Intervju s slovensko senatorko Demokratske stranke Tamaro Blažina Tragičen prehod v novo leto: v tržaškem predmestju dva mrtva v nočnem požaru v hiši / 7 Na deroči Soči trojica drznežev F; " Primorski Na koncu bo ostal le človek Vlasta Bernard Slovenci smo pomlad narodov namesto sredi 19. stoletja doživeli na pragu 21. stoletja oziroma tretjega tisočletja. Medtem ko smo se mi veselili rojstva lastne nacionalne države, so se po Evropi že ukvarjali z integracijo priseljencev, govorili o multietnični in multikulturni družbi. O zatonu romantičnega koncepta naroda. Integracijski procesi se mlade Slovenije danes komaj dotikajo, čeprav mladih slovenskih športnikov z muslimanskimi in srbskimi imeni kar mrgoli, vendar ti v kolektivni zavesti niso pojmovani kot tujci. Lahko si predstavljamo, da bo migracijski pritisk kmalu močneje pljusknil tudi na »srečni otok«. Ta ogromen časovni zamik v državotvornosti je najbrž tudi eden od razlogov za pesimizem, s katerim Slovenci obhajamo dvajseti rojstni dan samostojne države. In to je hkrati ozadje, v katerem so dozoreli kritični odzivi našega pomembnega literata Borisa Pahorja. Pahor je človek 20. stoletja, stoletja v katerem je trpel, se boril in iz njega črpal energijo za svoje ustvarjanje. Svet, ki nastaja na obzorju in je po svoje že tukaj, mu je tuj, težko razumljiv. To bo svet za ljudi, ki so se rodili skoraj stoletje za pisateljem, za ljudi, ki bodo svojo identiteto, tako človeško kot narodno, gradili v popolnoma drugačnih razmerah. Novim rodovom bo druga svetovna vojna z vsemi posledicami enako tuja, kot je bil povojnim generacijam prvi svetovni konflikt. Svet se je medtem globaliziral, v Evropi nacionalne meje izginjajo, razdalja med celinami se krajša, zemeljska obla se ovija v vse bolj goste komunikacijske mreže. Še je aktualna ugotovitev, da nič več ne bo tako, kot je bilo. Slovenskost, narodna zavest s tem ne bo izgubila pomena. Le na novo se bo morala postaviti v razmerje do drugih kultur. Ne bo šlo več za upiranje okupatorju, za boj proti tujcu, ampak za prilagajanje novemu svetu. Svetu, ki trka na vrata, pa če ga hočemo ali ne. Ne glede na to, v kakšno smer se vrti ta svet, ostane na koncu le človek. Univerzalno bitje, nosilec dobrega in slabega - ne glede na to, kje se je rodil in kakšen jezik govori. dnevnik NEDELJA, 2. JANUARJA 2011 Št. 1 (20.016) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € KONEC 2010, ZAČETEK 2011 - Po vsem svetu in tudi pri nas velika praznovanja na prostem V novo leto z velikimi slavji, ponekod žal tudi z nasiljem V Egiptu prehod v novo leto zaznamoval teroristični napad KAIRO, TRST, GORICA - Svet je v noči na soboto z velikimi zabavami na prostem skočil v novo leto. Praznovanja je ponekod skalilo slabo vreme, prišlo pa je tudi do nasilnih incidentov s smrtnimi žrtvami. tako je v Egiptu na prehodu v novo leto samomorilski napadalec v koptski cerkvi povzročil smrt najmanj 21 ljudi. V Trstu je silvestrovanje z glasbo in veličastnim ognjemetom privabilo na Veliki trg več kot deset tisoč ljudi. V Gorici je bilo osrednje praznično prizorišče na obnovljenem Travniku, kjer se je zbralo štiri tisoč ljudi; prav toliko jih je na prostem praznovalo v Novi Gorici, kjer so se od starega leta poslovili tudi z Goldonijem. Na delu so bili tudi nočni vandali, lepo število mladoletnikov pa so sprejeli v bolnišnico zaradi zaužitega alkohola. Na 4., 6., 11., 25. in 30. strani Slovenci v Avstriji previdno optimistični Na 3. strani Ikea v Vilešu ne bo dobila kinodvorane Na 10. strani Jegulje ogrožene, v Vipavi som velikan Na 12. strani SSG s premiero in zabavo v 2011 Na 14. strani Napolitanova novoletna poslanica posvečena mladim Na 25. strani V ŽIVLJENJU NI VSE BELO ALI CRN0. V POPUSTIH JE. DD 2/1 OD r T U/t) DOp Ju Sail Sistiana |sport eTT^^TiB^^ S.S.14 Sistiana 59, Ts, 040.291074 www.sailsistiana.it OB NEDELJAH ODPRTO 2 Nedelja, 2. januarja 2011_ALPE-JADRAN_^^ POLITIKA - Pogovor s senatorko Demokratske stranke Tamaro Blažina »V slovenski manjšini včasih vlagamo več v preteklost kot v prihodnost« Samokritčno o Demokratski stranki in spodbudno o bližnji 10-letnici zaščitnega zakona Slovenska senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina kroma »Tudi mi smo se prilagodili kriteriju "vsem po malo", kar ima za posledico, da se ne sprejemajo spornejših odločitev in se torej ni treba nikomur zameriti. Tak način ni več sprejemljiv, ker potiska manjšino v neko statičnost in v neko samozadostnost« Berlusconijeva vlada je komaj prestala parlamentarno zaupnico, večina pa je zelo krhka, posebno v poslanski zbornici. V takšni situaciji bo težko shajala, kaj mislite? Kljub zaupnici ostaja Berlusconijeva vlada, kot pravilno ugotavljate, zelo krhka, tako številčno, kot tudi politično. Zato ni videti, da bi lahko v nadaljevanju izpeljala tiste posege, ki so nujno potrebni za izhod iz hude gospodarske in družbene krize, v kateri se nahaja ta čas Italija. Doslej ji to ni uspelo, čeprav je razpolagala s preko sto poslanci več. Tvegate kakšno napoved o usodi vlade in tudi te zakonodajne dobe? Težko je napovedati, kaj se bo zgodilo: ali bomo šli na predčasne volitve, ali pa bo vlada s pomočjo kakega »nezanesljivega« posameznika ali novo nastalega tretjega pola zdržala do konca. Veliko bo odvisno tudi od bližnje razsodbe ustavnega sodišča. Sama menim, da so volitve bolj možne in v to smer čedalje bolj pritiska Severna liga, čeprav bi bile v tej fazi nekoristne za interese države. Vsekakor je v politiki žal vse možno, kot smo videli v prejšnjih tednih. Desna sredina je v krizi, a tudi v opoziciji je veliko nedorečenosti in nejasnosti. Kje so razlogi, da leva sredina ne ponuja prave alternative Berlusco-niju? Ravno v teh negotovih časih bi bilo še kako potrebno računati na učinkovito in odločno levo sredino. Govorim o levi sredini, ker sem prepričana, da levica sama nima dovolj moči in dovolj podpore, da bi se sama kosala z Berlusconijem. In kje vidite težave? Težave na levici niso od danes, saj se od padca Berlinskega zidu v Italiji iščejo poti in rešitve za oblikovanje moderne re-formistične sile, ki bi bila sposobna nudi- ti primerne odgovore pričakovanjem širokega kroga ljudi. Poskusov, razkolov in združevanj je bilo nič koliko: razpad KPI, Oljka, Unija in ne nazadnje ustanovitev Demokratske stranke, ki je v bistvu združila razne reformistične misli. Kje se je zataknilo z Demokratsko stranko? Žal doslej stranki ni uspel veliki domet, da bi postala zanimiva za vse, ki si želijo korenitih sprememb. Kje so napake? Bili smo preveč zaprti v lastno pre-pirljivost, v ohranjanje posameznih identitet in v iskanje liderjev. Za zdaj nas državljani ne dojemajo kot zanesljivo alternativno vladno stranko, saj še vedno kole-bamo med levico in sredino. Leva sredina je imela kar nekaj priložnosti, ki jih žal ni znala izkoristiti. Ne smemo pozabiti, da je Prodi dvakrat zmagal in da je zadnja Prodijeva vlada odločno stopila na pot reform. Niste ravno optimistični... Kljub težavam sem prepričana, da ima Demokratska stranka ljudi in ideje, ki lahko odločilno prispevajo k volilnemu uspehu. Naša prizadevanja se ne smejo omejiti na nasprotovanje Berlusconiju, ampak morajo nakazati vizijo za prihodnost in stvarno reformistično politiko. Vi se veliko ukvarjate s šolstvom in posebej s slovensko šolo v Italiji. Kakšno je zdravstveno stanje šolskega sistema? V teh dveh letih in pol smo bili priča precejšnjim spremembam italijanskega šolskega sistema, ali bolje rečeno osiromašenju šolstva z znižanjem namenskih sredstev (osem milijard v treh letih) in posledičnim krčenjem učnega in neučnega osebja (32.000 zaposlenih manj v treh letih). S kakšnimi posledicami? Posledice so vsem na očeh: zmanjšanje števila učnih ur, povečanje števila di- jakov na posamezni razred, kot tudi v ve-črazrednicah, manj celodnevnih šol, manj učnih moči za podporni pouk in še bi lahko naštevali. Vse to spravlja na kolena šolski sistem. Kaj pa slovenska šola? Če smo intelektualno pošteni, moramo priznati, da je bilo slovensko šolstvo v Italiji doslej le obrobno podvrženo kle-stenju in je v marsičem obveljalo spoštovanje naše specifike. Seveda pa se poznajo splošne negativne posledice vladnega ukrepanja tudi pri naših šolah. Prav zato smatram, da moramo poiskati najbolj primeren način (tudi zakonski), da se zaščiti naš šolski sistem in to ne zgolj z vidika ohranjanja sedanjega stanja, ampak v luči kakovostne izobraževalne ponudbe, v korist potreb mladih in novih zahtev sodobne družbe. Kaj naj torej naredimo? Poklicani smo, da vprašanju šolstva posvetimo več pozornosti in da do tega pristopimo brez ideoloških predsodkov ali izključno z vidika ohranjanja narodnostne identitete. Šolska populacija se je v zadnjih letih krepko spremenila, kar terja nove in drugačne pristope, ki naj po eni strani ovrednotijo različnosti, po drugi pa poiščejo najprimernejše načine za izboljšanje znanja slovenskega jezika. Parlament je potrdil enake oziroma rahlo višje državne prispevke manjšini. Sprva je kazalo na katastrofo, potem so se stvari zasukale v pozitivno smer. Kje so vzroki za zasuk? Ko govorimo o prispevkih manjšini, bi rada izpostavila, da moramo upoštevati celovit paket prispevkov, ki jih predvideva zaščitni zakon. Imeti moramo pred očmi tudi okvire, ki jih postavlja nov zakon o stabilizaciji in javne finance. Obče znano je, da je triletni načrt (2009-2011) predvideval znatno in postopno krčenje naših sredstev, kar je dejansko odražalo linearne reze posameznih ministrstev, ki jih je zahteval minister Tremonti. Iz podatkov, ki jih premorem, je razvidno, da smo ohranili sredstva iz 16. člena zaščitnega zakona na nivoju zadnjega Prodijeva proračuna, kar je v danih pogojih izreden rezultat. Kaj pa ostala sredstva za zaščitni zakon? Ob tem pa bi rada spomnila, da je prišlo do zmanjšanja sredstev za ostale člene zaščitnega zakona. Kljub temu smo lahko nadvse zadovoljni; in tu ne gre za kako posebno odprtost vlade do naše skupnosti, temveč za rezultat koordiniranega nastopa manjšine same in predvsem Slovenije preko odločnih in prepričljivih posegov novega veleposlanika v Rimu Iztoka Mirošiča. Žal ugotavljam, da glede finančnih sredstev nismo naleteli na veliko odprtost pri deželni vladi, ki se vse bolj nanaša na državna sredstva in to kljub dejstvu, da je dežela s posebnim statutom in da ima primarne pristojnosti za manjšinsko politiko. Poslanca Južnotirolske ljudske stranke sta se ob vladni zaupnici vzdržala, potem ko jima je Rim obljubil vrsto bonitet za bocensko pokrajino. Nekateri pravijo, da bi morali vi narediti isto v senatu. Kaj pravite k temu? V italijanskem parlamentu ne predstavljam neke manjšinske stranke, ki ima kot glavno nalogo obrambo pravic manj- šine in torej svoje politično zadržanje sproti prilagaja temu cilju. Koga torej zastopate? Moja izvolitev (kot tudi vseh mojih predhodnikov) je odraz Demokratske stranke in vseh njenih volivcev, ki jih pri svojem delu skušam upoštevati. Ne smemo namreč pozabiti, da se je DS predsta- vila kot alternativa Berlusconijevi večini. Menim nadalje, da manjšinske pravice ne smejo in ne morejo biti sredstvo za politično barantanje ali kupčije, ne smejo postati predmet za pogubno prakso »glas kot izmenjave«. Zahtevati moramo spoštovanje naših pravic, ker jih ščiti italijanska ustava, ker so predmet mednarodnih sporazumov in ne nazadnje specifičnih zakonov. Dovolite mi še osebno noto. Prosim! Še vedno verjamem v visoko poslanstvo politike, v kateri sta etika obnašanja ter doslednost pomembni vrednoti in zato ne morem na noben način opravičiti obnašanj, ki smo jim bili priča v poslanski zbornici. Istočasno pa si nimam ničesar očitati glede svojega dosedanjega de- la v korist slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Kaj pa Južni Tirolci? Škoda le, da se SVP, kljub veliki pogajalski moči, ki si jo je pridobila z vzdržanjem, ni zavzela za nobeno pridobitev v korist naše skupnosti. In to kljub večkrat poudarjeni navezi s Slovensko skupnostjo. Govori se o potrebi po novih kriterijih za delitev javnih prispevkov slovenski manjšini. Kaj mislite o tem? Že večkrat sem v svojih nastopih izrazila prepričanje, da so v manjšini potrebne spremembe in to ne samo pri pravilih za delitev sredstev, ampak tudi glede njene organiziranosti. Sedanja pravila, ki so bila uvedena po razpadu Jugoslavije, dejansko nagrajujejo na podlagi načela »fifty-fifty«, ne da bi se pri tem upoštevalo kakovost, odmevnost, prodornost in uspešnost neke organizacije ali manifestacije. In kje smo danes? Skratka, tudi mi smo se na nek način prilagodili kriteriju »vsem po malo«, kar ima za posledico, da se ne sprejemajo spornejših odločitev in se torej ni treba zameriti nikomur. Tak način ni več sprejemljiv. Zakaj ne? Ker potiska manjšino v neko statičnost, v neko samozadostnost, ki vlaga več v preteklost kot v bodočnost, več v zaprtost kot v integracijo. Tako se žal ne valorizirajo inovacije in vsi tisti resursi, ki jih manjšina premore, a ne uspejo nikoli priti na površje. In kje je rešitev problema? Ne glede na višino sredstev za prihodnje leto bi morali obe krovni organizaciji sestaviti skupen predlog (vsaka je svojega že izdelala) in ob podpori skupnega omizja začeti iter za njegovo uresničevanje. Če tega ne opravimo sami čim prej, bodo to storili drugi mimo naše volje. Izkušnje teh let mi pravijo, da bi mar- sikomu v manjšini to prijalo, saj bi tako lahko zvrnili odgovornost na zunanje akterje. Pogojev in razlogov za izvedbo reform glede organiziranosti manjšine je kar veliko, začenši pri korenitih spremembah, ki so nastale okrog nas in v nas. Imate kakšne predloge? Čas bi bil za spojitev nekaterih dvoj- nikov, za ustvarjanje sinergij, za odpravo nepotrebnih manifestacij in organizacij. Naša organiziranost mora seveda biti ka-pilarna in razvejana, a obenem bi