, preskrbo in podobno. Opozo- rimo naj še na kup nasvetov za kuhanje in pripravljanje sadnih mešanic. Revija Sodobno gospodinjstvo je vaša prijateljica. Izdaja jo Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani. Izhaja vsak mesec, celotna naročnina p« je komj 500 dinarjev. Pazite na gobe Opozarjamo gospodinje, da pazijo pri nakupu svežih gob! Lažne lisičke se ko- maj malo ločijo od užitnih, zato jih celo tisti, ki jih nabiraja, včasih zamenjajo. V zadnjem tednu so bile neužitne lisičke enkrat v prodaji sicer le kratek čas, dakler ni posredoval tržni nadzornik. Užitne lisičke so rumenkaste barve im imajo zunanje robove zavihane nazvea (navzgor). Neužitne lisičke so bolj rdeč- kaste in imajo robove zavihane navzno- ter in navzdol. Nasvet Ktrfiinjskiii nožev ne pomivajmo v vroči vodi, ker ugubijo ostrino. Obrtno podjetje Mesarstvo Prebold, sprejme v služibo mesarskega pomočnika. Pogoji: Potrebna strokovna izobrazba. Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje za- gotovljeno. CELJSKI TEDNIK — STEV. 3S — 19. avgusta 196t ZA MALE BRALCE Nagrajenci Najprej rešitve ugank: pše- nica in klopotec. Skoraj vsi ste uganili prav, tako da smo nagrajence izžrebali iz veli- kega kupa pravilnih rešitev. Prvo nagrado — 1.000 di- narjev je dobila Danica 2ni- daršič, Pilštanj 2, Lesično. Drugo nagrado — 500 di- narjev je dobila Marica Pe- vec, Bukovžlak 29. Tretjo nagrado — prav ta- ko 500 dinarjev pa Jože Vrat- nik, Podvin št. 8 iz Polzele. Nagrade bomo nakazali po pošti, vsem nagrajencem pa iskreno čestitamo. Ko bomo naslednji teden zopet žrebali. Vam želimo veliko sreče. Na- grade ostanejo prav takšne: 1.000 in dve po 500 dinarjev. Lepo pozdravljeni! Uredništvo Na gmajni za Savinjo Počitnice preživim kar doma. Moje najljubše opravilo je paša na gmajni, ki jo omejuje na eni strani nova cesta, na drugi pa bistra Savinja. Ni lepšega, ko proti večeru sonce z zadnjimi žar- ki boža Mozirsko planino, ko je na gmajni vse tiho in le tiho šumljanje Savinje žubori v ve- čer. Paseva z bratcem. Imamo samo eno kravo — Bevko. Pred krat- kim smo prodali ovco, ki ji je brat v slovo dejal: »Ovca je pa res za samo jezo pri hiši!« Skoraj nikoli ne paseva sama, več otrok nas je. Da nam čas hi- treje mine, se igramo »ravbarje in žandarje«, brcamo žogo in po- dobno. Včasih pa nas igra tako zapelje, da na vse pozabimo: Z bratom sva brezskrbno pasla, ali bolje, krava in ovca sta se pasli, midva pa sva se igrala za ograjo. Kmalu sva se tako zato- pila v igro, da se na živali niti spomnila nisva. Sele, ko me je začelo zebsti v noge, sem se obr- nila in — živali nisem videla ni- kjer. Dregnila sem brata: »Franc, krave in ovce ni ni- kjer!« »I, pa res! Poj diva ju iskat.« Preiskala sva vso gmajno — zgornjo in spodnjo, toda našla nisva ničesar. Začela sem tiho jo- kati. »Kaj se boš zdaj drla, išči raje!« me je hotel hrabro poto- lažiti brat. Potem je ovco le na- šel za nekim grmom. Malo mi je odleglo, toda kaj, ko o glavnem povzročitelju skrbi, ni bilo ne du- ha ne sluha. Ovca je bila vsa zbegana. Zdirjala je proti vodi, kjer jo je brat komaj ujel. Pu- stil jo je meni, sam pa je še kar naprej iskal kravo. Ovca pa je bila močnejša kot jaz. Spet je zdirjala po gmajni in jaz sem morala za njo. Drla se je ona, vpila sem jaz in imeli sva cel koncert. Tedaj sem zagledala mlajšo sestrico, ki je prišla od doma s sporočilom — da je krava že doma. Bila je torej bolj pametna, kot mi. Sama je našla krajšo pot — kar povprek preko njiv in na- pravila veliko škode. Razumljivo, da doma nisva bila pohvaljena. Slavica Pečnik, Ljuhija 76, Mozirje Prelepa Gorenjska Vsako leto se z mamico odpravimo na izlet. Letos smo se namenili na Bled. Jezero in otok že dobro poznam, zato se tam nismo preveč ustavljali. Odšli smo kar na blejski grad, od koder smo ob- čudovali bližnje gorenjske velikane in jezero. V muzeju smo videli mnogo za- nimivosti, mene pa je najbolj prevzel skelet Rimljanke in kar verjeti nisem mogla, da so bile te žene tako visoke. »Gremo še na Vintgar«, je predlagala mamica, ko smo se vračali z gradu. Predlog smo z navdušenjem sprejeli, saj smo želeli videti čimveč. Po enourni hoji smo prišli v malo do- linico, kjer smo videli Savo. Zelo se ji je mudilo, nam pa tudi. Kupili smo vstopnice za ogled Vintgarja in stopili v sotesko. Po ozki brvi smo se počasi pomikali ob skalnati strugi Save. Najprej me je bilo tako strah, da sem bila kar trda, toda kmalu sem se nava- dila in z veseljem gledala razubkane valove. Sava tu buči, hrumi, buta ob skale in se peni, da je bela kot mleko. Med visokimi skalami si je utrla pot, kot bi hotela ljudem skriti svojo lepoto, saj je tako lepa kot tu, le še ob slapu Savice. Ponekod se valovi umirijo in tam je voda čista, globoka, zelenomodre barve. Prišli smo do umetnega slapa. Voda pada kakšnih 15 metrov globoko, vodne kapljice pa pršijo daleč naokrog. Tam smo morali pospešiti korak, sicer bi bili kar precej mokri. Skoraj na koncu so- teske je železniški most, zgrajen 1906. leta in čezenj vozi enotirna gorenjska proga. Ko smo na koncu soteske Vintgar krenili nazaj proti Bledu, smo srečali pastirja, ki je gnal na pašo čredo krav. Zažvižgal si je in ko smo se malo od- daljile, si je tudi zapel. Še mene je imelo, da bi zapela tisto, ki jo Franc Koren zapoje: »Prelepa Gorenjska, v ponos si mi ti, kdorkoli te vidi, te znova želi . . .« Anica Ocvirk, Vrhe 21, Teharje pri Celju Kako živimo v oi(revališču S tremi avtobusi smo se pri- peljali na Debeli rtič. Odšli smo proti šotorom, kjer smo odložili prtljago, po večerji pa smo si ogledali kopališča. Videli smo tu- di majhen zaliv, kjer je igrišče, gugalnica, tobogan, peskovnik in drugo. Drugo jutro nas je zgodaj zbu- dila piščalka in potem, ko smo se umili, smo sedli k zajtrku. Vsak dan smo se kopali, poleg te- ga pa smo celo odšli na izlet in si ogledali Izolo, Piran in Porto- rož. Imamo tudi kino in celo te- levizijski program lahko gledamo. Dnevi so nam minili kar pre- hitro, tako lepo je bilo. Marija Guček, Razinger Nada Nova nagradna uganka Dragi, mladi bralci! Upamo, da ste med počit- nicami doživeli marsikaj le- pega in zanimivega in da boste zdaj, ko se bodo kmalu odprla šolska vrata, že za- čeli misliti na nove skrbi. Vendar smo prepričani, da boste nam — kljub učenju :— še vedno pisali in to prav tako pridno kot doslej. Vsem tistim, katerih pisma smo do- bili, pa njihovih prispevkov nismo mogli objaviti, obljub- ljamo, da bomo zanje našli prostor v eni naslednjih šte- vilk. Veseli smo bili, da