SSk o manjšinskem predstavništvu Zaščitni znak Friuli DOC tudi v slovenščini Goriške trgovine v spletni mreži JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 141 (21.378) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SOBOTA, 20. JUNIJA 2015 tS360 tržaiko kmjižrio središče centro trigino del Libro POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 771124 666007 50 6 20 Pištola darilo za rojstni dan Dušan Udovič Po srhljivem pokolu v ZDA se znova odpira vprašanje osebne posesti orožja. Za nas, v razvitih državah Evrope, je tak odnos do orožja nerazumljiv, saj je posest kakršnegakoli strelnega orožja v večini držav strogo reguliran. V Združenih državah Amerike je od nekdaj povsem drugače, kar je z bolečino ugotovil predsednik Oba-ma, ko je priznal, da do takšnih pokolov, kot se je pravkar zgodil, prihaja samo v Ameriki. Kljub predsednikovim kritičnim besedam o preveč svobodni posesti orožja pa ni pričakovati velikih sprememb, kajti, tako kot že večkrat doslej, jih bo preprečil orožarski lobi, eden najmočnejših v državi. Skoraj neverjetno je slišati, da je pištolo dvajsetletnemu sinu podaril oče za rojstni dan in ga tako spremenil v množičnega morilca. Pištolo, puško ali drugačno strelno orožje lahko v ZDA kupi vsakdo, saj je prodaja povsem prosta in legalna, tako kot iz časov prodiranja na divji zahod pred dvesto leti. Matematično je, da pride prej ali slej do zločina. Vendar šele ob navajanju razlogov za pokol, ki ga je zagrešil 21-letnik, človeku pošteno zagomazi po hrbtu. Policiji je prostodušno povedal, da je hotel zanetiti državljansko vojno za uničenje temnopoltih Američanov. Tragični dogodek, ki sledi večkratnim epizodam nazasli-šanega streljanja policije na temnopolte državljane, daje misliti, kako močan je še vedno rasistični naboj na ameriškem jugu. WASHINGTON Znatno več terorističnih napadov WASHINGTON - Skrajneži v Iraku, Afganistanu in Nigeriji so znatno povišali skupno število terorističnih napadov po svetu, ki jih je bilo leta 2014 za kar 35 odstotkov več kot leto prej, v včeraj objavljenem poročilu ugotavlja ameriški State Department. V istem obdobju se je število ubitih več kot podvojilo, število ugrabljenih pa skoraj potrojilo. Večino terorističnih napadov so v letih 2013 in 2014 izvedli pripadniki skrajne Islamske države v Iraku in Siriji ter islamistična milica Boko Haram v Nigeriji. EVROPSKA UNIJA - Polemikam ni videti konca Svetovni dan beguncev v znamenju novih zidov Madžarska utemeljuje »železno zaveso« s Srbijo EXPO - Dan Slovenije »Zelena« Tina Maze navdušila v Milanu MILAN - Slovenija je na svetovni razstavi Expo 2015 včeraj obeležila svoj nacionalni dan, ki je potekal v znamenju navdušenja nad vrhunsko športnico Tino Maze. V zeleni majici je izpostavila okoljsko naravnanost Slovenije. Častni gost prireditve je bil predsednik slovenske vlade Miro Cerar, ki je tudi pohvalil odnose med Italijo in Slovenijo. Na 2. strani arhitektura Različna koncepta urbane prenove RIM - Danes je svetovni dan beguncev in v Evropski uniji ni videti konca polemikam med državami. Posebno med Italijo in Francijo, ki redno vrača Italijanom migrante iz Ventimiglie. Rim in Pariz sicer napovedujeta rešitev težav, v resnici pa teh rešitev(še) ni videti na obzorju. Madžarski premier Viktor Orban je včeraj znova zatrdil, da bo železna ograja, ki jo namerava Madžarska postaviti na meji s Srbijo, da bi zajezila val beguncev in migrantov, ščitila Evropo »pred vsakim nezakonitim prihodom«. Precej drugače na srečo razmišljajo v Ljubljani. »Svet bi moral pokazati solidarnost z begunci, ki so zaradi nasilja in preganjanja morali zapustiti domovino,« so se včeraj v središču Ljubljane strinjali govorniki na prireditvi ob svetovnem dnevu beguncev. Na 11. strani Openka vsak dan pomaga beguncem Na 3. strani /5 TRST - V Trstu in Ljubljani sta bili dve aveniji v središču mesta istočasno deležni urbane redefinicije. Medtem ko je Slovenska cesta v Ljubljani doživela temeljit lepotni poseg in sodobno prometno ureditev, so se v tržaški Ul. Mazzini izvajali poskusni dnevi brez prometa. Čeprav ulica še ni dokončno zaprta za promet, je njena urbana prenova zaenkrat izredno skromna. Deček s hudo poškodbo glave Na 4. strani V Sovodnjah vrhunec občinskega praznika Na 13. strani Šempeter bo dobil svoj športni park Na 14. strani lečami ilux S ledam TV eskam o spletu Pragsetivna leče z a iproíítn pogled v dinamične m iskalju QFI OSTUDIO Katja Stobte 'j(*'jiiicliiiiLi prrpluli vitlu. precedi /a kixnakiM- k£c. svctonqp. UpilfltlTftU Hl JKHfcl»1 -iSpliKIILdin.e^ MONFALCONE MATERASSI Ul. Boito 38/E (nasproti vojašnice) Tel.: 0481.45.48.7 GORIZIA MATERASSI Korzo Italia 123 Tel.: 0481.530.537 LEŽIŠČA - VZGLAVNIKI ■ PODLAGE - POSTELJE POPUSTI OD Tj* DO 50% ANATOMSKI VZGLAVNIK 100% lateks €59,00 )% € 29,501 LEŽIŠČE cm 80x190 -50% memory foam €498,00 €249,00 cm 160x190 -50% €996,00 €498,00 LEŽIŠČE cm 80x190 -50% ortopedsko - vzmeti €198,00 €99,00 cm 160x190 -50% €396,00 €198,00 LEŽIŠČE lateks cm 80x190 €398 -50% €199,oo ELEKTRIČNA PODLAGA e/. dvigovanje vzglavnika in naslona za noge cm 80x190 €832,00 -40% €499,oo ELEKTRIČNI POČIVALNIK el. dvigovanje celotnega počivalnika ■■ €984,00 -40% €590,oo 2 Sobota, 20. junija 2015 ALPE-JADRAN / MILAN - Dan Slovenije na Expu Miro Cerar zelo pohvalil odnose s sosednjo Italijo S predsednikom vlade tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek MILAN - »Vesel sem, da je Slovenija del Expa Milano 2015,« je ob včerajšnjem nacionalnem dnevu Slovenije poudaril predsednik slovenske vlade Miro Cerar. S svojo prisotnostjo ter ambicioznim in drznim konceptom predstavitve želi država po njegovih besedah predstaviti svojo zgodbo ljubezni do na-rave.Slovenija se na Expu predstavlja kot aktivna, zelena in zdrava dežela, na kar opozarja tudi slovenski paviljon, zgrajen iz naravnih materialov. Ta slovensko zgodbo predstavlja prek petih izpostavljenih vsebinskih sklopov - soline, čebele, termalne in mineralne vode, pohodništvo in kolesarjenje ter merjenje črnega ogljika. Slovenija se zavzema za to, da bi imeli vsi zadostne količine kakovostne hrane. Ob tem pa je Cerar izpostavil številne izzive, med njimi rast svetovnega prebivalstva, nezdravo prehranjevanje, neracionalno trošenje hrane in naravnih virov ter podnebne spremembe. Gre za globalne izzive, ki jih države ne morejo naslavljati vsaka zase, ampak je potrebno sodelovanje na globalni ravni. Expo po njegovem z osrednjim sloganom Hrana za planet, energija za življenje opozarja na globalno povezanost sveta in soodvisnost človeka od narave. Ob tem pa je premier spomnil, da lahko tudi vsak posameznik v vsakem trenutku stori kaj dobrega za sočloveka, družbo in za naravo. Cerar je izpostavil tudi odlično politično, gospodarsko, kulturno in siceršnje sodelovanje Slovenije in gostiteljice letošnjega Expa, Italije. »Slovenija ceni dobrososedske in prijateljske odnose z Italijo, ki je naša pomembna partnerica - še posebej gospodarsko sodelovanje je intenzivno in raznoliko,« je dejal Cerar. Po otvoritveni slovesnosti si je slovenska delegacija, v kateri je poleg premiera med drugim tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ogledala slovenski paviljon. Tega dnevno obišče približno 4000 ljudi. Nacionalni dan je bil osrednji dan šestmesečne predstavitve Slovenije na Expu. Pred slovenskim paviljonom so se odvijali plesni, pevski in akrobatski nastopi, predstavile so se folklorne skupine in harmonikarji. Odvil se je kuharski šov, osrednji večerni dogodek je bil sinočnji koncert zasedbe Perpetuum Jazzile. Gospodarstveniki so zadovoljni s poslovnimi kontakti, ki so jih pridobili v okviru svetovne razstave Expo v Milanu, tudi s pomočjo slovenskega paviljona, je v izjavi za STA v Milanu povedal gospodarski minister Zdravko Po-čivalšek. Bo pa Slovenija v prihodnje k sodelovanju poskusila pritegniti še več podjetij, je napovedal. Počivalšek je ob robu slovenskega dne na Expu v Milanu poudaril, da bodo gospodarstveniki, ki vedo, kaj hočejo, na slovenskem paviljonu in celotnem Expu lahko našli potencialne poslovne partnerje. Je pa za to potrebno nekaj angažmaja -spremljati je treba dogodke na Expu, vedeti, kdo prihaja, in skušati najti kontakt, je poudaril minister. Med drugim se je srečal z italijanskim vladnim pod-tajnikom Benedettom Della Vedovo. V italijanski gospodarski delegaciji je bil tudi slovenski podjetnik Fabio Pahor. »Ne pričakujem, da se bodo na Expu podpisale pogodbe. Pričakujem pa, da bodo vzpostavljeni kontakti, ki bodo kasneje nadgrajeni s pogodbami in konkretnimi posli,« je poudaril Počivalšek. Dodal je, da je govoril z več gospodarstveniki, ki so se zadeve lotili resno, in ti so zadovoljni z vzpostavljenimi stiki. »Praktična vaja« predsednika slovenske vlade Mira Cerarja v slovenskem paviljonu na Expu ansa Agencija S&P potrdila oceno Slovenije LJUBLJANA - Ameriška bonitetna agencija S&P je oceno na dolgoročni dolg Slovenije ohranila pri A, obete pa je iz stabilnih izboljšala v pozitivne. Navzgor so popravili tudi napoved gospodarske rasti za državo v obdobju 2015-2018. V povprečju naj bi se gibala na ravni 2,1 odstotka, potem ko so jo decembra lani ocenjevali na 1,5 odstotka. Standard & Poor's je napoved rasti slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) navzgor popravil zaradi krepkega izvoza in okrevanja potrošnje. »Slovenija se zaradi dobrih zunanjih dosežkov razlikuje od večine primerljivih držav. Pričakujemo, da bo letos peto leto zapored beležila presežek na tekočem računu plačilne bilance,« so zapisali v agenciji. Pozitivni obeti nakazujejo, da obstaja približno 33-odstotna možnost zvišanja ocene v naslednjih dveh letih, če se bo gospodarsko okrevanje razširilo in v kombinaciji s strukturnimi reformami privedlo do izboljšanja javnofinančnega in dolžniškega položaja. V S&P ocenjujejo, da se bo BDP letos realno okrepil za 2,4 odstotka, v letih 2016 in 2017 naj bi se zvišal za dva odstotka, leta 2018 pa naj bi se rast pospešila na 2,2 odstotka. (STA) EXPO 2015 - Dan Slovenije »Zelena« Tina je navdušila »Presrečna sem, da lahko kot ambasadorka sodelujem pri promoviranju naše prelepe države in prelepih ljudi« MILAN - Ambasadorka Slovenije na Expu Tina Maze je včeraj poudarila, da je zelena, aktivna in zdrava - tako kot Slovenija v svoji predstavitvi. Mazejeva, ki so jo obiskovalci svetovne razstave navdušeno pozdravljali, je v svojem nagovoru najprej pokazala na barvo svoje majice in poudarila, da je zelena. »Sem tudi aktivna in zdrava,» je spomnila na slogan, pod katerim se Slovenija predstavlja na svetovni razstavi. »Presrečna sem, da lahko kot ambasadorka sodelujem pri promo-viranju naše prelepe države, prelepih ljudi, prelepih možnosti, ki jih država ponuja,« je poudarila Mazejeva. Iz Slovenije po njenem prihajajo res uspešni posamezniki - znanstveniki, gospodarstveniki, športniki in drugi. «Vidim, da smo te dobre lastnosti združili tudi na Expu,« je dejala vrhunska športnica in dodala, da je lepo videti inovativnost in lepe, pozitivne stvari, ki jih Slovenija premore. Mazejeva je sicer zbrane v slovenskem paviljonu nagovorila tudi v italijanščini in s tem požela velik aplavz. Delegacijo iz Slovenije, ki jo je vodil premier Miro Cerar, je v imenu italijanske vlade sprejel vladni pod-tajnik Benedetto Della Vedova. Podobno kot Cerar, je tudi Della Vedova, ki je podtajnik na zunanjem ministrstvu, odnose med državama ocenil za zelo dobre. V italijanski delegaciji je bila tudi ambasadorka v Sloveniji Rosella Franchini Scherifis, v slovenski pa veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič. Tina Maze, ambasadorka Slovenije na milanskem Expu sta LJUBLJANA - Konec diplomatsko-političnega zapleta Haradinaj zapustil Slovenijo Bivšemu predsedniku vlade Kosova je kranjsko okrožno sodišče vrnilo potni list, s katerim se je vrnil domov LJUBLJANA - Kranjsko okrožno sodišče je včeraj bivšemu kosovskemu premierju Ramushu Haradinaju vrnilo potni list in ta sedaj lahko zapusti Slovenijo. Kot je za STA povedal kosovski veleposlanik v Sloveniji Nexh-mi Rexhepi, je Haradinaj Slovenijo zapustil že pozno sinoči in se vrnil v Prištino z letalom preko Tirane. Tudi s slovenskega zunanjega ministrstva so sporočili, da jih je veleposlaništvo Kosova obvestilo, da je prejelo sklep okrožnega sodišča v Kranju o vrnitvi potnega lista Haradinaju. Zaplet, ki ga je sprožilo sredino prijetje Haradinaja na ljubljanskem letališču, se je očitno uredil, potem ko je slovensko zunanje ministrstvo sodišču posredovalo verbalno noto Kosova s pojasnilom, da je bil Haradinaj na posebni diplomatski misiji v tujini, in zahtevo, da se mu zagotovi prost prehod v skladu z določili konvencije ZN o specialnih misijah. Odločitev o vrnitvi potnega lista Ramusha Haradinaja so v Sloveniji najprej zadržali, nato pa mu odvzeli potni list rtvslo Haradinaju so pojasnili tudi na kranjskem okrožnem sodišču. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je v zvezi s kosovskim državljanom - njegovega imena zaradi varovanja osebnih po- datkov niso objavili - nastopilo novo dejstvo: skliceval se je namreč na diplomatsko imuniteto, hkrati pa je kosovsko veleposlaništvo preko slovenskega zunanjega ministrstva poslalo di- plomatsko noto, v kateri potrjuje, da se je vračal preko slovenskega ozemlja s specialne diplomatske misije v tujini, zaradi česar mu je Slovenija dolžna zagotoviti prost prehod v skladu z 29. 42. členom konvencije ZN o specialnih misijah. Kot so dodali na sodišču, kosovski državljan na naroku pred preiskovalno sodnico tega svojega statusa ni navedel. Sodišče je ob bistveno spremenjenih okoliščinah in dejstvu, da so osebe na specialnih diplomatskih misijah v tujini, ki so v tranzitu preko Slovenije, upravičene do nedotakljivosti in imajo pravico do imunitete, ugotovilo, da ni več pogojev za uporabo omejevalnega ukrepa - začasnega odvzema potnega lista. Sodišče mu je zato s sklepom potni list vrnilo. Premier Miro Cerar je ob robu slovenskega dne na Expu v Milanu včeraj izrazil zadovoljstvo, da so Haradi-naju vrnili potni list in da ta sedaj lahko zapusti Slovenijo. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 20. junija 2015 3 ČEDAD - Predsednik KD Ivan Trinko Miha Obit o tridnevni prireditvi Mittellibro, literarni uvod v čedajski Mittelfest Včeraj Pino Roveredo, danes Cesare Tomasetig, jutri Miroslav Košuta ČEDAD - Kulturno društvo Ivan Trinko, knjigarna La Libreria in Galerija umetnosti Grid-o ponujajo čedajski pa tudi širši javnosti in predvsem ljubiteljem književnosti tridnevno prireditev, v sklopu katere bo pet srečanj z avtorji iz naše dežele in dve delavnici za otroke. Naslov zanimive pobude, katere gost bo tudi Miroslav Košuta, je Mitte-libro in bo v bistvu neke vrste literarni uvod v letošnji Mittelfest in ima zato tudi pokroviteljstvo istoimenskega združenja, ki prireja ta na mednarodni ravni uveljavljeni festival. O samem programu in o tem, kako je do te prireditve sploh prišlo, smo se pogovorili s predsednikom KD Ivan Trinko in pesnikom Miho Obitom. Od kod ideja za Mittelibro? »Sam sem že sodeloval s knjigarno La Libreria pri organizaciji ciklusa pesniških predstavitev oziroma branj „Vivere per leggere, leggere per vivere (Živeti za branje, brati za življenje)", ki se je odvijal na različnih lokacijah v Čedadu. S to pobudo, s katero smo želeli predstaviti nekatere avtorje iz naše dežele, smo začeli novembra, zaključili pa maja. Med predstavljenimi književniki je bila tudi beneška pesnica Antonella Bukovaz. S takimi srečanji smo želeli nadaljevati tudi v poletnem obdobju, a v skoncentrirani obliki oziroma bo celotno dogajanje omejeno na en sam vikend. Ker sem želel, da bi predstavili tudi slovensko književnost, sem potem v pobudo vključil tudi Kulturno društvo Ivan Trinko, ki je na tem območju že od nekdaj neke vrste okno na slovenski svet.