morala bolje upoštevati potrebe in želje članov manjšine in ne sme biti sama sebi namen. Kakšna organiziranost torej? Predvsem bi morala postati bolj primerna in zanimiva za mlade, ki so danes preveč odmaknjeni od manjšinskega življenja. Zavedati se moramo, da manjšine ne sestavlja samo tistih nekaj tisoč članov, ki so tako ali drugače organizirani. In kaj je torej manjšinska skupnost? Slovenska manjšina je veliko širši subjekt. Vsem tem so namenjena finančna sredstva, ki nam jih dajeta Italija in Slovenija. Skušajmo s skupnimi predlogi udejanjiti vse te aspekte, da se ne bo krog aktivnih Slovencev vedno bolj ožil in bodo morali mladi vse bolj posegati po zunanji ponudbi. Spomladi bodo pri nas upravne volitve, volilna tekma bo za levo sredino zelo zahtevna. Kakšna so vaša pričakovanja? Upravne volitve bodo za nas zelo pomembne, saj lahko vsak dan ugotavljamo, da ni vseeno, kakšne politične večine upravljajo posamezne krajevne uprave. Razlike so na dlani! Nanje se moramo pripraviti z veliko mero odgovornosti, resnosti, a obenem tudi z navdušenjem in pozitivnim pristopom. Na čem naj sloni ta pristop? Za sabo imamo uspešne izkušnje le-vosredinskih uprav na eni strani in skrajno negativne rezultate tržaške občine, kjer večina ni bila zmožna izpeljati niti regulacijskega načrta, na drugi. Da ne govorimo o raznih projektih, napovedih, deklaracijah, ki so ostale le na papirju. Leva sredina, ki bo tu pri nas nastopila enotno, si mora postaviti dva cilja. Katera? Prepričati vse nezadovoljneže in torej vse tiste, ki se v zadnjih časih niso udeleževali volitev, po drugi strani pa spregovoriti tudi sredini, se pravi malim podjetnikom, obrtnikom, prostim poklicem, skratka vsem, ki so razočarani nad praznimi obljubami desnice. Februarja bo minilo deset let od odobritve zaščitnega zakona. Kakšni občutki vas navdajajo ob tej obletnici? To je bil zgodovinski dogodek za slovensko manjšino v Italiji, ki je bistveno prispeval k rasti njene samozavesti in brez katere bi bila stalno na prepihu in tudi ran-ljivejša. Upam, da bomo brez predsodkov izkoristili to priložnost za resno in poglobljeno analizo o vlogi zakona, o težavah pri uresničevanju nekaterih členov, predvsem pa za skupen nastop za rešitev še odprtih vprašanj in - zakaj ne - za nadgradnjo nekaterih določil. Kaj voščite Slovencem v Italiji v letu, ki se je pravkar začelo? Manjšini kot skupnosti želim, da bi bila v letu 2011 bolj ambiciozna, da bi storila odločilne korake za oplemenitev in okrepitev lastne vloge v tem prostoru, v duhu notranje enotnosti, a tudi vse večje integracije z večinskim delom prebivalstva. Vsem Slovencem v Italiji želim, da bi jim leto 2011 prineslo veliko sreče, uspehov in osebnih zadoščenj ter da bi lahko z večjim upanjem in sproščenostjo gledali na prihodnost. Sandor Tence »V Demokratski stranki smo preveč zaprti v lastno prepirljivost, ohranjenje posameznih identitet in iskanje liderjev. Zaenkrat nas ne dojemajo kot zanesljivo alternativno stranko, saj kolebamo med levico in sredino« »Škoda, ker se Južnotirolska ljudska stranka, kljub veliki pogajalni moči, ki jo je pridobila z vzdržanjem pri vladni zaupnici, ni zavzela za nobeno pridobitev v korist Slovencev. In to kljub njeni navezi s Slovensko skupnostjo« / ALPE-JADRAN Nedelja, 2. januarja 2011 3 KOROŠKA - Slovenci v Avstriji v letu 2011 Previden optimizem za leto, ki se je začelo Inzko verjame v uresničitev vizije drugačne Koroške - Sturm izpostavlja spet urejene odnose v manjšini TRST - Župan Renzo Tondo podpira Antonioneja CELOVEC - Politični predstavniki slovenske manjšine na Koroškem stopajo s previdnim optimizmom v novo leto 2011. Tako naj bi avstrijska država poleg načrtovane ureditve vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel in novele zakona o narodnih skupinah zagotovila pozitivne premike tudi na drugih za manjšino pomembnih področjih - pri financiranju Glasbene šole, pri manjšinskih projektih na področju vzgoje, izobraževanja, kulture in športa, pri pospeševanju manjšinskih medijev ter pri zagotovitvi financiranja osnovnih dejavnosti narodnostnih organizacij in ustanov. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko je ob prehodu v novo leto izjavil, da verjame v svojo vizijo, da bo Koroška dolgoročno le postala drugačna - bolj odprta, bolj strpna in tudi ponosna na svojo dvojezičnost, predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm pa je v svoji bilanci za leto 2010 in pogledu na 2011 izpostavil predvsem dva pomembna pozitivna premika: sodelovanje manjšin pri nastajanju reforme zakona o narodnih skupinah in spet urejene odnose med organizacijami slovenske manjšine na Koroškem. Slednje je kot pozitivni dosežek označil tudi predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik, predsednik Enotne liste (EL) Vladimir Sadovnik pa je opozoril, da sta EL in Skupnost južnoko-roških kmetov (SJK) s svojimi odborniki zastopnici slovenske narodne skupnosti na Koroškem »z največjo legitimacijo.« Junija letos je Zbora narodnih Valentin Inzko Marjan Sturm II Bernard Sadovnik predstavnikov (ZNP) soglasno izvolil Valentina Inzka za novega predsednika NSKS. Inzko je nato organizacijo in obenem tudi politične strukture slovenske manjšine v najkrajšem času speljal v mirne vode in s tem uredil dotlej močno motene odnose med slovenskimi političnimi organizacijami in njihovimi predstavniki. Sicer bodo »medeni tedni«, kakor je dejal Inz-ko v razgovoru za celovški slovenski radio, kmalu mimo »in so odločilna pogajanja šele pred nami«. Kljub temu pa nam je uspelo kar nekaj stvari že v prvih mesecih premakniti na boljše, je poudaril novi predsednik NSKS. Za leto 2011 si je zastavil za cilj, da bi rešili nekaj najbolj perečih vprašanj, kot je financiranje slovenske Glasbene šole ter drugih projektov, v drugi Vladimir Smrtnik polovici leta 2011 ali 2012 pa tudi vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm je ob iztekajočem se letu 2010 obžaloval, da vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov še vedno ni rešeno. Na obzorju pa se, kot meni, le kaže žarek upanja. Ob tem je namignil, da gre v prvi vrsti za kompromis, ki ga želi Dunaj očitno skleniti s koroško deželno politiko. To pa spet pomeni, da bodo poglavje topografije skušali rešiti na minima-lističen način. »Zato so zelo dobri odnosi med slovenskimi organizacijami v tem trenutku zelo koristni,« je poudaril predsednik druge krovne politične organizacije koroških Slovencev. Predsednik tretje manjšinske po- litične organizacije, Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk, Bernard Sadovnik pa je za svojo organizacijo izpostavil kot uspeh predvsem pobudo »Botrstvo večjezičnosti«. Pobuda da se je razvila v pravo uspešnico. Kot posebej pozitiven dosežek je Sadovnik označil na novo pridobljeno enotnost med slovenskimi strukturami po izvolitvi novega predsednika Narodnega sveta Valentina Inzka. Predsednik Enotne liste (EL) Vladimir Smrtnik je ob prehodu iz starega v novo leto vnovič opozoril, da so občinski odborniki in svetnika v kmetijski zbornici zastopniki manjšine »z največjo legitimacijo«. En župan, dva podžupana in številni občinski predstojniki ter trenutno 50 izvoljenih občinskih odbornikov so najvidnejši predstavniki iz vrst Enotne liste po občinskih volitvah 2009. Njim se pridružujeta še dva zbornična svetnika Skupnosti južnokoroških kmetov, je dejal Smrtnik. Prav zaradi tega je predsednik EL tudi izrazil nerazumevanje, da sta državni sekretar Josef Ostermayer pri iskanju soglasja za ureditev vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel, kakor tudi Urad zveznega kanclerja pri imenovanju članov sosveta za slovensko narodno skupnost kratko malo spregledala EL. »To je toliko bolj nerazumljivo, ker Avstrija priznava reprezentativno demokracijo na osnovi javnopravnih volitev,« je še zapisal Smrtnik v izjavi za javnost, v kateri z zadovoljstvom zaključuje, da se je EL utrdila kot zbirna stranka koroških Slovencev, ki je svetovnonazorsko neopredeljena in katere glavni namen je povezovanje vseh v prid enakopravnosti slovenščine. Ivan Lukan Predsednik FJK Renzo Tondo TRST - »Zelo bi me veselilo, če bi bil Roberto Antonione kandidat Ljudstva svobode za tržaškega župana,« je v novoletnem intervjuju za deželni RAI povedal predsednik deželnega odbora Ren-zo Tondo. »Kljub težavam menim, da bi lahko bil na koncu naš kandidat prav on,« je še poudaril Ton-do, ki je v intervjuju povedal tudi, da namerava končati mandat z nespremenjenim odborom in da ne verjame v nevarnost predčasnih deželnih volitev (predvčerajšnjim je večino v deželni skupščini zapustila tudi nekdanja odbornica Alessia Rosolen in se vpisala v mešano skupino, op. ur.). Kar zadeva imenovanja novega predsednika pristaniške oblasti, je Tondo dejal, da se je za Marino Monassi odločil, ker je njeno kandidaturo soglasno podprla trgovinska zbornica, ta pa da predstavlja vse ekonomske kategorije Trsta. 8U0NACQUIST0 parfumerijaElisir MODASTORE KOLEKCIJE J/Z ZA 2ENSKE, M0SKE. OTROKE IN ZA DOM V mm V GORICi ODPRTO: NEDELJE 2.. 9. in 16- JANUARJA CENTER SMART - GORICA - RONDG PRI £TANDRE2U URNIK OB NEDELJAH: ID.00-12 30 i 1 5.00-1 9 30 4 Nedelja, 2. januarja 2011 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - V prestolnici se je na prostem veselilo 50 tisoč ljudi Na slivestrsko noč veselo po vsej Sloveniji V Mariboru od 15 do 20 tisoč ljudi, v Kopru deset tisoč - Zabave, plesi in ognjemeti LJUBLJANA - Množična silvestrovanja z glasbo in ognjemeti po vseh večjih mestih v Sloveniji so zaznamovala tudi prehod v leto 2011. Največje število ljudi je zasedlo ulice in trge v prestolnici, obiskovalci pa so se lahko zastonj zabavali tudi v Mariboru, Celju, na Gorenjskem, Dolenjskem in Primorskem. V prestolnici, kjer so domači in tuji glasbeniki nastopali kar na petih različnih prizoriščih, se je po podatkih Petre Stušek iz Turizma Ljubljana silvestrovanja na trgih in ulicah udeležilo okoli 50.000 ljudi. Ob tem so po prvih podatkih, ki zajemajo 17 namestitvenih kapacitet v širšem območju centra, zabeležili več kot 3000 nočitev, povprečna zasedenost hotelov pa je bila 91-odstotna. V Mariboru je glavno silvestrovanje potekalo na Trgu svobode v središču mesta. Tu in v bližnji okolici se je po besedah Vasje Samca iz mariborskega zavoda za turizem zbralo med 15.000 in 20.000 ljudi. Zabava z Boštjanom Bračičem, Domnom Kumrom, Kingstoni ter Mario Masle je kljub mrazu trajala do zgodnjih jutranjih ur. Začetek novega leta so obeležili z veličastnim ognjemetom ter voščilom župana Franca Kanglerja. Velika množica ljudi se je že tradicionalno zbrala tudi na Mariborskem Pohorju in skupaj dočakala prihod novega leta s pogledom na Maribor pod seboj. Točno število zbranih je težko ugotoviti, po besedah Samca pa se jih je letos na Pohorje podalo najverjetneje še več kot prejšnja leta, saj so na vrhu smučišča uredili novo zabavišče. Na Trgu celjskih knezov pred celjsko občino se je tako kot prejšnja leta zbralo med 4000 in 5000 ljudi. Zbranim je prvi zaželel srečno novo leto celjski župan Bojan Šrot, za obilico zabave in dobre volje pa so poskrbeli Čuki, ki so že stalnica sil-vestrskega dogajanja v Celju. Vrhunec dogajanja, ki se je pričelo ob 22. uri in zaključilo ob 4. uri zjutraj, je bil nekajminutni ognjemet. Nekaj tisoč Gorenjcev in obiskovalcev je novo leto na prostem v Kranju pričakalo na Slovenskem trgu. Obiskovalci so odštevali dvakrat. Najprej z voditeljem zabave ob prehodu v novo leto, drugič pa po tradicionalnem Silvesterskem poljubu in dunajskem valčku, ko je župan Mohor Bogataj dal znak za nekajminutni ognjemet. Organizirana prireditev se je zaključila ob drugi uri zjutraj, ko se je večina zbranih podala domov, vztrajni pa po zabavah v lokalih.Slovesnost na Slovenskem trgu je tradicionalno pripravil Zavod za turizem Kranj, s pomočjo redarjev in V središču Ljubljane je novo leto v lepem in ne pretirano hladnem vremenu pričakalo približno petdeset tisoč ljudi bobo ograj poskrbel za varnost zbranih pred obmetavanjem s pirotehniko, za zabavo pa so tokrat poskrbeli člani skupine Yuhu-banda z gosti. V Novem mestu se je silvestrovanja na prostem na tamkajšnjem Glavnem trgu, kot je ocenil župan Mestne občine Novo mesto Alojzij Muhič, udeležilo približno 3.500 do 4.000 ljudi, predvsem mlajših generacij, ognjemeta pa letos zaradi varčevanja niso priredili. Zabava je potekala ob nastopih petih različnih glasbenih skupin, uradni spored pa so prireditelji iz novomeškega Zavoda za turizem zaključili ob približno poltretji uri zjutraj. Kot je povedal Edvard Fišter iz novomeške Policijske uprave (PU), je bil sil-vestrski večer dokaj pester, noč pa nekoliko mirnejša. Na območju novomeške PU so policisti obravnavali štiri kršitve javnega reda in miru na javnem kraju, prometno nesrečo, v kateri je avtomobilist zbil pešca, ki je dobil hujše telesne poškodbe in prometno nesrečo z manjšo premoženjsko škodo. V Kopru so prav tako pripravili silvestrovanje na dveh prizoriščih, v Taver-ni in Pristaniški ulici. Kot je ocenil organizator Vlado Mihajlovic, je na koprskih ulicah pričakalo začetek leta 2011 okrog 10.000 obiskovalcev. Mihajlovic je povedal še, da je bilo tudi pokanja petard veliko manj kot prejšnja leta, zato pa je vse navdušil velik ognjemet, ki je koprske ulice razsvetlil po polnoči. (STA) Autovie Venete: od včeraj dražje cestnine TRST - Od včeraj so dražje cestnine na odsekih avtocest, ki jih upravlja družba Autovie Venete. Gre za avtocesto A$ med Trstom in Benetkami ter za odseka proti Vidmu in Pordenonu. Tarife so višje v povprečju za 13,58 odstotka, z večjim izkupičkom od cestni pa bodo financirali tudi gradnjo tretjega odseka na avtocesti A4, ki bo stal 2 milijardi in 300 milijonov evrov. Tako znaša od včeraj cestnina za pot od Trsta do izvoza Videm jug namesto 2,50 zdaj 2,90 evra, za odsek