je med pismi tudi nekaj takih, ki nam pišejo prvič, pa tudi tega, da stari znanci niso po- zabili na nas. Lepo torej po- zdravljamo Edvarda Ferme iz Gornjega Doliča, Jožeta Vratnik iz Podvina, Danico Žnidaršič iz Pilštanja, Vinka Tanška iz Platinovca, Fani Pavlic iz Planine, Cilko Hlad- nik iz Gorice pri Slivnici, Jožico Zidan iz Celja in Mi- lenka Strašek iz Pilštanja. Milenku se zahvaljujemo za zanimivo zgodbico in upamo, da jo bomo lahko objavili. Torej še enkrat — čez teden dni pričakujemo Vaša pisma. Zdaj pa k uganki, ki prav- zaprav ni uganka. Nagradili bomo namreč tri najboljše, najbolj duhovi- te ali smešne podpise k sli- čici tegale fantka, ki skače v bazen. Sliko smo objavili mi, vi pa boste v roku enega ted- na poslali podpis in seveda tudi — kakršen koli prispe- vek iz vašega življenja. Torej, svinčnik v roko in nasvide- nje! Janko nam piše Dragi tovariš urednik! Sprejmi lep pozdrav îz Pod- loga. Prosim, tovariš urednik; opro- sti, ker se Ti nisem nič zahvalil za nagrado, ki sem jo dobil. Stri- ček urednik, jaz Ti ne morem opisati veselja in presenečenja, ki sem ga preživel ob tej nagra- di. Ko bi bil pesnik, hi Ti znal vse to lepše napisati, oziroma po- vedati. Menim, da nagrade ni- sem zaslužil in da so drugi bolje rešili kot jaz. Vedno, kadar pre- mišljujem o tej stvari, se mi zdi, da je vse to po Tvoji zaslugi. Zadnjič sem napisal smešnico in Ti boš ocenil, če ni le prazno blebetanje: Janezek sedi na stolu pri fri- zerju, ki ga vpraša: »Janezek, kako pa te naj ostri- žem? Kakšno pričesko imaš po navadi?« Janezek pa: »Ne vem, ko se pa tako malo- kdaj počešem!« * Nam je bila smešnica všeč, zdaj bodo pa ocenili še mladi bralci. Janku najlepša hvala za toplo pisemce z željo, da, nam še kaj napiše. Janko se je naročil še na naš list in na koncu pri- pisal: i Prosim oprostite okornemu iz- ražanju in seveda tudi pravopisu in lepopisu. Striček urednik, lepo se Vam zahvaljujem za željo, da bi dobro zdelal v šoli. Res je še kar šlo, drugo leto pa ho še bo- lje. Striček urednik, ne huduj se, ker sem se tako široko razpisal. Prihodnjič bom krajši. (S pisa- njem!) Tovariški pozdrav od Janka! Janko Mastnak, Podlog, nova hiša, Šempeter v Sav. dolini Srečala sem volka Na Notranjskem imam teto. Tiste po- čitnice sva oba z bratcem preživela pri njej in videla marsikaj lepega. Pomagala sva tudi pri delu. seveda le po najinih močeh. Nekega dne je stric vozil seno. Bil je žejen in poprosil me je, da bi mu šla po vodo k studencu ob gozdu. Ko sem se vračala, sem srečala veliko žival. Mislila sem, da je pes in tako sem tudi stricu povedala. Toda stric je lovec in takoj je ugotovil, koga sem srečala. Hitro je vzel puško in oba sva odšla v gozd. Volka sva našla na istem mestu. Stric ga je ustrelil in do- bila sva lepo nagrado. Kako sem vesela, da se je vse srečno končalo! Marinka Vrenko, Celje, Cret 3fc CiTAJTE CELJSKE TEDNIK kOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI ObLO CELJE razpisuje MESTO UPRAVNIKA PODJETJA ZA PROMET S PRI- NEŠENIia feLAGOM, PREMIČNINAMI IN NEPREMIČ- NINAMI »POSREDNIK« V CELJU. Pogoji: srednja strokovna izobrazba z nekaj let prakse na vodilnih položajih ali visokokvalificiran trgovski delavec s prakso na vodilnih delovnih mestih. Kandidati naj vložijo kolkovane prošnje na komisijo za imenovanje direktorjev pri ObLO Celje do 30. avgusta 1960. Iz prošenj naj bo razvidno dosedanje službovanje kandidata. Poleg prošenj naj prilože še prepis zadnjega šolskega spri- čevala in potrdüo, da ni zoper njih uveden kazenski postopek. Muca in zajček Ko sem bila pri stari mami, sem se nekega dne igrala z zajčki. Kar pride muca in se začne smukati okrog zajčkov. Jaz jo v strahu, da jih ne bo napadla, začnem s šibo odganjati. V tem stopi iz hiše stara mama in mi reče: »Ne boj se za zajčke. Ta muca je nekoč zajčke naučila jesti.« In mi je povedal, da je nekoč stara zajka poginila in zapustila sedem mladičev, ki še niso znali jesti. Stara mama se je na vse načine trudila, da bi jih naučila, pa ji ni uspelo. Nekoč pa jim je dala mleko prav ta- krat, ko je mimo prišla muca. Muca je stopila h skodelici in začela lizati mle- ko. Zajčki pa, hop, in že so tudi oni znali jesti tako kot muca. Tako je muca naučila uboge zajčke jesti. Zlatka Krašovec, Trg V. kongresa 4, Celje Prvenstvo pionirjev v plavanju Danes se je na Ljudskem kopališču v Celju pričelo letošnje republiško pr- venstvo v plavanju za pionirje. Prijav- ljenih je skoraj 200 pionirjev in pionirk iz vse Slovenije. Največji favoriti za ekipno zmago so tokrat plavalci kranj- skega Triglava, vendar imajo tudi neka- teri ostali klubi močno pionirsko za- stopstvo. Celjani, ki so lani osvojili tretje mesto, so letos zaradi odhoda ne- katerih pionirjev med mladince nekoliko oslabljeni, vendar se bodo vseeno po- tegovali za visok plasman. Največji nadi celjskih pionirjev sta vsekakor Goršič jnnez in Znpančeva. ki sta v svojih di- sciplinah precejšnja favorita. Jutri in v nedeljo pa bodo pionirji tekmovali tudi za naslov republiškega prvaka т waterpoln, kjer co domačini {lavni fa- voriti. ,PIVUVARNA'LAŠKO' v Laškem sprejme v nk 6 vajencev pivarjev Prijave sprejema tajništvo podjetja do vključno 31. 8.1960 Tri smrtne žrtve Ni še dolgo, kar smo se poslo- vili od sedemnajstletnega Ludvi- ka Gobca iz Grobelnega, ki se je 10. avgusta smrtno ponesrečil in že moramo spet zabeležiti tri smrtne žrtve prometnih nesreč. Dne 14. avgusta je na cesti pr- vega reda v Savinjski dolini iz- gubil življenje šestletni Franc 2ii- nik iz Kaplje. Otrok se je igral ob glavni cesti in je nenadoma zapustil tovariše. Stopil je na ce- sto. V tistem trenutku pa je mi- mo pripeljal voznik osebnega av- tomobila Ivan Trčak iz Maribora, ki zaradi prekratke razdalje ni mogel zavreti. Otroka je zbilo enajst metrov naprej. Med pre- vozom je fantek umrl. Isti dan se je pripetila smrtna nesreča tudi v Radmirju na cesti drugega reda. Enainšestdesetletni kolesar Anton Uratnik se je vra- čal domov v Nizko pri Ljubnem. Nenadoma je izgubil oblast nad kolesom, hudo padel in umrl med prevozom v bolnišnico. Komisija je ugotovila, da so se na starem kolesu zlomile vilice. Naslednji večer sta se po cesti drugega reda med Imenom in Mi- Ijani vračala domov v Sutljansk* poljano Drago Jurak in Antim Koštomaj. Za njima je veselo pre- pevajoč pripeljal motorist Popo- vič Edo s sovozačem Rudolfom Bosnarjem. Z motornim kolesom sta podrla oba pešca in se nato, ne glede na mrtvega Popoviča ^ mlaki krvi in poškodovanega Ko> šaja v