« Zakaj pa ste se povezali z Mittelfestom? »To je po mojem zelo zanimiv in lep festival, ki pa ga Čedad kot mesto občuti le v tistih desetih julijskih dneh. Od tod ideja, da bi bila naša prireditev pravzaprav uvod v ta festival. Če bo odziv publike dober in če bo mogoče, bi lahko potem naslednje leto priredili še več srečanj.« Kakšen pa je program vaše literarne pobude? »Gost prvega večera v umetnostni galeriji Grid-o na Mazzinijevem korzu je bil tržaški pisatelj Pino Roveredo, ki smo ga predstavili včeraj zvečer ob 20.30. Danes bo ob 18. uri na vrsti Cesare Tomasetig, ki je po rodu iz Petjaga pri Špetru, zdaj pa že dolgo živi v Venetu. On je bil glavni pobudnik čedajskega Mittelfesta, danes pa nam bo pripovedoval „Izredno dogodivščino fantastičnega ljudstva Vod- Levo predsednik KD Ivan Trinko Miha Obit in desno tržaški pisatelj Pino Roveredo nikov (La straordinaria avventura del fantastico popolo dei Vodnik)". Ob 21. uri bo nato Enzo Martines predstavil svojo pesniško zbirko „Potovanje skozi dušo v treh pesmih (Viaggio nell'anima in tre canti)". V nedeljo pa bo na vrsti slovenska literatura in to bo, kot sem že omenil, prispevek KD Ivan Trinko k tej pobudi. Miroslav Košuta bo ob 18. uri, vedno v galeriji, predstavil zbirko svojih pesmi v italijanskem prevodu, za katerega je poskrbela Tatjana Rojc, 'La ragazza dal fiore pervinca' (Dekle z modrikastim cvetom). Z njim se bo pogovarjala Antonel- la Bukovaz. Naj še dodam, da bo Košuta tudi med protagonisti Mittelfesta. V soboto, 18. julija, bo namreč predstava „Ag-heVodaUie", ki jo bodo sooblikovali številni književniki iz različnih držav, Košuta pa bo predstavnik slovenske literature. Mittelibro pa se bo v nedeljo zaključil v predverju Palače Costantini v Trinkovi ulici s pesniško-glasbenim recitalom v italijanščini, furlanščini in slovenščini Mau-rizia Mattiuzze (za slovenski prevod pesmi je poskrbela Jolka Milič), ki ga bodo spremljali Renzo Stefanutti, Stefania Car-lotta Del Bianco in Susan Franzil." (NM) TRST - Veronika Martelanc (UNHCR) na posvetu o beguncih in razseljenih »Tudi moja mama je bila razseljena« Openka je članica komisije za dodeljevanje priznanj mednarodne zaščite - Na srečanju tudi novinarka RAI Eva Ciuk TRST - Na včerajšnjem strokovnem posvetu o položaju in pravicah mi-grantov, beguncev in razseljenih na sedežu deželne uprave je med govornicami bila tudi Veronika Martelanc. Mlada Openka iz Agencije Združenih narodov za begunce (UNHCR) je članica področne komisije za priznanje mednarodne zaščite prišlekom iz drugih držav, ki ima sedež v Gorici. V komisiji, ki je po novem pristojna le za Furla-nijo-Julijsko krajino (prej je bila tudi za Veneto), sedijo še predstavniki prefek-tur, občin in policijskih organov. Posvet je bil namenjen današnjemu svetovnemu dnevu beguncev. Veroniki Martelanc to vprašanje še posebej leži pri srcu, ker je njena mama kot otrok med drugo vojno morala zapustiti rojstne Opčine (njena družinska hiša je bila bombardirana) in je torej na lastni koži preizkusila, kaj pomeni živeti v razseljenstvu. Na včerajšnjem srečanju je predstavila letno poročilo UNHCR, ki sloni na številkah in na statistikah, iz katerih je razvidno od kje prihajajo begunci, zakaj zapuščajo domove in kam so v resnici namenjeni. »Ker ljudje nismo le številke, sem prikazala tudi kdo so ti begunci in razseljeni, kakšni so njihovi poklici. Normalni ljudje, ki se znajdejo v izrednih okoliščinah - v glavnem gre za vojne razmere - ki so prisiljeni zapustiti svoje domove in svoje vsakdanje življenje,« je povedala Mar-telančeva. Med tistimi, ki so prisiljeni zapustiti domove, jih je več kot polovica Veronika Martelanc (UNHCR), ob njej Gianfranco Schiavone, zastopnik Italijanskega solidarnostnega konzorcija (ICS) foto damj@n otrok. V letu 2014 je UNHCR po svetu preštela več kot 59 milijonov beguncev in prisilno razseljenih ljudi. V kategorijo razseljencev uvrščajo ljudi, ki so zapustili dom, a ostajajo v lastni državi. Velika večina razseljenih ljudi ne gre daleč od rojstnega kraja ali kraja bivanja, kar pa nikakor ne izključuje težkih bivanjskih razmer. Kot primer je zastopnica UNCHR navedla Sirijo, kjer je dobršen del vojnih beguncev ostal v državi. V Italijo je leta 2014 prišlo nekaj več kot 170 tisoč beguncev (v glavnem iz severne Afrike), v tem letu jih je do- slej prišlo okoli 45 tisoč. S temi številkami se soočajo tudi v Grčiji. A to niso samo »klasični« begunci, temveč tudi migranti iz ekonomskih razlogov in otroci brez spremstva. Od navedenih 170 tisoč pribežnikov jih je lani zaprosilo za politični azil v Italiji nekaj 63 tisoč, ostali so nadaljevali pot predvsem v severno Evropo. To se dogaja še danes, je na posvetu poudarila Veronika Mar-telanc. Kot veleva praksa UNHCR, se izvedenka ni spustila v politične ali drugačne ocene položaja beguncev pri nas, v Italiji in širšem okolju, ter tudi ne, če sta Italija in druge evropske države gostoljubne (ali ne) do prebežnikov. Medtem ko je bil prvi del posveta namenjen bolj strokovni obravnavi problematike begunstva, so v drugem delu imeli besedo predvsem novinarji, upravitelji in politiki. Okroglo mizo o medijski obravnavi teh pojavov je vodila novinarka deželnega sedeža RAI Eva Ciuk, od politikov sta na posvetu sodelovala tudi župan Trsta Roberto Cosolini in predsednica deželnega odbora Debora Serracchiani. S.T. STALIŠČE SSK »SSO in SKGZ, a tudi stranke« TRST - V prihodnji dneh bo rimski senat najbrž sprejel vrsto popravkov k deželnemu statutu FJK, med katerimi sodi tudi predvidevanje možnosti ustanavljanja mestnih ali metropolitanskih občin, pa čeprav je deželni svet FJK kar dvakrat jasno in odločno odklonil to možnost, piše v stališču deželnega tajništva Slovenske skupnosti. Proti metropoli-tanski občini, ki bi najverjetneje zajela območje tržaške pokrajine, se je v deželnem svetu vsakič opredelil tudi strankin predstavnik Igor Gabro-vec, ki je vedno jasno izpostavil nevarnost dokončnega izničenja vloge in pomena vseh dvojezičnih okoliških občin in s tem enostranskega kršenja mednarodnih sporazumov. Deželno tajništvo SSk ožigosa nespoštljiv odnos, ki ga Rim izkazuje v odnosu do politično upravne avtonomije FJK in v tem bere tudi nevaren precedens ravno v času, ko so posebni statuti petih italijanskih avtonomnih dežel ponovno v središču neprijazne pozornosti. Deželno tajništvo SSk je razpravljalo tudi o javno iznesenih predlogih glede potrebe po posodobitvi »skupnega zastopstva« Slovencev v Italiji. Slovenska stranka je že sredi 90. let - ko je bil deželni tajnik Martin Brecelj - izdelala model za izvoljeno zastopstvo, ki je zaobjel zelo širok krog pripadnikov manjšine. Stranka je tudi opravila anketo med naslovniki časopisa Skupnost in je prejela več tisoč odgovorov, v veliki meri pozitivnih. Takrat pa so predlog žal ostale politične komponente rezko zavrnile. SSk zato načelno podpira določitev nove oblike demokratično izvoljenega zastopstva, pri čemer pa je potrebno najprej doreči pravila igre in zlasti še kompetence novega predstavniškega organa. SSk se že vse povojno obdobje demokratično prešteva ob vsakih volitvah in zase nima dvomov, da je demokratično legitimirana. V pričakovanju nekega novega zastopstva pa naj še naprej po njenem prepričanju velja dosedanje, ki ob krovnih organizacijah civilne družbe upošteva tudi tradicionalne politične komponente. »In v ta sklop nesporno sodi vsaj še edina slovenska stranka,« piše v sporočilu. Delničarji Intereurope spet brez dividend KOPER - Delničarji Intereurope tudi letos ne bodo dobili dividend. Skupščina družbe je namreč včeraj sklenila, da se nekaj manj kot 340.000 evrov lanskega bilančnega dobička nameni za pokrivanje prenesene izgube (približno 160.000 evrov) in razporeditve v zakonske rezerve (okoli 180.000 evrov). Za novega nadzornika je imenovala Jureta Fišerja.Fišer bo v nadzornem svetu nadomestil Igorja Mihajlovica, so po skupščini sporočili iz Intereurope. Mihajlovica so iz nadzornega sveta odpoklicali na predlog Gorenjske banke. Delničarji so upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnico za delo v lanskem letu, za revizorja letošnjega poslovanja imenovali družbo Ernst & Young revizija ter potrdili spremembe in dopolnitve statuta družbe. (STA) TRST Sobota, 20. junija 2015 4 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu DEŽELA - Naziv novega vina Friuli DOC bo na pobudo Kmečke zveze tudi v slovenščini Furlanija DOC V deželi Furlaniji-Julijski krajini bo najbrž že s prihodnjo trgatvijo nastal nov naziv za vino s kontroliranim poreklom Friuli ali Friuli Venezia Giulia, naziv pa bo lahko tudi dvojezičen oziroma v slovenskem jeziku, se pravi Fur-lanija ali Furlanija Julijska krajina. Novo kontrolirano poreklo bo zadevalo vina, proizvedena na območju dežele FJK. Glede na to, da se mnoge sorte proizvajajo na območjih, kjer je prisotna slovenska narodna skupnost, je deželna Kmečka zveza zahtevala od deželne vlade, da bosta tako naziv kot bodoči statut oziroma pravilnik v slovenščini. Kmečko zvezo so pri tem podprli mnogi dejavniki in vse okoliške občinske uprave, zgoniška županja Monica Hrovatin pa je svojo podporo tudi zapisala v uradnem dokumentu, ki ga je posredovala deželni upravi. V njem je poudarila, da »v zvezi z besedilom pravilnika predlaganega novega deželnega kontroliranega izvornega porekla« podpira zahtevo Kmečke zveze, da se na območjih, kjer je slovenska narodnostna skupnost zakonsko zaščitena, zagotovi slovensko inačico porekla in vse zadevne dokumentacije, od pravilnika do zgodovinske utemeljitve in obvestila za objavo v Uradnem listu Dežele FJK. Skratka, v prihodnosti bodo lahko vsa vina, ki so bila proizvedena na območju dežele FJK, nosila v obeh jezikih naziv Furlanija s kontroliranim poreklom ali Furlanija Julijska krajina s kontroliranim poreklom. To bo formalno mogoče na osnovi 3. člena zakonskega odloka 61/2010, je povedal včeraj deželni tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, ki je deželni direkciji za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo posredoval tudi naziv v slovenščini. Da bo vse urejeno, bo jamčil direktor omenjene direkcije Francesco Miniussi, ki je včeraj potrdil, da je deželna uprava poskrbela za prevod pravilnika, ki je torej že sestavljen v slovenskem jeziku. Kako je sploh vse nastalo? Furlanski vinogradniki so že pred 7-8 leti predlagali ustanovitev enotnega porekla za vina z nazivom Friuli, ki jih proizvajajo na območju FJK, je razložil Bukavec. Zadevo je sprva vzel v ro- ke tedanji deželni odbornik za kmetijstvo Enzo Marsilio, nato sta bila na vrsti naslednika Claudio Violino in Sergio Bolzonello. Postopek se je nato zataknil, saj so med drugim eni ugotavljali, da bo težko poimenovati vina z Brd z besedo Friuli, drugi pa opozorili, da se isto vprašanje postavlja za kraška vina, ki jih pač ne proizvajajo v Furlaniji. Deželno zeleno omizje je zato več krat zasedalo, nazadnje pa so se dogovorili za dve različici, in sicer omenjeni Friuli oziroma Friuli Vene-zia Giulia s tako rekoč prosto izbiro. Kmečka zveza je dala povoljno mnenje, a postavila je pogoj, da mora biti vse prevedeno v slovenščino. Postopek za novo kontrolirano poreklo bo sicer še dolg. Dežela FJK bo morala posredovati vso dokumentacijo v Rim državnemu odboru za vina, ki bo moral odobriti predlog o kontroliranem poreklu. Sledile bodo razne avdicije, če pa se ne bo nihče postavil po robu, bo sledila objava v Uradnem listu. Ves postopek naj bi trajal okvirno šest mesecev in bo torej novemu kontroliranemu poreklu najbrž dal pečat pred kratkim imenovani deželni odbornik Cristiano Shaurli. A.G. MILJE - Nesreča Deček pod avto, poškodoval si je glavo V četrtkovi hudi prometni nesreči v Miljah, o kateri smo na kratko poročali včeraj, se je poškodoval dvanajstletni deček. Kljub temu, da je mladoleten, so ga zaradi hude poškodbe - zlomil naj bi si lobanjo - odvedli na zdravljenje v kati-narsko bolnišnico in ne v pediatrično bolnišnico Burlo Garofolo. V četrtek so bile informacije skope, včeraj pa so sile javnega reda pojasnile, kaj se je zgodilo. Do nesreče je prišlo ob 18.20 na nabrežju Venezia v Miljah. Dvanajstletni deček je pravkar odšel s sedeža jadralnega društva in prečkal cesto na prehodu za pešce v bližini lekarne. Na drugi strani ceste ga je čakal oče. Na prehodu je dečka pred očetovimi očmi nenadoma zbil avtomobil volkswagen polo bele barve, ki ga je upravljal 23-letni voznik. Mladi pešec naj bi z glavo močno udaril v avtomobilski vetrobran. Medtem ko so na kraj prispeli miljski karabinjerji, prometna in lokalna policija, so mu reševalci službe 118 najprej nudili pomoč na prizorišču nesreče, nakar so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s t.i. rdečo urgentno oznako. Včeraj je bil zaradi hude poškodbe glave, in sicer zloma lobanje, na oddelku za oživljanje. Povzročitelj nesreče po včerajšnjih informacijah naj ne bi vozil pod vplivom alkohola. MIGRANTI - Karitas spodbuja solidarnost Na Opčinah spet naleteli na pribežnike Pred današnjim svetovnim dnevom beguncev, ki je tudi pri nas še kako aktualen, je tržaška škofijska Karitas poslala tiskovno sporočilo, v katerem spominja, da je sprejemanje tujcev, ki zaprosijo za politično zatočišče, znak solidarnosti do ljudi, ki bežijo pred težkimi razmerami v domovini. »Človekove pravice so na prvem mestu, to je pa tudi priložnost za rast in kulturno obogatitev naše mestne skupnosti,« piše Karitas. Medtem pa se tok migrantov seveda ni ustavil. Včeraj dopoldne so policisti na Opčinah ustavili najmanj dve skupinici pribežnikov, vsega skupaj kakih deset ljudi. Peš so bili namenjeni v Trst (verjetno na železniško postajo), nanje so izvidnice policije naletele pri velikem krožišču med vasjo in obeliskom. Vsaj del migrantov naj bi prihajal iz afriških držav; postopek je bil še v teku, zato mejna policija ni posredovala informacij. Zaenkrat tudi ni bilo znano, ali bo kdo od migrantov zaprosil za politični azil. Gre vsekakor za že običajen dogodek, v toplejših mesecih pa je število mi-grantov, ki na Krasu prekoračijo sloven-sko-italijansko mejo, menda še večje. (af) TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Predstavitev Mario Reali iz SEL v skupino Trst zdaj Mario Reali (levo) in Cesare Cetin fotodamj@n PRISTANIŠČE Cariniki zasegli 5000 žarnic V okviru institucionalnih dejavnosti za boj proti nezakoniti trgovini so funkcionarji tržaškega carinskega urada v teh dneh v tržaškem pristanišču zasegli pet tisoč žarnic. V akciji so sodelovali finančni stražniki tržaškega pokrajinskega poveljstva. Blago je bilo v nekem kontejnerju, namenjeno je bilo italijanskemu trgu. Kontejner je prispel iz Kitajske. Pristojni inšpektorji so podrobneje pregledali vzorce žarnic in ugotovili, da blago ni v skladu z varnostnimi standardi Evropske unije. Carinska uprava opozarja, da tovrstno blago lahko ogrozi varnost uporabnikov. Prispevki za podjetnice Podjetje Aries sporoča, da bo od 15. julija do 30. septembra sprejemalo prošnje za dodelitev prispevkov v podporo podjetnicam. Prispevek, ki lahko znaša največ 50% investicije, je namenjen zagonu novega podjetja ali pa podjetjem, ki so dejavna manj kot tri leta. Policijska akcija proti prostituciji Prejšnjo noč je prostitutke v Te-rezijanski četrti presenetila policijska racija, v okviru