Trst- Benetke vzhod 8,30 (prej 7,20)evra, od Vidma jug do cestninske postaje Benetke vzhod 7,60 namesto 6,60 evra. Za prvorojenko stot medu SAN VITO - V porodnišnici v San Vitu se je nekaj minut po polnoči rodila Giu-lia, ki je tako postala prvi dojenček, ki se je v FJK rodil v letu 2011. Kot je že tradicija, bo čebelar Gigi Nardini iz Čedada deklici podaril stot medu. Rop na bencinskem servisu ANKARAN - V četrtek, 30. decembra, je na bencinskem servisu pri nekdanjem mejnem prehodu Lazaret (na slovenski strani) prišlo do ropa. Koprska policijska uprava je obvestilo prejela ob 20.13. Ob prihodu so policisti ugotovili, da sta zamaskirana moška grozila uslužbencu, nato pa iz blagajne vzela gotovino in zbežala. Policisti in kriminalisti so uvedli preiskavo. SLOVENIJA - Odnosi s sosedami Manjšine zaznamovale odnose z Avstrijo, Italijo in Madžarsko LJUBLJANA - Vprašanje položaja slovenske manjšine v sosednjih državah, njena zaščita ter uveljavitev pravic, je v lanskem letu zaznamovalo odnose Slovenije s sosednjimi Avstrijo, Italijo in Madžarsko. Z vsemi tremi državami se je tudi nadaljeval dvostranski dialog. V odnosih s severno sosedo, kjer je bil zunanji minister Samuel Žbogar marca letos na prvem uradnem obisku, so bili znova v ospredju dvojezični krajevni napisi na avstrijskem Koroškem. Slovenska stran je večkrat opozorila, da bi bilo leto 2010, ko je minilo 90 let od koroškega plebiscita in 55 let od podpisa avstrijske državne pogodbe, primerno za dokončno ureditev tega vprašanja, kar pa se ni uresničilo. Je pa avstrijska stran napovedala, da bi se to lahko zgodilo do leta 2012. Pogajanja pod vodstvom avstrijskega državnega sekretarja Josefa Ostermayerja naj bi se po zadnjih napovedih začela v začetku prihodnjega leta. Burno je bilo tudi znotraj manj- IZJAVA BORISA PAHORJA - Po polemikah zaradi intervjuja v PN »Vse trditve o nacionalizmu in rasizmu so načrtno samovoljne« TRST - Boris Pahor (na posnetku desno) nam je v zvezi z raznimi komentarji o njegovi izjavi glede izvolitve gospoda dr. Petra Bossmana za piranskega župana v intervjuju za Primorske novice poslal izjavo, v kateri poudarja, da je v njegovi izjavi razločno napisano, da nima nič proti temu, da je temnopolt. »Zato je vsakršno sklepanje o nacionalizmu ali celo rasizmu načrtno samovoljna trditev. Gospoda dr. Bossmana spoštujem, in če bi ga srečal, bi mu za izvolitev čestital,« še piše Pahor. »Drži pa tudi, da sem izjavil, da če so že imeli izvoliti Nesloven-ca, bi kvečjemu morali izvoliti člana italijanske skupnosti, ki v Piranu živi. V tem je tudi smisel moje kritike, da za razvoj dobrega sožitja obeh skupnosti v mestu ni dobro, da slovenska občinska skupnost v Piranu nima osebnosti za župansko mesto, prav tako tudi ni dobro, da ne pride do izvolitve italijanske avtohtone osebnosti, kakor je do tega že prišlo v Kopru in Izoli. To se pravi, da je pri izvolitvi župana v Piranu imela poglavitno vlogo ideologija jugoslovanskega internacionalizma, ki nas je pri usodi naših skupnosti drago stala. Od tod tudi načrtna interpretacija mojih izjav,« je v svoji izjavi zapisal Boris Pahor. Najodmevnejši dogodek v odnosih Slovenije z Italijo je bilo julijsko spravno srečanje predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške, Danila Türka, Iva Josipoviča in Giorgia Napolitana (od leve) v Trstu kroma šinskih organizacij na avstrijskem Koroškem, ki so z nezadovoljstvo sprejele odločitev urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu glede financiranja manjšin. Vse tri manjšinske organizacije, Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnost koroških Slovenk in Slovencev (SKS), so dobile občutno manj sredstev, čeprav je sama manjšina v Avstriji dobila skoraj enak znesek kot leto prej. Zaradi te odločitve je vodstvo NSKS zahtevalo samorazpustitev organizacije, kar pa se ni zgodilo. Je pa bil dolgoletni diplomat, nekdanji avstrijski veleposlanik v Sloveniji in trenutno visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko izvoljen za novega predsednika NSKS. Njegovo imenovanje je med manjšino in tudi v deželni vladi avstrijske Koroške naletelo na zelo pozitiven odmev. Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju je obeležil prvo desetletje delovanja, v avstrijski prestolnici pa so na pobudo slovenskega veleposlaništva ustanovili Slovenski forum, kjer naj bi se redno neformalno srečevali veleposlaniki na Dunaju, ki so akreditirani tudi za Slovenijo. Najodmevnejši dogodek v odnosih z zahodno sosedo je bilo julijsko spravno srečanje predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške, Danila Türka, Giorgia Napolitana in Iva Josipoviča v Trstu. Predsedniki, ki so se prav na dan 90. obletnice fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu skupaj sešli prvič, so obiskali Narodni dom in spomenik eksodusu Istranov, Rečanov in Dalmatincev. Udeležili so se tudi koncerta prijateljstva. Za mnoge to srečanje pomeni novo stran v zgodovini od- nosov med državami in pomembno spravno dejanje. Lani je minilo tudi 35 let od podpisa osimskih sporazumov, s katerimi sta Italija in takratna Jugoslavija rešili vsa odprta vprašanja po pariški mirovni konferenci, vključno z določitvijo poteka meje med državama. Za slovensko narodno zavest manj razveseljiva pa je bila 90. obletnica rapalske pogodbe, s katero je del ozemlja takratne kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev prišel pod Italijo, Slovenci, ki so živeli na teh ozemljih, pa so postali tarča hudega italijanskega nacionalizmu in zatiranja. Nad slovensko manjšino v Italiji je skoraj vse leto visela negotovost glede financiranja, ki se je, tudi po zaslugi prizadevanj slovenske vlade, končala s sprejetjem italijanskega proračuna, ki je manjšini za prihodnje leto namenil 5,3 milijona evrov. Dvostranski stiki z Madžarsko, ki v prvi polovici letošnjega leta predseduje Evropski uniji, so bili pogosti. Predsednik republike Danilo Türk je bil na uradnem obisku v Budimpešti, novi madžarski predsednik Pal Schmitt pa na predstavitvenem obisku v Sloveniji. Premier Pahor in predsednik nove madžarske vlade Viktor Orban sta se med Orbanovim obiskom v Ljubljani dogovorila za novo skupno sejo vlade, ki bo v drugi polovici leta 2011. Porabskim Slovencem, ki jih pesti kronično pomanjkanje financiranja s strani Madžarske, je leto 2010 prineslo krčenje slovenskih oddaj na madžarski televiziji, zaprtje vrtca v Slovenski vesi in zamenjavo slovenskega duhovnika v Porabju. Ena od krovnih organizacij slovenske manjšine, Zveza Slovencev na Madžarskem, je obeležila 20 let obstoja. 1 5 Nedelja, 2. januarja 2011 KULTURA / Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu NOVOLETNI POHOD ZA MIR - Včeraj popoldne po tržaških ulicah Kjer ni svobode, ni niti verske svobode Postanek pred svetišči različnih veroizpovedi - Posega Borisa Pahorja in Darie Betocchi Kjer ni svobode, ni niti verske svobode in kjer ni pravice, ne more biti miru. S tem stavkom bi lahko obnovili vsebino tokratnega Pohoda za mir, ki sta ga v Trstu na včerajšnji prvi dan leta, ki ga je pred časom takratni papež Pavel VI. razglasil tudi za svetovni dan miru, priredila Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci in Pokrajinsko omizje za mir. Organizatorji so navdih za letošnjo izvedbo pobude (pohod ima drugače več kot dvajsetletno tradicijo in je - kot je opozoril predsednik Odbora za mir, sožitje in solidarnost Luciano Ferluga - do njega prišlo leta 1985 kot odgovor na kritike takratnega tržaškega župana Giulia Staffie-rija na račun škofa Lovrenca Bellomija, ker je v stolnici spregovoril v slovenščini) dobili v novoletni poslanici papeža Benedikta XVI., ki je posvečena pomenu verske svobode kot poti k miru. Pohodniki so se navezali na dejstvo, da je Trst mesto, kjer sobiva več veroizpovedi: nekatere so tu že več stoletij in imajo svoja svetišča, druge pa so se pojavile šele pred nedavnim s prihodom novih priseljencev, ki pa povečini še nimajo primernih svetišč. Tudi na to so želeli opozoriti organizatorji pohoda, ki je v popoldanskih urah krenil izpred stolnice sv. Justa: udeleženci, ki so nosili bakle ter mavrične zastave miru, transparente in napise v slovenščini in italijanščini, so se med potjo ustavili pred nekaterimi nekatoli-škimi svetišči: metodistično cerkvijo na stopnišču Scala dei Giganti, grško-pravo-slavno cerkvijo sv. Nikolaja na tržaškem nabrežju, evangeličansko cerkvijo na Trgu Panfili in srbsko-pravoslavno cerkvijo sv. Spiridona v Ul. Filzi, kjer so vsakič z minuto molka počastili spomin na žrtve preganjanj in vojn (prav včeraj je svet pretresla vest o novem pokolu, zagrešenem nad koptskimi kristjani v Egiptu). Pohod se je zaključil pred cerkvijo Novega sv. Antona, kjer je udeležence čakal pisatelj Boris Pahor (Ferluga mu je ob tej priložnosti okoli vratu nadel mavrični šal), ki je, ob spominu na pripadnike protifašističnih in protinacističnih odporniških gibanj, ki so postali žrtve koncentracijskih taborišč, mlade tudi pozval k »miroljubni« jezi proti visokim stroškom za nakup orožja. V imenu Slovenske kulturno-go-spodarske zveze je spregovorila Daria Be-tocchi, za katero je včerajšnji pohod želel dati sporočilo, da svet, v katerem zmaga vedno najmočnejši, ni pravičen svet, izrazila pa je tudi solidarnost do vseh šibkih ter na potrebo po zaščiti manjšin v Furlaniji-Julijski krajini. Ob njiju je spregovorila še tržaška pokrajinska predsednica združenja krščanskih delavcev Acli Erica Mastrocia-ni, ki je poudarila predvsem to, da besede »mir« ni mogoče nikoli ločiti od besede »pravica«, dalje je spomnila na 11. člen italijanske ustave, v katerem se zavrača vojna, na koncu pa poudarila pomen zvestobe tako verskim kot ustavnim vrednotam za izgradnjo drugačne, čiste in zdrave Italije, ki naj bo odprta vrednotam strpnosti in solidarnosti. Resnici na ljubo redki udeleženci so prisluhnili tudi besedam mlade študentke Elise Tessarotto, ki je zastopala skupino Mladi, ki si prizadevajo za mir in je med drugim opozorila tudi na krčenje sredstev, za katerega se je italijanska vlada odločila ravno na področju šolstva ter na področju sodelovanja in razvoja, pri tem pa poudarila potrebo po ozaveščanju mladih o teh vprašanjih, da se ustvari pritisk od spodaj. Udeležence pohoda je na koncu nagovoril p. Antonio Santini iz gibanja Blaženi graditelji miru, ki je opozoril, da nobena vojna ni pravična, humanitarna in inteligentna, preventivna vojna pa je sodobna perverzija. Navezujoč se na encikliki papežev Janeza XXIII. in Pavla VI. Pacem in terris in Populorum progressio, je izrazil tudi nasprotovanje namenjanju izdatnih denarnih sredstev za nakup orožja in se zavzel za razvijanje kulture sprejemanja. (iž) Udeležence pohoda, ki so krenili izpred stolnice sv. Justa (desno), sta pred cerkvijo Novega sv. Antona nagovorila tudi pisatelj Boris Pahor in predstavnica SKGZ Daria Betocchi kroma m * NOVO LETO - V otroški bolnišnici Burlo Garofolo V Trstu je bila prva Adele V Furlaniji-Julijski krajini je bila peta po vrsti - V letu 2010 se je v Burlu rodilo nekaj več kot 1800 otrok Prva novorojenka v letu 2011 je v tržaški otroški bolnišnici Burlo Garofolo privekala na svet ob 2.35. Ime ji je Adele, včeraj je tehtala 2,6 kilograma, tako ona kot mamica sta povsem zdravi. Na deželni ravni je bila Adele peta novorojenka v tem letu, »rekorderka« je Giulia iz Chionsa, ki se je rodila par minut po polnoči. V bolnišnici Burlo Garofolo se je v letu 2010 rodilo nekaj več kot 1800 otrok, za odtenek več kot v letu 2009 kroma APrimorski ~ dnevnik CERKEV - Novo leto Nadškof Crepaldi o verski svobodi Prehod iz starega v novo leto je obhajala tudi Cerkev, za katero je prvi dan leta tudi pomemben verski praznik Božje matere Marije in svetovni dan miru. Tržaški verniki so se že na Silvestrovo zbrali v stolnici sv. Justa pri besednem bogoslužju, med katerim so zapeli tudi tradicionalno zahvalno pesem ob koncu leta. Tržaški škof, nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi, je v svojem nagovoru izrazil zahvalo za številne dogodke, ki so v preteklem letu zaznamovali življenje tržaške Cerkve, od odločitve za izvedbo škofijske sinode, kulturnega dialoga z mestom in leta duhovništva z novimi duhovniškimi poklici do karitativne dejavnosti in živahnega duhovnega življenja predvsem na področju Marijinega češčenja. Obenem je poudaril stališče, da kristjani ne smejo opustiti zahteve, po kateri je krščanstvo ne samo koristno, ampak neobhodno potrebno za gradnjo resničnega razvoja človeške osebe in družbe. Msgr. Crepaldi je poudaril tudi pomen julijskega koncerta Poti prijateljstva v Trstu ob udeležbi predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške, ki je za mesto potrdil potrebo in nujo po tem, da se obrne stran in da se ne gleda več na preteklost, ampak na prihodnost, ki jo je treba graditi v znamenju sprave in civiliziranega prijateljstva. V dopoldanski homiliji med včerajšnjo slovesno mašo na prvi dan leta pa se je nadškof zaustavil pri poslanici papeža Benedikta XVI. ob svetovnem dnevu miru, v kateri je govor o pomenu verske svobode kot poti k miru. Msgr. Crepaldi je pri tem opozoril, kako v svetu obstajajo številne oblike omejevanja ali zanikanja verske svobode ter diskriminacije in marginali-zacije na podlagi vere, vse do preganjanja in nasilja. Verska svoboda je zakoreninjena v samem človekovem dostojanstvu in je usmerjena v iskanje resnice, zato je resnično taka, ko je v skladu z iskanjem resnice in s polno resnico človeka, je dejal tržaški škof, ki je obsodil fanatizem, fundamentalizem in prakse, ki so v nasprotju s človeškim dostojanstvom. Msgr. Crepaldi se je še posebej zaustavil pri tistem delu papeževe poslanice, v katerem je govor o preganjanju kristjanov, ki predstavljajo komponento, ki je danes v svetu najbolj preganjana in diskriminirana, pri tem pa poudaril, da se nasilja ne presega z nasiljem, ampak z vero, upanjem in pričevanjem božje ljubezni. Tržaški škof je tudi izrazil pričakovanje, da se bodo v zahodnem svetu, zlasti v Evropi, nehali predsodki in nasprotovanje do kristjanov zaradi dejstva, da želijo leti usmerjati svoje življenje v skladu z vrednotami in načeli evangelija. Evropa se mora znati spraviti s svojimi krščanskimi koreninami, ki so temeljnega pomena za razumevanje vloge, ki jo je imela, jo ima in jo želi imeti v zgodovini, je dejal Crepaldi. Podobne misli je nadškof Crepal-di poudaril tudi v pridigi med včerajšnjo večerno mašo ob svetovnem dnevu miru v cerkvi Novega sv. Antona, kjer se je ponovno navezal na poslanico Benedikta XVI., pri tem pa je poudaril predvsem nekatere misli. Tako je dejal, da priznavanje, zaščita in promocija verske svobode ne pomenijo, da sta družba oz. država nevtralni glede resnice in dobrega oz. resnice verstev. Dalje, načelo verske svobode ne pomeni sprejemanja verskega relativizma, saj bi to pomenilo zanikanje vsakršne vezi med versko svobodo in resnico. Verska strpnost tudi ne prinaša segregacije vere in morale v zasebno sfero, saj verske svobode ni mogoče živeti le v zasebnosti, je dejal msgr. Crepaldi. 