Natisov 15.000 ^c- Izhaja mki Jatiran 1 dnevo« NSl»abrod<»!i in se »prejemajo zaMoni. ali rokop."C se ne vrača. Uredniki zaključek ;c vsjk loiek ¿večer. Za 0/iumU uii !r..šivo Štev. IIS V Ptuju v nedeljo dne 15. aprila 1909. X. letnik. Deželnozborski volilci pozor! Napredna . iMajerčeva * stranka je sklenila, da se ii d ' ] r > i i o oaianea V teb treh volilnih okrajih boderoo torej postavil» «veje k m e t * k e kandidate. Kmet za kmeta, to je t odi v tej volilni borbi naše gealo. N a t e kendidate naznanili bodemo v prihodnji £ t e v i I k i .Štajerca". Za dan» naj podamo stojim zaupnikom in prijateljem le •lede/a navodila I. KOe j« » kmetaki kuriji nkltc? Voliler v kmet#Jii kttriji je vsak samostojni moški ob«'mar, lu je na dan razpisa volitve 24. leto dokončal, ki je uadalj« avstrijski državljan, ki jJačuje najmanj 10 kron letnega direkUiega davka ali pa JO kroo oaebno dohodninskega davka in ki ni »sled sodbe kazenske sodnije izključen od volilne pravice. 2. Kaj so voMm um**i? Volilu i imeniki i volilne liste alt Wahlediste) k> aeanamki ifdi vobkev doti«'ne občine V teh listah mora biti vsakdo vpisan, kdor hoče ali sme voliti. Do se «ae napake odstrani, so te liaite pri vsaki občini do 14. aprila t. I. iz-loier.e. Vsak voliler ima prav ko, da V to listo pogteda. je-li je vpisan ali ne. Ako « vpiaan. mora takoj od občinskega predstojnika zahtevati, ds ** ga vpiše. N a i i zaupniki naj torej takoj «¡ogledajo v te Imte Aka kakšni napred-njak bi vpisan, naj takoj zahtevsjo, bilo soloce aagmjeoo » sivimi meglami, iK>ben»«r «vrta. nobene toplote m dajalo Zdaj pa nam poidja zlatkanc larke ki butajo mrzle duie ki poljubujejo rastline m drevje ter kličejo lu^* in cvet v tiv-ijeaje. Spomladm zvončki zvonijo, — avoo.jo ««■elje v lo. v na^e nf zvonijo sreč» in budijo upanje In vse. kar je bilo po sami tanki te »ovraitra m cbapano, vse ae bodi m taji. r» poat4ja vr*lo, srečno, pnjatelj-ko Zima i.ani je poknla t ledom sovraštva vso ljubesen. ali soltf-e. zlato «|>omladansko -.Inc.- nam je ljubezen roj «H vgbodik» Kakor rofaca vzklila je Ijubrz^n iz novega, večna m nepremsjdjua . I.jiibnM.i, ijul-ezeti' Bavno vehkonočtii j*az-mki nain jo kaiejo v vrej njeni krasoti Ra»no velikonočni prazniki so velika peeeo ljubezni, so triumpf nepcemagljnc sile ljubezni. Kajti sveta legenda o mučraitk.-tn trpinu hotelskega Jezusa ne konča * krvavo smrtjo na kriia Ne. is groba isgine mrlič kr.iaaeg« Boga. — Jezu« ostane od mrtvih . . Jezus je ljubezen' Prri njegovi nauk je bila beseda o lju»-«ni. Prta njegova zahteva je bila ljubezen. Za hip je kruto sovraAtvo premagalo to ljubezen Farizeji so za tr^nufk zmagali in mislili, da je končal izdajalski poljub Judria vse boianakc nauke n ara renskega Jezusa. Da. Jezus je roroal od PotK ga do PilaU, abeenelo židovsko ljudstvo je zahtevalo oprostitev roparja Baraba« in -mrt .jeruzalemskega kralja* Jezusa In bičali so ga. mučili so ga. [oaadiG so mu trnjevo krono na glavo, naložili so mu teiak kril, križali so ga in mu prodrli srce s suhro Pod knžoio so vojaki -e igrali za Jezus.»v plaič. — (anzejstvo je besnelo v divjem vrnelju, da je on premagan, on. ki je hotel «tare nauke podreti, — - ko nakrat zagrmi pretresena zemlja, ko se grobovi odpirajo in ko je raztrgana velikanska preproga v starodavnem tempeljnu. — Jezu« je umrl, umrl . . Tri dni je vla-lala smrt, koščena, grozovita smrt Tri dni je divjalo fari-zejstvo. Tri dni so jokali učenci Jezusovi obupani in potrti . In |>otem je pnAlo «olncc vstajenja. Od mrtvih je ostala ve^na ljubezen, nepremagljiva v avoji krasoti Sjiomladni zvončki zvonijo vzbujeno lju- liezen v deželo Skozi stoletja praznuje na knlu življenja trpele člove.;anstvo dan vstajenja To vstajenje nam daje novega (»gtima. novega navdušenja. To vstajenj«- nam vžiga v srcu novo u|«nje Ne bojuno se. ne tožimo in ne sovražimo 1 Smrt nam ramanj grozi s sviti«, brezusmiljeno svo^> koao Na grobovih cetijo roie. znamenje vstajenja In «saki zimi »ledi svitla, kranloženo vabilo na vstop p.«4ružnk-e Ptuj in okolica društva rdeči križ, ta katero opozarjamo svoje čitatelje. Politični pregled. Državni ztar «e suado zopet H. aprila Počitnice trajajo torej precej .Wgo rreti vrteadljalcea Vlada je rm*pa.t . . uvoz iz Srbije......18 . . skopaj torej 7m milij kron. Ako se računa k temu Se uvoz iz Kumu-nije (najmanje za 10 milijonev kron) in iz Bolgarije (najmanje za milg. kron), (»tem bi trnek, avstrijsko kmetijstvo najmanje za 93 milijonov kron na leto škode Živinorejo. vzemite putem palieo in odidite s trebuhom za kruhom, kajti pri takih razmerah vas domovina ne more ve«? rediti! 1'pcjmo d« se bode «e nekaj zar.raljivih kmetskih («alancev Rašlo, ki bodejo vladi povedali, da kmet ne more in noče več biti molzna krava za vse druge kanove 18 tisoč kilometrov državne železnice. Državni zbor in gos|>od«ka zbornica «ta zdaj sprejela postavo glede novega ¡«održavljenja nekaterih 'lo->lrj zasebnih železnic. Podržavljene bo bde državna železniška družba, severno-zahodna ¡desnica in južno-sevcrno-nemška zvezna železnica. Država ima zdaj v svoji («sesti železniško mrežo v dolgosti is.(KM) kilometrov, torej 1« milijonov metrov. Začetkom 70. let je imela država komaj T kilomcl/ov v svoji roki. Napredek je ton-j velikanski. Troiki socialnega zavarovanja. Kakor znano, se namerava na Avstrijskem uresnn'iu veliko državno zavarovanje za slučaj onemoglosti in starati. ki bi .se tikalo vseli stanov. Troiki tega zavarovanji samega bodejo velikanski. I»e sodelovanje okrajnih glavarstev bode košulo L" , milijona kron. K temu bi prišlo še 10.000 uradnikov in 23 "iiO drugih funkcijonarjev. I pravni troiki zavarovanja sumi I »odejo znašali okroglo G«» milijone» kron. Srbija. lla/inere mnl našo in srlmko državo »o se torej v toliko zboljšale. » nitnioi Rusijo /ato bode šel tudi ruski zunanji minister v penzijon . Srbija se je zdaj popolnoma podvrgla Ohcirji so sicer lioteli kralja vreči ali posrečilo se jim ni Vse srbske bttnde se razo-rolujejo Somišljeniki! tajnoetna sredstva, s katerimi smo doslej do.