katere je mobilni oddelek tržaške policije na svoj sedež odpeljal sedem prodajalk spolnih uslug. Med njimi sta bili dve Romunki, dve Bolgarki, dve Nigerijki in ena Kolumbijka. Po rutinski kontroli so policisti eni Bolgarki in eni Romunki izdali prepoved bivanja v Trstu oz. izgon iz države. Policija je akcijo, ki je potekala tudi na Drevoredu Campi Elisi, izpeljala potem, ko je sprejela različne prijave prebivalcev Ul. Filzi, ki se že dolgo časa pritožujejo nad prostitutkami, ki svoje usluge ponujajo pod njihovimi stanovanji. Policija bo preventivne akcije za boj proti prostituciji vodila tudi v prihodnjih mesecih. Nekdanji tržaški občinski svetnik stranke Svobode, ekologije in levice Mario Reali je od včeraj formalno član svetniške skupine občanske liste Trst zdaj (Trieste Adesso), ki jo je pred nedavnim ustanovil bivši občinski svetnik Italije Vrednot Cesare Cetin. Reali je vstop v novo svetniško skupino predstavil včeraj na tiskovni konferenci, ki so se je poleg svetnika Cetina udeležili tudi načelniki svetniških skupin v tržaškem občinskem svetu Demokratske stranke Marco Toncelli ter občanskih list Trieste Cambia Roberto Decarli in Občani za Trst Patrick Karlsen. Reali je včeraj uradno najavil, da zapušča svetniško skupino Svobode, ekologije in levice, sicer brez nobene zamere, pa čeprav so ga v zadnjem obdobju zapostavili. Reali je namreč na sejah tržaškega občinskega sveta vselej glasoval v sozvočju z levosredinsko večino, a v zadnjih mesecih več krat v nasprotju s stališčem vodje skupine Marina Sossija. Ta mu je v zameno odvzel vse funkcije v občinskih komisijah. Reali se je zato oddaljil od Sos-sija in se približal Cetinu, s katerim nameravata v prihodnosti še naprej podpirati delo tržaške občinske uprave. A.G. SINDIKAT Cgil: Nujna je okrepitev socialnih služb Gospodarska kriza je pustila za sabo hude posledice. Še najbolj je prizadela šibkejše in revne in se je njihovo število v zadnjih letih zelo povečalo. Zaradi tega se je izrazito povečalo tudi povpraševanje po socialnih službah in storitvah, ki jim tržaška občinska uprava ni več kos. Občina Trst razpolaga namreč s štirimi okenci oziroma uradi za socialne storitve, ki pa niso več sposobni nuditi pomoči vsem občanom, ki se obrnejo nanje. Tržaška občinska uprava mora zato ukrepati, ker je nujno okrepiti socialno službo. To je poudarila pokrajinska tajnica panožnega sindikata Fp-Cgil Rosanna Giacaz, ki je včeraj na tiskovni konferenci ob udeležbi drugih članov sindikata opozorila, da je na Tržaškem vedno več brezposelnih in priletnih, ki se obračajo na socialne službe. Vrste ljudi, ki iščejo pomoč v uradih občinske službe, se več krat nadaljujejo na pločnikih, zgodilo pa se je tudi, da je nekdo napadel občinsko uslužbenko, so povedali. To seveda ni vredno opravičila, je pa pomenljiv znak vzdušja v mestu, kjer je na osnovi nedavnih podatkov statističnega zavoda Istat 6 do 6500 brezposelnih. Tem gre dodati številne ljudi, ki so jim delodajalci zmanjšali delovni čas. Socialne službe skratka zaradi pomanjkanja osebja niso več sposobne nuditi ustrezne pomoči, je še poudaril sindikalist Virgilio Toso in zahteval od tržaškega občinskega odborništva za socialne politike takojšnje ukrepe. A.G. / TRST Nedelja, 21. junija 2015 5 urbana prenova - Ulica Mazzini in ljubljanska Slovenska cesta Popolnoma drugačen arhitekturni pristop Vmesna podoba Ul. Mazzini, ki je trenutno delno odprt javni prostor, namenjen le pešcem in kolesarjem, svoje mesto pa so v njem zasedli tudi gostinci, že nekaj tednov razdvaja občane in občanke. Na enem bregu so se znašli nasprotniki zaprtja ulice za avtobuse in taksije, na drugem bregu pa zagovorniki novih peš con. O tem, kdo ima prav, ne bomo razpravljali na tem mestu. Bomo pa potegnili vzporednico in razliko med tržaško Ul. Mazzini in ljubljansko Slovensko cesto (na tej cesti se nahajata Nama in Pošta). Ali veste, kaj imata skupnega ti dve ulici? Odločitev o urbani redefiniciji teh dveh ulic je bila sprejeta v približno enakem časovnem obdobju. Medtem ko je tržaški mestni svet konec leta 2013 sklenil, da bodo v Ul. Mazzini izvajali poskusne za promet zaprte dneve, je ljubljanski mestni svet sprejel definitivno odločitev o omejitvi prometa na tej ulici ter njenem lepotnem posegu. In medtem ko je pri nas pristojno občinsko od-borništvo izvajalo pilotski projekt, ki se je pred poldrugim mesecem razširil na vse dneve v tednu in bo ostal pilotski vse do začetka julija, ko se bodo upravitelji končno odločili, kaj storiti z Ul. Mazzini, so se v Ljubljani ukvarjali s širitvijo pločnikov, z vzpostavitvijo deljene uporabe za pešce in kolesarje ter odstranjevanjem robnikov, postavitvijo novega tlaka ... Projekt urbane prenove Slovenske ceste je bil zastavljen zelo ambiciozno. Ključna avenija je z drevoredom, čudovitim tlakom in urbano opremo dobila poseben značaj, ki ustreza sodobnemu odrazu mesta. Čeprav prenova Slovenske ceste še ni v celoti končana, opravljeno delo kaže, da bo ta ulica postala prostor izjemnih športnih in družabnih dogodkov. V pripravo projekta je bilo vključenih veliko strokovnjakov z različnih področij prometa, oblikovanja in urejanja javnih površin, osvetlitve, okoljevarstva ... Za vse to je bilo potrebno veliko usklajevanja, ki pa so bila - vsaj tako kaže - uspešna. Če povzamemo pisanje slovenskih medijev, je Slovenska cesta od prometne žile postala udobna dnevna soba. Tržaška glavna mestna avenija je trenutno zaprta za avtobuse in taksije, a njena urbana podoba ni prav nič všečna. Nova ureditev sicer daje prednost pešcem ( mladim, ki so v Trstu v manjšini) in kolesarjem. Na pritožbe nekaterih občanov, ki pravijo, da so z novim prometnim režimom v Ul. Mazzini postajališča predaleč in da so starejši občani oškodovani, občinsko odborništvo za promet odgovarja, da si s številnimi konkretnimi ukrepi prizadevajo za trajnostno in zeleno usmerjenost našega mesta. Pa je Ul. Mazzini postala prostor za sproščeno druženje? Zaenkrat še ne. Razen dveh velikih belih korit za cvetje in »maksi zebre« na križišču med Ul. Mazzini in Imbriani, druge urbane opreme ni. Na celotni ulici ni ene same klopce. V samem prostoru ni predvidena posaditev enega samega drevesa, pod katerim bi lahko občani iskali senco. Naj za primerjavo povemo, da so na ljubljanski Slovenski cesti uredili drevored malega jesena. Pa tudi tlak je ostal takšen, kakršen je bil že desetletja (z robniki vred). Da bi v Trstu tako kot v Ljubljani imeli vzorčast tlak, ki daje vtis preproge in iz prometnice naredi dnevno sobo mesta, je bržkone utopija. Če potegnemo črto pod povedano, lahko le potrdimo, da ljubljanska in tržaška ureditev avenij v središču mesta razen časovnega okvirja nimata veliko skupnega. No, morda pa vseeno imata nekaj skupnega. Nad novo ureditvijo se ne pritožujejo le Tržačani, ampak tudi Ljubljančani, pa čeprav so dobili čudovito zasnovan urbani prostor. Stanovalce Slovenske ceste motijo svetlobni reklamni panoji (!), zaradi katerih naj bi bil degradiran drevored. Vprašljivo je tudi sobivanje pešcev in voznikov avtobusov mestnega prometa, ki naj bi na Slovensko cesto zapeljali sredi poletja. Še večja težava bodo po mnenju stanovalcev gostinski vrtovi, ki bodo močno povečali nočni hrup. No, pripombe in negodovanja kažejo, da je človeka zelo težko zadovoljiti. Nezadovoljen je tudi takrat, ko njegov urbani prostor doživi čudovito in - vsaj po stroških sodeč (štiri milijone evrov vreden projekt) - luksuzno preobrazbo ... Sanela Čoralič RAZISKAVA - Na vrhu lestvice Genova, Imperia in Savona Trst peto mesto po številu motornih koles in skuterjev Trst je po številu ljubiteljev motornih koles in skuterjev na 5. mestu v Italiji. Kar 52 odstotkov italijanskih prebivalcev se premika na dveh kolesih, pa naj bo to skuter ali motorno kolo. Na vrhu lestvice so kar tri ligurska mesta, in sicer po vrstnem redu Genova, Imperia in Savona, četrti pa je toskanski Livorno. To so izsledki raziskave, ki jo je opravila spletna zavarovalnica Quixa, iz katere izhaja, da se večina ljudi odloči za dve kolesi iz praktičnih razlogov: premikanje po mestu je hitrejše, parkiranje je manj težavno, tudi stroški za gorivo so nižji. Taka miselnost zadeva sicer v glavnem sku-teriste, saj se lastniki motornih koles odločijo zanje iz drugih razlogov, kot so vožnja v naravi, potovanja v družbi, zabava in drugo. Dejstvo je, da število uporabnikov v Italiji stalno narašča, v Trstu pa se je potrdil trend, ugotavlja raziskava Ste-toscopio, ki jo je izdelala družba MPS. Več kot polovica vzorca, ki je predstavljal odrasle državljane, se poslužuje dveh koles: število skuterjev in motorjev v Italiji se je v obdobju 2004-2014 povečalo za 42%, medtem ko je bil porast vseh vozil le +12 odstotkov. Leta 2014 so dvokolesna vozila v Trstu predstavlja- Poslikava v Ul. Cumano Aterjevo stanovanjsko poslopje v Ul. Cumano po novem krasi velikanska zidna poslikava (fotoDamj@n), ki je nastala v okviru projekta Unar. Z uradno predstavitvijo poslikave je občinski odbornik Andrea Dapretto počastil svetovni dan beguncev. Na krajši slovesnosti je dejal, da je izbira stanovanjske stavbe polna simbolike, saj v njej prebiva največ priseljencev, ki so se uspešno integrirali v tržaško okolje. Mural pa je že vzbudil številne polemike; veliko občanov v zidni poslikavi ne vidi estetske vrednosti. la skoraj 25% (točneje 24,4) vseh vozil, medtem ko je razmerje na državni ravni približno 13%. V deželi FJK se je ta odstotek povečal tudi v Gorici (13,7), medtem ko je manjši v Vidmu (10,8) in v Pordenonu (9,9). Raziskava je pokazala, da se 57% ljudi odloči za dve kolesi, da se izogne prometu. Na drugem mestu je parkiranje (50%), na tretjem manjša poraba goriva. S tem soglašajo v glavnem vsi, ki so sodelovali pri raziskavi, čeprav je bilo nekaj razlik pri uporabniki motornih koles. Ti se namreč radi posvečajo krajšim in daljšim potovanjem in uporabljajo vozilo vselej in ob vsakem vremenu. Skratka, to so ljubitelji dveh koles, ki uživajo ob vožnji. Visoko število dvokolesnih vozil v Trstu pa pomeni tudi večje število skuteristov in voznikov motornih vozil, vpletenih v prometne nesreče. V tržaški občini je bilo lani v več kot 32% prometnih nesreč vpleteno dvokolesno vozilo. Raziskava Stetoscopio je pokazala, da se imajo vozniki skuterjev in motornih koles za previdne: med njimi je 30% povedalo, da so na dveh kolesih previdnejši, 66% je bilo mnenja, da so enako previdni tako z avtom kot s skuterjem, velika večina pa se vsekakor boji drugih avtomobilistov. A.G. THE COLOR RUN - Danes tek in prometne omejitve Barve na nabrežju Tržaški popoldan bo danes popestrila ali bolje pobarvala ne tekmovalna tekaška pobuda The Color Run. Osrednji prireditelji Rcs Sport, Občina Trst in odborniki Bavisele pričakujejo 21.000 udeležencev, ki se bodo že v popoldanskih urah zbirali pred 26. skladiščem v starem pristanišču, kjer bo tudi potekalo osrednje dogajanje dogodka. Množični start tekačev je predviden ob 17.30. Pet kilometrov dolga tekaška proga bo deloma potekala tudi na nabrežju, zato bo mestno središče od 16.30 do 21.00 deležno nekaterih delnih ali popolnih prometnih zapor. Popolnoma bo zaprt cestni odsek v obeh smereh med Trgom Tommaseo in Postajo Rogers. Dostop z vozili v mestno središče preko Korza Italija bo jamčila le polovična zapora cestišča od Trga Liberta do Trga Tommaseo. Kdor se bo peljal iz Sv. Andreja v smeri centra, bo moral zaviti v Ul. Economo. Drugo predvidljivo težavo bi lahko povzročil prihod tekmovalcev izven tržaške pokrajine, teh bo več kot 15.000. Prireditelji računajo, da bodo nekateri pripotovali na prizorišče z vlakom ali javnimi prevoznimi sredstvi, drugim, ki bodo v Trst dospeli z lastnimi avtomobili, svetujejo, da se izogibajo iskanju parkirišča v mestnem središču. Tako župan Cosolini kot občinski tehniki, so na četrtkovi tiskovni konferenci poudarili, da naj udeleženci parkirajo avtomobile v večjih garažnih hišah Silos, Foro Ulpiano, Glavna bolnišnica in na parkirišču na četrtem pomolu, saj bi drugače še dodatno bremenili skromne parkirne prostore v samem mestnem središču. Edini dostop udeležencev do zbirališča bo vhod starega pristanišča na Lar-gu Santos. (mar) Tekače spremlja 250 prostovoljcev Organizatorji Bavisele koordinirajo pravo malo vojsko prostovoljcev, ki bodo spremljali tržaški »barvni tek« - teh je 250. Navzoči bodo na startu, cilju in vzdolž celotne proge. Štiri »barvne točke« bodo upravljali miljski pustarji pod vodstvom Maria Vascotta, osebje Bavisele bo dejavno pri »glitterju«, za varnost bodo skrbeli civilna zaščita, združenje karabinjerjev in drugi. Organizatorji obveščajo, da se je vpisovanje zaključilo. OPČINE, SALEŽ Rolkanje: prometne omejitve Prevozno podjetje Trieste Trasporti obvešča, da bodo danes ob priložnosti rolkarske tekme KO Sprint, ki jo prireja ŠD Mladina, nekatere spremembe na avtobusnih progah. Zaradi tekme bo namreč Proseška ulica na Opčinah zaprta za promet okvirno od 17. do 22. ure. Avtobus št. 4 bo peljal od obeliska neposredno do Nanoškega trga (Škavence), kjer bo obrnil in peljal do Ul. Fiordalisi, državne ceste št. 202 in po običajnem krogu spet do Nanoškega trga, od koder bo peljal v Trst. Avtobusa št. 39 oz. 39/ bosta peljala od Opčin po Narodni ulici do državne ceste št. 202, od koder bo št. 39/ nadaljevala do Proseka in Nabrežine. Avtobus št. 42 bo s Proseka vozil v smer Briščiki-Re-pen-Opčine. Zaradi rolkarske tekme, ki bo jutri na zahodnem Krasu ravno tako v priredbi ŠD Mladina, pa bosta pokrajinska cesta št. 6 med Sama-torco in Bajto in pokrajinska cesta št. 18, ki povezuje Bajto in Salež, zaprti za promet od 8.30 ure do 13.30. 6 Sobota, 20. junija 2015 TRST svetoivanski park - Danes in jutri 21. Bioest Razstavljavci in predavatelji o solidarnostnem gospodarstvu »Svet doživlja okoljsko katastrofo. Kapitalistična vizija gospodarstva prinaša dobiček le vladajočim razredom. Poleg klasičnega gospodarstva bi morali krepiti gospodarstvo, ki temelji na načelih socialne pravičnosti in solidarnosti, ki razpolaga z veliko inovacijsko močjo in ustvarja blaginjo tudi za razvojno zapostavljena območja in tamkajšnje prebivalce.