1 6 Nedelja, 2. januarja 2011 KULTURA / Veličasten ognjemet okronal silvestrski večer Kljub prepovedi v gneči veliko petard - Mlad moški sije poškodoval nogo ill 1 Utrinki z novoletne zabave na Velikem trgu kroma i m 4 " ,L1 " ^ -< vi i P „ - a"' - y % _ > * Ul L «A ijj". ULJ BDCi lLij . j 11 ni ]i: L Služba 118: v eni noči 45 posegov zaradi močne vinjenosti Novoletne zabave so ponovno postavile v ospredje problem prekomernega uživanja alkoholnih pijač. Služba 118 je na Tržaškem v noči na 1. januar med 20. in 8. uro skupno zabeležila tristo klicev, rešilci pa so morali poseči v 61 primerih. Podatek sam po sebi po besedah uslužbencev operativno komunikacijskega centra sicer ne predstavlja kakega posebnega rekorda, saj je v skladu s povprečjem. V resnici je bil prvi del večera precej miren, noč pa zelo razburkana. Rešilci so vsega skupaj posegli, kot omenjeno, 61-krat, kar v 45 primerih pa je šlo za težave z uživanjem alkohola. Našteli so kar nekaj primerov zastrupitve z alkoholom, tudi hujših, v mnogih primerih so se v težavah znašli mladi, vključno z mladoletniki. Problem se pojavi ob vsakem večjem prazniku (na primer v pustnem času, a tudi ob poletnih sobotnih večerih). Pri službi 118 opozarjajo, da povečano število klicev zaradi težav z vinjenostjo ovira delo operaterjev in zdravstvenega osebja, zaseda telefonske linije in onemogoča rešilcem, da bi bili na razpolago za druge posege. ul hi u 'ju jj. m.-m ^ ■ -i j r * V m i < i Ob ugodnem vremenu se je tudi letos ogromno ljudi odločilo, da vrhunec silvestrskega večera preživi na Velikem trgu. Trg je bil opolnoči nabito poln. Oder ni bil velik, bil je na tovornjaku, parkiranem pri nabrežju, tako da so bili povezovalci in glasbeniki obrnjeni proti županstvu, gledalci pa proti morju. Prav nad Tržaškim zalivom se je opolnoči razbohotil veličasten ognjemet. Pred in po njem sta množico zabavala zlasti DJ-ja Dario Oldani in Eugenio La Medica. Na trgu se je zbralo več kot deset tisoč ljudi, zabavo sta priredila Občina Trst in radio RTL ob podpori Dežele FJK. Tržaška kvestura je včeraj sporočila, da večjih težav z varnostjo ni bilo. Gre pa omeniti, da je bilo kljub prepovedim opaziti na trgu steklenice piva (dovoljene so bile samo plastenke) in predvsem obilo petard. Le-te so v gneči zelo nevarne, k sreči pa večjih nesreč ni bilo. V mestu se je po podatkih policije poškodoval le mlajši moški, ki je moral v bolnišnico, ker mu je petarda počila pod nogo. PRILJUBLJEN OBIČAJ - Mario Cigar in Franco Rizzi po svoje proslavila prihod novega leta Tradiciji »toča« se nista izneverila Mario Cigar je v mrzlo morje skočil s pomola pri Čedazu, Franco Rizzi pa malo naprej, pri kopališču Topolini - Po skoku zdravica s penino in rezino panetona Skok oz. »toč« v mrzlo morje: tudi to je v Trstu novo leto. Tržaško mesto se lahko pohvali z večdesetletno tradicijo tega originalnega načina pozdrava novemu letu in tudi tokrat ni manjkal najpomembnejši predstavnik te tradicije, Mario Cigar, ki bo letos dopolnil 70 let in se ponaša z več kot štiridesetletnim »stažem« novoletnega skakalca v vodo. Cigar se je včeraj Starosta tržaških novoletnih skakalcev v vodo Mario Cigar (levo) in Franco Rizzi se tudi letos nista izneverila tradiciji novoletnega »toča« kroma nekaj pred poldne kot vsako leto pojavil na pomolu pri Čedazu, od koder je tudi tokrat skočil v deset stopinj mrzlo vodo in tako prispeval mestu svoje novoletno voščilo. Na prvi dan leta pa se hladnim morskim valovom ne preda samo Cigar. Že pred dobrimi dvajsetimi leti se mu je pridružil tudi priljubljeni DJ Franz oz. Franco Rizzi, ki je v morje skočil le nekaj sto metrov naprej od Če-daza, pri kopališču Topolini, po prihodu iz vode pa je skupaj s prisotnimi s penečim vinom in rezino »panettona« počastil začetek novega leta. / TRST Nedelja, 2. januarja 2011 7 SV. MARIJA MAGDALENA ZGORNJA - Včeraj med 2. in 3. uro ponoči v Ulici Bonazza V novoletnem požaru zakonca izgubila življenje Attilia Pisanija in Gianno Gergolet, ki se je odzvala na sosedin telefonski klic, je zadušil dim - Vzroke preiskujejo Prehod v leto 2011 je bil v Ulici Bonazza, pri Sv. Mariji Magdaleni Zgornji, zelo žalosten. Ponoči sta v veliki hiši na številki 65/1 umrla domačina, zakonca Attilio Pisani (nekoč Piščanc) in Gio-vanna Gergolet, stara 69 in 70 let. Usoden je bil požar, ki se je iz pritličja razširil v zgornja nadstropja. Mož in žena sta se zaradi vdihanega dima zadušila, še preden so se gasilci prebili do njiju. Najprej sta jima poskusila pomagati soseda, Pisanijeva sestrična je z Gergoletovo celo govorila po telefonu. Vzroki požara še niso pojasnjeni, kakor tudi ne, kje je točno začelo goreti. Trinadstropna hiša z vrtom se nahaja v predmestju, na koncu ozke Ulice Bonazza, ki je vzporedna z Reško cesto. Včeraj ponoči so po vsej okolici po pričevanju sosedov močno pokale petarde, marsikdo se je prestrašil. Do tragičnega dogodka, katerega vzroke in okoliščine preiskuje policija, je prišlo med 2. in 3. uro. Včeraj je sprva kazalo, da se je požar vnel na dvorišču in nato prizadel garažo. Omenjalo se je, da je požar morda povzročila petarda ali raketa, gasilci pa so v svojem poročilu domnevali, da je začelo goreti v garaži. Morda je bil kriv kratek stik, tega še ne ve nihče. V garaži je bilo precej vnetljivih snovi, zgorelo je kar nekaj lesenih predmetov. Gost dim in toplota sta se dvignila do zgornjih nadstropij. V prvem nadstropju stanuje najmlajša hči, včeraj pa je ni bilo doma, saj je novo leto praznovala v Miljah. V zgornjem nadstropju pa sta bila zakonca, za katera je bil vdihani dim usoden. Gasilci so prejeli klic ob 2.43, iz tržaškega sedeža je krenilo 16 gasilcev s petimi vozili. Dostop do hiše je bil vse prej kot enostaven. Najprej je gasilska vozila ovirala zapornica, nato pa številni avtomobili, ki so bili parkirani na obeh straneh ozke Ulice Bonazza. Vodo so črpali iz ustreznega gasilskega vozila, med- Hiša v Ulici Bonazza in posledice požara kroma tem ko je najbljižji priključek za hidran-te na Reški cesti. Nekateri gasilci so z dihalnimi maskami stopili v garažo, požar so gasili tako v hiši kot od zunaj. Uporabili so tudi motorne ventilatorje za od- stranjevanje dima, iz garaže so odnesli več plinskih jeklenk in jih na dvorišču ohladili. Medtem je del gasilcev prodrl v zadnje nadstropje, kjer pa za stanovalca ni bilo več pomoči. Gasilci so se po gašenju zadržali do 10. ure, vse so podrobno pregledali in na dvorišču so nagrmadili zgorele predmete. Gmotna škoda je precejšnja, sodstvo je zaradi preiskave dalo zaseči hišo. Zakonca nista umrla v snu, vsaj gospa Gergolet ne. Tik pred smrtjo je namreč po telefonu govorila s sosedo in moževo sestrično Marino Vecchiet. Na številkah 65, 65/1 in 65/2 stojijo tri podobne hiše, vsi so Pisanijevi sorodniki. V prvi hiši stanuje svakinja, v tretji sestri-čna, vmes pa nesrečna zakonca s hčerjo in zetom. Gospa Vecchiet je z možem Ambrogiom Apolloniom pričakala polnoč na Velikem trgu, okrog 2. ure pa sta se doma odpravljala spat. Iz kopalnice je skozi okno pogledala proti hiši na severni strani in v okenskem steklu opazila odsev plamenov. Poklicala je moža in skupaj sta pogledala proti bratrančevi hiši. »Gorelo je zunaj, pod balkonom. Telefonirala sem, odgovorila je Gianna. Povedala sem ji, da gori. Ona se je prestrašila in prekinila pogovor.« Priletni gospod Apollonio je stekel iz hiše, splezal čez ograjo na sosedovo dvorišče in pobral gumijasto cev za zalivanje. Toda voda je bila ponoči zaprta, da ne bi cevi zmrznile. Vrnil se je domov in poiskal svojo cev, ki pa je bila prekratka. Medtem je gospa Vecchiet obvestila gasilce in poskusila spet poklicati sosedo, telefon pa je bil zaseden. Ni je več slišala. Pa še nečesa se spominja. Pri sosedih je zagledala moškega. Ni ga dobro videla, domnevala je, da je to bratranec Attilio. Poklicala ga je, a je izginil. Gospod Pisani se je po besedah druge sosede baje zatekel na balkon, a je nato spet stopil v sobo, da bi rešil ženo. Sosedje so si včeraj žalostno ogledovali ostanke požara. Pokojnika so vsi poznali, šlo je za dobrosrčen, prijazen par. »Družina Pisani živi tu že več generacij, dedje in predniki so obdelovali zemljo in nosili zelenjavo na Ponte-roš,« je dejal sosed Giorgio Mettulio. V bližini je še vedno družinska njiva, gospod Attilio (Tilio) pa je imel drug poklic. Pred upokojitvijo je bil bančni uslužbenec, delal je v podružnici banke Cassa di Risparmio pri Sv. Ani. Bil je edini moški v družini, saj mu je žena Gianna povila tri hčere, ki so zdaj stare od 30 do 40 let, le-te pa so ju osrečile s štirimi vnukinjami. (af) OBLAČILA IN OBUTEV - Decembra so bile že »posebne ponudbe« Od jutri zares: uradno se začenja sezonska razprodaja Po božiču so že v marsikateri trgovini znižali cene kroma Vesela pomlad in Kraški dom zapela rajonom Mladinski pevski zbor Vesela pomlad in moški pevski zbor Kraški dom sta bistveno pripomogla k uveljavitvi tržaških rajonov Rojan in Melara na četrti izvedbi tekmovanja tržaških rajonov. Zbor Vesela pomlad je pod vodstvom Andreje Štucin in ob klavirski spremljavi Alenke Cergol pri-vedel Rojan do osvojitve drugega mesta. Rojan je na skupni lestvici zbral 105 točk, medtem ko je prvouvršče-na Stara mitnica osvojila 145 točk (zastopal jo je zbor liceja Petrarca pod vodstvom Francesca Calandre. Na tretje mesto se je uvrstil Sv. Ivan, sledijo Škedenj, Čarbola in Melara s pevskim zborom Kraški dom, ki ga je vodila Vesna Guštin Grilanc. Prireditev je potekala v cerkvi na Trgu Rosmini, privabila pa je več kot 500 ljudi. Naravoslovni didaktični center v Bazovici odprt Tudi v nedeljo 2. januarja bo Naravoslovni didaktični center v Bazovici (Centro didattico naturalistico - Bazovica št.224, Trst - telefon 040 3773677 ali 336 6867882) odprt od 9. do 17. ure. Struktura, ki jo je realizirala in jo upravlja deželna Gozdna uprava, prikazuje na sodoben način lepote kraške narave ter tematike o gozdovih in biotske raznolikosti. V prostorih centra poteka razstava jedkanic »Moja pripoved... « umetnice Judit Horvath Fontane, obenem pa je možen ogled jaslic, delo družine Dessenibus, ki so postavljene v prelepe zasnežene Sv.Višarje. Obiskovalci si lahko ogledajo center tudi med delavniki in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, le v četrtek 6.januarja bo center zaprt. Vstop prost. Cavour in Trst Odborništvo za kulturo Občine Trst sporoča, da bo v nedeljo, 2. januarja 2011, v muzeju na gradu sv. Justa ob 11. uri voden ogled razstave Cavour & Trieste. Udeleženci bodo vstopnino plačali po znižani ceni 3,50 evra. Drugače je razstava na ogled do 5. junija 2011 vsak dan s sledečim urnikom: od novembra do marca od 9. do 17. ure, od aprila do junija pa od 9. do 19. ure. Možno se je predhodno domeniti za vodene oglede za skupine in šole: v tem primeru je treba klicati na številko 040-6754480 ob ponedeljkih med 9. in 13. uro in ob sredah med 13. in 17. uro. Srebrne vrtnice Tržaško združenje trgovcev na drobno bo jutri v gledališču Rossetti voščilo Dobro leto Trstu s predstavo Musical StarTs stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine. Na sporedu bodo odlomki iz najbolj znanih musicalov, izvajali in peli bodo mladi tržaški pevci in otroški evski zbor, ki je že sodeloval pri mu-siclu Evita, pod umetniškim vodstvom Frabrizia Angelinija. V okviru prireditve bo združenje podelilo srebrne in kristalne vrtnice, prve za poklicno in kulturno pomembne dosežke, drugo pa športnikom, ki so se izkazali v pretekli sezoni. Začetek priredive ob 21. uri. Pepelka za otroke V gledališču Bobbio se bo danes s pravljico Pepelka in magično drevo nadaljevala revija pravljic za otroke gledališča Contrada. Predstava je namenjena otrokom od 3. do 10. leta starosti, pri njej pa sodelujejo Valn-tino Pagliei, paola Saitta in Lorenzo Zuffi, režija Maurizio Zacchigna. Pravljico Pepelka in magično drevo bo na ogled od danes do srede, 5. januarja, ob 16.30, v četrtek, 6. januarja pa bosta na sporedu dve predstavi, in sicer ob 11. uri in ob 16.30. Vstop 6 evrov, abonenti gledališča Contrada 1 evro. 1 8 Nedelja, 2. januarja 2011 KULTURA / PRAZNIČNE PRIREDITVE - V Dijaškem domu Veselo druženje ob koncu leta Priredili so ga KRUT, Društvo slovenskih upokojencev iz Trsta, Zveza invalidov in Podporno društvo Rojan Srečanje sodi med tradicionalne uspešne prireditve kroma Torkovo popoldne se je komaj nagibalo k večeru, ko je Mopz Fran Venturini zapel Volaričevo Lahko noč v pozdrav številnim članom, sodelavcem in prijateljem krožka KRUT, Društva slovenskih upokojencev iz Trsta, Zveze invalidov in Podpornega društva Rojan, ki so se zbrali v prostorih Slovenskega