-egb svoje uspehe. In zato tudi v naprej ne bodemo spremenili svojega stališča. Nasprotno. — ednakl ostanemo, pa naj pride karkoli hoče. Boriti se hočemo i zanaprej v prvi vrsti proti farizejatvu. I .ali lil odiranja in o-leparjenja našega kmet->kega in obrtniškega ljudstva mora Nt« konec. Borili se bodemo toliko čn»a. da bode ljudstvo samo |>ognalo svoje krroiočtf izkoriščevalce k vraga. In borili se holemo zato. da da ne bod« naša na Vak.>r mi da ne bode tret-n núai ¡-*umšmm funtro »s (»oben dajati i« ae « Vmenko izs^jersli Kdor krinko Pravica xa vsa, U. je .o vsakdo, ki pravim ljub na Da*. Mni <»> —>-vetn /Krtle^o kličnao i» iteim torej aop#< »V pojaWje In nt na|cedn>aki. De*strailj.«« Novo četrtletje je priilo ui obračamo ae tedaj zopet z vabilom na naivčbo do »«A prijateljev m somišljenikov. Naš .St^jere* izliaja dane« že dasato lato. Z malimi, skromnimi sredstvi smo pričeli, kakor berač je zagledal naš list loč »veta In kolikokrat, s kako skeleA» škodoželjnostjo ao mu na|«vedali prvaški in nazadnjaški nasprotniki smrt. Ali be.ie.la je ostala resnična tisti iivi dolgo, kateremu ae je smrt najiovedala In hvsla Boga. našemu prepotrebnemu .Stajerru" gre dobro Nasprotno pa je poginil» le teč kot deset listov, katere so prvaki edino v ta namen arena ičili. da bi .ŠUjerea* ubili. Mi gremo naprej, ua naj delajo nasprotniki karkoli bočejo Po Štajerskem in po Koroškem se je razvil naš list tako močno da je danes najbolj razii.-jeni list v slovenskih pckrsjinah Tako visokega števila odjema!«ev nima noben slovenski list. kakor .Stajerr". Ali lahko trdimo da tudi noben slovenski list ¿iute^om ne nudi toliko :n ni tak«? po ceni kakor .ßtajerc*. "Na« lirt ima dsffes okroglo 15 tisoč odjemalcev, čita ga |>a najmanje trikrat toliko oseb torej gotovo 45 tisoč ljudi. Katen v slov enakem jeziku pisani list zamore to o aebi reči ? Nobeden! In zaka; ae razvija .Št^erc* tako lepo, vkljub temu. da ima največ nasprotnikov in di se meče nan; od nasprotnikov največ blata'' Kdino zato. ker je .ŠUjerr* vedno in povsod kmetski, obrtniški list. Skozi deset let je stal uaA list vedno in |>ovsod nevstrešeno na staliVu. da je narodno sovraštvo velikanska nesreča, da je narodna gonja prvaški gospodi edino sredstvo v borbi »a nje dobiček. In tekom «Ireet let smo vedno naglašali stališče sporazumno delo z Nemci. Na tem programu smo dosegli svojo os;*ke in smo tudi nasprotnikom dokazali, da je slove«-sko ljudstvo |ki Štajerskem in Koroškem Nemcem prijazno, da boče sporazumno z nemškimi sosedi delovati, da ina je edino za gospodarsko delo in za nič druzega To in n»č drorega so tista par iiuoK ali ki f parti a dira ti. da ne bi jemal našega lista. Naročajte . Maj erra * razširjajte. pri| oručajte ta zabte-vejte ga v vsab gostilnah. Čimveč naročnikov I «de „fkajttc' imel, čimbolj ga I-odele podpirali, tem večji bode. .èujerr" košu za Arstryo celo leto samo 3 krone za Ogrsko košu iv kuverti i crio leto 4 5.« kron: za Nemčijo košu celo leto :» kron . za Ameriko celo leto t kron. za drugo ino- Delujte vsi in ne bojite n ne postite se od nikogar prest rešiti ali najaros ti, delujte, da se „ôtajerc" razciri, ksjti tako bode mogoče, da bodemo napredovali m si j »omagali Ljudstvo sa ljudatvo! Dopisi. Šmarje pri leliak. Pred kratkem časom smo imeli tudi pri nas igro ali .teater* našega .Marijinega dru-tva*. katerega no vpnzor.li fantje in dekleU pod vodstvom g kaplana SinkoU Posebno izvrstna aotradnika teb .teatrov* sta pa IiOjzel Korunda .-i Sv. Barbare in Steklar iz Dvora, katerega pamet se po celi ^marnki dolini razvija Pri tej igri bil je navzoč tudi sin posestnika Jožefa Paja iz vasi Vrbovce, kateri je med devirami tudi .tenter* igral. Po dokončani igri seveda so pa gospod direktor Sinko vse povabili. fante in dekleu v njegovo vinsko klet na kozarček dobregn Skrbni oče Ksjs potuje svojo ženo ali mati lanu. da ga gre iskati, res pride mati v Šmarje in najde to celo družbo v vinski kleti kaplanovi : ona s"d^ zahteva, da naj gre sin domov . seveda tega |<. g*pod kaplan ni |>ripustil. mogla je iti mati -una nazaj Ko je mati pn&ia l-rez sina «lomov, je oče še bolj godrnjal bližala se je že ednajsta ura v mrzli noči. ali sina še od nikodar ni. Vboga mati. podala ae je v drugič nazaj v Šmarje, da bi svojega sina domov spravila. Mižala se je že dvuJiajsU ura. ko je mati svojega sina našla med .Marijinimi devicami* Seveda je sedaj mati strmela pied tem .Marijinim druatvom*. katero se po noíi pota'e po taksnih skritih krajih. Kdo je vsega tega kriv - Kdo je kriv, da vera pesa V Ponikva ob jui. iel. Skoraj ni vredno. da bi opiaavali in se bavili z na.>imi klerikalnimi velikasi. Pa ker bi ñas i»a radi kar kosmate poirü. jih Ae pa monmo poprej malo izkrta¿iti. Kajti. ni lepo da so na^i go«|»odje Uko pre«lrzni in neotesani, da po noli okoli lazijo in pri oknih kaksnega naprednjaka poslu^ajo !'ustimo jim ie tem junakom toliko «asti. da njih imena ne ornen uno Najve«'je veselje so xadobili nasi kike-nkalci. da so volitev razveljavili Najbolj se je tema upiral na- iivinozdravnik. ali kakor ga bolj poznamo p» )>ose«tnUkem imenu l'reloinika. Ta gospod iivinozdravnik. ki se tako cudnodobro ■zo/en misil v zdravilstvu in ki se zato k temo zdravüstvu toliko aili. da ai spotoma kaj pnsluÜ. ta je neki misli i da ga IkhIo za tu|«ana izvolili in nj-v» »mrek JunVk bi |>a bil zelo rad .ge-postal <»n je le naprej misld. da se mu bode pa vae vklanjalo m ako je kam iU. ai je pa kar po Icleania pot akoravno je vedel da po leiexnm je prepo-Ali potem so se |>a njecove nade podrie zapostih so tra oai njegovi z»e-li pri-sUm Ab poziiai sed^|. da se zaman toliko tru-«bi ker -e ü pnbodnej tudi ne 1« veliko bolj¿e *>posti uko domi^ljijo in svan rajii Jnreka. ki je Ae le komaj liveii za/ei. n», ne boj-ka vedno ia naj neba raziirjaU napredujskov ali . netncurjev *. Ne as ker veoio da se Vam knvira ne godi zavuljo ñas . in ako sato (•a kaj kmi potem nam |a o6tno povejte z»-vo. ker se je baje na¿ Jnr-(rk za.ezai in prsdoW da ne bo rr¿ .Stsjerca* bral Pa kaj ai bode ako miali dobnt benvo brnti. tedaj pa uko dolgo okoü laxe, da do .Starrca* pode da ^ z^pK kaj dobrega pnuü. Sedaj je nal Jar1,* ze4o na ráoko «topi«.jo prüezel da sme bod.U v cerkev peti Ah nasi pevei so pa le zelo lalosfni ia le sami pnpo-vedojejo. da morojo veliko trpeti zavoJjo peí ja ker jib premalo bvalijo in si miahjo da l»de boljie pe^e v mira p jstiti. In gospod kap'an jih |-a Laoéno s|>odbaja in da naj od|>Q3tijo vsem sovralnikoaL Pa kn|ram. da skoraj ni vredno na to ¿elkarijo odgovoc «iajati Ker pa ta iapcnk nekaj o nekem kljnkecu «'eíkan. iri»>ram pa le ie |«ar besedi ¿zp regovoriti in se enkrat «»e to ja«no pritrdim, kar sem v listo .