« V tem duhu se je sinoči začel 21. sejem Bioest, ki bo v sve-toivanskem parku še danes in jutri predstavljal izdelke, dejavnosti in ekološko ozaveščene ideje za zdravo življenje ter trajnostni razvoj. Uvodno predavanje o socialni Brazilski filozof Euclides Mance rentabilnosti je sinoči podal brazilski filozof Euclides Mance. Ugledni gost je predaval v okviru državnega srečanja INES (Incontro nazionale per economia solidale), ki letos nastopa kot spremljevalni dogodek sejma Bioest. Na sejmu se bo danes in jutri predstavljalo okrog 160 domačih in tujih razstavljavcev, med katerimi bodo sadjarji, pridelovalci zelenjave, mlekarji, zeliščarji, mizarji, založniki ... Sejem bo dopolnjeval tudi spremljevalni program, v okviru katerega bodo potekala razna predavanja. Danes ob 15.30 bodo v prostorih Villas tematizirali solidarnostno gospodarstvo, o katerem bo med drugim predavala tudi predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani. Ob 17.30 pa bo potekala okrogla miza, na kateri bodo predstavili primere dobrih praks solidarnostnega gospodarstva. (sč) rod modrega vala - V Ul. sv. Frančiška Taborniki se veselijo novega sedeža Andrej Marušič in Barbara Ferluga med prerezom traku Taborniki Rodu modrega vala so sinoči priredili družabni večer ob odprtju svojega novega sedeža v Ulici sv. Frančiška. Tja so se preselili iz prostorov v Ulici Mon-tecchi pri Sv. Jakobu. Starosta Andrej Marušič je povedal, da so se taborniki tako približali mestnemu središču, kar je za člane bolj udobno, obenem pa s tem potrjujejo slovensko prisotnost v centru mesta. Tako bodo taborniki tudi lažje povezani z ostalimi slovenskimi ustanovami v pričakovanju odprtja Tržaškega knjižnega središča. Taborniki bodo letos od 20. julija do 3. avgusta taborili v Dolnjem Kotu pri Žužemberku na Dolenjskem. Godbeni praznik v Trstu Drevi ob 18.30 bo na Verdijevem trgu v Trstu (v primeru slabega vremena pa jutri ob 10. uri na Trgu Cavana) na sporedu 12. godbeni praznik Bande in Festa, ki ga prireja tržaška godba Arcobaleno pod vodstvom Erika Žer-jala. Nastopili bosta tudi godba Venzaghellese iz milanske pokrajine in Prva-čka pleh muzika iz Prvačine pri Novi Gorici. V Sesljanu o nasilju pod nemško okupacijo V pokrajinskem centru za promocijo ozemlja Sottosopra v Sesljanu (nekdanji Aiat) bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo Giorgia Liuzzija Violenza e re-pressione nel litorale adriatico (Nasilje in represija v Jadranskem primorju), ki je izšla pri Deželnem institutu za zgodovino osvobodilnega gibanja v Trstu. Z avtorjem se bo pogovarjal Luca Bellocchi. Na Padričah nočni »lov na merjasca« Kulturno društvo Slovan prireja nocoj že tradicionalni nočni pohod po sledeh divjih prašičev, na katerega se je prijavilo 25 skupin za skupnih 150 do 200 udeležencev (vpisovanje ni več mogoče). Start bo ob 22. uri Zad za ka-lom na Padričah, orientacijski pohod naj bi trajal poldrugo uro do dve uri. Pepelkin čevelj v Kulturnem domu na Proseku Dramsko društvo Jaka Štoka vabi jutri ob 19. uri v Kulturni dom na Proseku, kjer bo premierno predstavilo igro Pepelkin čevelj po motivih Olge Pav-šič. Režiserki sta Tina Renar in Kim Furlan. Igro predstavlja osnovnošolska skupina, ki šteje deset članov, začne pa se z dečkom, ki noče napisati obnove Pepelkine pravljice, ker je preveč dolgočasna, zato jo potem spremeni. Emergency zbira prispevke na Trgu Cavana Prostovoljci organizacije Emergency bodo danes med 16. in 20. uro s stojnico na Trgu Cavana, kjer bodo delili informativno gradivo o delovanju organizacije in zbirali prostovoljne prispevke v zameno za spominčke. Izkupiček namenjajo porodnišnici v afganistanskem Anabahu, ki ga je Emergency odprl pred 12 leti. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 20. junija 2015 SILVERIJ Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.43 - Luna vzide ob 9.14 in zatone ob 23.23. Jutri, NEDELJA, 21. junija 2015 ALOJZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,8 stopinje C, zračni tlak 1011 mb ustaljen, vlaga 63-odstotna, veter 3 km na uro zahodnik, nebo oblačno s padavinami, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,1 stopinje C. Turistične kmetije fotodamj@n AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 21. junija. Tel. 040-229439 BIODINAMIČNA IZLETNIŠKA KMETIJA PRI KAMNARJEVIH v Volčjem Gradu je odprta vsak petek, soboto in nedeljo. Tel. 00386/40/644121 ali 00386/5/7668245 ERIKA IN ELVI AN A sta odprli osmico na Kontovelu. OSMICA KOSMINA Brje pri Komnu, odprta od 19.06 do 28.06.2015 [H Osmice Danes med nami sediš in osemdeseto obletnico slaviš in vsi ti želimo še ogromno srečnih dni! Claudia. z LoredMUffom 1*1 MarijaAto Manuela je razveselil bratec Oliver Mami Janji in očku Claudiu čestitamo, malemu korenjačku pa želimo veliko lepih in srečnih dni. Vsi domači ¿i Čestitke Dragi RADO, za tvoj rojstni dan ti iz srca voščimo neizmerno srečnih in zdravih dni. Vsi, ki te imamo radi. U Kino ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349. DEVAN je odprl osmico pri Edvinu v Prebenegu št. 84. Tel. 327-8343914. DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Vsi toplo vabljeni. Tel. 040-299450. DRUŽINA ZAHAR je odprla osmico v Borštu 58. Tel. št.: 348-0925022. PRI STRŠINOVIH na Colu je odprta osmica, tel. 328-5669345. Vljudno vabljeni! V LONJERJU ima Gabrijel osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel.: 338-3976187. V MEDJI VASI št. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. št. 040-208451. V PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmi-co Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943. V SALEŽU sta odprla osmico Sandra in Jožko Škerk. AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.00 »Jurassic World«. ARISTON - 16.30 »E' arrivata mia fi-glia«; 18.45, 21.00 »Diamante nero«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 21.45 »Il fascino indiscreto dell'amore«; 18.00, 20.00 »Parigi a tutti i costi«. FELLINI - 16.00, 17.30 »Albert e il diamante magico«; 19.15 »Le regole del caos«; 21.30 »Youth - La giovinezza«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.10, 19.50, 21.30 »Teneramente folle«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 20.00 »Vulcano - Ixcanul«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »La regola del gioco«; 18.10, 21.40 »Sei vie per Santiago«. KOPER - PLANET TUŠ - 13.40, 16.00, 18.30, 21.00 »Jurski svet«; 15.00, 17.30, 20.00, 22.25 »Jurski svet 3D«; 20.10 »Pobesneli Max«; 18.25, 20.45 »Prava nota 2«; 20.50 »Prelomnica Svetega Andreja«; 14.30, 16.25 »Spuži na suhem 3D«; 15.50, 18.15, 20.40, 22.30 »Vohunka«; 14.20, 16.30, 18.40 »Vrvež v moji glavi«; 13.30, 15.40, 17.45 »Vrvež v moji glavi 3D«; 14.00 »Zvončica in legenda o Nikolizveri«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Suite francese«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.10, 20.10, 22.00 »Fuga in tacchi a spillo«; 19.50, 22.00 »Jurassic World«; Dvorana 2: 16.30, 18.40, 21.20 »Torno in-dietro e cambio vita; 17.00, 19.15, 21.30 »Jurassic World 3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.00, 20.05, 22.45 »Unfriended«; 18.00 »La risposta e nelle stelle«; Dvorana 4: 16.30, 19.45, 22.00 »Fury«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.30, 18.25, 19.10, 21.00, 21.50 »Jurassic World«; 15.30, 18.00, 20.40 »Jurassic World 3D«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Tor-no indietro e cambio vita«; 15.30, 17.20, 19.10 »Albert e il diamante ma-gico«; 17.30, 19.30, 22.00 »La regola del gioco«; 16.25, 19.05, 21.45 »Fury«; 15.50, 21.10 »Tomorrowland - Il mondo di domani«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.15 »Jurassic World«; Dvorana 2: 17.30, 20.10, 22.10 »Torno in-dietro e cambio vita«; Dvorana 3: 18.00, 20.45 »Jurassic World 3D«; Dvorana 4: 17.30 »Albert e il diamante magico«; 20.30 »Fury«; Dvorana 5: 18.10, 20.20, 22.15 »Unfrien-ded«. / Gledališke predstave SVETOIVANSKIH VEČEROV v Boljuncu: Na sporedu v občinskem gledališču: Danes, 20. junija, ob 20.30 »Avia Cirkus« režija A. Corbatto SKD Slovenec (Boršt - Zabrežec) Jutri, 21. junija, ob 20.30 »Burka o jezičnem dohtarju« režija S. Verč SKD Tabor (Opčine) V torek, 23. junija, ob 20.30 na Jami: MPZ Fantje pod latnikom in kres Društvo 'Vaška skupnost Praprot' organizira 20. in 21. junija 2015 41. ŠAGRO VPRAPROTU Danes, 20. junija 2015 ob 15.00: odprtje kioskov ob 16.00: TURNIR V BRIŠKOLI in EX TEMPORE za mladino do 14. leta ob 20.30: ples s skupino 'NE ME JUGAT' S Poslovni oglasi JARKICE RJAVE - MLADE KOKOŠI prodajamo, Ilirska Bistrica Slovenija. Možna dostava. 003865-7145865; 0038641-974092 PRODAJAM GOSTINSKO OPREMO: plinsko peč za pizze, marmorni pult z vitrino, vse malo rabljeno. Tel. 040-226285 PRODAM STANOVANJE ulica Papaveri, Opčine. Tel. 3400503429 IŠČEMO OSEBO ZA DNEVNO VARSTVO starejše osebe. 3206185590 0 Mali oglasi IŠČEM katerokoli zaposlitev. Tel. št.: 388-4740355. NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE med Op- činami in Repnom (4.000 kv.m.) prodam za 22.000 evrov. Tel. št. 3803017723. ODDAJAMO v najem opremljeno stanovanje (pribl. 55 kv. m.) na Proseku s samostojnim ogrevanjem. Tel. 3201509155. PRODAJAM ženske čevlje in škornje od št. 43 do 46. Tel. št.: 335-5283387. PRODAM rabljeno gorsko kolo. Tel. 040-280910 (v večernih urah). PRODAM toyoto verso 2.2, letnik 2006, v dobrem stanju in redno servisirano. Tel. 348-3860072. PRODAMO zazidljivo zemljišče v Bazovici, 2.574 kv.m. Tel. št. 347-3623953. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. TRST Sobota, 20. junija 2015 7 »Z GLASBO V POLETJE« ORKESTRI IN ZBORI GLASBENE MATICE danes ob 20.30 Luteranska cerkev, trg Panfili Vljudno vabljeni! [I] Lekarne M Izleti KRU.T obvešča udeležence skupinskega letovanja v Špadičih pri Poreču, da je odhod avtobusa danes, 20. junija, ob 14.45 iz Sesljana (avtobusna postaja) in ob 15.00 iz Trsta, trg Oberdan (izpred Deželne palače). Prosimo za točnost! LETNIKI 1950 IN 1951 občine Dolina in Vzhodnega ter Zahodnega Krasa organiziramo v soboto, 27. junija, enodnevni izlet v neznano. Priporočamo, da vzamete s sabo telovadne copate. Info in vpis na tel. 3331157815 (Ladi), 347-4434810 (Livio), 339-7064120 (Milan). S KRU.TOM NA EXPO - Nadaljuje se vpisovanje na izlet od 25. do 27. septembra: dvodnevno doživljanje Svetovne razstave, na soboto tudi v večernih urah, ko se vrstijo številne prireditve in koncerti. Tretjega dne sledi voden ogled Bergama. Informacije, program in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, 2. nadstr., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. Ü3 Obvestila Od ponedeljka, 15. do nedelje, 21. junija 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - lungamare Venezia 3 - 040 274998, Nabrežina -040 200121 - sama s predhodnim telefonskim pozivam in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 6, Ul. Stock 9, Ul. Roma 16, Milje - lungomare Venezia 3, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 - 040 364330. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. 9 Šolske vesti SLOV.I.K. - Na www.slovik.org je objavljen razpis za vpis na Multidisci-plinarni program za kakovostno kadrovsko rast v l. 2015/16, ki je namenjen študentom, absolventom in mladim do 27 let. Objavljene so vse informacije v zvezi s programom, vpisnim postopkom in pravili. Dodatna pojasnila na info@slovik.org. Prijave do 15. septembra. JUS TREBČE vabi člane, da se danes, 20. junija, udeležijo rabute za čiščenje območja P'r Kale. Zbirno mesto je P'r Kale ob 14.00. V slučaju slabega vremena bo rabuta v nedeljo, 21. junija, ob isti uri. KD PRIMAVERA - POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - poletni solsticij«, ki bo danes, 20. junija, od 15.00 do 19.00 v prostorih SKD Igo Gruden, Nabrežina 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapevtka dr. Lucia Lo-renzi. Info in prijave na tel. št. 3474437922 ali 334-7520208. MLADINSKI KROŽEK PROSEK KON-TOVEL vabi na šagro do nedelje, 21. junija. Delovali bodo dobro založeni kioski. Večere bodo popestrili ansambli Zvita Feltna, Alter Ego in Domači zvoki. Danes, 20. junija, bo potekal turnir v šahu, z začetkom ob 14. uri. V nedeljo, 21. junija, tekma Sta-ri-Mladi, ki se bo odvijala na Rovni ob 16. uri. SALEŠKA VAŠKA SKUPNOST vabi na krajši pohod v »hribe« danes, 20. junija. Zbirališče ob 18. uri pri »ko-munski štjrni«. VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira 41. šagro v Praprotu danes, 20. in nedeljo, 21. junija: danes turnir v briškoli in ex-tempore ter ples s skupino Ne me jugat; v nedeljo turnir v skrlah za »18. Memorial Radovan Do-ljak«, tekma v košnji, nastop srbske folklorne skupine »Pontes - Mostovi« in ples s skupino Happy day. FOTOVIDEO TRST 80 prireja srečanje z zvezdoslovcem Alešem Ferlugo, ki nam bo razložil kako/kaj/kje/zakaj se fotografira zvezde-luno. Srečanje v Bazovici pri fojbi (cesta SS14 Bazovica - Jezero) v nedeljo, 21. junija, od 21. ure dalje. Prinesite s sabo fotoaparat (reflex ali male), stativ in vse objektive. Pridite, tudi če nimate primerne opreme. V slučaju slabega vremena odpade. Info na www.trst80.com, tel. 329-4128363 (Marko). Vabljeni! KMEČKA ZVEZA TRST obvešča svoje odbornike, da se bosta njen izvršni odbor in glavni svet sestala v ponedeljek, 22. junija, ob 19.30 oz. ob 20.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. KRU.T obvešča, da bodo od 22. junija dalje društveni prostori odprti s poletnim urnikom: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. SKD LIPA - Klekljarska sekcija Ribice obvešča starše otrok, ki so vpisani na klekljarski tečaj, da se kot domenjeno tečaj začenja v ponedeljek, 22. junija, ob 9.00 na sedežu društva. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 22. junija, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju na delavnico svetoivanskih venčkov. V torek, 23. junija, ob 21. uri prireja kres, ki bo »na Kalu« v Šempolaju. SKLAD MITJA ČUK prireja angleško -slovenski teden od 22. do 26. junija, namenjen otrokom od 6 do 10 let. Info na tel. 040-212289, urad@skladmc.org. ZSKD obvešča, da bo tržaški urad v poletnem času, od 22. junija do 28. avgusta vključno, odprt od 9. do 13. ure. ZSŠDI IN JK ČUPA organizirata tedenske jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist namenjeni osnovnošolskim otrokom, ki znajo plavati od 9. do 17. ure. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis AŠD Breg ŠPORTNI PRAZNIK Občinsko središče Silvano Klabjan Dolina V soboto, 20. junija 2015 in v nedeljo, 21. junija 2015 v F.I.V: od 22. do 26. junija; od 29. junija do 3. julija; od 6. do 10. julija; od 13. do 17. julija; od 20. do 24. julija; od 27. do 31. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.0013.00, ob sobotah 16.00-18.00 v tajništvu na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccu-pa.org, www.yccupa.org. SKD F. PREŠEREN vabi na svetoivan-ski kres na Jami v Boljuncu v torek, 23. junija. Kulturni program se bo pričel ob 20.30. Nastopali bodo MoPZ Fantje pod latnikom, sledi nagrajevanje otroškega ex-tempore v organizaciji dekliške Boljunec in prižig kresa. SKD ŠKAMPERLE IN ŠZ BOR vabita na Kresovanje na Stadionu 1. maja v torek, 23. junija: ob 21.00 plesni nastop učencev OŠ Župančič in gojenk šole Daše Grgič, ob 21.30 prižig kresa ob harmoniki Dušana Kovača. SKLAD MITJA ČUK organizira v torek, 23. junija, zvečer tradicionalno kre-sovanje na Opčinah (Pik'lc). Ob priliki nabiramo les za kres. Kdor želi ga lahko prinese na Pik'lc. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 23. junija, pevska vaja ob 20.45. V nedeljo, 28. junija, ob 20. uri v Dolini koncert posvečen 70-letnici osvoboditve. TS 80 vabi na redni občni zbor, ki bo v torek, 23. junija, ob 19.00 v prvem ter ob 20.00 v drugem sklicanju na društvenem sedežu, Ul. S. Giorgio 1. V SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, bomo izdelovali venčke iz Sv. Ivana v torek, 23. junija, od 9. ure dalje. Kdor se srečanja udeleži naj prinese s sabo škarje primerne za cvetje in zelenje. ZCPZ - TRST, ŠSKD TIMAVA in župnija sv. Janeza Krstnika - Štivan vabijo na srečanje ob prazniku sv. Ivana. Pred novo cerkvijo v Štivanu bo v torek, 23. junija, ob 20. uri večer »V siju kresa pojo, pojo zvonovi«. Oblikovali ga bodo pevci, pritrkovalske skupine s Tržaškega ter vibrafonist Lorenzo Dari. Sledilo bo nagrajevanje najboljših sladic v fari ter kresovanje. BOLJUNSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabi na praznovanje svojega farnega zavetnika sv. Janeza Krstnika v sredo, 24. junija. Ob 20. uri bo slovesna sv. maša, ki jo bo daroval škofov vikar g. Anton Bedenčič s svojimi sobrati. Po maši sledi družabno srečanje s pokušnjo domačih dobrot. SLOVENSKA SKUPNOST vabi na okroglo mizo v Prosvetni dom na Op-čine v četrtek, 25. junija, ob 20. uri na temo: Reforma javnih uprav in slovenska narodna skupnost v FJK. SKP IN SIK vabita v petek, 26. in soboto, 27. junija, v Ljudski dom v Pod-lonjer na Rdeči praznik. AŠD VESNA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v soboto, 27. junija, ob 18.30 v drugem sklicanju v dvorani Ljudskega doma v Križu. EKOLOŠKA SOBOTA - AcegasAp-sAmga in Rajonski svet za Zahodni Kras prirejata zbiranje kosovnih odpadkov (kot npr. pohištvo, žimnice, obešalniki, železni predmeti, hladilniki, pralni stroji, računalniki, uporabljena olja, pnevmatike, okenska stekla, idr.) v soboto, 27. junija, od 10. do 18. ure na sedežu civilne zaščite v Križu. KD FERRIZ OLIVARES in Umetniška šola UNINT prirejata »Trst en plein air - Pejsaž« tečaj slikanja z akvareli 27. in 28. junija. Urnik: 9.00-12.00 in 15.30-18.30. Info na tel. 040-9882109 ali 338-3476253. SKD PRIMORSKO iz Mačkolj in TD Porton iz Zazida vljudno vabita na tradicionalni Pohod na Lipnik. Zbor izletnikov v nedeljo, 28. junija, v Za-zidu ob 8.00 ob športni ploščadi. Odhod ob 8.30. Po vrnitvi je predvidena družabnost ob prigrizku in domači kapljici. JUTRANJA TELOVADBA - Zdrava hrbtenica in posturalna vadba pri SKD F. Prešeren v Boljuncu: vadite-ljica Sandra sporoča, da bo telovadba v juliju potekala ob torkih z začetkom ob 8. uri v društveni dvorani občinskega gledališča. Vabljeni vsi zainteresirani. POLETNI CENTER pri Skladu Mitja Čuk: od 6. do 10. julija teden zabave z Mašo in medvedkom ter od 13. do 17. julija teden prijateljstva z ovčko Shaun. Vpisi na Proseški ul. 131, Opčine. Tel. 040-212289, urad@skladmc.org. ZSŠDI IN JK ČUPA organizirata za srednješolce celotedenske tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic od 13. do 18. ure: tečaj »Zabave na morju« od 6. do 10. julija in od 13. do 17. julija; tečaj na jadralnih deskah od 20. do 24. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.0013.00, ob sobotah 16.00-18.00 v tajništvu na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccu-pa.org, www.yccupa.org. KK BOR IN ZSŠDI organizirata celodnevni košarkarski kamp na Stadionu 1. maja, namenjen deklicam in dečkom od 6 do 12 let, od ponedeljka, 31. avgusta do petka, 4. septembra. Info in vpis na tel. 340-6445370 (Karin Malalan), karinmalalan@gmail.com. PLESNE DELAVNICE za mlade, v organizaciji ZSKD, bodo od 7. do 9. septembra v Prosvetnem domu na Op-činah. Prijave in info na tel. št. 040635626 ali info@zskd.eu. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da bo v kratkem začela redne izkope posmrtnih ostankov iz desetletnih grobov na polju B občinskega pokopališča v Sesljanu in polju D občinskega pokopališča v Devinu. Kdor želi shraniti oz. premestiti drugam posmrtne ostanke svojcev, naj se najkasneje do 30. novembra zglasi pri občinski Davčni službi in službi za storitve na ozemlju, v Nabrežini Kamnolomih 25, ki je na razpolago vsak dan od 10.00 do 12.00 ali na tel. št. 040-2017310. Prireditve AVIACIRKUS - SKD F. Prešeren in SKD Slovenec vabita, v sklopu svetoivan-skih večerov, danes, 20. junija, ob 20.30 na ogled gledališke predstave v občinsko gledališče v Boljuncu. Režija A. Corbatto. GLASBENA MATICA vabi na koncert »Z glasbo v poletje«, ki bo danes, 20. junija, ob 20.30 v Luteranski cerkvi v Trstu, Trg Panfili. Nastopajo orkestri in zbori Glasbene matice. BURKA O JEZIČNEM DOHTARJU -SKD F. Prešeren in SKD Tabor, v sklopu svetoivanskih večerov, vabita v nedeljo, 21. junija, ob 20.30 na ogled gledališke predstave v občinsko gledališče v Boljuncu. Režija Sergej Verč. KRIŠKI TEDEN 2015 v priredbi SKD Vesna: v nedeljo, 21. junija, Flamen-ko pod zvezdami. Prireditev bo v Domu A. Sirka ob 21. uri. V torek, 23. junija, »pri Procesji« kres s Kraškimi ovčarji. SDD JAKA ŠTOKA - osnovnošolska skupina vabi v nedeljo, 21. junija, ob 19. uri v Kulturni dom Prosek-Kon-tovel na premiero igre »Pepelkin čevelj« po motivih Olge Pavšič, režija Kim Furlan in Tina Renar. ŽUPNIJSKA SKUPNOST IN SLOMŠKOVO DRUŠTVO vabita na teden kriških zavetnikov: ponedeljek, 22. junija, otvoritev likovne razstave »Morje, Križ in rože« umetnika Mirka Dou-šaka ob 20. uri v Slomškovem domu; torek, 23. junija, delavnica svetoivan-skih venčkov ob 16. uri v Slomškovem domu; nedelja, 28. junija, zunanja slo- vesnost sv. Petra in Pavla ob 10. uri v župnijski cerkvi. SKUPINA 35-55 vabi na dobrodelni večer za žrtve katastrofalnega potresa v Nepalu, ki bo v četrtek, 25. junija, ob 20.30 na dvorišču društvenega bara n' G'rici: otvoritev fotografske razstave in potopisno predavanje Sonje Gre-gori »Nepal - dežela visokih gora, templjev in prijaznih ljudi«. ZCPZ - TRST IN ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. vabita na zaključni nastop gojencev orgelskega tečaja, ki ga je vodil prof. Matej Lazar, v petek, 26. junija, ob 20. uri v župnijski cerkvi na Opčinah. S pesmijo bo sodeloval tudi ŽePZ Prosek-Kontovel pod vodstvom Marka Štoke. FOTOVIDEO TS 80 vabi na ogled razstave Radivoja Mosettija »Kraška oh-cet« v piceriji pred cerkvijo na Opči-nah, Proseška ul. 35. FOTOVIDEO TS vabi na ogled fotografske razstave Miloša Zidariča v prostorih gostilne v centru Zgonika in Nataše Peric v Ljudskem domu v Križu. RAZSTAVA O GABROVCU v predvojnih, medvojnih in povojnih letih je odprta v društveni gostilni v Gabrovcu do konca meseca. NA ŽUPANSTVU V ZGONIKU razstavlja svoje mandale Tanja Kralj. Urnik: od ponedeljka do petka 9-13, ponedeljek in sreda 15-17. Vabljeni k ogledu do 3. julija. V NARODNI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI, Ul. sv. Frančiška 20, je do konca poletja na ogled razstava fotografij Valentine Cunja Nudanima. Urnik: ponedeljek - petek, 10.00-18.00. Prispevki Popravek: V spomin na Žarka Sossija darujejo bivši Vilmini kolegi Društvene prodajalne na Opčinah 210,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na dragega Stanota Skabar-ja darujejo Stelio, Janko in Silva 30,00 evrov za Pokrajinsko združenje sorodnikov duševno prizadetih -A.FA.SO.P. V spomin na Renata Gombača darujejo sošolci ob priliki 35. obletnice mature 75,00 evrov za SKD Lonjer - Ka-tinara. V počastitev spomina Zarkota Sosiča daruje Mira Crovatin 15,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na očeta daruje Anica Daneu 40,00 evrov za MoPZ Tabor, 30,00 evrov za SKD Tabor in 30,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opčinah. Namesto cvetja na grob Živka Lupin-ca darujeta Marinka in Sergio 20,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na drago Marijo Puntar daruje družina Zorn 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob 5. obletnici smrti očeta Maksa daruje Dragica 50,00 evrov za AŠZ Sloga - Planinski odsek. V spomin na cenjenega prijatelja Pepi-ja Škerka darujeta Vera in Aljoša 50,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo. 20.6.2013 20.6.2015 Livio Ciocchi Nihče ne more te nadomestiti, nikoli te ne bomo nehali ljubiti. Družina Pogrebno podjetje Alabarda 8 Sobota, 20. junija 2015 TRST / BARKOVLJE - Interkulturni projekt osnovne šole F. S. Finžgar Narodna raznolikost kot učna izkušnja V Trstu so učilnice raznolike bolj kot kjer koli drugje. Učenci se razlikujejo zlasti po jezikih, ki jih govorijo. Pa ne samo po slovenskem in italijanskem jeziku. V učilnicah je slišati tudi druge jezike, ki so lahko idealna obogatitev rednega učnega programa. Jezikovno raznolikost je v korist otrok izkoristila učiteljica Erika Kraljič, ki je v preteklem šolskem letu učila drugo-šolčke barkovljanske osnovne šole Fran Saleški Finžgar. V tem razredu so namreč poleg slovenskih in italijanskih otrok tudi otroci drugih narodnosti; dva otroka imata po enega od staršev z Nizozemske, en otrok pa ima oba starša iz Bolgarije. To narodno raznolikost je učiteljica Erika Kraljič izkoristila kot vir in učno izkušnjo. V šolskem letu, ki se je pravkar končalo, so učenci spoznali pojem interkulturnost, ki ni sopomenka multikulturnosti. Interkulturnost namreč pomeni sodelovanje oz. interakcijo med različnimi kulturami. V okviru tega načela so otroci v pravkar končanem šolskem letu spoznavali nacionalno identiteto svojih dveh nizozemskih sošolcev. S pomočjo mamice Ma-ayke Commandeur in očka Christiana Kitsa Nieuwenkampa (foto: učenci skupaj z učiteljico in staršema, ki sta vodila delavnico), ki sta skozi celotno šolsko leto bila ambasadorja medkulturnega dialoga, so drugošolčki spoznavali tradicionalne nizozemske jedi in igre. Otroci so izvedeli, da je med nizozemskimi otroci zelo priljubljena igra »koek-happen«; igra, pri kateri otroci z zaprtimi očmi z usti lovijo določen predmet. Od športov so pobliže spoznali osred- nji nizozemski šport - drsanje (schatats). V okviru posebne delavnice pa so izdelali mlin na veter. Kot zanimivost naj povemo, da je material za mlin, brošure, obeske ... šolarjem na razpolago dalo Veleposlaništvo kraljevine Nizozemske v Sloveniji. Učenci so spoznali so tudi znane nizozemske specialitete, še posebej tiste za otroke, med katere sodijo rženi kolački z začimbami (ontbijt-koek), tanki vaflji (stroopwafel), mini palačinke (poffertjes), holandski sir, kiki-rikijevo maslo (pindakaas) ... Seveda pa ni šlo brez spoznavanja nizozemskega jezika; barkovljanski drugošolčki so obravnavali osnovno besedišče nizozemskega jezika. V prihodnjem šolskem letu bodo učne ure obogatene z novo snovjo; otroci bodo pobliže spoznali kulturo in na- vade sošolca, čigar oba starša prihajata iz Bolgarije. S tem se bo nadaljeval medkulturni dialog med učenci različnih narodnih pripadnosti, ki se bodo na ta način med drugim naučili sprejemati in razumevati kulturne raznolikosti. Ob koncu naj omenimo še deželni projekt Dober dan prijatelji, v okviru katerega so barkovljanski drugošolč-ki v preteklem šolskem letu gostili učence 2. C razreda OŠ Filzi Grego in učiteljico Susanna Zecchin in jim predstavili slovenski jezik in kulturo. Skupaj so preživeli čudovito jutro v prijateljskem duhu, plesali ljudske plese, peli v več jezikih, se igrali ... V prihodnjem šolskem letu pa bodo svojim sovrstnikom barkovljanski šolarji vrnili obisk in dokazali, da morajo kulturni konflikti ostati stvar preteklosti. (sč) SV. IVAN - Dijaki NSŠ Sv. Cirila in Metoda Izšel je bogat Adrenalin 2015 Nadebudni novinarji 3. razreda nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu smo pripravili letošnjo številko šolskega časopisa Adrenalin v nakladi 110 izvodov. V uvodniku smo napisali, da so tri leta na tej šoli minila res hitro, kar pomeni, da smo se imeli zelo lepo. Povezali smo se, spoprijateljili in postali lepa skupina. Prav gotovo v bodoče se bomo še družili in skupaj obujali spomine na šolo. Tudi letos smo bili deležni najrazličnejših pobud. Med tradicionalne spadajo zimovanje za prvi razred, šolske prireditve, poučne ekskurzije in predavanja o raznih aktualnih temah (odvisnosti, pravilna prehrana, nevarnosti na spletu ...). Med vsemi pa izstopa poučni izlet v Frankfurt na Musik Messe, z ogledom Salzburga, Munchna in taborišča v kraju Dachau ter zeleni teden v Bohinju samo za 3. razred. Pobude so bile tako številne, da o vseh - odkrito - nismo utegnili pripraviti poročila. Za naše bralce (sošolce, starše, nonote ... ) smo se res potrudili in oblikovali prispevke v zvezi z glasbenim udejstvovanjem, bolj podrobno o sodelovanju z Deželnim sedežem RAI in projektu Mladi Val. Pripravili smo intervju s profesorico Aleksandro Pertot in anketo v zvezi s poezijo. Letos so se pri nas oglasili tudi osnovnošolci s Katinare in objavili smo njihove izvirne pesmice in Adrenalin Vij--' nk: '■-k>+.J ¿L HHiTSI* jJ(H+ 3y i ml j m '■V.-k-Jj spremne risbe. Ne manjkajo sveži recepti, izvirna srhljiva zgodba nadebudne Jodie Sturman, učenke 2. razreda, in rubrika kratke.cm. Na voljo sta še horoskop in samospozna-vni test. Za naslovno stran je poskrbela Rebecca Ambrosini. O naših pobudah je redno poročal tudi Primorski dnevnik, katerega uredništvo smo obiskali tik pred koncem šolskega leta. Za pozornost, ki ste nam jo posvetili, in še posebej odgovornemu uredniku Dušanu Udoviču se prav lepo zahvaljujemo. Učenci 3. razreda DOLINA - Združenje Terrasophia V poletnem centru spoznavajo naravo BARKOVLJE - Zaključna prireditev Z novimi in ljudskimi pesmimi prijateljem v slovo Združenje Terrasophia že tretje leto zapored organizira v Dolini poletni center za otroke od 3 do 12 let, ki se je začel 15. junija in bo trajal do 4. septembra. Glavna tema letošnje izvedbe Poletnega časa bo narava. Z raznovrstnimi igrami, zgodbami, gradbi-li, risbami in izleti bodo odkrivali štiri temeljne elemente narave, in sicer vodo, ogenj, zrak in zemljo. Prekrasno in čudovito okolje jih bo vodilo k raznim odkrivanjem. Vezna nit bo kot vedno spoštovanje dvojezičnosti, ki je značilna za to ozemlje. Dolinska občina je združenju dala na razpolago prostore in vrt osnovne šole Prežihov Voranc v Dolini, kjer se bodo lahko hladili v senci in osvežili v lepih bazenih. Organizacijska ekipa Poletnega časa obvešča, da so še prosta mesta in se obenem iskreno zahvaljuje občinski odbornici Franki Žerjal in Massimu Veroneseju za razpoložljivost in pozornost. Otroci so prepevali stare in nove pesmi fotodamj@n Od šolskega leta so se poslovili tudi malčki, ki obiskujejo barkovljanski vrtec. Pisana skupinica otrok je pred dnevi nastopila v barkovljanskem društvu, kjer so se izkazali kot odlični pevci. Rdeča nit letošnje zaključne prireditve, ki je bila tudi polna deklamacij in plesa, je bila predstavitev življenja nekoč in danes. Tako je bil zasnovan tudi venček pesmi, ki je zaobjel tako slovenske narodne pesmi, kot so Rdeče češnje rada jem, Na kmetiji, Prišel je ci-ganček, kakor tudi novejše pesmice, med katerimi je največji aplavz požela pesmica Čarovnica Mica. Otroke je na harmoniki spremljal Štefan Bembi. Z zaključno-poslovilno pesmijo »Mi smo minimaturanti« pa so se od vrtca in prijateljev poslovili bodoči prvošolčki. Urbane animacije Včeraj so se začele pobude v sklopu projekta Pisus Animazione urbana, ki ga ponuja Občina Trst v sodelovanju z Deželo FJK. Bogat spored animacij v urbanem okolju se bo nadaljeval do 11. julija, in sicer na območju starega mesta: letos bo na vrsti 50 dogodkov, v treh letih naj bi jih predstavili 100, namenjeni pa so otrokom, turistom in vsem občanom. Pri pobudi sodelujejo razna društva, cilj pa je spodbujati tako zabavo kot razmislek o tem mestu ter o njegovih kulturnih vsebinah. Mehurčki v parku V Miramaru bo danes na sporedu 12. pobuda Mehurčki v parku (Bolle in parco), ki je namenjena otrokom od 8. do 14. leta starosti. Krožek potapljačev (v sodelovanju z miramarskim morskim parkom in Pokrajino Trst) že od leta 2004 ponuja otrokom možnost, da se skupaj s potapljači in starši potopijo v morje in občudujejo morsko življenje. Obvezna je včlanitev v krožek, ogledi bodo potekali vsake pol ure med 9. in 12. uro. Kraški muzikanti v Mavhinjah V torek je otroke mavhinjske-ga vrtca obiskal ansambel Kraški muzikanti. Otrokom so pokazali harmoniko, kitaro in trobento, malčki so radovedno poslušali in nato tudi poskusili zaigrati na instrumente. Kraški muzikanti so nato zaigrali in z otroki veselo zapeli. Otroci so plesali valček, polko, rock'n roll, makareno in se zabavali. Jutro je hitro minilo, otroci bodo gotovo ohranili ta prijeten dan v lepem spominu. / TRST Nedelja, 21. junija 2015 9 IZLET - Dijaki J. Stefana pri uglednih slovenskih podjetnikih Dijaki spoznavali lepote in dobrote očarljivih Goriških Brd Stara celina se že vrsto let sooča s hudo družbeno-ekonomsko krizo, kjer izstopajo visoka brezposelnost, socialna in finančna stiska ter pomanjkanje vrednot. Veča se razkol med družbenimi sloji, podku-povalne afere so na dnevnem redu, socialna neenakost in nemoč politike je vse bolj očitna. V času pametnih telefonov, interneta in virtualne realnosti, kjer