dijaškega doma »Srečko Kosovel« na tradicionalnem srečanju ob koncu leta. Med prisotnimi so bili številni gostje društev in organizacij, s katerimi organizatorji sodelujejo. V pozdravnih nagovorih so se dotaknili problematik, ki bremenijo današnjo družbo, so pa istočasno naravnali v pozitivno razmišljanje, da pač svet kliče po spremembah, ki mu bodo dale nove vrednote in nov način dojemanja. V nadaljevanju je zbor Venturini, ki je stalen gost Krut-ovih prireditev, nadaljeval kulturni program s krajšim koncertom, pod vodstvom pevovodje Ivana Tavčarja. Za njimi je nastopil zbor Tončke Čok, ki ga vodi Manuel Purger. Prisotni člani, ki so v letu praznovali rojstni dan z zaokroženo številko so bili počaščeni s cvetom. Rudi Jančar pa je iz rok predsednika Zveze društev vojnih invalidov Slovenije Ivana Pivka prejel plaketo, s katero se mu je Tržaška zveza invalidov želela zahvaliti za njegovo nesebično življenjsko delo v korist celotne skupnosti. Jančar je namreč aprila 2010 praznoval svoj 90. rojstni dan. Čestitkam se je pridružila generalna konzulka Vla-sta Valenčič Pelikan in vsi prisotni gostje, zbora sta skupno zapela priložnostno pesemsko voščilo, vsa dvorana pa mu je zaploskala. Praznično vzdušje se je potem nadaljevalo z večerjo ob glasbeni spremljavi članice Neve Kranjec. www.primorski.eu 1 Srečanje, kot vedno polno domačnosti in vedrine, se je zaključilo ob torti in penini ter ob optimističnem razmišljanju, da življenje bogatijo drobne iskrice solidarnosti, prijateljstva in srčne topline. REVIJE - Za vzgojo in izobraževanje Ponovno 6krat: po daljšem premoru je publikacija spet med bralci Po daljšem premoru, ker revija ni deležna namenskih javnih sredstev za izdajanje in je tako njen tisk bil onemogočen, smo v decembru zopet dobili v roke 6krat, revijo za vzgojo in izobraževanje v obliki dveh enojnih številk. V prvem uvodniku se odgovorna urednica tako opravičuje vsem bralcem in sodelavcem za tako dolg premor, ki pa ni nastal po krivdi uredništva, in obljublja da bo 6krat skušal poudarjati, kljub malim in večjim zunanjim zavistim, zlasti vse tisto, kar je Slovencem skupno, kar združuje in je srčika skupnih korenin. Grafično privlačni platnici obeh številk vabita k prebiranju vsebine, ki prav tako ne razočara. Uredništvo je sicer skušalo objaviti vse, kar se je nabralo v dolgem letu prisilnega premora: tako se bralec lahko spomni na 20-letni-co VZS - CEO Mitja Čuk, zlasti pa na 30. obletnico delovanja Sklada Mitja Čuk ob krajšem zapisu in fotografijah. Lahko pa ob branju na novo podoživi-mo bogato delovanje Bambičeve galerije v letu 2009 ob slikah in opisu odprtij in drugih kulturnih dogodkov v njej. V številki 01/2010 je zlasti zanimiv prispevek Aleksandre Saksida, ki pod naslovom S trebuhom za kruhom opisuje začasne selitve žensk iz Prvačine zaradi gospodinjskega dela v tujino, predvsem v italijansko Gorico. "V Prvačini skoraj ni hiše, kjer bi se ne zaradi revščine vsaj en član družine odpravil s trebuhom za kruhom... " piše avtorica, ki pripominja, da je bilo doslej več pozornosti namenjeno Aleksandrinkam, ki so se zaposlovale v Egiptu, vendar so vredne pozornosti tudi one ženske, ki so našle (in še najdejo) delo bliže domu. Nadaljuje se zapis Nine Vareško Kralji ulice, popotovanje med brezdomce in v odkrivanje vzrokov in situacij ter specifičnosti nekaterih brez-domskih skupin. Prav tako zasledimo v tej številki nadaljevanje pisem otrok g. Doropolj-skemu za revijo Zvonček, ki jo je urejal Engelbert Gangl. V njih otroci skozi svoje doživljanje pripovedujejo o zgodo- vinskih dogodkih, ki so ob prvi svetovni vojni in takoj po njej zaznamovali njihove družine, ko so na primer sami morali s svojimi starši iz rodnega kraja (Trsta, Gorice). Kitajka Liping Fan, svetovalka na področju spletnega marketinga, ki trenutno živi na Tolminskem, je prispevala članek o šolskem sistemu na Kitajskem. Branje je zelo zanimivo in spodbuja k primerjavi med šolo, ki jo poznamo, in tisto v tako oddaljeni in nepoznani deželi. V že tradicionalnem oddelku pod splošnim naslovom V šoli lahko izpod peresa pedagoginje Marjetke Gombač preberemo, kaj je Mapa učnih dosežkov in čemu služi, knjižničarka Natalija Mi-kuletič pa bralca seznanja z vlogo šolske knjižnice. Tudi v številko 02/2010 nas uvodnik uredništva popelje z razmišljanjem o tem, ali je upravičeno, da še veljajo jezikovna določila, ki iz jezikovno težko opravičljivih razlogov, zahtevajo npr., naj bo Alah pisan z veliko, krščanski Bog pa z malo začetnico. In seveda Božič ali božič? Tudi v tej številki odkrijemo zapis Liping Fan, tokrat o kitajskih pismenkah. Na preprost način lahko okvirno spoznamo, kako so te pismenke nastale, koliko jih je in po kakšnih metodah jih sestavljajo. Potopisi izpod peresa Urše Pajk so že prava stalnica v 6kratu. Tokrat nas avtorica s privlačnimi fotografijami in živahnim besedilom vabi v Trubarjevo Rašico in Turjaški grad. Krajši članek ob fotokroniki Davorina Križmaničiča opiše posebno pozornost, ki jo je s svojim obiskom dr. Boštjan Žekš, minister Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, namenil Skladu Mitja Čuk. Oddelek V šoli nas popelje S slikanico do pismenosti, profesorice razrednega pouka Lee Vidmar iz Oš Štur-je pri Ajdovščini. Tudi tokrat nas torej 6krat v svoji dvojni tanjši izdaji ne razočara s svojo privlačno vsebino. (-sta) "Škrjančekpoje, žvrgoli, se novopečenega doktorja veseli.. Dragi Davide Stolli čestitamo ti vsi pevci in prijatelji pri pevskemu zboru Tončka Čok. Našega Denisa in Majo je osrečila mala Nina Obilo sreče, zdravja in veselih dni želijo srečnima staršema in prvorojenki vodstvo in kolegi SDGZ, SERVIS, Servis Koper in Euroservis Na svet je privekala mala Nina Mamici Maji in očku Denisu čestitamo, novorojenki pa želimo vso srečo nono Pino, noni Meri in Rožeta ter stric Denis H Čestitke Včeraj danes Danes, NEDELJA, 2. januarja 2011 MAKARIJ Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.32 -Dolžina dneva 8.46 - Luna vzide ob 6.06 in zatone ob 14.44. Jutri, PONEDELJEK, 3. januarja 2011 GENOVEFA VREME VČERAJ: temperatura zraka 7 stopinj C, zračni tlak 1018,5 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 72-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 9,7 stopinje C. [12 Lekarne Nedelja, 2. januarja 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino 4 (040 660438), Ul. Alpi Giuli 2 (040 828428), Milje - Ul. Mazzi-ni 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Ivana 5 (040 631304). Od ponedeljka, 3., do srede, 5., ter 7. in 8. januarja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 (040 302303), Oširek Osoppo 11 (040 410515). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 11, Ul. Set-tefontane 39. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (040 390898). Četrtek, 6. januarja 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 11, Ul. Set-tefontane 39, Boljunec. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 (040 302303), Oširek Osoppo 11 (040 410515). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne oprte od 16.00 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 11, Ul. Set-tefontane 39. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (040 390898). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Maja in Denis sta včeraj starša postala in bosta malo NINO pestovala. Mamici in očku ter nonotoma Meri in Pepi-ju iskreno čestitajo cerkvene pevke, Nini pa želijo vso srečo v življenju. Dobrodošla NINA'Iskrene čestitke mami Maji in očku Denisu, presrečnima nonotoma Meri in Pepiju pa želiva, da bi vnukinjo čim več pestovala. Stana in Franka. VNabrežini hišica stoji, v njej JASNA 40 let slavi. Vse najboljše ji kličejo mama, tata, brata Andrej in Igor z družinama. Danes JASNA iz Nabrežine rojstni dan praznuje, 40x vse najboljše ji vzkliknejo njeni Sara, Erik in Aldo. Mali Alexander teti JASNI vse najboljše želi ter 40 poljubčkov ji pošilja. Danes draga DANICA svoj praznik ima. Alen naj ji lepo zaigra, Erik pa zapoje. Z najboljšimi željami se jima navdušeno pridružujemo vsi iz Trebč, ki jo imamo radi. Žogica se kotali, za žogo naš MARTIN hiti. Žogica postala je žoga, Martinu je zrasla noga. V vrata brcaj še naprej, 30.12 si 18 golov naredil - juhej! Srečno zdravo voščimo, prvi tvoji navijači smo. Mama, tata, Adrijana z Martinom. Dne 30.12. je naš MARTIN 18 let v Pragi praznoval, danes ko se vrneš domov, na Opčinah velika fešta bo. Mnogo uspeha v šoli in športu mu voščijo iz srca teta Nataša, stric Vinko, Devan, Tina, mali Jaš in Egon z Barbaro. Id Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. / TRST Nedelja, 2. januarja 2011 9 U Kino AMBASCIATORI - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Tron: Legacy 3D«. ARISTON - 16.00, 17.45, 19.30, 21.15 »American Life«. CINECITY - 10.45, 14.40, 17.15, 19.45, 21.00, 22.10 »Tron Legacy 3D«; 15.20, 17.30, 20.00, 22.05 »Natale in Sudafri-ca«; 10.55, 12.55, 15.10, 17.40, 20.00, 22.00 »La banda dei Babbi Natale«; 10.50, 13.05, 15.10, 17.35, 20.00, 22.05 »The tourist«; 14.30, 16.20, 18.10 »Me-gamind 3D«; 15.20, 17.35, 20.00, 22.10 »Le cronache di Narnia - Il viaggio del veliero 3D«; 20.00, 22.05 »Un altro mondo«; 15.00, 16.50, 18.40 »Le av-venture di Sammy 3D«; 11.00, 13.00 »Rapunzel - L'intreccio della torre 3D«. FELLINI - 15.45, 17.15 »Le avventure di Sammy«; 18.45, 20.30, 22.15 »Incon-trerai l'uomo dei tuoi sogni«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The tourist«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La bellezza del somaro«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »In un mondo migliore«. KOPER - KOLOSEJ - 15.10, 19.10 »Tamara Drewe«; 13.30, 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 »Njuna družina«; 17.20, 21.20 »Paranormalno 2«; 20.30 »Tron: Zapuščina 3D«; 18.10 »Zgodbe iz Nar-nije: Potovanje potepuške Zarje 3D«; 14.10, 16.10 »Megaum 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 12.30, 14.40, 16.50, 19.00 »Gremo mi po svoje«; 11.20, 16.00 »Megaum 3D - sinhro.«; 14.15, 16.25, 18.30 »Megaum - sinhro.; 13.30, 18.10, 20.40 »Zgodbe iz Narni-je 3D«; 20.50 »Paranormalno 2«; 11.35, 15.55 »Tron: zapuščina 3D«; 13.05, 16.05, 18.35, 21.05 »Življenje, kot ga poznaš«; 10.50, 13.00, 15.10, 17.20 »Njuna družina«; 21.15 »Američan«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La banda dei Babbi Natale«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Narnia - Il viaggio del veliero 3D«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Natale in Sudafri-ca«; 20.30, 22.15 »Un altro mondo«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30, 19.00 »Megamind«. SUPER - 15.30, 17.00 »Rapunzel, l'intreccio della torre«; 18.40, 20.30 »We want sex«; 22.15 »L'esplosivo piano di Bazil«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.30, 20.00, 22.00 »Natale in Sud Afri-ca«; Dvorana 2: 15.00, 17.10, 19.50, 22.10 »Le cronache di Narnia - Il viag-gio del veliero 3D«; Dvorana 3: 16.00, Kam po bencin 18.00, 20.10, 22.10 »La banda dei Babbi Natale«; Dvorana 4: 14.45, 16.30 »Megamind«; Dvorana 5: 18.15, 20.20, 22.15 »The Tourist«. 9 Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva med prazniki zaprti 7. in 8. januarja. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. Slomška obvešča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva zaprti 7. in 8. januarja. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo informativni sestanki za vpisovanje na nižjo srednjo šolo Sv. Cirila in Metoda potekali v sredo, 12. januarja, ob 17. uri na sedežu pri Sv. Ivanu - Ul. Caravaggio 4 in v petek, 14. januarja, ob 17. uri na podružnici na Katinari - Reška cesta 511. EKSTRA! Delavnice v Narodnem domu v Trstu: Kako se učimo, da se naučimo?; Spraševanja, matura, izpiti: kako uspešno nastopamo v javnosti?; Bon ton za mlade. Delavnice so namenjene dijakom 3., 4. in 5. letnika višjih srednjih šol od 4. februarja do 11. marca, vsak petek od 14.30 do 16.00. Kotizacija 20,00 evrov. Informacije in prijave: info@slo-vik.org, www.slovik.org, tel. 0481530412. M Izleti AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 9. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opči-nah. Informacije in rezervacije: 3488012454 (Sabina). Ü3 Obvestila Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945, a Q8: Nabrežina 129 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramarski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. URADI PODJETJA SERVIS D.O.O. IN SLOVENSKEGA DEŽELNEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA bodo zaprti v petek, 7. januarja. DIDAKTIČNE METODOLOGIJE: tečaj, ki nudi udeležencem znanja in orodja, spretnosti in tehnike, primerne za upravljanje razreda in vodenje dijakov in študentov. Namenjen je zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno izobrazbo, z bivališčem na območju FJK in dopolnjenim 18. letom. Trajanje: 70 ur. Brezplačen tečaj, financira ga Evropski socialni sklad. Informacije in vpisovanja na sedežu Ad formanduma v Trstu, Ul. Ginnastica, 72; tel. 040566360, ts@adformandum.eu. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opči-nah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. SK Brdina 347-5292058, Valentina Suber 347-4421131, www.skbrdina.org, info@skbrdina.org. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Delavnice: 5., 12., 19. in 26. januarja: Zimski vrtiči, Naravne skulp-ture; 14., 21. in 28. januarja: Lepljenje papirja...presenečenje bo zagotovljeno. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SKD VIGRED sporoča, da so na razpolago koledarji: pri društvenih odbornikih, v Tržaški knjigarni na Opčinah, v Gostilni Gruden v Šempolaju, v Knjigarni Terčon in v Kavarni Igo Gruden v Nabrežini. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo njeni uradi v petek, 7. januarja, zaprti. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi zaprti do 7. januarja. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča pevce in or-kestraše, da je odhod avtobusa za snemanje na RTV Slovenija v soboto, 8. januarja, ob 11. uri samo iz Padrič. Prijave na tel. št.: 349-2577630. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo zaprta do 9. januarja. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta za dopust do nedelje, 9. januarja. Svoje duri bo ponovno odprla v ponedeljek, 10. januarja, po običajnem urniku. V ŽUPNIJSKI DVORANI V NABREŽINI bo do 9. januarja na ogled tradicionalna razstava jaslic. Obenem si lahko ogledate tudi jaslice v vaški cerkvi. Urnik: ob četrtkih, sobotah in praznikih od 16.00 do 19.00. ZDRUŽENJE STARŠEV KRIŽ vabi na »Novoletno koledovanje« v nedeljo, 9. januarja, zbirališče ob 11.30 pred cerkvico sv. Roka. Otroci in starši vrtca ter osnovne šole s sorodniki in prijatelji v spremstvu dveh harmonikašev bi radi tako obudili starodavno tradicijo in skupaj voščili sovaščanom. Srečno novo leto 2011. Pridružite se nam! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 10. januarja, na srečanje s predsednikom Slovenske škofovske konference, ljubljanskim nadškofom Antonom Stresom. V Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30. TEČAJ KUHANJA IN STREŽBE za tret-ješolce: Ad formandum vabi tretješol-ce, da spoznajo poklic kuharja in natakarja. Brezplačna tečaja Z rokami v... bosta v sredo, 12. in 19. januarja, od 9.00 do 13.30. Prijave zbiramo do 10. januarja. Info na tel. št. +39040-566360, +39334-2825853, promo@adforman-dum.eu. DAN ODPRTIH VRAT na Ad forman-dumu: 12. in 19. januarja bo med 14. in 17. uro osebje zavoda na razpolago v Gostinskem učnem centru na Fernetičih za informacije o izobraževanju na poklicni šoli, programu in poteku šolanja. Vabljeni dijaki tretjih razredov, njihovi starši in družine, profesorji, odgovorni za usmerjanje. Informacije na tel. št. +39040-566360, +39334-2825853, promo@adforman-dum.eu. SPLOŠNO KMETIJSTVO: Ad forman-dum vabi k vpisu na tečaj, ki omogoči pridobitev ustreznega strokovnega znanja za vodenje kmetijskega podjetja. Namenjen je polnoletnim osebam, ki se s kmetijstvom že ukvarjajo in tistim, ki jih sektor zanima. Trajanje: 150 ur (januar - maj 2011). Datum začetka: 13. januar. Urnik: ponedeljek, torek, četrtek od 18. do 21. ure na sedežu Ad formanduma v Trstu, Ul. Ginnastica 72. Informacije in vpisovanja: tel. 040-566360, info@adfor-mandum.eu. TEČAJ ZA NOSEČNICE V BAZENU ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo naslednji tečaj začel v četrtek, 13. januarja. Vpisovanja sprejemamo na začetku vsakega meseca. Število mest je omejeno. Info in prijave: info@melanie-klein.org, tel. 328 4559414. AŠD MLADINA organizira tečaj tai chi chuana z inštruktorico Miro Guštin. Poskusna vaja v petek, 14. januarja, ob 20. uri v bivšem rekreatoriju v Križu. Info: 349-3136949 (Mira). TEČAJ V BAZENU ZA DOJENČKE ŠC Melanie Klein obvešča, da se bodo naslednji tečaji v bazenu začeli 14. oziroma 15. januarja. Za dojenčke od 1. do 12. meseca bodo ob petkih in sobotah zjutraj. Za otroke od 1. do 3. leta pa ob sobotah popoldne. Število mest je omejeno. Info in prijave: info@mela-nieklein.org, tel. 328 4559414. KMEČKA ZVEZA prireja v sodelovanju z zavodom Ad Formandum tečaj splošnega kmetijstva in tečaj upravljanja kmečkega turizma, ki se bosta začela januarja. Informacije v uradu ali po telefonu na 040-362941. AŠD MLADINA organizira v januarju, v jutranjih urah, začetne tečaje trebušnih plesov in bykram yoge z učiteljico Jasmin Anuby. Info: 333-5663612 (Jasmin). TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? V ponedeljkih v Trstu v Ul. Foschiatti, 1 od 18.00 do 20.30 in v Seslajnu (v stavbi C.E.O.) - Naselje sv. Maura od 19.00 do 20.30 ter v Ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na Str. di Fiume (v žup-nišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 331-6445079. UPRAVLJANJE KMEČKEGA TURIZMA: Ad formandum vabi k vpisu na tečaj, ki je namenjen kmečkim podjetnikom in tistim, ki jih ta sektor zanima. Vsebine: ekonomika in vodenje kmečkega in agriturističnega podjetja; HACCP v živilskem sektorju (18 ur), prehrambena tehnologija, priprava tipičnih jedi (24 ur praktičnih vaj); marketing in psihologija prodaje. Trajanje: 100 ur (januar - maj). Datum začetka: 16. januar. Urnik: torek in četrtek od 18. do 21, Ul. Ginnastica 72. Informacije in vpisovanja na tel. 040-566360, in-fo@adformandum.eu. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad zaprt do 7. januarja. Dosegljivi smo po telefonu ali mailu na 328- 4559414, in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. Prireditve FESTIVAL EPIFANIJE OD 5. DO 9. JANUARJA V OBČINSKI TELOVADNICI V NABREŽINI 5. januarja, ob 20.30, Novoletni koncert »Tu che m'hai preso il cuor«, nastopa tenor Andrea Bi-netti; 6. januarja, od 15. ure dalje, animacija in predstave za vse otroke, čarovnije in »prihod Befane«; 7. januarja, ob 20.30 »Praznik kulture in športa«, nagrajevanje društev in najuspešnejših športnikov iz športne sezone 2010; 8. januarja, ob 20.30 Festival Ave Ninchi, gledališka predstava »Tutto Cecchelin in 90 minuti«; 9. januarja, ob 18. uri, Festival Ave Ninchi, gledališka predstava »Angelino Spacabisi«. Info: Urad za kulturo Občine Devin Nabrežina 040-2017327. Prireja Občina Devin Nabrežina pod umetniškim vodstvom ProLoco Mitreo, v sodelovanju z Lions klubom Devin Nabrežina, društvi Armonia, Associazione Internationale dell'Operetta in AŠD Sokol. MLADINSKI KROŽEK PROSEK-KON-TOVEL vabi vse nekdanje navdušence proseških »fešt« v Kulturnem domu na koncert ansambla Giulia Pelizzari Bal-laben(d), ki bo v sredo, 5. januarja, od 20.30 dalje v prenovljenih prostorih Kulturnega doma na Proseku. V BOLJUNSKI ŽUPNI CERKVI bo v soboto, 8. januarja, ob 20. uri Božični koncert. Sodelujejo: MeCPZ Vrabče Tabor, MlPZ Tončka Čok iz Lonjerja, Ženska pevska skupina Dekleta s Škofij. Božično misel nam bo podala načelnica SZSO Jasna Košuta. Toplo vabljeni! SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi v nedeljo, 9. januarja, na »Novoletni koncert« Godbenega društva Prosek. Dirigent prof. Ivo Bašič. Začetek ob 17. uri. SKD TABOR - OPENSKA GLASBENA SREČANJA, v nedeljo, 9. januarja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opči-nah »Novoletni koncert«. Nastopila bo Mladinska filharmonija »Nova«, dirigent Simon Perčič. Vabljeni! NEIGE D'OR ET D'AZUR - Vinoteka v Zgoniku vabi do 13. januarja na razstavo Diane Mitri Gnesda. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi v nedeljo, 16. januarja, na magični kabaret Rum'n koca cola. Vikj bo spet z vami s svojim novim in zabavnim programom. Z njim sodelujeta Eva in Tanja. Začetek ob 17.00. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na Koncert božičnih pesmi, ki ga bosta oblikovala MePZ Sv. Nikolaj iz Litije pod vodstvom Helene Foj-kar Zupančič in Nikolajev otroški pevski zbor pod vodstvom Klavdije Zupančič, v župnijski cerkvi sv. Jakoba v Trstu v soboto, 8. januarja, ob 20. uri. S Poslovni oglasi URADI PODJETJA SERVIS DOO IN SLOVENSKEGA DEŽELNEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA bodo zaprti v petek, 7. januarja 2011. S Mali oglasi IZKUŠENA GOSPA srednjih let išče delo kot negovalka starejših oseb za polovico dneva. Tel. št.: 0038651852892. IŠČEM DELO kot varuška. Tel. št. 3402762765. KOMBI iveco daily, letnik 2002, 170.000 prevoženih km, prodam za 8.500 evrov. Tel. 335-5387249. LJUBITELJEM ŽIVALI podarim ptičke zvrsti zebrice (diamante mandarino). Tel. št.: 040-226788. PODARIM umetno božično drevesce visoko 180 cm, vključeno stojalo. Tel. št. 040-208989. PRODAM mladiče 70 dni stare nemškega ovčarja z valhunskim rodovnikom Sieger in Auslese iz Nemčije in Italije. Tel. št.: 339-1024723 (Valter). PRODAM belo in črno vino, letnik 2010. Telefonirati ob večernih urah na tel. 040-226325. PRODAM fiat punto, letnik 1996, plave barve, v zelo dobrem stanju, nikoli poškodovan, zmeraj v garaži. Cena 500,00 evrov. Tel. 348-4462664. V NAJEM dajem štirisobno stanovanje v Divači, 92 kv.m., z dvema balkonoma in podstrešjem, v samostojni stanovanjski hiši z vrtom za krajše obdobje od 1. februarja dalje. Tel. 320-0716648. t Mirno je zaspala Vida Hrvatic vd. Natek Žalostno vest sporočajo hči Nives s Pinom, vnuka Franco in Nadia z družinama Pogreb bo v ponedeljek, 3. januarja. Za zadnji pozdrav bo pokojnica ležala od 10.00 do 11.20 v ulici Costalunga. Trst, 2. januarja 2011 t Zapustila nas je naša draga mama in nona Laura Milena Sancin vd. Slavec Žalostno vest sporočajo sinova Boris in Igor, vnukinji Karin z AIexom in malim Manuelom ter Corinna z Lucianom Pogreb bo v sredo, 5. januarja, ob 12.55 iz ulice Costalunga v cerkev sv. Martina v Dolino. Sledila bo sv. maša in pokop na vaškem pokopališču. Dolina, 2. januarja 2011 Pogrebno podjetje Alabarda 1.1.1981 1.1.2011 Stanko Devetak I® 30 let je minilo, odkar si nas zapustil, a spomin nate je še vedno živ. Tvoji Vida, Boris in Mitja Nabrežina, 2. januarja 2011 2.1.1981 2.1.2011 Vilko Ferluga Še vedno si v naših srcih. Fedora, Paolo, Aleksander in Aleksandra Trst, 2. januarja 2011 1 0 Nedelja, 2. januarja 2011 KULTURA / APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu VILEŠ - Deželni koordinacijski odbor zamrznil načrt Ikea ne bo dobila kina altran Klavzula sveta za lokalne avtonomije bi lahko sprevrgla smisel deželnega zakona o filmu GORICA - Za plačevanje denarnih kazni nad 200 evrov Globe na obroke Pravico do obročnega plačevanja imajo le občani, katerih dohodki ne presegajo 10.628 evrov letno Občani, ki so zaradi brezposelnosti, zelo nizke pokojnine ali drugih vzrokov v hudi ekonomski stiski, bodo odslej lahko plačevali globe na obroke. Goriški občinski odbor je na zadnjem zasedanju sprejel sklep, ki predvideva možnost obročnega plačila denarnih kazni, ki so jih izdali goriški mestni redarji. Sklep so izdali na podlagi člena št. 202 novega prometnega zakonika in številnih prošenj, ki so jih prejeli, pri tem pa je uprava imela v mislih predvsem številne voznike, ki so jih v prejšnjih letih pri prečkanju križišč ob rdeči luči na semaforju zasačile fo-tokamere T-Red. Po sklepu goriškega občinskega odbora lahko za obročno plačilo glob zaprosijo le občani, ki si zaradi hude finančne stiske ne morejo privoščiti plačila celotnega zneska. Dohodki, ki so jih letos prijavili, ne smejo presegati 10.628 evrov. Ali občanov ekonomski položaj odgovarja predpisanim rekvizitom, preverjajo mestni redarji. Za plačilo na obroke je mogoče zaprositi le v primeru, da globa presega dvesto evrov. Za denarne kazni, ki ne presegajo 2.000 evrov, je dovoljenih največ 12 mesečnih obrokov, za denarne kazni do 5.000 evrov pa 24 mesečnih obrokov. Globe nad 5.000 evrov je mogoče razdeliti na 60 obrokov. Posamezen obrok mora znašati najmanj 100 evrov. »V primeru, da upravičenec ne plača prvih dveh obrokov, izgubi pravico do ugodnosti,« še piše v sklepu občinskega odbora, ki je že stopil v veljavo. (Ale) Deželni koordinacijski odbor za ki-nodvorane je v prejšnjih tednih zahteval enoletno zamrznitev načrta, ki bi omogočil odprtje kina v komercialnem centru Ikea v Vilešu. Pravilnik bi moral po načrtih deželne uprave stopiti v veljavo letos, člani koordinacijskega odbora pa menijo, da ga je treba bolje preučiti, saj bi lahko sprevrgel smisel deželnega zakona o filmu iz četa 2006. Stališče koordinacijskega odbora, s katerim naj bi soglašal tudi pristojni deželni odbornik Elio De Anna, je spodbudila predvsem klavzula, ki je bila v deželni pravilnik o odpiranju ki-nodvoran vključena pred nedavnim na zahtevo sveta za lokalne avtonomije. Leta bi namreč omogočala odprtje kina v prvem »Ikea Shopping centru« v Italiji, ki ga svetovno znana švedska družba namerava predati namenu spomladi 2012 v Vilešu. Prvotni načrt, ki ga je letos poleti odobril deželni odbor, je namreč dopuščal odprtje novih multi-pleksov (skupaj s trgovinami in lokali) le v pokrajinah, v katerih je razmerje med gledalci in številom sedežev v ki-nodvoranah nižje od deželnega povprečja, in pod pogojem, da na razdalji 15 kilometrov ni drugih kinodvoran. Na teh podlagi bi v deželi Furlaniji-Julijski krajini lahko odprli nov kino le v vi-demski pokrajini, kjer pa trenutno ni zanimanja za tovrstne projekte. Svet za lokalne avtonomije pa je v prejšnjih tednih po pregledu pravilnika predlagal vključitev klavzule, s katero bi se ostale pokrajine, tudi goriška, lahko izognile omenjenim omejitvam v primeru, ko bi šlo za odprtje multipleksa, ki bi privlačil tudi gledalce iz drugih dežel in sosednjih držav. Tak primer bi kino v komercialnem centru Ikea v Vilešu, ki bi ga tako kot trgovino s pohištvom obiskovali tudi slovenski, hrvaški in avstrijski državljani. Motivacija očitno ni prepričala predstavnikov koordinacijskega odbora za kinodvorane, ki menijo, da bi odpiranje novih multipleksov lahko zadalo zelo hud udarec ostalim ki-nodvoranam, ki se že danes spopadajo s težko situacijo. Vest o morebitnem odprtju mul-tipleksa v Vilešu je najbolj vznemirila upravitelje kinodvoran v Gorici in Tržiču; kot znano, oba Kinemaxa upravlja Transmedia, hčerinska družba slovenske finančne družbe KB 1909. Od prevzema kina Vittoria na Travniku leta 1991 dalje ima filmska distribucija v goriški pokrajini namreč slovenski pečat. »Mul-tipleks v Vilešu bi zadal smrtni udarec goriškemu Kinemaxu, resno ogrožen pa bi bil tudi tržiški kino,« pravi Giuseppe Longo, direktor Transmedie. Letos so sicer tako v goriškem kot v tržiškem Ki-nemaxu prodali več vstopnic kot lani (približno 56.500 proti 55.300 v Gorici, 180 tisoč proti 160 tisoč pa v Tržiču), multipleks v Vilešu pa bi kljub temu obsodil kinodvorani na propad. Ko bi kino na Travniku ne preživel, bi to pomenilo ne samo hud udarec za mestno središče, ki skuša na novo oživeti, a obenem osiromašenje za vso Gorico. Mesto bi ostalo brez kinematografa, potem ko je s filmom tesno povezana mestna kultura, od filma pa živi danes tudi smer Dams Videmske univerze, ki ima sedež v Hiši filma. Goriški mestni redar v akciji (desno) in osovražene fotokamere T-Red (zgoraj) bumbaca POKRAJINA - DS »Primarne volitve bodo, če bosta dva kandidata« »Pokrajinski upravi ne dajemo negativne ocene, je pa res, da bi lahko bila učinkovitejša.