$t^erai- fonx'al. Prosim toiite me, potetn bode dokazano. kje da je tisti kljnker. Kar ae pa ti¿c tistib Soo kron. ko ae lupnik Ronkar bvali in baba po .Uospo-darjn*. mu pa svetojem, da jih tistemu lacoemu gospoda ixpLsia. ko ga je sam omenil da komaj íaka nanje Pa se boljle bi bik», ako bi lupnik RoAkar. ki tako oasbno s stotinami kronu- «»koli ponnja. vboge zastonj pokopal in v jesenskem ¿asa ne bodil z putno od brama do brama od vbogih kmetov vinski mo¿t |obirat in ¡-a ob svetih trijeb kraljih bodd z lakljami od koíicn do hiíe in si nabiral premolenja. l*regovoc je zam jako primereo, kateri pravi. da farAki lakelj ni nikoli poln Zupnik Ro«lkar nekaj sanja o mojetn krivoveretvr lia «do Uko, kakor da bi on za mene odgovor dajal Prosim. da to meni pripostite in skrbite vi aami za sebe J Vidgaj, K Siatina 0d sv. Lovrenca na dr. polja. Dragi ..su-jer«-'. nekaj se ti pntnbmo. in ti obenem ¿elimo veselo alelujo' Nam l.ovrenlanom pa naj IjaNi „¿tajere". boljšo pisanko kakor jo je nam g. f^j-m«~ter ponudil. Župnik Jožef Ozmec je vsejal med nan, ja celo » »orodnino mod brate in «o«trn. seme prepira, katero redaj že snd rodi. Vse to ]>a vkori obi. volitve. Povemo pa Vam. g. Ozmec. da mi ne bomo obupali, akoravno na« Va*i pristaši .«matrajo za nevernike: naj le lažejo. da hočemo krivo vero in civilni zakon pri nas vpeljati Kadar no bile državnozborske volitve, se je smatral vsaki »a nevemika, kateri ne voli angelčku |>odobiiega hofrata Ploja. Ploj je |>oka-zal |«>tem klerikalcem hrbet in so rekli, da je nevernik. Iz tega ae vidi, da so tudi klerikalci zmotljivi v politiki in jih ne brani v tem ožini ..»era*. Mi nicer 1'loja nismo volili, a vendar smo ostali zvesti veri naših obetov in spolnujemo natanko dolžnosti. katere na« av vera uči. Za-toraj tadi vemo, da vera ae ne da a politiko zamenjati Med nato staro vero in Vato tako rekoče novo (politično) ..vero", h kateri spa To je ogledalo, v katerem vidimo klerikalno hinavščino" Akoravno ae ti fajmottro«i klerikalni jvzgledni ljudje *kn-vljejo za zagnnjalo avete vere, vendar vidimo to t «o , to ne |x«maga po Kristusovih besedah sič. kateri ji rekel „Po njih sadi jih boste «poznali ; ali se berejo fige iz trnja ? vsako dobro drevo rodi dober sad, katero pa ne. bo posekano in r ogenj vrte »o". Ko (ogledamo ¿rugokrat v ..ogledalo ', ti lji.bi ..fctajere". radi poročamo . • . Jesenice na borenjskeai. I »ne s t. m je zopet blateni .Slovene*" prav lažnjivo in hinavsko obrekel nato novo .Savsko pevsko dni-Atvo*. Povemo mu samo, da na falotarije ne reagiramo! — 7 prvim nastopom pevskega društva .Sava* bodemo pri loin on t dobili, da damo blaženemu , Slovencu" dovolj zaušnic ! — Capi to? Na cvetno nedelj» 4 t. m so dali naši ajmohterji v veliki savaki o|»eri .Sveto Elizabeto*. Proti 11. uri po noči prileti pa akozi okno v opero velik kamen, fajmoštri. kaplani, device in devičaiji so na to napravili tak krik, da so sosedni otroci božjastni |>ostali' Seveda je tem ljudem »se dovoljeno, tu ni nobenega paragrafa radi kaJjenja nočnega mini! — Po predstavah t naii ajmohtaraki operi. H|« v tej prav pridno vino in pivo toči, akoravno nimajo gostilničarja! — To pač ni naša reč. a dobro bi bilo ako žandarraecija enkrat u .Kkstrakeller* natančno preišče' — Katoliška pobratima Kakef in Torkar Pavle sta te stepls. Rakef izstopi iz tega gla-vobolnega .Terana" iiM>ltenem zahteva njegovih v oparo vloženih 1600 kron nazaj tedaj ni več dal«* do razpada .opere* na Savi. Tudi delavci so se naveličali kronce Zabukovro skausj noeiti. in za plačilo jih hoče to u mož v .Naši Soči* okrcati* — Fsjmošter Zabakover m je popolnoma v božjo voljo udaJ in gre prav rad iz Jeseni' Vpraša g. gospod k.,,lan. gospod topo* ali se boat« morabiU nje t tijakerjem iz Kranja v Križe peljali ? Kar se na to zraven stoječi tovarniški delavec Mikelj oglasi kaj to fcjaksr, to fijakerja mu j« traba. bo to prišel kaki Ter-zičan s kotom po njeg» in bode tajaoštra v koto v Sv. Križe traa«(-«rtiral Zabokavac na mi. malo k»e< obraz in se tadi . um zadovoii So. nam je pač rse ali se Zabakover z tj-kerjetn «on. al. ako «m kak. Temta v koto nos«, kajti pn vsem tem ostaae Zabakoror to f« j* W » W ak je ,-*em v elegantni koftj. al. »koto ' Boj za okrajni zastop ptujski. Koncem tega mesec* »ršile se bodejo volitve v ptujski okrajni zaatnp. Prebivalstvo natega okraja hode moralo torej zopet enkrat odločiti. kateri in kakšni možje naj vodijo gos|*>-darstvo okraja. Po pravici rečeno : ako bi votilci odločevali edino iz stvarnih razlogov, ako bi se pustili voditi pri volitvi edino iz gosiiodarskega stalil. ~ |>otem bi jim odločitev ne bi bila težka Premislili bi le več kot ÍO letno delovanje prej-»nega zastopa in pregledali us|»ehe par let trajajočega goi|M>darekega dela naprednjakov, - in vedeli bi takoj, da mora v*ak |io4teni, ne«tran-karaki in nezagnženi kmet z veseljem in zado-voljnostjo oddati avoj glas naprednemu dosedanjemu okrajnemu odbora ¿ahbog, da ao zanesli prvaki tudi v okrajni zastop nesrečno svojo politiko. Edino iz |K>litičmh razlogov mečejo prvaki blato na napredni zastop Iz gospodarskega sta-litfa tega ne morejo storiti, kajti Ijndstvo ima oči in vidi in slUi. Zato pa agitir^jo prvaki proti odboru edino a prazno frazo, da .vladajo" v zastopu sam .Nemci* In ker prvaki pravijo, da se morajo vsi Nemci kar živi |K>hrostati. »ato napenjajo vse svoje moči. da bi spravili okrajni zastop v avoje roke. Naa izid volitve v okrajni zastop res veliko ne briga. Kakor si bodejo volilci post|jali, tako bodejo tudi a|*ali. Ali eno naglaiamo že kar naprej Okrajni aastop nima in ne sme imeti ničesar s politiko opraviti. Okrajni zaatop je g o ■ p o d a r s k a u r ed-ba in ima edino goapodarako delo iz-v r i i t i. To ne grf, da bi okrajni zaztop daroval velike avote rečimo druttvu .Sokolu* ali kakšnemu podobnemu dnrftvo, kakor se je to poskusilo napraviti v ljutomerskem okrajnem zastopu Sredstva okrajnega zastopa so plačana od ljudstva in te krvave krajcarje se ne sme l>orabiti v politično- ne|«otrebne namene. Vaaki krajcar, ki