nezavesti, odpeljala naprei Toda varnostni organi so še tisto noč potrkali na liišna vrata štev. 32 v Sutljanski poljani in areti- rali brezvestnega voznika. Zdaj čaka na primemo kazen, ki naj ne bo prenizka. Vsi trije primeri nas opozarja- jo in učijo. Vendar je bilo takih primerov že mnogo, mnogo pre- več in upravičeno se vprašujemo, kdaj se bodo ljudje zavedali, da z neprevidnostjo ne ogrožajo sa- mo svoje, ampak tudi druga živ- ljenja. Dne 15. avgusta je pri Rogaški Slatini počila zadnja guma na osebnem avtomobilu Milana Zvar na, ki je zaradi tega izgubil oblast nad vozilom in treščil v drevo. Poškodovanega so ga odpeljali ▼ bolnišnico, na avtomobilu pa j« škode za okrog 200 tisoč dinarjev^ Nekaterim v premislek... Okolica nove pekarne v Gaber- ju je še vedno slabo urejena. T neposredni bližini stavbe so jarki, kjer se ob deževju zbira voda, ki nikamor ne odteka. Ker v njej razpadajo različni odpadki in še ; druge organske snovi, je leglo i najrazličnejšega mrčesa in bakte- ; rij, da je v vročih dneh zrak poln neprijetnega vonja. Komaj dva j- ! set korakov vstran je poljsko j stranišče z odprto greznico, ki ga i uporabljajo delavci Ingrada, ki so j zaposleni v bližini. Stranišče je ; nerazkuženo in največkrat pone- i mar j eno. Ce se mu približamo, se od njega dvigne roj muh, ki se po vsej verjetnosti ne izogibajo pe- karne. V smeri stolpnice je drugo ' tako stranišče, ki stoji na nepo- ' kritem gnojišču. Zrak v Gaberju je že itak slab, ker ga kvarijo uhajajoči plini iz okoliških tovarn. Popolnoma od- več pa je, da bi to še povećavala malomarna ureditev. Z nekaj ku- bi ki zemlje, ki je je v bližini na pretek, bi lahko zasuli mlakuže. Za stranišče bi pa za nrvo silo morebiti zadostoval zaboj iiivega apna... Gustav Grobelnik st. sedemdesetletnik Te dni je praznoval sedemdeset let svojega življenja ugledni Ce- ljan Gustav Grobelnik starejši. Medtem, ko se ga starejša,, že nekam i^ka garda Celjanov spominja predvsem kot prvega- slovenskega blagajnika celjslœ mestne občine, kasneje pa kot še- fa mestnega računovodstva, ga sodobniki poznamo iz trdih let naše obnove, ko je kot vesten in ustrežljiv blagajnik ter računo- vodja Ljudskega, kasneje Mest- nega gledališča pomagal požrtvo- valno zbirati in ravnati prepo- trebna denarna sredstva za raz- voj in rast te mlade kulturne ustanove. Bolezen in nato smrt drage mu življenjske družice, sta narekovali, da se je odpovedal nadaljnjemu angažiranju. Kljub temu je ostal kot izkušen praktik še danes ;iskan blagajnik za to ali ono organizacijo. Skromnost, ki jo je izvolil le zase, usftrežljivost in dobrota ter- trdna narodna zavest, za katero je bil preganjan v obeh svetovnih vojnah, so odlike, ki uvrščajo našega cenjenega jubilanta med zgledno skrbne očete in zavedne državljane. Zato mu želimo, da bi še dolgo vrsto let zdrav 'in čil živel med nami. Kronika nesreč. NESREČNI PADCI Adolf Založnik iz Strmca je padel. Po- škodoval si je nogo. — Franc Smole iz Celja si je pri padcu poškodoval rebra. — Na Dečkovi cesti je padel Adolf Ko- vač iz Šalekn. Poškodoval si je glavo. — Terezija Strašek iz Gaja pri Šmarju si je pri padcu zlomila nogo. — 14-letui Mihael Kozovinc iz Liboj je padel in si zlomil roko. — Ivan Pirnat iz Griž in Mariju Pisanec iz Bodrišnice pri Šent- jurju sta si pri padcu poškodovala nogo. — Pri padcu s kolesom si je poškodoval glavo in pretresel možgane Ivan Podle- sek iz Šmarjete. — Pri padcu si je po- škodoval prsni koš Franc Crep iz Do- brne. — Alojzija Jelenko iz Žalca si je pri padcu zlomila nogo. Tudi Franc Hor- vat iz Sloma pri Ponikvi si je pri padcu zlomil nogo. NESREČA PRI MLATENJU ŽITA Jurij Krajne iz Slivnice je bil za- poslen pri mlatilnem stroju. Z roko je prišel v stroj, ki mu je odrezal dva prsta na roki. NESREČA S PATRONO Ignac Kropeč iz Strmca pri Rogatcu je neprevidno ravnal z dinamitno pa- trono, ki se je razpočila. Kropeč ima poškodovane roke in prsni koš. PAZITE NA OTROKE 5 letni Dušan Z. iz Zabukovcc se je opekel po telesa z vročo tekočino. 5 letni Slavko Grum iz Lubnice pri ^ Vitanju je našel patrono, ki se je raz- V počila. Poškodovala mu je roko in glavo. ^ V PRETEPU V jo je izkupil po glavi Jože Kragel iz J Grobelna. 1 RUMESAN JE PIL Kmet Franc Labohar iz Krivice pri jLesičnem je pomotoma pil rumesan. S Zdravi se v celjski bolnišnici. j DROG JE UDARIL po hrbtu Andreja Videnška iz Levca. Videnšek ima poškodovano hrbtenico. Gibanje prebivalstvi V času od 6. do 13. avgusta 1960 je bilo rojenih 22 dečkov in 27 deklic. Poročili so se: Nikolaj Rožič, absolvent geologije in Helena Pohar, abiturient, oba iz Celja. Florijan Lončarevič, orodjar in Jožefa Petelinek. navijalka, oba iz Celja. Mar- tin Škrobar. železokrivec iz Brezja in Marija Cvetko, delavka iz Celja. Edvin Jordan, kern, tehnik in Jožefa Retelj, I'ibíirant. oba iz Lnikove vasi. Anton ¡"orstner. tesar in Antonija Štos, delav- ka, oba iz Lopate pri Celju. Rudolf Ja- iiežič, barvar in Angela Jajčevič, stro- jepiska, oba iz Celja. Umrli so: Konstantin Cigala, delavec iz Solčave, star 53 let. Cvetko Podpečan, otrok iz Rimskih Toplic, star 4 mesece. Marija Božiček, gospodinja iz Dobležič, stara ■^t let. Kopše Anton, upokojenec iz Hrastnika, star 56 let. Valentin Dežan, kmetovalec iz Lokavca, star 60 let. Jože Zager, otrok iz Topolščice, star 8 mese- cev. Marija Brantnša, prevžitkarica iz Vineca. stara 73 let. Ivan Štrukelj, upo- kojenec iz Medloga. star 77 let. Ludvik Gobec, avtomeh. vajenec iz Grobelnega. star 1? let. Alojz Jeraj. kmetovalec iz Lok pri .Mozirju, star 60 let. Erika Kri- stan, otrok iz Zg. Gabernika, stara 2 dni. Marija Šoštar, gospodinja iz Zg. Tinske- ga. stara 68 let. Jožef Ogrizek, upoko- jenec iz Kristan vrha, star "9 let. Mi- lojko Kajin, poklicni gasilec iz Celja, star 39 let. Celjski trg, Krompir 22—26 (30). čebula 60 Г0). česen 100—tlO (200). visok stročii fižol - (30-60). nizek stročii fižol 40 (-). solata 50-80 Í50-100), špinača - (100- 150). ohrovt 25 (30). peteršili 100 (lOOK koleraba - (40-60). pesa 25-40 (40). korenje 30—40 (40—50). glavnato belo zflje 20—25 (25—40). rdeče glavnato ze- lje 28 (30-40). navadni grah - (100^ 120), sveže gobe — (100 -200). paradiž- nik 45-48 (50-70). paprika 60—80 (80). kumare 20—25 (20—30), cvetača 80 (60— 90), bučke 2=; (20—25). radič — (100). fe- feroni — (200), melancane 60 (60—80). kumarice za vlaganje — (60—100), pa- rndiževec 60 (80). jabolka 40 (40—60). hruške 40 (50—60). borovnice — (150- 200). breskve 130 (100-130). slive - (60- 80). robide — (300), lubenice 54 (60). dinje — (80), mleko — (56), maslo - (400—600), skuta — (160). smetana — (240). sir - (450), jajca 22 (22-24). Trg je bil v zadnjem tednu dobro pre- skrbljen z zelenjavo in sadjem. Mleka in mlečnih izdelkov pa je bilo tudi т zadnjem tedna premalo. CELJSKI TEDNIK STEV. 33 — 19. avgusta 1960 tELESNA VZGOJA IN ŠPORT na igrišču OLIMPA Tisto popoldne je bilo na šport- nem igrišču Olimpa zelo živahno. Kes je, da so se po krajšem od- jnoiru, ki se je močno prilegel po ijgpešno končanih kvalifikacijah ja vstop v slovepsko consko ligo, jljrali nogometaši k prvemu tre- ningu. Toda, navzlic temu, je že pogled na igrišče dal slutiti, da v društvu pridno delajo. Na robu prostora, čisto ob cesti, so posta- vili nosilne ' stebre za visoko ograjo. Okoli igrišča so namestili železno ograjo, ob strani, poleg ftlačilnice pa so urejali prostor, ga ravnali v terasah in ga tako pri- pravljali za gledalce. Med temi prostovoljci sem našel tudi dru- štvenega predsednika tov. Vlada Delakorda. — V zadnjem času smo uredili igrišče, je začel pripovedovati, zdaj pa smo se prav tako s pro- stovoljnimi akcijami lotili ograje, prostora za gledalce itd. Veste, visoko ograjo ob cesti smo bili prisiljeni postaviti, saj smo sicer imeli na tekmah preveč zastonj- karjev in zato premalo denarja v blagajni. Zdaj bo nekoliko boljše, čeprav bo v blagajni suša še kar naprej. Z denarjem je križ, vedno nam ga primanjkuje. Nekateri si- cer pravijo, ja, vi ste srečni, ko imate zadaj tovarno emajlirane posode. Res je, da smo nanjo po- nosni, toda to še ni vse. Zato še vedno beračimo za oglasi. To pa ni prav in človek mora včasih po- žreti prav grenko besedo. Zato bi bil že čas, da se enkrat za vselej uredi finansiranje športne in te- lesnovzgojne dejavnosti... Vidite, tu bomo uredili manjši nasip na terasah. Tako bo za gle- dalce še kar lepo. Prostor za tem pa čuvamo na poznejši čas. Tu bi radi postavili večjo dvorano za sestanke, pa tuda kegljišče v Ga- ber j ih hudo pogrešamo. No, samo to je še vse v perspektivi. Kdaj bomo uresničili te načrte ne ve- mo, radi pa bi jih čim prej ... Na igrišču so tekali nogometaši. Gor in dol, hitreje, pa spet bolj počasi ... Kakor vedno, tako jih je tudi zdaj vodil Vili Cater. — Kako pa bo v ligi? — Ne vem, kaj naj vam rečem. Mi se bomo potrudili, 'da dose- žemo čim več. Sicer pa ... Poleg prvega moštva bomo se- stavili še mlado ekipo, ki bo so- delovala v podzveznem itekm^o- vanju. Mladina bo letos nastopala v enakem tekmovanju kot prvo moštvo. Torej tudi med najbolj- šimi v Sloveniji. Nogometna zve- za Slovenije je namreč odločila, da morajo moštva, ki sodelujejo v conski ligi, postaviti tudi mla- dinske vrste za enako tekmova- nje. Tako .bo istočasno s člani so- delovala V borbi za točke še mla- dina. — Kaj pa ostale sekcije v dru- štvu? — Po zaslugi nekaterih izredno požrtvovalnih članov so se do- slej najbolj izkazali judoisti. Tudi boksarji so marljivi. Ce bi imeli več denarja, bi jim morali pre- skrbeti montažni oder za ring. Ker tega nii, si pač ne moremo privoščiti več nastopov doma. Sekciji za odbojko in namizni tenis sta jxwsem zaspali. Po na- šem mnenju ni človeka, ki bi znal jprav zagrabiti. Mi smo jinaa pripravljeni nuditi vse, kar je v naši moči, samo, kot sem rekel, ni ljudi, ki bi delali z voljo in ljubeznijo. Na igrišču so zdaj začeli po- skušati z žogo, prostovoljci pa so ravnali polomljene betonske steb- re v terase novega prostora za gledalce. -mb Uspešna turneja NOGOMETAŠEV Kladivarja v nedeljo in ponedeljek so no- gometaši celjskega Kladivarja go- stovali v Zahodni Nemčiji, kjer so odigrali dve tekmi. V prvi, v nedeljo, so imeli povratni dvo- boj z ekiipo Wolnzacha. Tekma se je končala z neodločenim izidom 2:2 (2:0). Oba gola je dal Hriber- nik. Čeprav je že neodločen re- zultat zadovoljiv — izredno slabo igrišče — ipa bi lahko Kladivar kljub vsemu slavil lepo zmago. Vendar več lepih priložnosti za gol je ostalo neizkoriščenih. V ponedeljek pa so celjski no- gometaši gostovali v Ingolstadtu, kjer so tamošnje moštvo prema- gali z rezultatom 2:1 (0:1). V tem dvoboju so bili Celjani v veliki premoči. Slab pa je bil sodnik, ki je očitno navijal za domačine. Oba gola je dosegel Marinček. Za obe tekmi je vladalo veliko zanimanja. Zato je bil tudi obisk povsod zadovoljiv, zlasti pa v In- golstadtu, kjer se je zbralo окоД igrišča približno 1.500 ljudi. »TOPER« Celje Razpis štipendij Razpisujemo po eno štipen- dijo za študij na ekonomski fakulteti in psihološki fakul- teti ter po tri štipendije za šolanje na srednji ekonomski šoli in na srednjetehnični tekstilni s'Oli (pletiljsko kon- fekcijski, pletijsko mehainiični ter'tkalski oddelek) v Kranju. Prošnje s kratkim življenje- pisom, zadnjim spričevalom ali potrdilom o opravljenih izpitih pošljite na naslov: Kadrovski sektor »TOPER«. Celje. Uredništvo: Celje. Titov trg 3 — poštni predal 16 — telefon 25-23 in 24-23 — uprava: Celje, Trg V. kongresa 3 — poštni predal 152 - telefon 23-75 in 2Г 89 — TekoM račun pri Komunalni banki Celje W)3-?0-l-656 — izhaja ob petkih — letna naročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 din — posameina številka 15 din — rokopisov ne vračamo. Poštuna plačana ▼ gotovini. STRELSTVO Zmaga in poraz v nedeljo je bilo v Storah med- narodno strelsko tekmovanje med članskima in mladinskima mest- nima reprezentancama Varšave in Celja. Dvoboj se je končal z neodločenim izidom 1:1. Pri čla- nih je zmagala ekipa Celja v po- stavi Polde in Jože Tržan, Tonček Jager in Marjan Dobovičnik (vsi člani SD Branko Ivanuša iz Celja), pri mladincih pa so bili boljši poljski gostje. Posamezniki pa so se držali ta- kole: Člani — l. Elžbieta Piot- rowska (V) 290, 2. Polde Tržan (C) 286, 3. Jager (C) 283 itd. MLA- DINCI — 1. Janusz Kalmus (V) 292, 2. Jadvviga Majewska (V) 288, 3. Pawel Drewniak (V) 286, 4j Franc Brečko (C) 286 krogov itd. Spričo tega, da sta v reprezen- tanci Varšave nastopila dva olim- pijska kandidata, smo lahko z re- zultatom celjskih strelcev zado- voljni. Gostje iz Varšave so si v ne- deljo dopoldne ogledali tudi Ve- lenje, kjer jih je v imenu strelcev celjskega okraja pozdravil pod- predsednik okrajnega strelskega odbora Drago Cater. Na temelju sklepa 3. redne seje predsedstva TRGOVINSKE ZBORNICE RAZPISUJE RAZPISNA KOMISIJA PRI TR(^VINSKI ZBORNIO ZA OKRAJ CELJE naslednja prosta mesta: 1. STROKOVNEGA TAJNIKA za ekonomska in finančna vprašanja. Pogoj : Diplomiran ekonomist z najmanj 2-letno prakso v gospodarstvu ali višja strokovna izobrazba go- spodarske smeri in 5 let prakse v gospodarstvu. 