te računalnik s preprostim klikom v trenutku popelje na vse konce sveta, je skoraj nemogoče dopovedati mladostnikom, da vsak dosežek terja veliko znanja. Vlagati je treba veliko energij in časa ter graditi lastno življenje na trdnih temeljih neomajnih življenjskih vrednot. Pri posredovanju znanja in oblikovanja različnih kompetenc in veščin, predvsem pa pri poklicnem izobraževanju mladega »Človeka«, imata družina in šola pomembno vlogo. V tem zgodovinskem trenutku čaka mlade marsikateri izziv na delovnem področju. Od njih se zahteva veliko specifičnega znanja, ki pa mora biti na zelo visokem nivoju. Kemijsko-biološki oddelek zavoda J.Stefana si je pred dvema letoma z večletnim projektom zastavil cilj spoznavanja gospodarskih realnosti ne samo našega teritorija, ampak tudi drugih evropskih dežel s podobno ekononomsko stvarnostjo oz. potencialom. Naša dežela je prepoznavna po olj-karstvu in vinogradništvu, zato smo se letos osredotočili na ti dve panogi, ki sta za naše kraje razpoznavni. Začeli smo z iskanjem uveljavljenih podjetnikov, ki bi nas sprejeli in nam nudili vpogled v svoje delovno okolje. Potrebnih je bilo nekaj klicev h I 1 9 Û čitev ne samo njegovih želja, ampak tudi njegovih sanj, saj danes Subida pooseblja veliko več od tega, kar si je sam lahko le mislil in želel. Postala je sinonim zelo kakovostne in priljubljene restavracije, prijetne in tople gostilne ter kraja, kjer lahko v zelo lepo urejenih hišicah preživiš trenutke oddiha v skoraj neokrnjeni naravi. Joškov sin Mitja, priznani sommelier, ki je pri svojih rosnih 22 letih prepotoval že pol sveta, a ne »za špas«, kot je sam dejal, ampak za posel in študij, je ravno tako kot njegov oče pritegnil dijake s svojim pripovedovanjem. Sprva jih je pospremil v kislo klet, kot jo sam imenuje, kjer jim je opisal postopke pridelovanja kisa na neobičajen način, in sicer iz grozdja in ne iz vina. V Italiji in v svetu se s tem načinom pridobivanja ukvarja zelo malo podjetnikov. Ti proizvajajo zelo kakovostni žlahtni kis. Izvedeli smo, da je še danes pridelava kisa precej empirična in če se namnožijo nezaže- in več mejlov in končno smo dobili pozitivne odgovore. Odzvala sta se gospoda Joško Sirk in Joško Gravner ter gospod Matijaž Terčič. Tako smo se pred časom podali na celodnevno ekskurzijo v Goriška Brda, očarljivo pokrajino, od koder seže pogled do Julijcev in vse do morja. Omenjeni podjetniki predstavljajo zelo uveljavljene in priznane pridelovalce ter gospodarstvenike na lokalnem in v svetovnem merilu. Želeli smo, da bi naši dijaki spoznali njihove visoko kakovostne pridelke in tehnologijo, ki je za tem, a tudi njihovo prehojeno pot od prvih začetkov do danes. Našo pozornost smo namenili predvsem osebam, ki so s svojim trdim delom, požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in predvsem z ljubeznijo do svoje zgodovine, do svojih ljudi, do svoje zemlje in svojega jezika dosegli raven, ki ni vsem dana. Ime gospoda Sirka tvori neločljiv binom s pojmom domačije Subida, gospod Gravner slovi v svetu visokokakovostnih vin, gospod Terčič pa se s svojim pridelkom polnopravno kosa na še kako krutem tržišču pridelovalcev vin. Našim dijakom je gospod Sirk najprej opisal svojo zgodovino in kraj, v katerem živi in dela, ter pot, ki ga je peljala v uresni- ljene bakterijske vrste, ki so odgovorne za ocetnokislinsko vrenje, je potrebno odvreči celotno produkcijo in celo zamenjati sode. Mitja se ni osredotočil le na pridelovanje kisa, te v kuhinji nenadomestljive sestavine. Skupaj z družino skrbi tudi za promocijo Subide v svetu. Dijakom je pripovedoval o svojih izkušnjah in doživetjih v znanih restavracijah v New Yorku in drugih ameriških mestih ter v prostranih vinogradih in kleteh Južne Afrike, Nove Zelandije in še marsikje. Skratka, omamil jih je, v dobrem pomenu besede, in jim dal razumeti, kako ti lahko sanje, delo in vztrajnost že v mladih letih pomagajo pri doseganju visokih ciljev. Ob koncu vodenega obiska in strokovnega predavanja nam je družina Sirk pripravila tako presenečenje, da smo kar ostrmeli. Pripravili so nam izjemno polento (pravo!!), skuhano v bakrenem kotlu na ognjišču, s čudovitimi siri in salamo, da o rižoti s šparglji in sladoledu sploh ne govorimo. Kosilo je bilo nepozabno, za kar smo jim zelo hvaležni. Nato smo se odpravili na Oslavje h gospodu Gravnerju, pravemu asu v svetu visokokakovostnega italijanskega vina. Ogled smo pričeli v vinogradu, kjer nas je spremljala zelo prijazna Gravnerje- va hčerka Mateja in nam obrazložila, da obrezujejo trte tako, da vsaka rastlina obrodi le od400 do 600 gramov grozdja, kar je predpostavka za visoko kakovostno vino. Pridelovanje je pri njih biodinamično, kar pomeni, da človek skuša delovati v sozvočju z naravo in njenimi zakonitostmi. Pri gojenju vinske trte ne uporabljajo škodjivih kemičnih sredstev in so pozorni na ravnotežje ekosistemov, saj so z umetnimi gnezdi in kalom privabili ptiče, ki že dolgo niso več gnezdili v teh krajih in tako ustvarili življenjske pogoje za biološke združbe, ki niso bile več sestavni del teritorija. Sledil je ogled izjemne kleti, v kateri ni sodov, ampak so v teren postavljene am-fore, ki v glavnem prihajajo iz Gruzije. Gospod Gravner se je namreč v 90. letih odločil za ta starodavni sistem kletarjenja, s katerim je potrebno za steklenico vina počakati sedem let. Amfore so v stiku z domačo zemljo, ki obdrži naravno klimatizacijo, ki je potrebna za fermentacijo kvasovk. Gravnerjeva produkcija je v glavnem osredotočena na rebulo. Eden izmed Gravner-jevih ciljev je bil namreč tudi ta, da v največji meri ovrednoti sveži in sadni vonj, harmonijo kislin in živahnost in pitnost te značilne avtohtone vrste. Tudi ta poteza dokazuje, kako je Gravner vezan na domači kraj, tradicije in stare načine kletarjenja, ki ga je povzdignil na svetovno raven. Da se lahko odločaš za drzne korake in edinstvene projekte, moraš biti močna osebnost: sprejeti moraš tudi neuspehe in imeti pred sabo točno določen cilj. Gravner gotovo spada v to kategorijo podjetnikov in že njegov stisk roke pove, kako je oseba, ki stoji pred tabo, odločna in pokončna. Naša zadnja etapa je bila klet gospoda Matijaža Terčiča, ki se je odločil za drugačen način gojenja in proizvodnje briškega vina. Že po prvih uvodnih besedah nam je bilo jasno, da je tudi ta uspešni vinogradnik tesno povezan z rodno zemljo in da jo želi globoko spoznati tudi z naravoslovnega, pedo-klimatskega in agronomskega vidika. Izčrpno nam je orisal vso tehnologijo, ki jo uporablja pri proizvodnji v glavnem belih vin, kot so rebula, chardon-nay, sivi in beli pinot, sauvignon, in drugih. Skupaj z ženo nas je vodil skozi vse faze proizvodnje vina v moderno zasnovani tro-nadstropni kleti. Ob koncu zanimivega in poučnega ogleda smo si samo profesorji končno lahko privoščili kapljico žlahtnega vina, saj nam je gospod Terčič ponudil strnjeno lekcijo o degustaciji. Proti domu smo se odpravili prepojeni z lepotami kraja in nepozabnimi občutki ter z novimi, poglobljenimi informacijami o vinogradništvu. Srečo smo imeli, da smo spoznali tri gospodarstvenike, ki jih združuje srčni pristop do svojega domačega kraja in do svoje stroke. Hvala vam, gospodje Sirk, Gravner in Terčič, da ste si vzeli čas in nam in našim dijakom približali ta mikavni in opojni svet vina. Katja Pasarit NABREŽINA - Združenje staršev OŠ V. Šček Cela vrsta izletov po vaseh in v naravo Ob zaključku šolskega leta si je Združenje staršev Osnovne šole Virgil Šček v Nabrežini že spet zavihalo rokave in ponovno priredilo nekaj srečanj in dejavnosti v podporo in veselje družinam otrok, ki obiskujejo slovensko osnovno šolo. Že drugo leto zapored se je Združenje odločilo, da bo tradicionalni spomladanski izlet organiziralo v domačih krajih, ki so nam večkrat bolj neznani kot pa oddaljeni. Letos so odbornice zaprosile za pomoč gozdne čuvaje združenja WWF, s katerimi so se otroci in starši odpravili v dveh ločenih skupinah in z različnimi oblikami dejavnosti na krajši sprehod v okolico slovenske vasi na robu tržaške pokrajine, in sicer v Medjo vas, v soboto, 6. junija. Po zbiranju pri domačem vodnjaku na glavnem trgu (na sliki) se je skupina petdesetih udeležencev razdelila v dve skupini: otroci so se v spremstvu vodičke Tadeje odpravili po bližnjih gozdnih poteh, opazovali živali, ki prebivajo na kraški gmajni, izdelali obeske iz naravnih elementov in spoznavali značilnosti kraške pokrajine. Njihovi starši pa so odšli na daljši sprehod do Ko-hišča in na poti opazovali tako floro kot favno, saj se na območju Medjevasi zanimivo spajata bolj mediteranska vegetacija s tisto bolj celinsko. A dejavnosti ni bilo konec. Odbor Združenja si je namreč že sredi leta zamislil, da bi v prostorih osnovne šole priredil poletni center, namenjen samo otrokom, ki obiskujejo osnovno šolo. V dveh tednih junija bo tako poletni center obiskovalo približno polovica otrok osnovne šole, ki se bodo v spremstvu dveh simpatičnih in zanesljivih vzgojiteljev Ambroža Peterlina in Tajde Milič preizkusili v različnih športnih panogah, se urili v ročnih spretnostih, odšli na izlete v naravo, ter, če bo vreme dovoljevalo, tudi na morje v bližnji Sesljanski zaliv. Ob dejavnostih na šoli pa se otroci odpravljajo tudi po vasi, saj imajo na razpolago igrišče bližnje srednje šole Iga Grudna, kosijo v pivnici Bunker ter uporabljajo tudi športno igrišče ŠD Sokol. V torek, 16. junija, je tako že bil na vrsti prvi celodnevni izlet v Štivan, na katerem so s pomočjo izurjenih vodičev WWF odkrivali skrivnostno območje izvira in izliva Timave, v drugem tednu pa bo na vrsti Miramarski park s prikazom obmorskega in podvodnega življenja. (cer) BAZOVICA - Zaključna prireditev Gusarji v otroškem vrtcu Ubalda Vrabca Malčki otroškega vrtca Ubalda Vrabca iz Bazovice so se prejšnji petek slavnostno poslovili od letošnjega šolskega leta. V vrtcu so pripravili pravo gusarsko zabavo z bogato scenografijo in kostumi. Mali gusarji so priredili mali mu- zikal, s petjem in plesi so prepluli polovico sveta, dokler niso prišli do Južne Amerike, kjer so morali na skrivnost- nem otroku najti skriti zaklad. Zaklad je bil pravi, saj so morali otroci, ki letos zapuščajo vrtec, s pomočjo svojih staršev najti v zunanjih prostorih vrtca vsak svoj nahrbtnik, v katerem jih je čakala diploma v slovo od otroškega vrtca. Prireditev je odlično uspela, vsi otroci so se lepo izkazali pred številčno publiko staršev, nonotov in prijateljev. 10 Sobota, 20. junija 2015 KULTURA / SLOVENSKA OBALA - Deset dni zanimivih gledaliških dogodkov Drevi se začenja Primorski poletni festival V Kopru slovesno odprtje in drama Krči s Pio Zemljič Drevi se bo ob 21. uri z otvoritveno slovesnostjo v dvorani sv. Frančiška v Kopru začel 22. Primorski poletni festival, med katerim se bo v različnih krajih slovenske obale do 30. junija zvrstilo več zanimivih gledaliških dogodkov, letos z močnim poudarkom na plesu. Prireditev in prve predstave so prireditelji predstavili na novinarski konferenci, ki je bila včeraj, petek dopoldne, v Gledališču Koper. Primorski poletni festival je pomemben in dragocen; preživel je v skrajno neugodnih razmerah za takšne projekte v času, ko se še zmeraj upra-vičuje varčevanje - slavna austerity - ki ga zahteva politika, in ko je državna kulturna politika zelo neuravnotežena in krivična do obrobja, kot da bi pozabili, da smo lahko tukaj, na meji, okno v svet, izložba najboljšega, kar je bilo narejeno v Sloveniji, kot je za naš dnevnik izjavila Neva Zajc, predsednica Društva Primorski poletni festival, ki je bila tudi med njegovimi najbolj neutrudnimi ustanovitelji. Letošnje smernice festivala najbolje označujejo besede skrivnosti, lepota in svo- Neva Zajc boda, kot je direktorica Gledališča Koper Katja Pegan pojasnila na začetku tiskovne konference, med katero so orisali kratko zgodovino festivala, o kateri bo čez teden izšla zanimiva knjižica, in so posebej spregovorili o prvih treh predstavah na sporedu. Po slovesnem odprtjuu bo Slovensko ljudsko gledališče Celje uprizorilo dramo Krči sodobnega britanskega dramatika Mikea Bartletta: delo, ki sta ga predstavili ena dveh nastopajočih igralk, Pia Zemljič, letošnja nagrajenka Prešernovega sklada, in umetniška vodja SLG Celje mag. Tina Kosi, s pretresljivo pronicljivostjo načenja temo kratenja svobode na delovnem mestu. V nedeljo, 21. junija, bo v Gledališču Koper ob 21. uri na sporedu plesna predstava Pozor hud ples 2: vrnitev legend Zavoda EN-KNAP, ki pregledno prikazuje zgodovino sodobnega plesa ter se razvija v pravo plesno in akcijsko pustolovščino; predstavil jo je avtor koncepta in režiser Iztok Kovač. Istega večera ob 21.30 bo v izolskem Parku Arrignoni na sporedu uspešnica Sljehernik Iztoka Mlakarja. V ponedeljek, 22. junija, bo v Vrtu Pokrajinskega muzeja Koper na sporedu Sulla difficolta di dire la verita, koncertno branje Brechtovega še vedno aktualnega literarno-političnega eseja iz leta 1934 Pet težav pri pisanju resnice; projekt skupine ErosAntEros, ki deluje v Italiji večinoma na območju Ravenne, sta ustvarila Davide Sacco za live electronics in režijo in igralka Agata Tomšič, ki je doma iz Izole in je zato še posebej srečna zaradi tukajšnjega nastopa. V torek, 23. junija, bo na sedežu Vinakoper ob 21.00 na sporedu nadvse uspešna monokomedija Bužec on, bužca jaz s Sašo Pavček, in ob 21.30 na Martičevem trgu v Kopru produkcija Bitef teatra Življenje se ustavi, življenje gre naprej Filipa Vu-joševica. (bov) Prizor iz uvodne predstave Krči uros hočevar Tržaška bela noč knjige in branja bo tudi slovenska V Trst se vrača velika bela noč knjige in branja Letti di notti. Pobuda, ki je nastala leta 2012 po zamisli založbe Marcos y Marcos, bo po vsej Italiji na predvečer prvega (koledarskega) poletnega dne združila najrazličnejše ljubitelje knjig. Na sporedu bo okrog 400 dogodkov, v parkih, knjigarnah, knjižnicah, v središču katerih bodo izključno bralci in njihove najljubše knjige. V Trstu se bodo ljubitelji zgodb zbrali danes ob 21. uri pred knjigarno In der Tat v Ulici Diaz 22; med organizatorji dogodka je tudi Slovenski klub. Ambasadorji zgodb bodo najprej prebrali nekaj odlomkov iz knjige pravljic Dormi tranquillo, piccolo coniglio. Corrado Premuda bo predstavil knjigo Un pittore di nome Leonor, posvečeno tržaški slikarki Leonor Fini. Chiara Gelmini bo prebrala kratko zgodbo Guya de Maupas-santa. Tatjana Rojc bo predstavila nekaj pesmi iz antologije Miroslava Košute La ragazza dal fiore pervinca ter iz knjige Cosi ho vissuto - Biografia di un secolo, ki jo je napisala z Borisom Pahorjem. Nočno branje bodo z izborom poezije in proze zaključili člani in članice tržaškega PEN kluba. TRST - Še nekaj dni na ogled v palači Costanzi Tržaški bienale z umetniki iz štirih držav V občinski dvorani Veruda tržaške palače Costanzi si lahko do 23. junija ogledamo skupinsko mednarodno razstavo 13. Tržaški bienale prijateljstva in miru (fotoDamj@n). Razstava se deli na tri sklope: izbor sodobnih tržaških ustvarjalcev, dela umetnikov iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije, med katerimi so številni italijanski ustvarjalci, ki živijo v tujini, ter samostojna razstava Giorgia Celibertija, letošnjega nagrajenca. Pobudnik je že preko dvajset let kulturno društvo BGA La Biennale Giuliana dArte, s pokroviteljstvom Dežele Furlanije-Julijske krajine, kustos Lui-gi Patacco je v sodelovanju z umetnostnim kritikom Sergiom Brossijem in referenti posameznih sodelujočih držav povabil umetnike iz Trsta k sodelovanju: Fabio Visentin je opravil izbor za