se ga izda iz blagajne okrajnega zastopa, mora stljadiitvu koristno porabiti. Za politiko, za narodnostno gonjo pa nima in ne sme imeti okrajni zastop nobenega denarja To je nate načelo in u|»amo, da se strinja z njim todi rae razsodno kmetsko ljudstvo, katero »e ni zapeljano v gonjo in v sorra-I vo Kdino iz gospodarskega staliftča, iz ataliMa sploine koristi »memo pramjati delovanje okrajnega zastopa In ako to na ta način storimo, i-ítem je lahek odgovor na vpratanje . kdo je več koristnega storil, prej-Ani p r v a A k i ali aedanji napredni okrajni zaatopV Codovito je prejtoi prvaAki okrajni zastop gospodaril. Načelo»al :nu je .profesor* Zelenik. mož, ki je bil pa pravzaprav le igrača v roki Drenčičoie družine Hrerfčiči so bili komandanti v okrajnem zastopu kar so oni ITkli in hoteli, to se je zgodilo, to je Zelenik dovolil. Mi tem prvaikim Brenčičom ne očitamo nobene nepoštenosti Vsak za-se in Hog za vse. Ali to je gotovo. da Brenčiči pri okrajnemu zastopu niso gori plačali. Res je namreč in te resnice ne more nikdo is sveta spraviti, da so bili Bren-iiči komandanti r prvatkem o k rajnem zastopa. da so pa obenem temo zastopa svoj les za drag denar prodajali. Tozadevni rajoni so veiecanimivi. Iz tega dejatva lahko vsakdo sklepa, da se ie delalo v okrajnem zastopu začasa prvaAke vlade osebni dobiček Brenčičovi drnžmi . . To j« pa tudi vse, kar se more omeniti od .dela* prvaAkega okrajnega zastopa. Drugače ae je vse zanemarilo, — živinoreja se ni na nobeno stran razvijala, <*ate so bile zanemarjene in slabe, da je živina na njib pogina »sla. — edino leeene mostove se je vedno popravljalo in lea je prodajala Brenči-tova tima . . Z mirno vestjo Ithko trdimo: prvaki nimajo niti enega gospodarsko koristnega dels is časa •»•j*f« letnega «ladanja v okrajnem zastopa omeniti. Ničesar, prav mčsaar «so storili' Zakaj niso prvaAki Zeleniki in Brenčiči ni-čassr storili~ Mislili so pač. da se jim bode ljodst«o vedno pokorilo, da je za to ljudstvo vse dobro, da to kmetsko lju prvaki le na to čuvali, da bi se ljudstvo ne v zdramilo. Njih gos|>o.»arBtvo je dovedlo končno do tega. vbogega ljudstva nove dolgove. Ali g. Omig in vsi napredni člani okngnega odbora so rekli Ne, to ne sme tako naprej iti • Dolgove moramo znižati in ne zvišati. Potem bode mogoče kaj koristnega za okraj storiti In zato. — rili no zato. da se poplača od prvakov napravljeni dolg, — zvišal je napredni odbor doklade za liorih 10*/,. Na podlagi na ta način dobljenih sredstev je izvršil napredni okrajni zastop |«otem tekom 4 let velikanako gospodarsko delo. 1'rvdile in gradile so se ceste, namestilo se je slsbe, večnih poprav |*>-trebne Brenčičove mostove z močnimi cementnimi, dvignilo se je živinorejo. In vkljub temu velikanskemu delu je napredni okrajni zastop poplačal vae dolgove in končal zadnjo leto svoje račune s preostankom 38 tiaoč kron. Napredni okrajni zastop bi lahko vsled tega izbomega gos|>oeš|*ote *.*66 kron. za občinske cente 55.071 kron, za kmetovalstvo 163 *17 kron itd. To so pač velikanske svote' Na novo je zgradd okrajni odbor skoraj 23". kilometrov okrajnih ceat in preložil veliko Okičko cesto Občinskih cest se je preložilo nad 24 kilometrov Nadalje se je popravil Boriaki most tako. da 15 let ne bode zahteval nobenih novih troškov Na okrajnih cestah se je 273 lesenih predorov / betonom ponovilo, na občinskih ceatah pa se je postavilo 511 metrov cementnih cevi. Na vseh novih cestah »o vodotoki in mostovi iz betona. V par letih bi se pn takemu |>ametnemu delu v»e lesene mostove itd. z betonom nadomestilo in ne bi bilo več velikanskih troškov za popravke . . . Pomisliti se mora. da je prvaški okrajni zastop izdal za les vsako leto do 16 tisoč kron. Torej je Breočičova firma zaslužila v z*.topu 16 ♦isočakov na leto. To je že nekaj, lug ?! Vse to je odpravil g. Ornig z naprednim zastopom! Ako bo ostjU okrajni zastop v naprednih rokah, kar je pričakovati, potem bode to de lo nadaljeval v korist prebivalstva Dane» ž« lahko omenimo, da se bode po velikonočnem pondelkn prijele že delati na Polenšačkicesti proti sv. Tomaž« (Bratislavički vrh». Velej-otrobna U cesta se mora Urediti Nadalje se bode pričelo delati priprave za ureditev ceste čez grič pri Ptujski gori. Tndi se bode vplivalo na zgornjo-radgonski okraj, da uredi cesto glede G r a t> - i n s k <■ g a rrha. Istotako *e bode uresničila velevaina cesU Brezovec-Laai-g o t c e in n« j« v tem ozira že naročilo, napraviti |>otrebne načrte Veliko korist teh ceat mora tndi slepec priznati. Na ta način nastopa napredni okrajni za- kor pusti ■top in zato se ri o boji nnsprotn in ne boji voli ter. I.jadatvo ae ne več za nos rWi od hujskače», ki sami ničesar ve atorijo. druge pa vedno kritikujejo Na* k no-z o A k o f dr M. N a p o t n i k je gotovo dobri Slovenec In on je sam javno pri blagoslovljeoju okičke ceste izrazil avojo ardno zahvalo g. Ornigu in naprednemu za-a t o p u KnezoAkof aam je priznal koristi in dobro goejiodarstvo napiednega odbora. K n e- |*o-iljajo prvaški voditelji svoje otroke v nemške šole, — rm je, da ne razpravlja na panslavističnih kongresih nemško, — vse to je res, res. re*! In i*t"'ako je r« da se zvežejo prvaški klerikalci tudi z najbolj zagriženimi Nemci, ako ae gre proti — napredku. To so dokazale zadnje delelnozborake volitve na Koroškem nap re dn Ižnost t Novice. dobro, da ae gre klerikaln prvakom edino za — p r o f i t akega ljudstva*, tako vpijejo' atoji ve* ta prvaiki .blagor* politiknjoči prvaiki duhovniki visoke štolnine računati in kako kakor liberalnim Blagor aloven-ob- V rr»nici v tem, da smejo kolikor mogoče mogoče brez- obzirno vladati. — da »mejo prvaški dohtarji kolikor mogoče nesramno ljudem kolo čez ušesa potegovati. — da smejo prvaški štarunarji kolikor m^oč« alabo blago za kolikor mogoče visoke cene prodajati To je vse. kar hočejo prvaki od .dobrega slovenskega ljudstva' Edini ci|j jim je, da naj bi bilo slovensko I j o d-a t v o kolikor mogoče neumno, kajti le neumno ljudstvo se da vladati od teh gospodov Da bi Ijadatvo čimbolj v neumno «ti obdržali, pričeli so prvaki javni 10 odkrili boj proti Nemcem Vedli so namreč čisto dobro, da podira nemščina kitajski zid, katerega so posta so d; ili prvaki je nemška boj proti rkvah. okoli slovenskega