2. STROKOVNEGA TAJNIKA za pravne zadeve. Pogoj : Di- plomiran pravnik in najmanj 2 leti ustrezne pravne prakse. 3. DAKTILOGRAFA-KORESPONDENTA. Pogoj. Popolna srednja šola, preizkusni izpit in znanje stenografije. Prošnjo z življenjepisom je poslati na tajništvo Trgovinske zbornice za okraj Celje, Miklošičeva иИса 3, najkasneje do 15. septembra. Olimpijski drobiž ŠPORTNIKI AFRIŠKE DRŽA- VE KENIJE bodo letos drugič na- stopili na olimpijskih igrah. Prvič so bili zastopani v Melboumu. Tokrat bo njihovo moštvo štelo 40 športnikov. Zinimivo je, da bo med njimi en sam belec, sprinter Serafino Antao. NAJDALJŠO IN HRATI NAJ- DRAŽJO POT do Rima bodo opravili člani olimpijske ekipe iz Nove Zelandije. Imela bo 35 čla- nov. Med njimi bosta tudi dva tekmovalca, ki imata lepe izglede za osvojiitev ene izmed razpolo- žljivih medalj. To je dolgoprogaš Murray HaUberg in enoroki bori- lec z mečem Brian Prickman. VSI Sportniki, funkcio- narji IN akreditirani no- vinarji bodo po prihodu v Rim sprejeli načrt mesta, s katerega se bodo spoznali z modernim in starim Rimom PRED PRIBLIŽNO ENIM ME- SECEM je začel vežbati pevski zbor, ki šteje štiri sto pevcev, ki bo ob spremljavi orkestra rim- skih karabin er j ev zapel pri otvo- ritvi in zaključku iger olimpijsko himno. Kakor je znano, je olim- pijsko bimno skomponiral Grk Kosti Samarsa. Njegova himna je bila prvič izvedena 1896. leta v Ateni, ob otvoritvi prvih olimpij- skih iger modernega časa. PREDSEDNIK MEDNAROD- NEGA OLIMPIJSKEGA KOMI- TEJA g. AVERY BRUNDAGE je potrdil predlog, da se povabijo v Rim vsi živi zmagovalci z olimpij- skih iger 1912. leta v Stockholmu. V ta namen je bil v Ameriki usta- novljen poseben odbor, ki mu predseduje Ralph c. Craig, ki je pred 48. leti osvojil zlati medalji v tekih na sto in dve sto metrov. Na olimpijskih igrah v glavnem mestu Švedske je sodelovalo 28 narodov. Zdaj je samo vprašanje, koliko povabljenih zmagovalcev se bo povabilu odzvalo. V OLIMPIJSKI VASI V RIMU bo vodja tiskovnega urada Liba- nonec Chiba, ki odlično obvlada italijanski, francoski in angleški jezik. ANGLEŠKO JAVNOST bodo o dogodkih na Olimpiadi med drugim obveščali trije nekdanji olimpijski zmagovalci: Harold Abrahams, Chris Brasher in Judy Rowely-Grinham. JAPONCI, kot prireditelji na- slednje Olimpiade 1964. leta, bodo v Rimu pripravili dva slavnostna sprejema: prvega za člane med- narodnega olimpijskega komite- ja, drugega pa za predsednike mednarodnih športnih zvez. NA RIMSKI OLIMPIADI bod» tekmovalci nastopili v 150 disci- plinah iz 18 športnih panog. Ena- indvajset naslovov olimpijskih zmagovalcev je rezerviranih za ženski spol. Največ disciplin bo imela atletika (34), nato plavanje (19), rokoborba (16), telovadba (14) itd. Vsega skupaj pa bo po^ deljenih po 286 zlatih, srebernih in bronastih medalj. PREDSEDNIK MEDNAROD- NEGA OLIMPIJSKEGA KOMI- TEJA Avery Brundage je na vprašanje, ali bo še v prihodnje kandidiral za predsednika tega komiteja dejal: — Čutim potrebo, da se odpo- čijem. Nekaj dni pred tem je bil od- likovan z visokim japonskim od- ličjem za zasluge pri zbliževanji* mladine vsega sveta. MLADINCI NEPTUNA na državnem prvenstvu Te dni so se iz Vrnjačke banje v Srbiji vrnili mladi plavalci celjskega Neptuna, ki so sodelo- vali na letošnjem državnem pr- venstvu v plavanju za mladince. Med 13 sodelujočimi ekipami so dosegli z 38 točkama 10. mesto, pri tem pa so tudi nekateri po- samezniki dosegli neikaj prav do- brih rezultatov in vidnih mest. Najuspešnejši je bil tudi tokrat Orel, ki je na 1.500 m prosto za- sedel s časom 20:33,3 drugo mesto, na 400 metrov prosto s časom 5:06,4 četrto, na 100 m prosto pa s časom 1:()5,4 osmo mesto. Na isti progi je v predtekmovanju dosegel čas 1:04,4. V ostri konku- renci iirbtašev se je Vrhovšek plasiral na 6. mesto s časom 1:13,7, medtem ko je Toplak v tej disci- plini v predtekmovanju dosegel čas 1:18,9. Poleg Orla in Vrhovška se je v finalni del tekmovanja plasirala tudi štafeta 4x200 m prosto, ki je s časom 10:17,0 za- sedla 6. mesto. Tudi obe mladinki Zupančeva in Narobetova sta dosegli svoje osebne rekorde (1:42,0 na 100 m metuljček in 3:30,5 na 200m prs- no), vendar jima ni uspelo, da bi se plasirali v finale. Gonšič ORODNA TELOVADBA DVOBOJ CELJE : ZAGORJE V nedeljo, 21. t. m. ob devetih dopoldne bo na telovadišču gabr- skega Partizana povratni dvoboj med moškima vrstama orodnih telovadcev iz Zagorja in Celja. V prvem srečanju v Zagorju so bili domačini boljši za eno točko. Med posamezniki pa je zmagai Celjan Avgust Kisel. Pešec na državnem prvenstvu Konec preteklega tedna se je v Prištini pričelo letošnje državno prvenstvo v šahu za mladince. Med šestnajstimi udeleženci je tudi Franc Pešec, letošnji sloven- ski mladinski prvak, član celjske- ga šahovskega kluba. V prvem kolu se je srečal z Ankerstom iz Ljubljane, ki je na republiškem prvenstvu v Celju zasedel drugo mesto. Dvoboj med njima se je končal z remijem. Tudi v drugem kolu je mladi Celjan dosegel le pol točke; igral je s Kovačičem. Tretje kok) mu je prineslo prvo zmago proti Perenčeviču. Vese- lje pa ni bilo dolgo, saj je moral že v četrtem kolu podpisati pre- dajo proti Lebanu; V petem kolu je znova dosegel pol točke v igri proti Koristoviču. Celje in Rogaška Slatina v finalu Šahisti iz Celja in Šoštanja so se v minulih dnevih kar dvakrat pomerili v tekmovanju za okraj- no moštveno prvenstvo. V prvem kolu polfinalnega prvenstva ¡so Celjani zmagali s 5:1, v povrat- nem pa s 3 in pol proti 2 in poL Tako se je skupni rezultat dvo- boja glasil 8 in pol proti 3 in pol v ikorist celjskih šahistov. S to zmago so si priborili tudi pravico do sodelovanja v finalu okraj- nega prvenstva, kjer 'se bodo sešli z ekipo Rogaške Slatine. Nogomet CELJSKI ŽELEZNIČARJI V GRADCU Nogometaši Celja so v prvi tekmi svojega gostovanja po Av- striji dosegli tudi prvo zmago. V Gradcu so proti tamošnjemu Grazer Sport Clubu zmagali z re- zultatom 4:3, polčas 4:0. EÜcipo Celja so na tem gostovanju okre- pili trije igralci Odreda: Krajne Virant in Limo. Upravni odbor TOVARNE LESNE GALANTERIJE RIMSKE TOPLICE razpisuje naslednji delovni mesti: 1. RAČUNOVODJE, 2. TEHNIČNEGA VODJE. Pogoji: pod 1. računovodja z večletno prakso po možnosti v lesni stroki, pod 2. tehniška srednja šola ali vodilno mesto v proizvodnji. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Stano- vanje je na razpolago. Prošnje je poslati na upravni odbor podjetja. PRODAM KOMiJNALNO PODJETJE JAVNE NA- PRAVE, Celje odproda stare rabljene stroje za eksploatacijo kemične čistil- nice. NSU PRIMO 175 ugodno prodam. Klemše Franjo, Nazarje 14. MALO POSESTVO v Liscah, pol ure iz mesta prodam. Potrebno je nekaj go- tovine, ostalo na obroke. Informacije pri Kenda, Lava štev. 14, Celje. ZARADI SELITVE prodam dobro ohra- njeno spalnico, dnevno sobo, radio- aparat, »Fnrnir«. Naslov v upravi lista. VINOGRAD, hišo, sadovnjak in nekaj gozda oddaljeno pol ure od glavne ceste prodam. Vprašati: Celje, Mari- borska cesta 174. VSELJIVE POL HIŠE v Celju prodam. Ponudbe na upravo lista pod šilro »Sončna lega«. SLUŽBE SPREJMEM KROJAŠKO VAJENKO. Hro- vat Jakob, Celje, Trg Svobode 7. VAJEMKO za pletiljsko obrt sprejmem. M. Plahntar, Celje, Plečnikova 7. VAJENKO za krojaško obrt sprejmem. Vprašati: Vok Miloš, krojač, Stanetova ulica 20, Celje. SAMOSTOJNO gospodinjsko pomočnico z nekaj let prakse sprejmem. Plača 6.000 din. Vprašati: Celje, Zvezna 18 — Jožefov hrib »Vila Mara«. STANOVANJA IŠCEM opremljeno ali prazno sobo т Celju. Naslov v upravi lista. DVEMA srednješolkama, po možnosti sošolkama prvega razreda, nudim udobno stanovanje т ceatrn mest«. Na- slov v upravi list«. RAZPISI Šolsi odbor gimnazije Celje razpisuje na podlagi 11. člena uvodnega zakona za splošni zakon o šolstvu naknadni raz; pis za vpis v 1. letnik gimnazije v šol- skem letu 1960-61. Število učencev, ki bodo sprejeti nak- nadno v I. letnik, je 60; kandidati naj do 23. avgusta 1960 predlože ravnatelj- stvu naslednje listine: 1. Prošnja, kolek 50 din 2. Rojstni list 3. Spričevalo o dovršeni osemrazredni osnovni šoli 4. Mnenje osnovne šole, kjer je kan- didat dovršil zaključni razred, o sposobnostih in nagnjenjih kandi- data 5. Priporočilo v smislu člena 14 (Zveze borcev, socialnega skrbstva, gospo- darskih, družbenih ali strokovnih organizacij) 6. Ce se bo učenec vozil, naj pripiše, odkod se bo vozil in kakšne pro- metne zveze ima. Kandidati bodo delali sprejemni izpit v smislu člena 9. in 23. odloka o načinu izvedbe razpisa. Vsi kandidati opravljajo izpit iz materinščine, drugi predmet pa je matematika ali tuj jezik. Kandidati naj navedejo v prijavi, kateri drugi predmet so izbrali in kateri tuji jezik so si izbrali. Ce so kandidati že opravili izpit na kaki drugi šoli, velja ta tudi za gim- nazijo. Navodila glede izpita in vpisa bodo objavljena 25. avgusta na oglasni deski v gimnaziji. RAZPIS Komisija za razpis delovnih mest pri podružnici Komunalne banke Celje v Rogaški Slatini razpisuje 4 delovna mesta. Pogoj: vsaj popolna srednja šola. Ponudbe pismene ali osebno najkas- neje do 28. 8. 1960. na naslov: Komu- nalna banka Celje — Podražnic« И3-7*3 Rogaška Slatina. RAZNO ODDAM lokal v mestu. Ponudbe a« upravo lista pod šifro »Lokal«. ENOSOBNO stanovanje v centru Laške- ga zamenjam za sobo v Celju. NasloT T upravi lista. OBVESTILO Ravnateljstvo Učiteljišča javlja na- slednji razpored izpitov: od vključno 25.-27. avgusta bodo pri- vatni izpiti; od vključno 26.-27. avgusta razredni popravni izpiti; od vključno 29. avgusta popravni iz- piti sprejemnih izpitov. Dne 29. VIII. 19t60 se prične jesenska matura za redne dijake in privatiste. V ponedeljek 5. septembra se prične redni pouk. KINO KINO UNION Od 19. do 22. 8. 1960, »2ENA IN NJENA IGRACKA'ü, ameriški barvni film Csc Od 23. do 26. 8. 1960, »DEKLE BREZ NA.SLOVA«, ruski film KINO METROPOL Od 21. do 24. 8. 1960, »CAMPE MAMÜ- LA«, jugoslovansko-italijanski film Od 25. do 28. 8. 1960, »TRIJE EVINI OBRAZI«, ameriški barvni film Cse iDPD »SVOBODA« CELJE MLADINSKI KINO Od 20. do 21. 8. 1960, »V SOBOTO ZVE- CER«, jugoslovanski film Predstave so: vsako soboto ob 18. uri is vsako nedeljo ob 10., 16. in 18. nri. KINO »SVOBODA« ŠEMPETER Samo 19. 8. 1960, »ZVEZDA INDIJE€, ameriški barvni film Od 21. do 22. 8. 1960. »DAVY CROKETc, ameriški barvni film Od 24. do 25. 8. 1960. »GOSPA MINt STRICA«, jugoslovanski barvai fila ZANIMIVOSTI Zaradi leve strani ceste Kronika vohunstva ve poveda- ti, da so marsikaterega vohuna odikrili zaradi nerazumljivo ne- znatnih reči. Tako je nekemu nemškemu vohunu uspelo, da se je neopazno izkrcal s podmornice na angleško obalo. Poleg tega, da je angleški jezik brezhibno ob- vladal, je imel tudi brezhibno iz- kaznico. Dva kilometra od obale je na- letel na neko vas in pred neko gostilno na nekaj nezaklenjenih koles. Da bi čim prej zapustil ne- varno obmorsko področje, je ukradel kolo in se podal na ipot. Medtem pa je pozabil, da veljajo v Angliji predpisi, po katerih mo- rajo vsa vozila voziti po levi stra- ni cest^. Ker je vozil strogo po desni, ga je že v sosednji vaisi ustavil policaj — znašel se je v zaporu, češ da je ukradel kolo. Naslednjega dne so ga odpeljali na sedež protiobveščevalne službe, kjer so ugotovili, da ima ponare- jene dokumente. Priznal je, da je nacistični vohun, s čimer je kon- čal na vislicah. Slab talent za upnika... Znan ameriški komik W. C. Fields ni znan samo po svojih šalah, temveč tudi po tem, da zelo spoštuje denar in se silno nerad loči od njega. O Fieldsu pripovedujejo tole anekdoto: Dober znanec (kdo ve, če ga komik ni predobro ipoanal) sreča Fieldsa v gledališki garderobi in začne vrtati: — Kako si kaj, prijatelj. Rečem ti, kadar je človek v zadregi, je lahko srečen, če ima prijatelje. Veš kaj, kar naravnost bom streljal — Posodi mi sto dolarjev. — Komik se je zgrbančil pod težo teh besed, pa je zavrnil znanca takole: — V redu, fant. Poklical bom svojega odvetnika in ga vprašal, kaj on misli... — — Gotovo ibo pritrdil. In potem? Mi boš dal posojilo? — je pohitel znanec. — Ce poreče, da, bom menjal odvetnika ... — odvrne Fields. Volna, volnene in prešite odeje, preproge in linolej vedno v zalogi. Nenavadna hiša Kakor bi brž lahko kdo pomis- lil, prikazuje slika nemara kakšno kuliso ali vsaj samo sprednjo ste- no hiše, vendar gre v resnici za stanovanjski blok. Posebnost te zgradbe je v tem, da njeni teme- lji niso pravokotni ter da se pred- nja in leva stena stikata v ostrem kotu, ki ga kamera »ni videla«. Blok stoji nasproti železniške po- staje v Beogradu. KRATKE ZANIMIVOSTI nenavaden svetovni rekord Osemnajstletni Norvežan Ulf Hansen je te dni zabeležil nena- vaden svetovni rekord. Mladenič je štiri in pol ure neprestano udarjal žogo z nogo, ne da bi mu pri tem padla na zemljo. Navzoči so prešteli, da je nov svetovni rekorder v tem času žogo udaril 35.003Jkrat. jesse owens — Čistilec čevljev Crni tekač Jesse Owens je že skoraj legendarna osebnost ber- lins'ke