« Tako pravi pokrajinski koordinator slovenske komponente Demokratske stranke Aleš Waltritsch, ki ne odklanja primarnih volitev za izbiro kandidata za predsednika pokrajine, če bo v ta namen zbranih dovolj podpisov. »Statut Demokratske stranke, ki smo ga potrdili pred nekaj meseci, daje možnost sklica primarnih volitev, če svojega kandidata predstavi dvajset odstotkov članov ali pa ena tretjina pokrajinskega tajništva,« pojasnjuje Waltritsch in nadaljuje: »Če je en del članov prepričan, da ima boljšega kandidata od Enrica Gherghette, in bo nato tudi zbral zadostno število podpisov, potem bomo v stranki priredili primarne volitve.« Doslej je vložitev kandidature napovedal edino dosedanji predsednik pokrajine Gherghetta, baje pa nihče od njegovih morebitnih tekmecev še ni začel zbirati podpisov. Čas za njihovo vložitev bo zapadel 7. januarja, saj so tako določili na zadnjem zasedanju pokrajinske skupščine Demokratske stranke. Gherghetta za svojo kandidaturo ne potrebuje zbiranja podpisov, saj ima kot dosedanji predsednik pravico, da se še enkrat predstavi volivcem. Njegovi morebitni protikandidati morajo podpise zbrati kot rečeno do 7. januarja, nato pa bo njihovo prošnjo pregledalo pokrajinsko tajništvo. V primeru, da bo vse v redu, bo med 10. in 15. januarjem zasedanje pokrajinske skupščine, nato pa se bo pokrajinski predsednik skupaj z drugimi strankami leve sredine dogovoril za izvedbo primarnih volitev. Na njih bi se lahko kandidatom Demokratske stranke pridružili še morebitni kandidati drugih le-vosredinskih strank. Waltritsch glede primarnih volitev še pravi, da lahko odigrajo pomembno vlogo pri vključevanju ljudi v procese odločanja; po drugi strani koordinator slovenske komponente ugotavlja, da primarnih volitev ne gre izpeljati v zadnjem hipu. NA NOVOLETNI DAN Tri dojenčice Tržiška porodnišnica je tokrat prehitela goriško Goriška in ... bumbaca ... tržiška dojenčica altran Tržiška porodnišnica se v goriški pokrajini lahko pohvali s prvim rojstvom v letošnjem letu. Včeraj dve minuti po prvi uri ponoči se je rodila mala Anna Molinari; osrečila je 41-letno mamico Cristino Giovannini iz Trsta in 42-let-nega očeta Alda Molinarija, ki je po rodu iz Modene. Ob rojstvu je deklica tehtala 2,958 kg, pridružila pa se je sedemletnemu bratcu Alessandru. Srečna družina živi v Gradišču, tako oče kot mama pa sta zaposlena kot uradnika. Tudi v goriški porodnišnici se je kot v prva v letu rodila deklica. Včeraj ob 11.07 je privekala na svet mala Maria Elena Antonietta Braida, ki je raz- veselila mamico Anno in očeta Pietra. Novorojenka tehta 2,870 kg in je dolga 48 centimetrov; staršema je včeraj popoldne v imenu občinske uprave čestitala odbornica Silvana Romano. Včeraj ob 15.07 se je v Gorici rodil tudi mali Lorenzo, sicer šesti otrok občinskega svetnika levosredinske liste »Progetto Go-rizia« Bernarda De Santisa. V šempetrski porodnišnici je včeraj ob 7.46 kot prva v letošnjem letu na svet prijokala dojenčica Maša Trošt; težka je bila 4,020 kg, dolga pa 54 centimetrov. Do popoldanskih ur je bil to tudi edini porod, ki so ga v šempetrski splošni bolnišnici imeli 1. januarja. GORICA-NOVA GORICA - Razprodaje Jutri začetek popustov Trgovine danes odprte Jutri, 3. januara, se bodo tudi v Gorici uradno začele sezonske razprodaje, ki bodo trajale do 31. marca. Nekatere trgovine v goriškem mestnem središču, predvsem na Korzu Italia, bodo sicer odprte že danes popoldne, večina trgovin pa se bo razprodaj lotila jutri. V posameznih trgovinah v mestu so sicer za zveste stranke že v zadnjih tednih začeli izvajati posebne akcije in popuste, od minulega petka pa so lahko po izložbah razobesili napise s predznakom »minus« pred cenami oblačil, obutev in raznorazne opreme. Zimska sezonska razprodaja tekstilnega blaga in obutve se bo jutri začela tudi v Sloveniji. Kot vsako leto se je dobro držati nasvetov združenj potrošnikov, ki kupce vabijo k pozornosti. Potrošniki morajo nadzorovati trgovce in preverjati, ali spoštujejo pravila, po katerih morajo ločevati blago po znižani ceni in tisto, ki ga še prodajajo po polni ceni. Blaga, ki so ga potrošniki kupili po znižani ceni, ni mogoče zamenjati samo v primeru, da je brezhibno. Drugače imajo potrošniki pravico, da artikel zamenjajo ali dobijo nazaj denar, vendar le v primeru, da imajo s seboj blagajniški listek. Združenja za zaščito potrošnikov tudi svetujejo, naj občani ne zaupajo trgovinam, ki obljubljajo prevelike popuste. Večkrat se namreč za tem skrivajo težave pri prodaji artiklov, ki za tržišče niso več zanimivi. Združenje vabi potrošnike, naj se raje obračajo na trgovine, ki jih bolje poznajo in jim zaupajo, saj bodo s tem imeli več jamstev, da ne kupujejo blaga iz starih kolekcij. PODGORA Urejajo novo igrišče Rajonski svet za Podgoro je v prejšnjih dneh s strani goriških občinskih uradov dobil zeleno luč za ureditev pomožnega nogometnega igrišča, ki ga bo upravljal nogometni klub Piedimonte. Društvo ima namreč danes na razpolago le večje nogometno igrišče med Ulicama Madonnina del Fante in Grappate, neizkoriščeno zemljišče ob njem pa bi podgorskim nogometašem služilo za treninge. Predsednik podgorskega rajonskega sveta Walter Ban-delj računa, da bo rajonski svet, ki se zavzema za uresničitev in pospešitev projekta, v prihodnjih desetih dneh lahko že začel z odstranjevanjem dreves in grmov z zemljišča, ki je sicer v občinski lasti, nato pa bodo s pomočjo goriškega CONI-ja poskrbeli za zrav-nanje igrišča. »Tudi del sredstev, ki nam jih je občinska uprava dodelila iz t.i. "zakladka', bomo namenili ureditvi pomožnega igrišča, in sicer 15.000 evrov,« je povedal Walter Bandelj, po katerem bo igrišče dokončano čez približno tri mesecev. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 2. januarja 2011 1 1 GORIŠKA - Tradicionalno silvestrovanje z ognjemetom in glasbo Množica ljudi na Travniku, skupina mladih na urgenci Vinjeni mladoletniki potrebovali zdravstveno oskrbo - Razmeroma mirna noč za policiste -b r we» P t. L -V. C, * S-T'r Ognjemet nad goriškim gradom (levo) in mladina na Travniku (desno), silvestrovanje pod šotorom v Novi Gorici (zgoraj) bumbaca ' i j' fifi i 1 t' \\ ftfc'r <1. » * ' v»* r" P T Ai ' i T ^ T-. 7TI ¡y* < & >■ m \ OB NOVEM LETU - S kajakom od Štandreža do Sovodenj Trojica po deroči Soči Za spust po narasli reki so potrebovali polovico manj časa kot v minulih letih Zaradi razlogov različne narave se je včerajšnjega novoletnega spusta po kar deroči Soči udeležila le trojica privržencih veslaških podvigov, ki se ni hotela izneveriti vsakoletni kajakaški zdravici ob začetku leta. Vsi trije so člani društva Šilec in so stalni udeleženci teh spustov, dva izmed njih pa sta bila prisotna na vseh dosedanjih izvedbah. Trojica je sedla v kajake v Štan-drežu pod sejemskim razstaviščem. Še do pred kakim letom je bil breg na tem območju lahko dostopen in prijeten za sprehajalce, zadnje vodne ujme pa so ga tako razdejale, da je vsak dostop do reke skorajda onemogočen. Podobno sliko kažejo tudi bregovi Soče pod avtocestnim mostom pri Sovodnjah, kjer je bil cilj kratke regate. Zaradi širitve avtoceste in prisotnosti kamionov in drugih gradbenih vozil so bregovi Soče razriti, kot da bi šlo za vojaški poligon. Vodostaj Soče je bil včeraj precej visok, tako da so krhka plovila postala pravi dirkalniki. Po navadi so kakih šest kilometrov dolgo traso premagali v nekaj manj kot uri, včeraj pa so od starta do cilja neukrotljivi ljubitelji vesla potrebovali le dobre pol ure. Na koncu sta jih čakala topel čaj in prigrizek, niso manjkali pa ni niti peneče vino in druge dobrote, za katere vselej poskrbi gospa Majda. Enemu od udeležencev spusta ni bilo dovolj polurnega veslanja po mrzli vodi, tako da se je pred pitjem čaja v kopalkah pognal v deroče valove in se »umil«, kot je sam povedal. Nazdravili so tudi rojstvu malega Maja, prvorojenca Mateja Makuca, tudi vnetega kajakaša, ki ga včeraj zaradi proslavljanja prihoda novorojenčka ni bilo na startu. Trije udeleženci so obljubili, da si prihodnje leto ponovno voščijo na kajakaški način, saj so prepričani, da je bil včerajšnji slab odziv le sad naključja in da ne predstavlja usihanja zanimanja za soški spust. (vip) Trije kajakaši na startu pod sejemskim razstaviščem bumbaca Silvestrsko noč so mnogi Goričani preživeli na Travniku in v središču mesta, kar nekaj mladih pa je zaradi prekomernega pitja začetek novega leta pričakalo na oddelku prve pomoči goriške bolnišnice. Skupno so nudili zdravniško oskrbo osmim dekletom in fantom, v glavnem mladoletnikom, ki so se ga pošteno napili, je včeraj povedal operater službe 118 in pojasnil, da so vinjenim mladeničem dali zdravila in infuzijo, potem pa so se fantje in dekleta v spremstvu staršev lahko vrnili domov. Precej dela z vinjeno mladino so imeli tudi bolničarji in zdravniki dveh rešilnih vozil, ki so zagotavljali zdravstveno oskrbo med silvestrovanjem na Travniku. Slišati je, da so se štirje mladi, ki jih je očitno zaužiti alkohol dobro ogrel, slekli in nato praznovali na pol goli. Peščica vinjenih mladeničev - zdravstveno oskrbo naj bi jih skupno potrebovalo dvanajst - vsekakor ni skvarila prazničnega razpoloženja. Štiri tisoč ljudi na Travniku »S potekom silvestrovanja smo zelo zadovoljni, saj je bilo poleg Goričanov tudi veliko gostov iz sosednjih krajev,« pravi občinski odbornik Stefano Ceretta in pojasnjuje, da je bilo udeležencev okrog štiri tisoč. Do ene ure ponoči je bilo na trgu tudi veliko družin z otroki, nato pa so se na Travniku zbrali predvsem mladi, za zabavo katerih sta skrbela DJ Toky in DJ Carmine. Pred polnočjo, ko so med ognjemetom dvignili glasbo na ves glas, so na osrednjem trgu peli gojenci glasbene šole Roland. Sodeč po ognjemetih in raketah, ki so opolnoči letele v zrak, je bilo vsekakor letos v Gorici in okolici več ljudi doma kot v prejšnjih letih. Očitno se je spričo gospodarske krize marsikdo odločil, da preživi silvestrovanje v domačem okolju in da se namesto belih tednov in silvestrskih večerij zadovolji s pokanjem. Nekaj petard je kljub prepovedi počilo tudi na Travniku, večina udeležencev praznovanja pa je prepoved njihove uporabe upoštevala. Policisti so preživeli precej mirno sil-vestrsko noč, saj se k sreči ni pripetila nobena resna nesreča, gasilci pa so obvladali dva manjša požara. Zagorela sta šotor v Ulici Alfieri v Gorici, na katerega so odvrgli pe- tardo, in manjše skladišče v Marianu, kjer ima občina razno opremo; po vsej verjetnosti je bil požar v Marianu podtaknjen, storilci pa so zaenkrat neznani. Neprijetno presenečenje so včeraj zjutraj doživeli lastniki vozil, parkiranih v ulicah Puccini in Rossini v Gorici; vandali so se med silvestrskim razgrajanjem znesli nad avtomobilske brisalce in jih zvili, tako da so potrebni zamenjave. Zanje se novo leto očitno ni začelo na najboljši način. Klavrni začetek v Tržiču Z razliko od množičnega silvestrovanja na prostem v Gorici je bil precej klavrn zaključek leta v Tržiču. Zaradi pomanjkanja denarja se je občina odpovedala od-mevnejši prireditvi, zato pa je krajevni glasbeni skupini na Trgu Republike prisluhnilo le nekaj sto ljudi, med katerimi so bili večinoma priseljenci iz Bangladeša. Opolnoči tudi ognjemeta ni bilo, tako da se je trg kaj kmalu izpraznil. Štiri tisoč tudi v Novi Gorici V Novi Gorici poročajo o uspelih dogodkih brez večjih izgredov in o zadovoljnih obiskovalcih. V mestu se je najdaljšo noč v letu lahko preživelo na prostem, v kateri od igralnic ali pa celo v gledališču. V novogoriškem Hitu z zadovoljstvom ugotavljajo, da je silvestrovanje v obeh igralnicah, Perli in Parku, uspelo kljub decembrskim stavkam zaposlenih na igralnih mizah in zato precejšnjemu številu odpovedi rezervacij gostov. »V Parku je silvestrovalo 1.400 gostov, v Perli 2.200, kar je približno enako kot prejšnja leta. Nekaj manj igralcev smo zabeležili na igralnih mizah. Sicer pa sta oba hotela polna, napolnili smo tudi Lipo in Sabotin, naše goste smo usmerjali tudi v goriški hotel Internacional,« je povedala Katja Kogej iz kabineta Hitove uprave. Po nekajletnem premoru so preživetje najdaljše noči v letu organizirali tudi v no-vogoriškem Slovenskem narodnem gledališču. Obiskovalci so si najprej ogledali Gol-donijevo komedijo »Nenavadna prigoda«, nato pa so se ob pogostitvi zadržali do polnoči, ko so nazdravili novemu letu. »Predstava je bila razprodana, tudi prvi odzivi obiskovalcev so dobri. Tudi za prihodnje Sil-vestrovo razmišljamo o organizaciji podobnega dogodka,« je povedal Borut Bašin iz novogoriškega SNG. Silvestrovanja na prostem se je po podatkih organizatorjev udeležilo dobrih štiri tisoč ljudi. »Težko je oceniti natančno število, saj smo imeli dve prizorišči: šotor na Kidričevi in Bevkov trg. Vzdušje je bilo odlično, večina obiskovalcev se je zadržala do 4. ure zjutraj, ko smo zaključili. Kar presenetljivo veliko število italijanskih obiskovalcev smo zabeležili,« je povedal eden od organizatorjev prireditve, Ivan Mlečnik. Medtem ko je obiskovalce v ogrevanem šotoru zabaval Slavko Ivančič, je za vzdušje na Bevkovem trgu skrbela skupina Rok'n' band, zadnje sekunde do polnoči je odšteval no-vogoriški župan Matej Arčon, ki se je nato še zadržal na prizorišču. Tudi policisti so imeli razmeroma mirno noč: posredovali so pri štirih manjših konfliktih na prizoriščih v mestu, enega vinjenega veseljaka pa so pridržali. (dr, km) 1 2 Nedelja, 