ljudstva. Vedli kultura za njib gospodarstvo velikanska nevarnost Nemški jezik in nemška kultura vladata danes Evropo, — in Slovenec, ki razume nemščino. se ne pusti več odirati. To »o vedli prvaki in zato so pričeli nemltvu. Pridigovali s» po gostilnah da je Nemec najhujši sovražnik Slovcnca in zahtevali so od vsacega slovenskega k mrla. da pofre vsak dan par Nemcev in da se bori z vilami proti nemštvu . . Prvaški klerikalci so bili nakrat tako prokleto .narodni*, da so napravili na vsakem stranišču .narodno afero*. Pri temu je pa nekaj čudnega ako je nemščina re« tako grozovito nevarna kakor kakšna kriva vera, potem bi jo tudi prvaški voditelji ne smeli rabiti Rn j«- pa da vsi prvaiki voditelji znajo Slovenski klerik /nemškimi kler magali napredn je držal nemške shode torej |>o*abili na vso svoj sam pot kale i. da bi prekinete. Grafenauer Slovenski klerikalci so .slovensko narodnost", d» bi zaduiili kmeti. Posrečilo se jim to Proti združenim slovenskim in nemškim zoškofsamje priča, daji zastop storil svojo d> polni meri. Nasprotniki bodejo skušali z malenkostnimi lažmi nastopati. Ali ljudstvo se bode držalo besed«- Na njih delu jih b odete iz poznali . . Toiba proti uredniku K. Linhartu. Kakor smo ie poročali, vložil je prvaiki advokat dr. Janko Brejc v Celovca tožbo zaradi žaljenja njegovo časti proti našemu uredniku g. Kari Linhartu. Nai urednik je vzel tožbo z veseljem na znanje in predložil sodniji dokazila za avojo trditev. Glavna razprava bi ae imela vršiti dne 5. aprila pred mariborskimi porotniki. Bila ježe razpisana. Ali v zadnjem trenutku je tožitelj dr. Janko Brejc vložil predlog, da naj se delegira drugo sodnijo in je |tem bi rea mislil, da se «re tem ljudem edino za blagor slovenskega ljudstva. Mi, ki («znamo razmere in ki se ne pustimo kar meni nič tebi nič sa nos voditi, tega sicer no verujemo Mi vemo nasprotno čisto nazadnjakom so zmagali naprednjaki. Ali nam ki mislimo z lastnimi možganami in ki si ne pustimo diktirati svojih misli od nikogar. — nam je to dokaz, kaj da hočejo brezdomo-vinski klerikalci Vladati, vla-lati hočejo 1 Kmet pa se je pustil dovolj dolgo vladati, on noče biti zd^j več revež, ki se pasti odirati, — kmet hoče biti samostojen gospodar in zato je le vesel, da so se prvaiki klerikalci tako lepo — izdali. Iz Spodaje-Stajcrikega. Volitve v okrajni zastop ptujski so ž e ra z- n se vršijo po sledečem vsporedu i p r i I a volijo veleposestniki .dne rr i ki zastopniki trgov-29. aprila volijo se trgov; dne 30. aprila Dne 27* 24. aprila najviše ohdačeni stva in industrije, d zastopniki mest •oljjo zastopniki kmetskih občin. — V o-I c i okraj noga zastopa, bodite pripravljeni' Se 2« laiajo! Volitve v okrajni zaatop ptujski so razpisane in prvaki se že lasajo. Tepejo se namreč za medvedovo kožo. čeprav medve-la še niso ustrelili ... Ig zanesljivega vira čujemo namreč, da «i liberalni in klerikalni prvaki niso edini Zlasti aa osebo načelnika okrajnegt* zastopa ae jim gre Eni bi radi za načelnika izvolili penzijoniranega ačit«|ja Supaočiča v Ptuju, drugi pa iajaotora Ozmec« iz sv. I»vreaca llahaba' Po našem mnenju sicer ni ns peiuijonirani očiUlj. m aktivni fajmošter zmožen za načelnika Kajti tukaj se ne gre za abecednik in tadi ne za lit--nye. Radovedni smo pa le. ali se bo^e prvaika gospoda združila in sporazumela ? Brenčtča naj si prvaki zopet izvolijo, da bode les prodajal m mostove delal . . . Torej, kdo bode zijonirani učitelj ali fajmošter ? ... I nobeden, temveč — kmet Volilci pa vidyo. d se gre prvakom edino za čast in za politiko. I poliličarje bode kmet že enkrat Na adreso oo. «inoritov » Ptuj«. Z mi poročajo, da je imel pred kratkem v minoritski cerkvi neki mastni gospod pridigo. Od zadnjega misijona sem sicer res nisem radoveden na pridige v mi nori laki cerkvi Kajti ako se sliii pridige, t katerih s« imeooje raz kanceijna nežna mlada dekleta .p»ice* in .k . . be*. potem s« človek i dobrim okusom ne more več zanimati in ie manj navduševati za take izbruhe srčne surovosti, ¿alostoo je to in sramotno' Ali dotični mastni gospod, ki je imel pred kratkem v minoritaki cerkvi govor, za katerega s« ga ne more delati odgovornega, se ni sramoval, napadati mojo osebo in isastiti raz prižnice celo moje ime. To je pač že vnebo-vpijoča brezvestnost! Jaz pravim sramota za človeka, ki nosi duhovniško obleko in obrekuje zahrbtno! Ali dvakrat sramota sa obrekovalca, ki trosi svojo laž le tedaj, kadar se ga ne more prijeti in pred sodnijo na odgovornost klicati. In trikrat sramota za človeka, ki zlorablja božji hram za svoje obrekovanje ... Ne mislite, da .se jezim nad tem postopanjem podivjanih poli-tičarjev v črni suknji Bog obvari, — ko bi se jezil, kupil bi si pasji bič in bi dotičnega ob re- sa! i. kakšne namene imsjo pravzaprav prvaki z brezvestno svojo gonjo v kojkot in z izvajanjem svojega gesla .Svoji k svojim*. Gre se prvakom edino zato, da bi svoje slabe j še blago za višje cene vernim slovenskim ovčicam prodajali. Da je ta naša trditev popolnoma resnična, dokažemo danes lahko s posebno važnim slučajem. Ta alučaj se tiče prvaške firm? Peter Majdič r Ce|ju. Dobili smo namreč dvoje cenikov te firme v roke; prvi cenik je pisan v nemškem, drugi v slovenskem jeziku, obadva pa sta izdana istega dne, namreč 23. marca 1909. Pregledali smo ta dva cenika in opazili, da so cene na slovenskem ceniku viije nego na nemškem. Peter Majdič prodaja torej svoje blago Slovencem dražje nego Nemcem. Evo dokaz Za Neme« košu pšemčni vence s zdrob K 43 HO pri 100 kilah, sa Slo-K 44 30, torej za 50 h v e č. A naprej : Nemce košu pšeaičoa moka it. 0 K 43 80, it. 1 K 43 40, «t. 2 K 43 —, H. 3 K 43 40, it. 4 K 41 '40, it 5 K 40 -, *t G K 38 80, it. «'/. K 37 50. it. 7 K 36 50. it. 7B K 33 80. — za Slovence pa košu pšenična moka istih vrat K 44 30, 43 90, 43 60. 42 90. 41 90, 40 50 39 30, 38 —, 37 —. 34 30. Torej plačujejo pri Majdiču Slovenci panično moko sa 50 h dražje nego Nemci. Pa ie naprej ' Kleno moko prodaj« Majdič Nemcem I. vrsu po K 33 —, li vrst« po K 32*0. ID. vrote po K 31 ¥>. Slovencem pa jo prodaja po K 33 20, 32 80. 31 «0. Rleno moko torej Sloveoci pn Majdiča vedao sa 20 > dražje nego Nemci Ržeoi otrobi se pri Mafdiča Siov«oc«m po K 13 80. I po K 13 «O Majdiča Neosri « 2« 50. Stoveoe. pa sa 2* 70. Polenu*» moko plačaj«/,. Vok: po K 2C — ali 27 50. Sioveoci pa p« K 24 20 ah 27 70 Ajdovo moko ra*na Ua/dd S—u■■ p* K 45 —, 42 —. M —. 