Olimpiade 1936. leta, kjer je osvojil kar štiri zlate medalje in dosegel pri skoku v daljino re- zultat, ki so ga šele te -dni preko- sili. (Owens — 813, Ralph Boston 821). V našem času pa je mnogo bolj zanimiva vest, da ima Owens posebno stojnico za čiščenje čev- ljev na naiyecjem . kolodvoru »Central« v New Yorku. Na stoj- nici pa je napis: Olimpijski zma- govalec Jesse Owens vam čisiti čevlje. Večini odjemalcev čistijo nje- govi pomočniki, le kadar se po- javi posebno »velik« odjemalec, nastopi nosüec štirih zlatih olim- pijskih medalj sam. NEKAZNOVAN PREDRZNE2... Veter se rad poigra z ženskimi krili (zato je menda v vseh jezikih tudi moškega spola). Prizor na desni bi sicer ne našel prostora v tolikih li- stih, če bi tokrat ne šlo za izredno predrznost vetra. Tokrat se je nam- reč prešerno pošalil s princezo Mar- gareto, ko je ravno ob svoji sestri, angleški kraljici, bila na sprejemu nekega visokega gosta in ni smela klatiti z rokami, da bi krilo prisilila k poslušnosti. No zdaj ji bo verjet- no njen kraljevski fotogarf omislil ozka krila za take prilike ... Celjski brodolomci ZAPISKI IZ DNEVNIKA Sobota, 30. julija. Še zadnji pozdravi in napotki in oba (olna so odrinili od brega. Spredaj je plul »Blisk«, za njim pa »Metka«. Celjski taborniki, osem po številu, ki so se odpravili na pot po Savinji, Savi in Donavi do Beograda, so prvi vodni krst doživeli že pri tremerskem mostu. Takrat so jih močno oškropili valovi, pri Rimskih Toplicah pa so že kar iz- ginili v njih. In posledica: 15 cm vode v čolnih, nekaj premočene obleke in hrane . . . V Zidani most so priveslali ob 20. uri. Noč so prebili v bližnjem seniku, čolna pu zastražiii. Nedelja, 31. julija. le ob petih so šli na pot. Na Savi jih je pozdravila megla. Vožnja je postajala hitrejša. Med člani posadke je zavladala dobra volja. Okroj; 18. ure so pripluli v Zagreb. Po krajšem počitku so spet potisnili vesla v vodo. Ura je bila osem zvečer. Na vsakem čolnu sta po dva veslala, druga dva pa spala pod šotorom. Noč je bila mirna in svetla. Pluli so že dobro uro, ko so zaslišali v daljavi moč- no šumenje. Postali so oprezni. Šumenje je postajalo čedalje bolj močno. Odve- slali so k bregu in šli na izvidniški po- hod. Nekaj deset metrov niže od pri- stanka so bili v strugi zabiti piloti, voda pa je ob njih drla s precejšnjo silo. Od tod torej šumenje. Sprva so oklevali, pozneje pa so se vendarle odločili. Zno- va so sedli v čolna in nadaljevali pot. V vodo so uperili svetlobne sije baterij. Prvo pot med piloti so srečno prestali, niso pa druge . . . »Metka« je odplula dalje, »Blisk« pa je medtem dvakrat nasedel na plitvini. Nekaj deset metrov za tem so spet zagledali pilote. »Pritis- ni na veslo!« se je glasilo povelje. Ven- dar vsi napori, da bi se izognili nevar- nosti, so bili zaman. Dva gluha udarca in čoln je bil v hipu prevrnjen. Pot- niki so grabili po trdnih oporah. Ivan, Peter in Vlado so sedeli na prevrnje- nem čolnu, Edi pa se je povzpel na ene- ga izmed pilotov. Oprema in hrana, ko- likor jo je še ostalo, je bila premočena, še več pa je odnesla voda. Ivan je bil celo ob dokumente in denar. Brodolom — ob 21.50 uri. Voda je drla z vso silo. S težavo so prišli na breg. Bilo jim je mrzlo, zato so vso noč telovadili. Ponedeljek, 1. avgusta. Prezebli in utrujeni so pričakali jutro. Ob sedmih so jih našli tovariši z »Meti ke«. Potem so se z združenimi močmi lotili reševanja »Bliska«, vendar uspeha ni bilo. Sledilo je posvetovanje in sklep: trije s čolnom naprej, ostalih pet pa ¿ vlakom do Beograda. Sava je postajala vedno bolj mirna. Krepko so morali pritisniti na veslo, čt so hoteli napredovati. Večerilo se je. Kakih trideset kilo. metrov pred Siskom so se utaborili in prebili noč kar v čolnih. Torek, 2. avgusta. Že ob petih so zgrabili za vesla. Sav» se je začela zvijati kot dolga kača. Popoldne ob pol petih so dospeli v Sisak. A'lado in Oto sta se odpravila v mesta nakupovat. Vzbudila sta veliko pozor- nost. Kako tudi ne, saj sta brodolomca kolovratila po mestu kar v kratkih hla- čah, bosa in z nožem za pasom. Ob šestih zvečer so krenili dalje. Ve- slali so vso noč jzmenoma. Na nebu so se razvlekli koprenasti oblaki, veter je močneje potegnil. Čoln, se je lahno pozibaval. Sreda. 3. avgusta. 'Polnoč je že mimo. Vesla enakomerna udarjajo. Vsi so že močno utrujeni. Na Savi je temno. Jesenovac. Znova so si hoteli nakupiti hrane, pa so bile trgovine zaprte. Do pol desetih zvečer so veslali . . . Cete';tek, 4. avgusta. Ob enajstih dopoldne — Bosanskai Gradiška. Ivan in Oto sta šla nakupo- vat. Nato so spet sedli v čoln. Sava po- staja vse širša in počasnejša. Sonce ne- usmiljeno pripeka. Od časa do časa sko-, či po eden v vodo, da se ohladi. Pot je daljša, kot so predvidevali. P» vodi je od Celja do Beograda več kot. osem sto kilometrov. Potovanje postaja enolično in utrud- ljivo. Petek, 5. avgusta. Ves dan vožnja. Okrog osmih so pri- speli v Brod. Noč so prebili v čolnu, stisnjeni kot sardine. Sobota, i6. agusta. 2e ob pol petih so odrinili. Dvakrat jih je dohitela nevihta. Okrog 21. s» pluli mimo Samca in nasedli. Močno s» morali potisniti, da so se spravili s plit- vine. Polnoč jih je dohitela na poto- vanju. Nedelja, 7. avgusta. Noč je. Oni pa kar veslajo. Jutro jih je zateklo v Županji. Po- poldne so bili že v Brčkem. Ljudje so jih prijazno pozdravili in se navduše- vali nad takim potovanjem. Celo pova- bili so jih na kozarček bosenske rakije- Ponedeljek, 8. avgusta. Sava jih je vodila proti Raci. Na čolne so odkrili slepega potnika — majhno miško. Kako je le zlezla sem? Hoteli so jo ujeti, pa se ni pustila. Odslej so bili na čolnu štirje. Ob 19. se je bližala nevarna nevihta. Zato so privezali čoln k bregu in pri- pravili šotore. Vendar, glej, domačin jih je povabil pod svojo streho in jim nudil prenočišče. Sam pa je celo poskrbel za varnost čolna. Torek, 9. avgusta. Dobro razpoloženi so se v dopoldan- skih urah bližali Sremski Mitrovici. Tu jih je čakalo veselo presenečenje. Štirje tovariši, člani posadke, ki so nadalje- vali pot z vlakom, so jih prisrčno po- zdravili. Tu so sklenili, da bodo zdaj vsi skupaj nadaljevali pot s čolnom do Beograda. Ker je moral Rafko domov, jih je ostalo šest. Še 130 km do cilja. Noč so prebili v neki stražarnici ▼ Šabcu. Sreda, 10. avgusta. Ob devetih so se vkrcali in nadalje- vali pot do Beograda. Sklenili so, da ne bodo več počivali. Pihal je močan veter, ki je oviral po- tovanje. Zdaj jih je prehitel vlačilec, ki je peljal s precejšnjo