Hrvaško, Jasmina Opeka za Slovenijo ter Larissa Tomasetti za Avstrijo. Na razstavi sodeluje preko 60 umetnikov pretežno starejše generacije, ki izhajajo iz dokaj različnih izkušenj in se tudi izrazno zelo razlikujejo. Mediji, ki se jih poslužujejo, so tradicionalni, pretežno gre za slikarska dela na platnu, mozaik, nekaj je grafik in kipov ali kombiniranih tehnik. Ko gledalec vstopi v razstavišče, se znajde pred prenatrpanim prostorom z likovnimi deli, ki so obešena brez specifičnih kriterijev, kar deluje precej moteče predvsem zaradi močnega likovnega naboja posameznih del in velikih stilnih razlik. Od realističnih do surrealističnih motivov vse do abstrahiranih kompozicij, fotografskih predlog ali prehodno materično prepariranih podlag, se nam ponuja zelo pester izbor. Nekatera dela posebej izstopajo po poetiki in dovršenosti in se razlikujejo od drugih predvsem po ustvajalnih rešitvah. Tržaške Slovence zastopata Deziderij Švara z monokromo marino večjih dimenzij in Claudia Raza s prefinjeno sliko na ročno izdelanem papirju rumenih odtenkov s kaligrafskimi posegi. Portret Raffaelle Busdon se razlikuje po mojstrski in izvirni izvedbi. Po slikarski pretanjenosti se odlikuje Gabry Benci. Znakovno ter inter-pretativno učinkovita je risba avstrijske umetnice Glorie Zoitl. Adriano Stok na poetičen način reliefno povzema površino megalodontov iz Kanina. Enzo Mari likovno večplastno obdeluje motiv ženskega akta in poudarja tako poanto minevanja. Claudio Sivini se razlikuje s svojimi objekti optical arta, ki jih umetnik sestavlja s pomočjo prozornih stekel in ogledal, na katere posega s sitotiskom. Cosimo Fusco nas z asemblaži popelje v svet domišljije in svobodnih miselnih asociacij. Med kiparskimi deli izstopa lesen kip Villibossi-ja, ki kljub močni abstrakciji ohranja organsko vitalnost. Franca Batich, Elsa Delise, Olivia Siauss, Loredana Riavini predstavljajo avtorsko prepoznavna dela, ki jih preveva poetično vzdušje. Giorgio Celiberti predstavlja več svojih del, kip in slike, ki so zbrane na dnu dvorane. Umetnik z izpraskanimi šrafurami ter snovnimi reliefnimi obdelavami podlage in svobodnimi barvnimi nanosi obuja v gledalcu arhaične spomine. Razstavo si lahko ogledamo vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob njej je izšel barvni katalog z reprodukcijami eksponatov in spremnim tekstom Sergia Brossija. Jasna Merku TOMIZZEV DUH Pesnike v parlament! f piše Milan Rakovac_ O, blažena Evropa: še včeraj je Vaclav Havel o njej govoril kot o naši skupni domovini, danes pa EU grozi Grčiji, da jo zlahka lahko vrže ven. Medtem ko se Velika Britanija namerava kar sama posloviti, saj naj bi ta Evropa ne bila dovolj »ameriška« in Nemčija odklanja borbeno retoriko proti Rusiji zaradi Ukrajine, se vsi evropski voditelji pravzaprav le (u)klanjajo pred pred močjo bančnih uradnikov... »Kaznovanje Grčije in Camerono-ve referendumske igre razgaljajo kdo v resnici odloča v EU: korporativna desnica. No, tu je še protievropska nacionalistična desnica. Zdaj pa izbirajte.« Takole Seumas Milne, The Guardian, v par besedah odslika evropsko politično nemoč pred pravo močjo denarja. In Amerike. Vzdolž vzhodne Evrope od Estonije do Bolgarije ZDA pošiljajo težko oborožitev. EU molči, Nemčija godrnja: v strahu, da bi si kdo, kot nekoč Napoleon in Hitler, spet utegnil zaželeti marš na Moskvo. EU ječi, zloglasni trgovinski sporazum z ZDA je še ena grožnja: Amerika vztraja naj bo posel nad politiko, nad državo. Korporacijska sodišča in NE vlade ali parlamenti naj bodo vrhovni arbiter, če pride do spora med ZDA in EU. I potem še nezaustavljivi val imi-grantov iz Afrike in Azije: le kako jih raz- porediti po članicah? Dogovora ni. Odgovor pa je tu: Madžarska ne misli sprejeti niti enega begunca in gradi 180 km dolg zid na meji s Srbijo. Goran Vojnovic, Dnevnik: »Še ne tako dolgo nazaj smo se posmehovali Evropi, ki je oponašala Johna Lennona in zasanjana pela svoj Imagine, ko je zaprla oči, dvignila vžigalnik v zrak, se rahlo pozibavala in pela svoj veliki hit Vsi drugačni, vsi enakopravni... Morda se sliši neverjetno, a še nekaj let nazaj je Evropa najraje govorila v metaforah in citirala mi-sice, ki so si želele prihodnosti brez vojn.« Seveda, lepotice, misice, top modeli: to je vendar naš sen o nas samih! Ev-ropa-kot-antična-devica, ki jo zapelje Zeus-kot-bik, nakar se njuni otroci razlezejo naokoli ter se kot Germani, Romani in Slovani stoletja vojskujejo med seboj. In hkrati ustvarjajo veličastno civilizacijo in prefinjeno kulturo od Katu-la in Apicija, Danteja in Medičejcev, Ru-bljova in Lutra, do Bacha in Hegla, do Pi-cassa in Kandinskega, do Lorce, Bulga-kova, Camusa, Sartra, Grassa, Krleže in Kosovela... Ustvarjalna Evropa duha še obstaja, toda misice, nogometaši, kuharji in menedžerji s preplonkanimi diplomami to prevzetno, lascivno, nerazumljivo in dolgočasno kulturo uspešno brcajo iz proračunov in na njeno mesto ustoličujejo amerikanoidno kardashian- sko pop ikonografijo, ki je danes izključni kriterij, matrica in formula civilizacije. Natanko to razgrajuje, razstavlja in degradira Evropo na raven Berdjajevega »Novega srednjega veka«. »Ko danes pomislim na tiste romantične čase,« piše Vojnovic, »se mi zdi, da so Evropsko zvezo, tisto, v katero smo tudi mi polni upanja vstopili pred enajstimi leti, vodili neki boemsko razposajeni pesniki, malce zadeti hipiji, ki so pa-peško pozivali k miru in ljubezni vseh evropskih narodov... Evropa 'ma vas rada, je odmevalo od vsepovsod in človek, ki je postajal del nje, je moral čutiti vzhiče-nost, podobno prvi najstniški zaljubljenosti... (In)? V pičlih nekaj letih se je govorica Evrope tako zelo spremenila, da jo je skoraj nemogoče prepoznati ... si bo Evropo zato treba ponovno izmisliti. Brezdušne računovodje bodo morali nadomestiti novi rodovi navdahnjenih evropskih pesnikov« ... To je izhod: povrniti dobo recionalistov, humanistov, impresionistov, avangardistov, ekspre-sionistov, nadrealistov, modernistov... , ki so utirali evropske in svetovne poti, in pred katerimi so se priklanjali cesarji in trepetali generali. Evropska ideja, misel, artizem in subverzija kipijo tudi ta hip, nemara bolj kot kdaj koli: ker pa ni več ne diktatorjrev ne generalnih sekretarjev, so vlogo zav(t)iralcev prevzeli bančni podtajniki. Soočiti se z „brezsrčnimi računovodji" ni tako nemogoč izziv, umetnost sama se bo morala otresti drobtinic z menedžerjeve mize, pod katero post-modernistično životari. In mu v strahu, da bi se gospodarju ne zamerila, ponuja prav tisto kar si ta najbolj želi -junk&trash kulturo lahkih not, fluorescentnih barv, hipnih ognjemetov in razvedrilnega infotainmenta. Dva modra Benečana sta ponudila formulo jutrišnjega dne: filozof Massimo Cacciari je evropsko kulturo definiral kot zaton in spleen, sociolog Ulde-rico Bernardi pa kot »možni Babilon«. Kot agora, kot estetski parlament, ki določa tokove zavesti sveta je kultura dejansko nadomeščala politiko, k temu je stremela že od Voltaira naprej, danes pa se, ujeta v erupcijo kiča, spreneveda obotavlja, čeprav je, roko na srce, sama sodelovala v lastni demontaži. »Hic Rhodus, hic salta« torej. Ampak otresti se lastne lakomnosti in lahkovernosti ni prav lahko; je pa udobno in ugodno zlahka in lahkotno iz rokava stresati ceneno zabavo. Te rokave bo treba zavihati in se resno lotiti redefinira-nja in rekreiranja Evrope, če hočemo, da od te jutrišnje domovine še kaj ostane. Novi rodovi pesnikov so tu, hočem verjeti, da zmorejo računovodje iz parlamentov poslati nazaj. Za svoja okenca. / ITALIJA, SVET Sobota, 20. junija 2015 1 1 EVROPSKA UNIJA - Ob današnjem svetovnem dnevu beguncev Madžarska pravi, da hoče z ograjo zaščititi Evropo RIM - Danes je svetovni dan beguncev in v Evropski uniji ni videti konca polemikam med državami. Posebno med Italijo in Francijo, ki redno vrača v Italijo migrante iz Ventimiglie. Rim in Pariz sicer napovedujeta rešitev težav, v resnici pa rešitev (še) ni videti na obzorju. Madžarski premier Viktor Orban je včeraj znova zatrdil, da bo ograja, ki jo namerava Madžarska postaviti na meji s Srbijo, da bi zajezila val beguncev in migrantov, ščitila Evropo »pred vsakim nezakonitim prihodom«. Orban je pristavil, da ima madžarska dolžnost, da zaščiti svoje meje. »Če je vprašanje zapleteno, se izbere najlažja rešitev,« je Orban dejal v Bratislavi, kjer se udeležuje mednarodne varnostne konference. Dodal je, da bo pri problematiki migracij Madžarska zaščitila svoje zunanje meje, ker je to njena državna dolžnost.Madžarski premier je povedal, da ne bodo prosili za pomoč pri zajezitvi vala migrantov. Ob tem je pripomnil, da ne verjame v evropsko rešitev vprašanja nezakonitih migracij. »Če EU najde kakšno rešitev, dobro. A jaz ne verjamem v evropsko rešitev,« je povedal Orban. Predstavniki unije so sicer izrazili zadržanost do madžarskih načrtov za postavitev ograje zaradi migrantov, ker da to ni učinkovit način spopadanja s tem problemom. Madžarska je v sredo sporočila, da načrtuje postavitev štiri metre visoke železne ograje na 175 kilometrih meje s Srbijo. Kot trdi madžarska vlada, želijo s tem zajeziti naval migrantov v državo. Madžarska je lani po navedbah vlade sprejela več beguncev glede na število prebivalcev kot katerakoli druga država članica EU razen Švedske. Njihovo število je z 2000 leta 2012 naraslo na skoraj 43.000. Letos je na Madžarsko prišlo že približno 54.000 migrantov. Precej drugače razmišljajo v Ljubljani. »Svet bi moral pokazati solidarnost z begunci, ki so zaradi nasilja in preganjanja morali zapustiti domovino,« so se včeraj v središču Ljubljane strinjali govorniki na prireditvi ob svetovnem dnevu beguncev. Francija na meji pri Ventimiglii vsakodnevno vrača prebežnike na italijansko stran ansa Baščaršija v Sarajevu KOEBENHAVN - Opozicijski des-nosredinski blok bivšega premierja Larsa Lokkeja Rasmussena je zmagal na četrtkovih parlamentarnih volitvah, je po pre-štetju vseh glasov na celini objavila danska volilna komisija. Dosedanja premierka in voditeljica danskih socialdemokratov Helle Thorning-Schmidt je ponoči sporočila, da odstopa. »Sem prva danska premierka, vendar ne bom zadnja,« je s solzami v očeh po razglasitvi izidov dejala 48-letna pre-mierka, je sporočila nemška tiskovna agencija dpa. Opozicija, v kateri so Rasmusseno-vi liberalci in desničarska Danska ljudska stranka, je skupno osvojila 90 poslancev v parlamentu, stranke levega centra pod vodstvom dosedanje premierke pa 85 poslancev. Niso še znani rezultati iz dveh bivših danskih kolonij, Grenlandije in Ferskih otokov, ki imata v parlamentu skupno štiri poslance. Danski parlament ima skupaj 179 poslancev. Desničarska DF, ki nasprotuje priseljevanju in se zavzema za ponovno BERLIN / SARAJEVO - Po pisanju Deutsche Welle Alarmantne vesti o krepitvi dejavnosti teroristov IS na Balkanu BERLIN / SARAJEVO - Islamistični teroristi naj bi krepili prizadevanja, da ra-dikalizirajo milijone muslimanov na Balkanu in jih pridobijo na svojo stran. Islamska država (IS) je pred časom izdelala dovršen video, v katerem prav muslimane v BiH, Srbiji, na Kosovu, v Albaniji in Makedoniji poziva k pobijanju »poganskih« sosedov, piše nemški Deutsche Welle. Kot v videu med drugim izpostavlja IS, je zgodovina Balkana v minulem stoletju bolj ali manj le kronologija zatiranja muslimanov. Edina rešitev v boju proti komunistom, t.i. križarjem, in judom je po njenem džihad. »Podstavljajte razstrelivo pod njihove avtomobile in hiše, vlijte strup v njihovo hrano, naj umirajo,« v videu mladi moški z brado v bosanskem jeziku prepričuje rojake. Nastopi sicer več teroristov IS, ki imajo vzdevke glede na to, od kod prihajajo - Al Bosni, Al Albani, Al Kosovi. Mnenja o tem, kako velika je nevarnost radikalizacije muslimanov na Balkanu so sicer različna. Deutsche Welle se je o tem pogovarjal z bosanskim politologom in novinarjem Vladom Azinovicem, strokovnjakom za terorizem. Kot je povedal, IS samo preko Twitterja objavi več kot 200.000 kratkih sporočil tedensko in načeloma vsa vsebujejo grožnje v različnih jezikih, zato po njegovem ni res, da IS cilja specifično na Balkan. Po drugi strani pa je beograjski politolog Filip Ejdus za Deutsche Welle opozoril, da je treba grožnjo IS na Balkanu vzeti resno. IS po njegovem trenutno sicer na Balkanu ni sposobna ustvariti svojih podružnic, a boji se, da bodo teroristi že kmalu v Evropi izvajali več napadov in »Balkan se bo s svojo nestabilnostjo izkazal za lahek plen«. Po drugi strani je nemški časnik Welt minulo nedeljo poročal, da se na zahodnem Balkanu krepijo mreže radikalnih islamistov, preko katerih ti ponujajo »neke vrste začetno urjenje za tiste, ki želijo postati džihadisti«. Welt se sklicuje na nemške varnostne vire, ki ocenjujejo, da so razmere alarmantne. Ni pa nobenega dvoma v to, da IS v regiji rekrutira številne nove borce. Samo s Kosova je šlo na bojišče v vrstah IS 250 mož, poročajo tamkajšnji mediji. Tudi BiH naj bi bila med rekorderkami po številu tam rekrutiranih džihadistov. KOEBENHAVN - Na četrtkovih parlamentarnih volitvah Desnosredinski blok Rasmussena zmagal, premierka Thorning-Schmidt poražena Lars Lokke Rasmussen ansa uvedbo nadzora na meji, je z okoli 21 odstotki podpore dosegla zgodovinski uspeh in je tako za socialdemokrati, ki so dobili 26,3 odstotka podpore, postala druga najmočnejša stranka. Socialdemokrati so znova najmočnejša stranka v državi,» je dejala Thor- ning-Schmidtova in ob tem dodala, da socialdemokratom skupen podvig z drugimi strankami ni uspel tako, kot so upali. Partnerji socialdemokratov so se namreč odrezali precej slabše od pričakovanj - socialni liberalci so dobili 4,6 odstotka glasov, ljudski socialisti pa 4,2 odstotka. Enotno listo je volilo 7,8 odstotka Dancev. Liberalna stranka Larsa Lokkeja Ra-smussena, ki je veljal za največjega tekmeca dosedanji premierki, je utrpela izgube in je s 19,4 odstotka glasov pristala na tretjem mestu. »Te volitve za nas niso bile posebej dobre,« je priznal Rasmussen po razglasitvi izidov. Dodal je, da je kljub hudim izgubam njegova stranka zdaj dobila priložnost, da na Danskem prevzame vodstvo. V parlament, folketing, se je s 4,8 odstotka glasov uspela prebiti tudi nova stranka Alternativa nekdanjega danskega ministra za kulturo Uffeja Elbaeka, ki poziva k premiku k »zeleni družbi«, uvedbi dneva zelenjave in se zavzema za 30-urni delovni teden. Volilna udeležba je bila 85,8-odstotna. Rusija pripravljena pomagati Grčiji MOSKVA - Rusija je pripravljena pomagati Grčiji, so ob včerajšnjem obisku grškega predsednika vlade Aleksisa Ci-prasa poudarili v Moskvi. Po besedah ruskega ministra za gospodarski razvoj Alekseja Ulju-kajeva sicer ne nameravajo kupiti grških obveznic, pripravljeni pa so poskrbeti za državne garancije ali investicije. »Če Grčija na mizo postavi komercialno zanimive projekte, jih bomo pregledali,« pa je dodal finančni minister Anton Siljuanov. Še pred ministroma pa je namestnik ruskega premierja Arkadij Dvorkovič po poročanju nemške tiskovne agencije dpa za rusko televizijo RT dej al, da bo Moskva »podprla vsako rešitev za umiritev grške dolžniške krize, ki jo bo podprla Grčija in naši evropski partnerji«. V preteklih mesecih je Grčija močno izboljšala gospodarske vezi z Rusijo, na kar nekateri v Evropi zaradi krize v Ukrajini ne gledajo z največjim zadovoljstvom. Letošnji maj najtoplejši doslej MIAMI - Letošnji maj je bil najtoplejši maj v sodobni zgodovini, so v četrtek sporočili ameriški znanstveniki. S tem se nadaljuje zaskrbljujoč trend naraščanja globalnih temperatur. »To je bil najtoplejši maj, odkar spremljalo podatke,« je dejal Derek Arndt z ameriške uprave za oceane in ozračje NOAA. Letošnji maj je bil po meritvah agencije za 0,87 stopinje Celzija toplejši od povprečja 20. stoletja. Prejšnji rekord iz lanskega maja je bil presežen za 0,08 stopinje, povzema francoska tiskovna agencija AFP. S tem se nadaljuje trend naraščanja globalnih temperatur. Od začetka leta so bile globalne povprečne temperature za 0,85 stopnje Celzija višje od povprečja v obdobju 1880-2015. Lansko leto je bilo nasploh najtoplejše, odkar beležijo podatke. I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 34.020,92 -25,49 SOD NAFTE (159 litrov) 64,26 $ +0,61 EVRO 1,1299 $ -0,90 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 19. junija 2015 valute evro (povprečni tečaj) 19. 