9tofss«a p* pe K 45«. 42 2»» m 43 20 Aj4**i atnb» L^o sa S«:, k 1540, a Sknmmm p« C 15iO Prnuu kaš. K t* 70 «k p« 27.TO. n 2T50 ril 27 50 koite »>. sa Jirmrm fm b 28 — K. Pn i!« plačajej« tertj 31»- fsaei «4 30 4» 50 fiierje* wmf nego SmmeL Zato aa . da c«le Nemcem caaej« p kor vam Ja. >a. ireS. p venstvo. kaj - Svoji k »raju Ja*M vpraiaaje Za špektooa ¡» mI pred par Maljaiič. 0 aožu m govor,, da )e obiskoval mariborsko vb gač« ravno ni najvsčji Tudi s« govori o tema .narodnjak* To j« seveda kot inšpektor hodi U Mtfjafcč. pUčan, zdaj p, deWi. B^e . zadruge V resnici pa ntOrjm prvaško politiko. Mi vprašamo torej slavno oblast Ali je.Matjaiič inšpektor al tični agitator? Odg»vor zahtevamo, gač« bodemo očitneje govorili t Otr «¿arija. V prraškd* Ustih zdaj posestnika in (^msčina gosp. JožeCa poli- pri Ptuja, češ i da im« le P a u k o iz Stadtberg. j« otvoril .Bascbenschank* napis. Zaradi tega nemškega napisa hočejo prvaki PaukoU obesiti. Paako j« poštenjak, ki obe- duj« pri Nemcu, več«rja ne briga ta politiko pa pn Slovencu. Oa požvižga na vso i femško orajc «mikr kovalca na ulici kaznoval, pa č« je masten kot pitano t«le in velik kot siromtkova peč. Ali jaz se ne jexim. ne nikdar ne. Kajti čimbolj bodejo ti črni gospodje lagali, tempraje bode njih laži-vladi konec. Ali — Idin s klinom In v kratkem ne zna zgoditi, da n\pišem lepo povest o nekom črnem gospodu, ki je pozabil na obljubo čistosti in še na inarsik^ drniega . . . Oj. mi inerao tudi streljati, žegnana gospoda! In zadeli bodemo bolj«! — V Ptuju, apnla meseca 1909 — Kari Linhart, urednik .¿Ujercs* — res je. da ..Sroji k «vejim". Opetovano «a» ie |»>pi- rodnostoo gonjo Sicer pa naj prvaki enkrat povejo pametno in razumljivo slovensko b**«do sa izraz .bušeoiank*. Take besede .kranjska špraha* niti nima Oj prvaki, kako otročji at«1 PosUvit« se ns gUvo, morda s« vam izlije pamet iz peU, kjer jo imate . . Prilaga. Naročnikom v ptujskem okraja sm> ' današnji številki prilolili porodilo o g >sp>Jtrst vu ptujskega okraja v letih 1905. 1904. 1907 in 1908 Vohlei v okrajni aastop. ntj si bxIfljo potecr naprednjaki ali pa nasprotniki, a tj to poročdo natanko preoiUjo, d» spre vidijo velikansko delo. ki g» j- okrajn. «t.top .«vrš.1 Klerikalna vzgaja. Krojaški mojster Joh. Vidgaj v Rog. Slatini je poštenjak oJ nog do glave Veadar ga pa črnuhi grozno sovražijo, ker ne trobi t klerikalni rog. Te dni je dobil g Vidgaj sledeči listek (seveda nepodpisan) po pošti- .Ti prekleta nemškutareka svinjo ki našega gosji, župnika v Ptujskem hudiču blatiš, bodi človek pa ne nemški osel. srain te bodi hodile* nemer, idi na nemško in poati na« Slovence pri miru, zakaj |»i med mam živiš? pro-kleti nemškntar Vrag Te hode enkrat vzel". — Tako grdo proklinjanjo je poaledica sovražne klerikalne vzgoje. Duhovniki. ponosni pa.' ne morete biti na te svoje prijatelje! Napredna zmaga. Pretekli pondelek. ft. aprila, no se vršile r Sv. Trojici al. g. občinske volitve. Naprednjaki »o zmagali v vseh treh nuredili, vkljuli temu da ao pivaški nasprotniki z najtršimi laimi hujskali in navdali doslej vladujočo napredno stranko Volilci a« niso dali preplaviti. Oni »o prav «lobro vedeli, da bi prvaška vlada le škodovala lejK» ae razvijajočemu trgu. Caet naprednim volilcem? Telegram. Z ozirom na zadnjo napredno zmago pri občinskih volitvah v sv Trojici al. g smo sprejeli sledeči v terzah spisani telegram: IK.hUr proti Mlinar«' tak leti. da veter frak kvišku drli M linam' se boji, pa brez klobuka po pongrmdi odleti . . Natančnejše poročilo v volitvi bodeino «e prinesli Za dane« dovolj, da konitatiramo, da •o naprednjaki v vseh treh razredih lepo zmagali Prvaki pa jokajo, jokajo . . . Zapet peikodovanje sadnih drevesc! Prvaftka Na okrajni cesti brezsrčni lopovi aopet celo vrsto sadnih drevea, ki jih je nasadil okrajni zastop, uničili Storilci s.< bodo že dobili ia potem gorje jim ? Kdor kaj v« o storilcih, naj to takoj naznani in dobi zato lepo plačilo. Dahavaiki ačrtriji. povejte vendar vašim prista-to«n da ja tako p<>č«njan>e naravnost divjaško ' U Leitvsberg-Karievine nam p.še izraža tukaj v imena krojnega šolskega sreu «n tobkeza vodstva najtoplejšo zahvalo in protojo gonja rodi »edn« grto plodove v Turni'ah pri Ptqju so neki a nadaljno dobrohotnost Letal Ia fcviaeki sejati na Štajerskem. I»ne 10 aprila v Koprivnici"*, okr. Kozje, v It rožicah (svinjski sejem) Dne 13. apila v Loti«, okr Šmarje pri Jelšah; v Ormoža (majski sejem i. na Piqjaki iCrni) aon*". ckr. Ptqj. i Podčetrtka*, okr. Kozje; v S»*tanja"*. v Ljutomeru*; v Rogatca (sejem z veliko živioo» Dne 14 aprila na Ptajn (sejem s sčeUaa^i). v Maribora*; v Krama*, okr Maribor; v Imanem *e 19. aprila v Vojnika*. okr Celje, pn Sv Lenartu v Slov. gor", v Rogatca"* Doe SO aprila v Ormoža (svinjski sejrui pn št Dja ob Turjaka**, okr. Slovenj, Grad«. ; v Rogatca (sejem s veliko živino); v Ridgoni"* Do* 21 aprila r Imenem «sejem s A/etinarjii okr Kozje, na Ptuja inen tega tečaia. Uboj ali kaj? Iz Pristav« se nam piše Na dan sv. Štefana ao se v neki. gostilni fantje sprli. Pnšlo je do hodegs pretepa Ker gostilničar ni mogel sam teh divjakov pomiriti, pomagal mu je neki čevljar in posestnik Pišek, katari ie pijance is gostilne ipravil. Gostilničar je Pišeka potem pričakoval, a ni ga bilo nazaj Pred enim tednom pa so moža kot mrliča pri nekem mlinu v vodi našli. Pndni mož zapašča ženo in več nepreskrbljenih otrok. Zločince baje že imajo Ustrelil se je v Ptaj V. Krišpl na dvorišča Krti love samomora — ljubezen Umrl je 'Maniki mojster g moto BJ je tveoti naprednjak polteni občan. Lahka mu zcmljica! pomočnik krčme. Vzrok Kroinz v Orín pri(jab|jeni Iz Koroftkega. Korošci' V zadnjih volitvah ste dokazali, da ste napredni in da ae na pustite od niksgar zapeljavati ter sramotiti. Dokazali ate, da ne rljtate na agitacijo kranjakih privandravcev «a ae ne puhtite za nos vleči od prijateljev Srbov in ciganov. Mi smo se v telkem vala« boju vedno poatavili na stran koroikega kmeta iti obrtnika. Zato upamo, da bodete i vi napredni Koroid iz poznali, da je naia Ideja, nai cilj pravi: sporazumne z Nemci bodeja Slovenci