hitrostjo in delat visoke valove. Bili so neprevidni in niso obrnili čolna pravokotno na valove. Za- radi tega bi skorajda doživeli drugo ne- prostovoljno kopanje. Noč so prebili na čolnu med vožnjo. Cetertek, 11. avgusta. Okoli desete ure dopoldne so pripluli v Beograd, kjer so čoln prodali brez: težav. Potovanje je bilo končano. Mladost brez iluzij To bo povest o mladih ljudeh, ki niso imeli mladosti. Otroci niso bili deležni materine ljubezni. Mladeniče in mladenke niso begale visokoleteče misli in lepe sanje o prihodnosti. Njihovo življenje je bilo pretrdo. Mladost jim je minevala za bodečo žico po različnih taboriščih Hitlerjeve Nemčije. Po vojni so se vrnili domov, na svoje izropane, pogosto raz- dejane in požgane domove. Mnogi so ostali brez staršev. V njih je ostal trpek spomin na zatrto mladost. Se dolgo časa so čutili v sebi nekakšen strah. Večkrat so se prebujali sredi noči in niso mogli verjeti, da je konec vojne. Mnogi so se še dolgo, dolgo bali vsega: življenja in ljudi. Mnogih pa ni bilo nikoli več nazaj. Njihov pepel so raztrosili po tuji zemlji. Njihovi preživeli bratje in sestre jih pa objokujejo še danes. OČETOVA SMRT IN ODHOD V TABORIŠČE Oče je bil že v petdesetem letu. Imel nas je zelo rad. Delo in dru- žina sta mu bila vse na svetu. Imel je skromno plačo nižjega držav- nega uslužbenca. V preobilju nismo živeli nikoli, vendar tudi pomanj- kanja nismo čutili. Prišla je vojna in z njo vse Silabo, !kar premore naš svet. Temnim silam, mračnjaštvu in zlu pa se je uprl mali človek. Dobro je vedel, kaj je preprosto, svobodno in zadovoljno življenje brez slehernega strahu. Strah je prišel z Nemci. Po njihovem prihodu se je naše mesto Šoštanj razdelilo v dva dela. V tistega, ki je pričakoval z upognjeno hrbtenico in s pohlepom v očeh novega gospodarja, kateremu je hotel prodati svoje umazane usluge za novi denar in v onega, ki mu ni bilo mar tujčevega denarja. V tako razdeljenem mestu se je naša družina povezala z mnogimi drugimi slovenskimi družinami, najprej v pasiv- nem odporu proti okupatorju. Kmalu nato so pričeli očetje in sinovi teh družin z aktivnim, oboroženim uporom. Okupator je hitro reagiral. Še prej pa tisti, ki so bili pripravljeni hlapčevati za novi denar. Po prvih spopadih je prišlo do prvih izdaj, aretacij in streljanja talcev in akti- vistov. Med njimi je bil tudi moj oče. Dvakrat so ga zaprli. Prvič se je vrnil. Dobili so ga pri bratu, kjer je bil ravno na obisku. Prišli so pravzaprav po brata. Vzeli pa so oba in ju odpeljali v Maribor. Šest dolgih tednov smo čakali v strahu. Mati je nekajkrat poskusila priti do njega. Nikoli ji ni uspelo. Približno mesec dni potem, ko so odpeljali očeta, sem šel nekoč skozi mesto. Zagledal sem gručo ljudi okrog lepaka na nekem zidu. Pri- stopil sem. Bil je seznam ustreljenih v Mariboru. Pogledal sem po imenih. Prve sem poznal. Pri nadaljnjem prebiranju mi je zastal dih. Srce mi je uklenila tesnoba. Ustavil sem se pri našem priimku. Zraven je bilo ime očetovega brata. Končno so očeta izpustili. Prišel je domov ves skrušen, preplašen in potrt. Močno ga je prizadela bratova đmrt. Poslovila sta se. Preden so zagrmeli streli, mu je brat zaklical poslednji pozdrav. Sredi julija, okrog polnoči, tretji dan po očetovem prihodu iz za- pora, je poseben oddelek policistov obkolil hišo, kjer smo stanovali. Štirje so nas vrgli s puškinimi kopiti s postelj. Odpeljali so samo očeta. Nikoli več ni prišel nazaj. Ustrelili so ga čez 14 dni, 22. 7. 1942 v Celju. Dan pred ustrelitvijo so mu dovolili, da se je poslovil od nas/ v svojem zadnjem poslovilnem pismu. i Vsi so se nas izogibali. Nismo jim zamerili. Bali so se. Ostali smo brez sredstev. Zaposlitve nisem dobil nikjer. Usmilil se nas je oče pesnika Kajuha. Z njim sva razvažala sode piva po šoštanjskih go- stilnah. Zvečer, ko sva končala, sem dobil za opravljeno delo 5 mark. Kmalu so prišli tudi po nas. Ni jim bilo še dovolj. Kaznovati so hoteli tudi tiste, za katere ni bilo dokazov, da so krivi ali pa tudi niso mogli biti krivi, ker so bili še otroci. Končno, po vsakem zločinu je treba zabrisati še sled. Nemški fašisti so znali to imenitno napraviti. Prišli so ponoči med tretjim in četrtim avgustom 1942. leta. Njihova narodna pedantnost jim je pomagala, da niso pozabili na nikogar. Pri- čeli smo romati v taborišča, od dojenčkov pa do onemoglih starčkov. Zbrali so nas najprej v poslopju šoštanjske žandarmerije. Tam je bilo že več družin iz Šoštanja: Pevcinovi, Pirečnikovi, Novakovi in še mnogi drugi iz sosednjih vasi. Odpeljali so nas s kamioni, »Maricami««, v Celje. Spravili so nas na dvorišče okoliške osnovne šole, kjer je bilo že več sto nam podobnih nesrečnikov. Pobrali so jih sredi noči iz postelj po vsej Sloveniji, kjer je gospodaril nemški okupator. Nekaj dni so nas držali po razredih. Ležali smo stlačeni drug poleg drugega: moški, ženske, otroci. Tretji ali četrti dan, nekaj po polnoči, so nas spravili pokonci. V razrede so prišli oboroženi gestapovci. Zapustiti šo jih morali tisti, ki so jih prebrali s seznama. Bili so to nad 18 let stari ljudje, polni živ-. Ijenjske sile. Otroke in onemogle starce so pustili še po razredih. Slovo je bilo kratko. Matere in očetje, starejši bratje in sestre so objemali in poljubovali mlajše. Marsikatera mati, ki je objemala svojega ne- bogljenčka, je v hudi slutnji pred težko ločitvijo izkričala ivojo ne- izrekljivo bolečino. Morali so jih s silo odtrgati od otrok. Matere so jih klicale po imenih še z dvorišča. Tam so jih naložili na kamione in odpeljali. Otroci, še vsi zasipani, niso niti dojeli, kaj se dogaja. Počasi so se zavedeli, da so ostali sami, zapuščeni. Mlajši, tisti, ki so že lahko hodili, so tavali po hodnikih neumiti, razmršeni, politi s solzami, na pol oblečeni, samo v srajčkah. S tesnobo v glasu so klicali svqje mame in ko ni bilo odziva, so najprej kričali in neutolažljivo jokali. Njiho- vemu joku se je pridružil še jok dojenčkov po razredih. Obležali so na slami, kamor so jih morale položiti njihove matere ob slovesu. Vse do poznega dopoldneva so dojenčki zaman čakali, da bi jih kdo nahranil. Takrat so prišle k njim nemške sestre z rdečim križem na rokavu. Tuje besede, izgovorjene brez nežnosti, niso mogle pomiriti majhnih kričačev. In kmalu je bilo slišati namesto nervoznega prigo-f varjanja v nemščini le histerično kričanje žensk, ki niso imele niti toliko občutkov in potrpljenja, da bi lahko mirno dale tujemu, neboglje- nemu otroku tistih nekaj žličk mleka. Se nadaljuje