6. 18. 6. ameriški dolar 1,1299 1,1404 japonski jen 139,19 139,94 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,211 27,275 danska krona 7,4611 7,4605 britanski fun 0,71340 0,71670 madžarski forint 312,85 311,14 poljski zlot 4,1729 4,1667 romunski lev 4,4875 4,4860 švedska krona 9,21 77 9,2160 švicarski frank 1,0449 1,0461 norveška krona 8,8255 8,8310 hrvaška kuna 7,5765 7,5753 ruski rubel 61,4023 61,0685 turška lira 3,0645 3,0960 avstralski dolar 1,4591 1,4570 braziljski real 3,1665 3,4778 kanadski dolar 1,3865 1,3867 kitajski juan 7,0160 7,0786 indijska rupija 71,8193 72,6805 mehiški peso 17,3146 17,3278 južnoafriški rand 13,8608 13,8857 1 2 Sobota, 20. junija 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Digitalno omrežje za promocijo trgovin v mestnem središču Kupce želijo navezati nase s spletom in kartico zvestobe Veliki trgovski centri kupcu lahko nudijo marsikaj, ne pa odnosa med trgovcem in stranko, ki je mogoč le v trgovinah na drobno, čeprav se le-tem, zlasti v Gorici, ne piše dobro. Zato je že pred leti nastalo združenje trgovcev Le Nuove Vie, ki si prizadeva poživeti mestno središče z oblikovanjem t.i. naravnega trgovskega centra, ki bo zdaj imel na voljo tudi novo pridobitev in sicer digitalno omrežje, za katerega je poskrbelo podjetje Uelcom, ki deluje v znanstvenem parku Area na Padričah pri Trstu. Novo pridobitev so včeraj na goriškem županstvu predstavili odbornica za proizvodne dejavnosti Arianna Bellan, predsednik Trgovinske zbornice Gianluca Madriz, predsednik združenja Le Nuove Vie Benia-mino Ursic in pooblaščeni upravitelj podjetja Uelcom Simone Zancato. Gre za digitalno mrežo zvestobe in promocije, v kateri je za zdaj prostor za 40 trgovin, ni pa izključeno, da se bo v prihodnje delokrog še razširil. Doslej se je pobudi pridružilo 34 najrazličnejših trgovin, gostinskih lokalov, lekarn, trafik, knjigarn in pekarn, prostih ostaja šest mest, za katera vlada veliko povpraševanje. Projekt podjetja Uelcom je namenjen samo za trgovine na drobno, dalje je zelo mnogo-stranski in trgovcem omogoča, da izboljšajo svojo ponudbo, je bilo rečeno na predstavitvi. Zainteresirane stranke si v sodelujočih trgovinah lahko priskrbijo kartico zvestobe ali pa se registrirajo na spletni strani www.uel-com.me, z nakupovanjem v omenjenih trgovinah pa lahko zbirajo točke zvestobe, ki omogočajo popuste: če npr. kupec zbere 500 točk, ima pravico do bona v vrednosti petih evrov. Gre za inovativen instrument, na podlagi katerega se bo skušalo navezati stranke na trgovine, ki so vključene v mrežo, obenem trgovcem omogoča, da oblikujejo ponudbe za registrirane stranke, ki se lahko z njimi seznanijo preko spleta. Poleg tega želijo z omenjenim projektom izboljšati odnos med trgovcem in kupcem ter pomagati goriškim družinam, da prihranijo denar. Doslej se je registriralo okoli 1300 kupcev, ki so z zbiranjem točk pridobili že 43 bonov; v petih primerih so jih tudi že izkoristili, 35 odstotkov kupcev pa se je že začelo vračati v trgovine, kjer so v preteklosti že kaj kupili. (iž) Trgovci želijo poživiti mestno središče ODBOR PROTI ANTENI Zahtevajo srečanje Predstavnika odbora, ki nasprotuje gradnji antene mobilne telefonije pri parku Marvin v Ul. Garzarolli v Gorici, sta naslovila pismo na goriško občino in družbo Wind. Ales-sio Pesenti in Francesca Mazziotti predlagata sklic srečanja, na katerem bi se vse zainteresirane strani pogovorile o možnih rešitvah. Odbor je doslej proti postavitvi oddajnika pri Sv. Ani zbral že 750 podpisov. Gradnji nove antene nasprotuje tudi občinski svetnik SSk Walter Bandelj, ki je na župana v prejšnjih dneh naslovil pisno vprašanje. »Zanima me, ali namerava občina zaradi gradnje antene odstraniti igrala iz parka Marvin,« pravi Bandelj. bumbaca GORICA - V torek Jose Oubrerie bo predaval na univerzi Gorico bo v torek obiskal Jose Oubrerie. Sodelavec slavnega ar-hiteka in umetnika Le Corbusierja bo ob 10. uri predaval na sedežu tržaške univerze v Ul. Alviano v Gorici. Srečanje prireja smer za arhitekturo Univerze v Trstu s pokroviteljstvom fundacije Carigo. Naslov predavanja bo »La saga di Firminy. Architettura con e senza Le Corbu-sier«. Popoldne bodo na sedežu fundacije odprli razstavo Oubreriejevih del in načrtov Le Corbusierja. TRŽIČ - Občinski proračun za leto 2015 znaša 83 milijonov evrov Investicije in sociala 83 milijonov evrov, od katerih bo kar 38 odstotkov namenjenih sociali: toliko je »težek« predračun Občine Tržič za leto 2015 (proračun za trile-tje 2015-2017 pa znaša 231 milijonov), ki so ga včeraj predstavili županja Silvia Altran, odbornik za finance Francesco Martinelli in vodilni funkcionar občinske finančne službe Marco Man-tini, občinski svet pa bi ga utegnil sprejeti prihodnjega 1. in 2. julija. Predračun, v okviru katerega so nekatere ukrepe že izvedli, ima dvojni cilj: po eni strani želi omejiti davčni pritisk in okrepiti investicije, po drugi pa želi vlagati v socialo in zmanjšati stroške občinske administracije, ki so se v zadnjih treh letih že zmanjšali za milijon evrov. Tako bodo občani z letnim dohodkom do 20.000 evrov še naprej oproščeni plačevanja dodatka k davku bonaventura na osebne dohodke Irpef, prav tako ne bodo terjali plačila davka na neločljive storitve Tasi, glede plačevanja davka na nepremičnine Imu pa so potrdili prispevke za mala in srednja podjetja. V zvezi z davkom na odpadke Tari, ki bi moral v občinsko blagajno prinesti 4,6 milijona evrov, so preuredili službo na podlagi preverjanja gospodinjstev, medtem ko občinska uprava v predračunu predvideva tudi zmanjšanje stroškov za odvoz zapuščenih odpadkov. Dalje bo Občina za investicije imela na voljo kar 14,5 milijona evrov. Od teh bo nekaj več kot 2 milijona namenjenih vzdrževanju, ostalo pa bodo vložili v preureditev vrtca Collodi in stanovanjske stavbe v občinski lasti v Pancanu, ureditev javne razsvetljave in prometa (uredili bodo zlasti Ul. Agraria), sedeža civilne zaščite, šolskih stavb in parkirišča na rebri Mocenigo ter v dokončanje tlakovanja terase knjižnice. Prav tako je občinska uprava sprejela ukrepe za zmanjšanje zadolžitve, ki je v obdobju 2010-2014 znašala okoli 12 milijonov evrov, v letošnjem letu pa jo želijo zmanjšati za 2,7 milijona. TRŽIČ - Občina Pri Marini Julii tudi plaža za pse Občina Tržič je sklenila, da bo del obale ponovno namenila ureditvi plaže za pse s ciljem, da pripomore k razvoju turizma in pride naproti osebam, ki potujejo s svojimi štirinožci, pa tudi, da se spoštuje deželni zakon št. 20 iz leta 2012, ki vsebuje določila za dobro počutje domačih živali in psom na povodcu omogoča dostop tudi do plaž. Občinska uprava je tako sklenila zaprositi državno domeno za dodelitev koncesije za uporabo 950 kvadratnih metrov obale, ki jo želi do 31. avgusta nameniti psom in njihovim lastnikom, za kar bo plačevala 127 evrov najemnine. Območje se nahaja v bližini sedeža združenja Windsurfing Marina Julia, kjer bodo postavili table z opozorilom, da je tam plaža za pse. GORICA - Pobuda Prihodnje leto regijski shod alpincev Triveneta Gorica bo prihodnje leto med 17. in 19. junijem gostila regijski shod alpincev Triveneta in shod pripadnikov brigade Julia, ki v mesto ob Soči utegne privabiti med 40 in 50.000 ljudi in lahko predstavlja odlično promocijo za tukajšnje ozemlje. O tem so prepričani v goriški sekciji Vsedržavnega združenja alpincev (ANA) in goriški občinski upravi, katerih predstavniki so včeraj dopoldne na županstvu orisali pobudo. Za kraj prihodnjega regijskega shoda (letošnji je bil pred kratkim v Cone-glianu) je bila Gorica izbrana iz več razlogov: tu sekcija alpincev deluje od leta 1919, dalje gre za mesto stoletnice prve svetovne vojne in se pobudniki želijo pokloniti spominu na vse padle, Gorica pa je bila več desetletij tudi sedež številnih al-pinskih enot. Pripravljalni odbor deluje že nekaj časa in je sestavil osnutek sporeda (dokončnega bodo oblikovali do konca leta), v okviru katerega med drugim želijo prikazati občanom vojaške enote alpincev in prirediti t.i. »alpinsko noč«, da bi prišlo do čim tesnejših stikov med prebivalstvom in alpinci, ki veljajo med drugim za izjemne prostovoljce. Lani so npr. opravili več kot dva milijona ur prostovoljnega dela in darovali 5,5 milijona evrov (v Gorici skoraj 3300 ur in nekaj več kot 15.000 evrov). Shodi alpincev so za kraje, ki jih gostijo, pomembni tudi z ekonomskega vidika. Na včerajšnji predstavitvi so tako omenili, da npr. vsedržavni shodi prinesejo kar 120 milijonov evrov dobička, od katerih jih kar 70 milijonov ostane v gostujoči pokrajini. Za udeležence združenje tudi natisne publikacijo o informacijah o gostujočem kraju, zato gre pričakovati zainteresiranost predvsem trgovcev in turističnih operaterjev. (iž) Na Oslavju očistili jaške in cevi Problem meteornih voda na Oslavju je rešen. Nanj so občinsko svetnico SSk Marilko Koršič nedavno opozorili domačini, ki so opazili, da so se jaški in odtočne cevi v Ulici Del Pozzo zamašili. Ob večjih nalivih je voda preplavljala strmo cestišče, kar je ogrožalo varnost udeležencev v prometu. Domačini so bili pripravljeni tudi sami očistiti cevi, zaradi tesno privitih vijakov pa jim to ni uspelo. Kor-šičeva je pristojni občinski urad nemudoma spodbudila, naj problem čim prej reši, kar se je v prejšnjih dneh tudi zgodilo. Tržič: posvet o pristanišču V konferenčni dvorani pristaniške ustanove v Ul. Terme Romane v Tržiču bo danes od 10. do 13. ure potekal posvet o razvoju pristaniških dejavnosti, ki ga prirejata krožek Manifesto iz Trsta in krožek SEL iz Tržiča. Nadaljuje se festival Omissis V Gradišču se nadaljuje mednarodni festival sodobne umetnosti Omissis. Danes bodo srečanja v vinoteki La Se-renissima (ob 19.30, Pitching project Zvuk), v palači Monte di pieta (ob 20. uri, performans Pied a terre), v gledališču (ob 21. uri, performans Neural narratives1: Phantom Limb) in v galeriji Spazzapan (med 19. in 22. uro, performans Flesh irradiation). Menato o Dorflesu V trgovini Leg antiqua na Korzu Verdi v Gorici bo danes ob 18. uri ravnatelj goriške državne knjižnice Marco Menato predaval o razstavi grafičnih del Gilla Dorflesa med leti 1952 in 2010. Kres v Selcah in na Vrhu V Selcah bo drevi ob 20.45 tradicionalno kresovanje, ki ga prirejata društvi Jadro in Tržič. Na kresovanje in zaključno prireditev z naslovom 2. »Raz-palite kres, divje skačejo živi akordi« (S. Kosovel), vabi tudi prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela. Prireditev bo v ponedeljek, 22. junija, ob 20. uri na Lar-gi na Vrhu. Nastopala bosta otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela in dekliška vokalna skupina Bodeča Neža. Gostje bodo igralci Dramske skupine iz Štandreža. Ob tradicionalnem sve-toivanskem kresu in zdravici poletju bo igral harmonikar Mihael Lavrenčič. Ob slabem vremenu bo prireditev v prostorih društva v Gabrjah. Fikfakovo potrdili Natašo Fikfak, dosedanjo vršilko dolžnosti direktorja splošne bolnišnice v Šempetru pri Gorici, je svet zavoda bolnišnice soglasno imenoval za direktorico. Fikfakova je bila sicer edina kandidatka za to mesto, izpolnjevala je tudi vse razpisne pogoje. Imenovanje Fikfakove bo postalo uradno, ko jo bo potrdila tudi slovenska vlada. (km) Muzejska poletna noč Tudi Goriški muzej se danes pridružuje vseslovenski pobudi Poletna muzejska noč, ko bo med 18. in 24. uro brezplačen vstop in ogled muzejskih zbirk. Na posameznih lokacijah - Gradu Kromberk, Gradu Dobrovo, v muzejski zbirki Ajdovščina, v muzejskem prostoru Kolodvor v stavbi novogori-ške železniške postaje in v vili Barto-lomei - prirejajo vodene oglede razstav. Na gradu Kromberk bo med 21.30 in 22.30 potekal tudi Vinil večer, predstavljena bo zbirka vinilov Goriškega muzeja, sledi predavanje o glasbi iz 60. let, ki ga bo izvajal Borut Bašin. (km) / GORIŠKI PROSTOR SOVODNJE - Ta vikend vrhunec niza Junijski večeri Privoščili si bodo tudi skok v 80. leta Kotalkarji in plesalci društva Vipava vabijo na praznik na Peči (zgoraj), spodaj publika na lanski prireditvi Niz dogodkov Junijski večeri, ki ga v Sovodnjah prirejajo ob prazniku občinske samostojnosti, bo ta konec tedna dosegel svoj vrhunec. Danes bo praznično v Ron-ku na Peči, kjer bodo ob 18. uri odprli razstavo kruha, gubance in olja ter otroški kotiček, pol ure kasneje pa bo na vrsti slikarski ex-tempore, na katerem bodo najmlajši dali duška svoji ustvarjalnosti. Ob 19.30 bodo nastopili akrobatska skupina Dinamic Gym iz Gorice, plesna skupina M&Dance in klub Alexander iz Tržiča, ob 21.45 se bo začel ples s Štefanom. Jutrišnje dogajanje bo potekalo na različnih prizoriščih. Zjutraj bodo pri jamarski koči na Vrhu Kraški krti predstavili jamarsko delovanje, sledil bo ogled jame Kraljica Krasa in arheološke jame Po-griža. Ob 18. uri bo v Kulturnem domu Jožefa Češčuta v Sovodnjah slavnostna seja občinskega sveta. Kulturni program bodo oblikovali mladinski zbor Neokortex, harmonikar Matija Malič in vokalna skupina Danica. Navzoče bo nagovorila županja Alenka Florenin, sledila bo tradicionalna podelitev priznanj, ki jih bodo letos prejeli Srečko Pavletič iz Rupe ter sekciji VZPI-ANPI, ki delujeta v sovodenjski občini. Nagrade, ki jo podeljujejo v okviru tečaja prometne vzgoje, bosta deležna Januš Kovic in Gabriel Devetta, sledila bo podelitev priznanj za najboljši kruh in gu-banco ter izročitev ustave mladim občanom, ki so ali bodo letos dopolnili 18 let. Praznik se bo nadaljeval na prireditvenem prostoru na Peči. Ob 19. uri bodo nagradili udeležence ex-temporeja, ob 20.30 pa bodo plesalci in kotalkarji društva Vipava popeljali publiko nazaj v čas z revijo »I love 80's, Najbujši 80, I mitici anni 80«. »Pesmi, koreografije, kostume in panoje, ki sestavljajo scenografijo, bodo starejši gledalci doživeli s kančkom melan- holije, najmlajši pa bodo spoznali, kako so njihovi starši in nonoti plesali po znanih melodijah,« pravijo pri društvu Vipava in vabijo k udeležbi. V program Junijskih večerov spadata še kresovanje v organizaciji društva Vrh Sv. Mihaela, ki bo 22. junija, in tekmovanje v ribolovu v organizaciji ribiškega društva Vipava, ki bo 27. junija. m 11 A ECS D Vipava - šagra v Ronku na Peči ta.fl C rartttra krtih*. gubance in dl|inega Olja ter Odprtja MrcJ&ga katicka IS).jI ikrrski ea^empore za otroke naitap AkrfthAMbe skupine DINAMIK GVM ¡n plesnih ikupln M & ri jutL! tal k ki b.d A («ca nctar I j TirlU.i 51.45 plci 3 itcfsflom. HSfjffjB V Kulturnem domu Jožef Česčut v Sovodnjah h,ur slavnostna sejd občinskega ¿veta tuliti rnl program i podelitvijo prisnfinj In nagrad V Ronku na Peči 19,-110 nagrj jcvanjc s h k anketa cx-t£rcporeJa 20.fcotaltansii.a in p|E ina fffl!) I LCNE HOV h' BuJS i tO. I MIHCI AKUt £0. Jamarski klub Kraški krti, Vrh MM pri Jfl rf|{ijj|