aspradevali; v boju proti Nemcea pa bi morali Sloveael pra-p a a t i. Torej etapno del« preti skupnemu sovražniku! Slovenski Keroici nimate nobenega reaaega lista Id bi ae za vas in vaie pravice potegaval. JHr je liat potitiknječih duhovnikov, kranjskih dohtarjev in veleizdajalcav. Zato pa paaažite vsi napredni in uvod« Koroid po „¿t.jtroy«, kateri j« val edini liti Vvsakihiii koro hi obrtnika se mera nahajati V vsaki vasttM. kjer zahajajo na ■ara hiti ..Stajarf Cena je tako — 3 K aa leta. — da )o lahke vaakde Terej . al na dele za Jtijsrc". : od teh so Pierl 1209. ajak i aa ca aa Avtnjakem K< Padel je glavoi kW«k»Wv Wmb In čaprav Ki, ška m dva aloveoska klerikalca je rendar porat črnabov občani« Kajti sam: nemški kWikala* lati navdajo zdaj črnabe po Koroškem m »se jih zaničaj* K o r o á k a ostane n a p r a*d r a ' To jo v^'a vmt. ki jo nam je zadnja dežeJnozborsks volite* doka- zala In zato čestitamo koroškemu ljudstvo. Čast vam, zvesti, svobodni Korošči! Oeielnozborske volitve. Poročati imamo V o izida deželnozbonikih volitev v mestih, trgih, industrijskih krajih ter trgovske in obrtne zbornice. Napredni kandidati ao bili v»«|ovsod s velikansko večino izvoljeni. Evo izid volitev: Celovec Oddanih 163ii glasov dobili dr Jos. Lemisch 1032, R Joh. Lerchbaumer 1134 glaaov. Nasprotni kandidat F. Kckhart. katerega s-voljen je torej skoraj enoglasno. - F e I d-k i r c h e n. S t. V e i t Izvoljen naprednjak F. Zaobeck. ki je dobil 265 od 275 oddanih jrfa-aov. — V e I i k o v e c. Plajburg. Že L Kaplja Izvoljen naprednjak H. Pintensch. ki je dobil 212 glaaov. Prvažki nasprotnik Po-grenik je dobil celih 1 h gl*aov. — F r i e a a c h, Strassborg. Althofen. HOttenberg: Izvoljen K. Rieder (na|.redujakj z 152 od 154 oddanih glaaov. - Volfaberg. 81 l.eoa-hard, S t Andre, S t Paul, a p Dravograd Izvoljen naprednjak K Winkler z vsemi oddanimi 293 glasovi (torej ednoglaaoo». — Spittal, Gmund, G r a i f f e n b o r g, ig. Bela, Oberdrauborg. Izvoljen naprednjak Jos Pichler a 305 od 307 oddanih glasov. Št Mohor. Trbiž. Malborget, Plaj-berg, K r e o t lz«oljen naprednjak Jos Drejr-horst z 164 od 16S oddanih glasov. — V Um razreda so bili nsprednjaki torej večinoma eduo-glasno izvoljeni Trgovska in obrtzia zbornica koroška je izvolila istotako troje naprodnjakor v deželni zbor i. s Maks vitez pl. Burger. V. pl. Dietrich in A. Poltnig Iz Reieka se nam piše Vkljab napredni naši zmagi moramo ie popisati, s kako slepankiaaa sredstvi so prvaški klerikalci v naši občini pri deželnozhorskih volitvah delali. Naravnost brezvestno in nrvramno se je |KMtof*alo pri sreUv-Ijenjo volilnega immika in je glavni krivec na* prvaški žnpan Joh. Paal v Dolmčah. Is davčno občtce BorovIje se nam n. ¡t. poroča, da se ja izpustilo celo vrsto volikev. od katerih so jo vedlo, da bodejo napredno volili. Na drogi strani se je «prejemalo o»ebe v imenik, ki sploh niao bile opravičene voliti, tako n pr. može. ki o« plačujejo H K davka, posestnike, ki stojijo pod knratelom, itd. Todi .rernngo" se je prvaškiaa volilcem obljp bovrlo To vse so dejstvs. za katera imamo dokazila v rokah. Ravno v časa, ko so bili volilni imeniki izloženi. je padel velikanski »neg, tako da jo bilo težko v pogledati v liste; občinski arad v lV>bčah je namreč v takem časa težko pristopen. Mnogo volikev je imelo tadi toliko zanpanja do žopana. da bole v taki zadevi nestrankarsko postopal. To zadnjo zao-i>anje je žnpan zdaj izgubil. Da se vsa U odkrita volilna sleparija javno doka*?, zahtevali so naprednjaki revizijo volilnih imenikov od strani e. k. okrajnega glavarstva. O aspehn revizije bodemo svoj čas poročali. Iz av. iakeba v Rožni dolini. Prosim za mali prostor. Naš kaplan bo zdaj počil in njegovi podrepniki, ko so volitve minule. Agentirai je noč in dan, ni imel mira Dne 22. marca jo prišel ob 8. ari ponoči. če je ravno šel dež in sneg, je prišel agentirat in lagat. Za volitev no nobena pot ni pretežavna, ko se gre za politiko. Kadar bi bila pa potreba ponoči, tam je pa vsa pretežavno . še ženska mora dva dni od krvta poprej naznaniti ali pa je pretožko za Ražana. Dne 24. marca, ko je bila volitov, j« čakal to Ijodi na cesti in prigovarjal ter popisoval liste. Hvala Boga, Po-n.«l« « laKU.o (IUAU U rrsiii» . NUIlk.f- Sil Es4 Ml. "1 (oHpxl'ti II iliia». kiiiif li- jt&cr. roi» u.iià ■ [<-.<« ill. kill >11 U »omsdotl K IHX l\*tni '.otti W k » Ul tfulo K V DO MTlMjS ■ •tU. I>.n«j. IN Al-nlnlre. 1Î* |l *lsksU. t»t»aj» il •*»• ««■»•J' H »»*!• Ml Irfi «le /t 1» l»stsr»lv> >Ui«-lll<4»U|.' I »14 i ll»><» dilem o «.¡—«l» I"*" " mb~> i Ma/m f® «Hi»-»' J»»» ■ al »lan 14. Urrff» Kii|4riD It« lepa Jabolka. M i Ji ma. ui w K. *.«.'. . U». lir.»:.». Wirtianericu" >'a prodaj -1- «*>•> I—"" «-«"T" i li" If » Za krojače ! 2 hlapca k li«n m I kMfx m rt m « mo> t *y~ »!••— pras r- min v listu ..Mir", da j* zahtevala politična družba. zrn.top»na od enoga kaplana, napravit protest zoj»er volilni zapisnik občin« Prevalje. Zahtevali so si politični go*|H>dje. da naj pride vladni zastopnik, da |»ouči lii|*na na čeli mesta, kako se mora napravit volilni zapisnik. Kakor je nam znano, prišel je vladni zastopnik, a ne ko je zahteval to kaplan, ampak atari) je župan vprašanje pri okrajnemu glavarstvn, kakor smo brali pismeno, in na to pride vladni zastopnik. Povabil j« žuj»an vodstvo strank . nobena druga ni prišla, samo ta ..politična". za*tOj>ana v osebi kaplana Janeza Sekol Vea prestrašen stopi v občinsko pisarno, trepetal je. v «lavo mu udari vročina, ko vidi več ljudstva, katero bo slišalo njegovo postopanje Ko ga vladni zastopnik vpraša, kaj hoče prinašat. (»«tal je naenkrat ta kaplan — Nemec (lovori! je vse kar je pnmt-al ni bilo nobene reaniee tako daleč «e je dognalo, da je rekel ta kaplan kakor smo poizvedeli „hm ganz nervos" nervozen je postal. postal je nervozen od same sramote katero je mogel prrwtati Vladni zastopnik pa župann ni poučeval. kakor je zahtevala ta nam dobro znana družba. fimpnk z veliko blamažo jo je vozil Sekol nazaj v (arovi (ilockauf- k tej blamaii' Preval je. I'i* se Volitve so končane, nemir pa dan na dan zuiirom l>olj raste Ti črni kapuni ne dajo nobenega |»koja |.riš|o bo do_ tega kakor je Ijudatvo razburjeno, da ae bo kaj" zgodilo Pra« daleč ao dognali črni kapuni. nobeden človek ne kale nol>enega spoštovanja In prijatelji teb kapunov so taki. kateri ao bih le zaradi goljiihje |>od kljnčom drugi zaradi tatvine tretji zaradi satnomoni l»ober tek jnr k tej pečenki in ve^do .Alelujo ■' Loterijske številke. Oradec. dne S apnla Trat. due r, Telegram ! Raclas. Na deželni sadjarski (a viaagradaiški šoli r Maribora ie ohdiii * čara od 10. do 15. mi|i tečaj za pridelovanje krme. v katerem ic bode poduče v le kar je treba ia»ti v teoriji o praksi v tem prtd-metu Število udeleJencev je omenjeno na 30. FiotiTci ta »prejem v tečaj ta pridelovanje krme tamorejo po razmerju danih sredstev podpore od doerno 2 K dobiti I>a »e te podpore doscie, motajo izrecno naimniti in od ol>č.nikrga predstojnika potrdili pustiti, da Ki I. sami revni posestniki: 2 «novi ali uwu»iki revnih posestnikov To potrdilo pniotati je le oataan lu k tečaju z opombo starosti prosilca. Proulc) aa sprrjem, ki ie ne potegarajo ia pol-poto. tuj to v naananiiacm pismu posebno omenijo. Tečaj obsega «uit dan 3 ure teoretčoega poduka >n - o" prsktiirvjs Podučm jruk je nemlki (Jtienem te vrh doUe b i c i k e I n e po »0, ICO K. Po ugodnah p< gojili prods}ata na obroke s»-no i a n c • I j i v i m kui"in in proti dvsnsjstmesečnemu plačilu ia sicer isrrooovskoleia Na tahtersoje vsakomur, ki iruali btcikrl kopiti, se polije cenik. St»"a-btcikcloi so dsndaoitnji n»)>meiuka piss-meiaili koles oe lajpotl,» ia ite proda jhi«bh>i osct>am Josip COTIČ, - o JU, » . ..r>«sit, Vra^s» S Vls—«■ _ria Čevljar in krojač „ nečki. dobMa pri meal po ceai (tasovsoje. «neU bo-pi goto to dorolj deta ker jt r krsiu tovarna ia p*e-«guhoe. t« r i-asorsaje aa tatst* aa primernem ie«u PooiKlt« naj ae poUr«, do IS. soda t t as Jssef »aBil. gustiloičar. ¿«ore, spoti kairsko Prevzem hotela. hote! „Stadt Wîpb" v Celjo 4. —«I arssS«. IW. ' ■" i ■ » r !•» «taWsàJk Ms 1. '•Vso IMUIO »RbiiWiu ukabu na ftm< Hlapce, oienjene, z letnimi spričevali, ae za takoj išče . prosto stanovanje, kuijav.t loč, deputatno polje. 360 K, prosto driarije krav. svinj in kokoši, 100 K letne sluibene premije, lena in odraieeii otro« i dnevno plačo. Natančne |'no 31» kron. vt« popolnoma prosto in letna službena premija 100 kron se Uče za takoj Natančne |-onudbe s prepisi spričeval aa graščino Steinhof - pri Radgoni n» plahte postije iz domačega plaina • po kron 2*60 • v novi v<*lik: trgovini Johann Koss, Celje Prodaja naturnih vin Pozor! Čitajl PozorI •*** I. Imuo tf'1*'. rMi ««o .......K t»* . «it« .S,»........8J _ I9W . U4> f»■"!«•• « i.t ....... M — I9U» . iiamuno «no rulrnc . ............ — ÜT" llUBÉ»» UM .....(„ _ I** ! I .m lirtt mriumir.. • lino imo......M — IU> ¡ilrüi ftud* ii «inalr kirti • l—Mi« .^j. hiIU, Otto KI7STER, Celje. ;s Sfiri tedne na poiskušnjo in ople-1 razpo&ljam svoj* kolraa (bidkle) proti por-irtju Doli kolo (udorito reno in dobro. Onik ■ tii-kami franku? Franz DUŠEK, tovarni kol«*. Opoóno 103 • • iiltM- " za spomladansko sezijo izgotovljenih oblek za gospode, dame. deike. deklice in otroke ' «ioniD in k/«ju po tmrrao nuU t»n»k 1M Johann Koss, Celje M liM-mln K—u ••*<• WcU V-k.1. Slavonska biljevina mirto m ■ najbolj* lim tupehotn »porablja pro* i UKifP-temu kUlju - bot* » prsih. — prrhla- » rh|- h,,p*- roVK irlkt« «toha-o,». a«ml _ pjjui-Don kjum, «Aero tuberlmloci itd «d *n», vsptb ai*nrnt. Om l* franko m raako poéto U i »Ukleakl S K 40 FooblaJían In »»prlaaian olrUal ñ'i Richard Stiger tobak iVlovMj« tzborao, vsptb ai*nrrn. Om ko aa raako poéto ma ï aUklrakl S K A vite, 4 sUkleake S K SO rla., po porze i mi __koMlra«). V '-"-H» Franz M CUCHAR, Rudolf BÂCHER - Dunaj m 2. Loweaga»*« 37. = I— - «Ute. iMt.Mil> ta Veliko manufakturno trgovino Kmetje, rešite svojo üyído «.i—¡ m '^ifcp. iif^« - -= Barthsl'Jewo krmilno apno ■mm tb |i maten i i ■> a-»f. tete) Wif fc.-' ihí te ixWof »m«. >, ho» ' —»• ■-» I.HH • NH X I. na kolodvorskem prostoru Johann Koss, Celje Í',7S"S priporočamo caradj ry^n« solidn^iNo n.zkili cru najtoplrji* Pn graMM Tarrll url Ptajll M tak .j SOCK«»««»*«»!**«****»« graščinsko kovačnico jaz Ana csmagi Jos. Kasimip dajr v najnn. IM>n podkvaraki kota'i in taki, ki «o izkušeni duúuiíMi, odlikujejo. Tudi •« 4-irjmr tan^ljiri hiinl Sluga. ni Pradno pruMte aa oaebou, hii>ot«karoo ali realno posojilo tabtirajte brezplačni pmpekt Meiler I.. Egyed, Budapest XI. LteyaMca 7. - Tel^aa Inlarwbaa 46 ft. IU r ..lii...lMii l-rrl.. U- U m-~tm rM. f uäkr^aa(t law >1»^». m toi U*. r-»*. CM I '"J r" '-M'» mIm. iratk. r.M ira«. m 6>r " I- •'»•>■ 'te r.«i~ u*>. Iémb a* (U.| k a.- kM, m»»i ..h VLkte « a m*. lUfUli h r •OS' la te CJUttSTO PACLIABO, BCAKL 8 Maroo « te teM . m >«« TV^ MU - K - Fabrik» kmetakih In vinogradnikih mn^n = za osebe brez brade in za pledce ■■ I .¡um» in lira«l<> a«? alobi raiiesJjno v fl ilticb |-> rabi pravega ..Ho» Balsama". Stari in mladi, ije in (lame rnhijn Min» ..Mos Balsam /a pridobitev laa, obr\ m brulo. kajti dokaznim jo. ifo I« ..Moi Bal s ara " edino sredstvo moderne znanosti, ki uphva mr.1 *-]* dni» i ii.i Ijmio |>a|'i!<- t.ik». da prn'no Uni takoj n*ti. (•animiramo neškodljivost. Ako to ni istina plačamo m 5000 goldinarjev v gotovini m vsakomur ki je rabil ..Bos Balsam in ostal brei brade. — pieiast ah z redkimi liti. — Op. Mi amo auio« ivrJ« i iwa -Hum lU-aux.m., >-m labko ujoanan. il» »«■ > njun popotoo«.» tm- 60 X'-ifu 7* po H diwli an — pojarfl otlloo U«. akn ra«Do *o b>i Um »«hB >0 m^iki «o bdi »nylar krrpk.. fo 'i Udiiih 4oUI* p brate <'u4|HnaDa laliko nalio r pra»i -Horn llanan* ko« nM>o 1a ptxJoUi»« la> pnfurt^w Tr- pai» daljc .a na um » puja.ili ** KO*"« . law*. Ko aa pa ralxla 3 C4m W* UateMK. m> laa. aop« raaU 10 u*ki l« pvtmL t-»i M C Aodcrr-aa. Ky Va*ar- gMj, Kos^nha^n I «a.oj .Mua< MM,a|« f««ttga ab ä um. 4a aa pWa napr*j IIMa oa aajve<> 4p»>IB6 »M«a Mos-Magasinet, Copeahagen 395 Dänemark. Dupi Mn aa (raatantfo i 10 rm, « » _ Karl Kasper »#*ke préWke. W&knp |m prodaja ilvatai fcgrgfa. ^^r, Mnem krompirja, n,u^m. Se dob. » cd too opia»<«at TENAX (abiJM A «»no Oguli o Dr. G. HEINER * Co. (-»K »*mo . ««n i»a4im črtnim kupcem - ^ ock! eoMod P' ««ln»*m uprto*ar>o ipO*. ptoaima, da nuuo'« u> uko» pobcijl. Johann Ja« * *** I«]aMJ»B*. "onaj^ka emi 1/. «am-ki ali oirnjtni wjii starosti imi« fnii* PhWiln v m«-GrtHHtM oöakrt)-i