2. januarja 2011 GORIŠKI PROSTOR VIPAVA-SOČA - Zavod ETP še dodatno omejil ribolov na jeguljo Doslej pet kilogramov, po novem le dve na dan Ribja vrsta vse bolj ogrožena zaradi prekomernega odlova mladic v Atlantskem oceanu Doslej je vsak ribič v Vipavi, Soči ter v ostalih jezerih in rekah dežele Furlani-je-Julijske krajine lahko uplenil do pet kilogramov jegulj na ribolovni dan, z letošnjim letom pa bo iz vode lahko potegnil le dva primerka te kačaste ribe ne glede na njihovo dolžino in težo. Za spremembo ribolovnih pravil, ki zadevajo je- Božič je klic k prijateljstvu in ima skrivnostno moč, ki povezuje. Slovenski otroški vrtec iz Štandreža je ravno zaradi tega odprl v božičnem času svoja vrata sosedom, in sicer otrokom italijanske sekcije vrtca, ter jih v okviru projekta »Skupaj je lepše« povabil na skupno izdelovanje božičnih izdelkov. Sosedje so z veseljem sprejeli povabilo. Otroci so pod mentorstvom vzgojiteljic rezali, lepili, sestavljali in na koncu praznično pobarvali raznovrstni material. Nastali so lepi novoletni izdelki, ki pa niso bili sami sebi namen. V nedeljo, 19. decembra, so otroci sodelovali na tradicionalnem štandreškem prazniku »Miru in prijateljstva« s krajšim recitiranim voščilom in z dvema pesmima v obeh jezikih. S seboj so prinesli tudi vse izdelke, saj so jih na trgu prodajali njihovi starši za simbolično ceno. Del izkupička prodaje bodo starši namenili v dobrodelne namene, del pa bo šel za šolske potrebščine. Na zadnji dan pouka so v Štandrežu obudili staro navado koledovanja. Naloga kolednikov je bila oznanjati veselo novico o Jezusovem rojstvu in prinašati mir, ve- gulje, so se pri deželnem zavodu za ribolov Ente tutela pesca (ETP) odločili, ker jegulja resno tvega izumrtje. V zadnjih letih se je populacija jegulje v Evropi drastično znižala, zato pa so države, članice Evropske unije, odobrile pravilnik za zaščito ogrožene ribje vrste. V Furlaniji-Julijski krajini je pri- selje in novo upanje za naslednje leto. Petletni otroci so se tako napotili v bližnjo telovadnico in osnovno šolo, vsem izrazili voščilo z dobrimi željami, jim izročili skromen dar, jim zapeli božično pesmico in jim tako popestrili še zadnji dan pouka pred počitnicami. Vrnili so se v vrtec, kjer jih je pričakalo novo presenečenje. Vzgojiteljice so namreč pripravile interno božičnico in povabile v goste domačinko Marto Bizjak. Njihove radovedne očke so pogledovale naokoli, nestrpno so čakali na nastop gostje s čarobnim inštrumentom, nenavadnim glasbilom, in sicer s citrami. Povedala je, da so citre ljudsko strunsko glasbilo, ki je bilo nekoč bolj razširjeno. Zvečer so se kmečke družine zbrale v hiši, opravljali so razna dela, ob tem je nekdo igral na citre, drugi pa so prepevali in pripovedovali zgodbe. Razložila jim je tudi, kako je treba prijeti strune, da iz inštrumenta glasbenik izvabi akord in nato melodijo. Zaigrala jim je tudi nekaj božičnih skladb in navzoče je preplavil pomirjajoči zvok. Po zasluženem aplavzu so se vsi zbrali ob jaslicah in skupaj zapeli še nekaj božičnih pesmi. stojna za izvajanje zaščite dežela, ki je preko svojega zavoda ETP uvedla strožji režim za ribolov jegulje. Na podlagi evropskih direktiv se mora iz Vipave, Soče in ostalih rek naše dežele odpraviti na drst v Sargaško morje pred obalo Floride 22.830 kilogramov jegulj. Doseči ta cilj ni nikakor enostavno, zato je lani zavod ETP kupil in vzgojil 30.000 mladic jegulje, letošnje leto pa bo vzreja še trikrat večja. Veliko težavo pri nakupu jeguljinih mladic predstavlja cena, saj so zanje Kitajci in Japonci pripravljeni plačati tudi po 1.000 evrov na kilogram. Na Kitajskem in Japonskem mladic ne gojijo, ampak jih uporabijo v kuhinji; ravno prekomeren odlov mladice v Atlantskem oceanu pa je po vsej verjetnosti glavni razlog za upad populacije jegulje v Evropi. Zavod ETP se je poleg nakupa mladic za vzrejo odločil tudi za spremembo ribolovnih pravil, ki zadevajo lov jegulje. Z letošnjim letom je mogoče dnevno upleniti samo dve jegulji, sploh pa je to vrsto rib mogoče loviti le osemkrat mesečno. Zavod ETP je tudi ukinili najnižjo lovno mero za jegulje, kar v primeru te vrste predstavlja dodaten zaščitni ukrep. Jegulje so namreč zelo požrešne ribe in pogoltnejo velike vabe s trnkom vred, tako da jih v veliki večini primerov ni mogoče osvoboditi trnka in jih spet vrniti v vodo. Po starem je bilo sicer treba prerezati vrvico in pustiti trnek v je-guljinih ustih, zaradi česar so seveda zatem številne podmerske jegulje poginile. Zdaj ne bo več tako, saj bodo ribiči morali upleniti prvi dve ulovljeni jegulji ne glede na njihovo dolžino, kar bo zavarovalo ostale podmerske primerke pred lovom. Velja omeniti, da je ribolov jegulje v Sloveniji prepovedan, saj gre za zaščiteno ribjo vrsto. Kot so zapisali v zadnji številki revije zavoda ETP, se zaenkrat v naši deželi niso hoteli odločiti za popolno prepoved ribolova na jeguljo, saj gre za zelo priljubljeno ribo v vseh nižinskih rekah Furlanije. Jegulje so sestavni del tudi kulinarične tradicije tega območja, zato pa je upad njihovega števila med ljudmi še toliko bolj občuten. (dr) -/ »Pignarul« v Stražcah V četrtek, 6. januarja, bo kres ponovno zagorel v goriških Stražcah. Tradicionalni »Pignarul« že vrsto let prireja krajevni svet Stražce v sodelovanju z rajonoma Podgora ter Pevma, Štmaver in Oslavje; med organizatorji so tudi župnija iz Stražic in športno društvo Azzurra. Pričetek kresnega večera, ki bo potekal na oširku med ulicama Bauzer in Kocjančič, bo ob 19.30 uri. Massimiliano Ortolan odhaja Goriško kvesturo bo 10. januarja zapustil vicekvestor in vodja mobilnega oddelka Massimiliano Ortolan. 38-letni Ortolan, ki je goriški oddelek uspešno vodil sedem let in čigar sposobnosti in prijaznost smo cenili tudi v našem uredništvu, odhaja v Videm, kjer bo nadomestil dosedanjega vodjo mobilnega oddelka Ezia Gaetana. V Tržiču »Miška po Krasu« Od sobote, 8. januarja, bo v kavarni Car-ducci v Ulici Duca D'Aosta v Tržiču na ogled fotografska razstava člana goriškega fotokluba Skupina 75, Marka Vogriča. Odprtje razstave »Miška po Krasu« bo ob 18.30; fotografa in njegova dela bo predstavil Jurij Paljk. »Varvuole« v Gradežu V sredo, 5. januarja, bodo Gradež obiskale morske čarovnice »varvuole«. Otroci in odrasli se bodo z njimi srečali ob 17.30 v gradeškem pristanišču, kamor bodo priplule z barkami. Jegulja je bila pred leti vključena na seznam ogroženih živalskih vrst ŠTANDREŽ - Otroški december S sosedi je bilo v vrtcu še lepše Domačinka Marta Bizjak na obisku v štandreškem vrtcu; zvedavim otrokom je zaigrala na citre in jim pripovedovala o tem, da je bilo ljudsko strunsko glasbilo nekoč razširjeno, da so se kmečke družine ob večerih zbirale na domu, kjer so družinski člani opravljali razna dela, ob tem je nekdo igral na citre, drugi pa so prepevali in pripovedovali zgodbe fotos.g. VIPAVA - Ulov Som velikan prijel na ribo iz ribarnice Število jegulj se tudi v Vipavi v zadnjih letih neizprosno niža, po drugi strani pa so vse bolj pogosti ulovi kapitalnih somov, ki prijemajo na vabe tudi v zimskih mesecih. V predelu Vipave, s katerim gospodari ribiška družina Renče, so med lanskim letom iz vode potegnili na suho kar 205 centimetrov dolgega in 50 kilogramov težkega soma. Brkati velikan je 15. oktobra osrečil Josipa Udovčica iz Ljubljane, ki je sicer član ribiške družine Kranj. Udov-čic je za vabo uporabil morsko ribo, ki jo je malo prej kupil v ribarnici in je očitno somu zelo teknila. Udovčič s 50-kilogramskim somom iz Vipave GORICA - Praznični shod ob iztekajočem se letu SSk: Potrditev položaja na pokrajini nam kot partnerju v koaliciji pripada Strankina zdravica v travniškem lokalu Goriški predstavniki, upravitelji in somišljeniki stranke Slovenske skupnosti (SSk) so v četrtek v Roman baru na Travniku nazdravili iztekajočemu se letu 2010. Družabnosti se je udeležilo okrog štirideset strankinih članov in izvoljenih upraviteljev iz Goriške, ki so se jim pridružili Vlado Klemše za občansko listo Skupaj za So-vodnje, Miha Koren, predstavnik SSk za Benečijo, strankin deželni tajnik Damijan Terpin in deželni svetnik Igor Gabrovec. Dobrodošel gost je bil tudi Milan Turk, novi župan občine Šempeter-Vrtojba, ki je sicer dolgoletni prijatelj stranke. Uvodoma sta prisotne nagovorila pokrajinski predsednik SSk Silvan Primosig in pokrajinski tajnik Julijan Čavdek. Pozdravila sta tudi pokrajinska odbornica Mara Černic, števerjanska županja Franka Padovan in deželni svetnik Gabrovec. Članom in upraviteljem so se zahvalili za angažiranje in delo v stranki, katere glavni namen - so poudarili - je enotno slovensko nastopanje. »Ravno to je zelo dragoceno v časih globoke politične krize na desni in na levi. Prisotnost samostojnega političnega subjekta je za manjšino velik in morda še ne povsem izkoriščen resurs,« je izstopalo iz besed. Nekaj misli je bilo namenjenih pričakovanjem v novem letu, ki bo zaradi volilnih preizkušenj naporno, glavni cilj goriške SSk pa je potrditi sedanji položaj na pokrajini. »To stranki pripada, saj je enakovreden partner v sedanji levosredinski koaliciji,« so zaključili. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 2. januarja 2011 1 3 GORICA - Slovik Mencinger v gosteh Je socialna ekonomija utopija? Gost drugega seminarja iz ciklusa »Poti razvoja in rasti«, ki ga prireja Slovenski izobraževalni konzorcij (Slovik) v sodelovanju s Slovenskim goriškim gospodarskim združenjem, bo Jože Mencinger. Na temo »Socialna ekonomija - realnost ali utopija?« bo predaval v petek, 14. januarja, ob 18. uri v mali dvorani goriškega Kulturnega doma; predavanje bo v slovenščini in brez simultanega prevajanja. Cikluse seminarjev in forumov namenja Slovik bančnim in finančnim operaterjem, podjetnikom, študentom ekonomskih ved in vsem tistim, ki se zanimajo za teme z omenjenih področij. V minulih letih je že priredil dva ciklusa seminarjev, in sicer »Kriza - kako naprej« ter »Kriza - revolucija ali rutina«. Letos so na vrsti »Poti razvoja in rasti«. Prvi gost je bil sredi decembra Jože Colarič, predsednik Krke, za Mencingerjem pa bo 25. januarja v Gorico prišel Mitja Gaspari, slovenski minister za razvoj in evropske zadeve. Jože Mencinger je po izobrazbi pravnik in ekonomist. Bil je rektor Univerze v Ljubljani, kot gostujoči profesor sodeluje z domačimi in tujimi institucijami, je član Evropske akademije znanosti in umetnosti, članke in prispevke objavlja v mednarodnih revijah. Bil je direktor Ekonomskega inštituta pravne fakultete, podpredsednik slovenske vlade, član Sveta Banke Slovenije in član Državnega sveta. Sodeluje z uglednimi mednarodnimi institucijami, npr. z ICPE, s State Planning Commission of the Republic of Guyana in Inter-American Development Bank, s Svetovno banko, kot svetovalec UNDP v Bosni in Hercegovini ter Moldovi. GORICA - Mladinska scena Stara Gorica je društvo Na Goriško želijo privabiti zveneča imena in mednarodno uveljavljene skupine, ki igrajo alternativno glasbo V nekaj več kot enem letu so priredili preko devetdeset koncertov mednarodnih glasbenih skupin, po njihovi zaslugi pa se je Gorica pojavila v raznih slovenskih in italijanskih glasbenih revijah. Pri kulturnem društvu Stara Gorica pa nikakor ne mirujejo in za letošnje leto obljubljajo bogato bero glasbenih dogodkov, saj nameravajo zvabiti na Goriško še bolj uveljavljene skupine kot doslej, poleg tega pa razmišljajo tudi o organizaciji festivala. Kulturno društvo Stara Gorica je skupina mladih Goričanov ustanovila novembra leta 2009, od vsega začetka pa sodeluje s sorodnimi organizacijami iz Italije in Slovenije. Pri društvu Stara Gorica, ki mu predseduje Erik Blasig, namenjajo posebno pozornost širjenju glasbene kulture in predvsem alternativni glasbi. Od novembra lanskega leta so priredili preko devetdeset koncertov, gostovali pa so skupine iz raznih evropskih držav in tudi z drugih koncev sveta. Za letošnje leto nameravajo vzpostaviti sodelovanje z zavodom neistitucionalne kulture Masovna, ki upravlja mladinsko središče Mostovna v Novi Gorici. Poleg tega so predstavniki društva Stara Gorica pristopili k projektu »Forum Giovani«, ki ga vodi goriška pokrajine. O koncertih, ki jih je doslej priredilo društvo Stara Gorica, so pisale revije Rock Hard, Master Magazine, Metal Hammer in druge, seveda pa so bili večkrat omenjeni tudi na raznih evropskih spletnih straneh, ki se ukvarjajo z glasbo. Od ustanovitve društva naprej so tako razne glasbene skupine vključile v svoje turneje tudi Gorico, kar je seveda poživilo glasbeni utrip predvsem med mladino. Pri društvu Stara Gorica so posebno ponosni, da so doslej uspeli gostiti tudi že uveljavljene sku- pine, med katerimi so vredne omembe Agnostic Front, H2O, Yuppicide, Crom Mags, The Germs, US Bombs, Nick Oli-veri, Bouncing Souls in Six Feet Under iz Združenih držav Amerike, Mayhen iz Norveške, Watain iz Švedske, GBH iz Anglije in Assalti Frontali iz Italije. Vse koncerte so priredili v klubu Pieffe Factory v Ločniku, ki je najprimernejše prizorišče za to vrsto glasbenih dogodkov. Pri društvu Stara Gorica si prizadevajo, da bi v prihodnosti prirejali koncerte raznih glasbenih zvrsti, poleg tega pa iščejo prizorišče za odmevnejše glasbene dogodke. Že letos naj bi v Gorico pripeljali nekaj zvenečih imen iz alternativnega glasbenega sveta, skupaj s prijatelji iz Slovenije pa razmišljajo o organizaciji velikega poletnega festivala, ki bi ga priredili v Gorici. (dr) Plakat društva Stara Gorica (zgoraj), koncert v lokalu Pieffe Factory v Ločniku GORIŠKA Novo leto se začenja z glasbo Decembrska kulturna scena je bila v Gorici pestra in vabljiva. Ob izteku leta se je dogajanje pomirilo, napoveduje pa se že intenziven januar. V uvodu novega leta bosta izstopala dva glasbena dogodka. Prvi bo v petek, 14. januarja, ko se bo ob 20.30 na odru goriškega Kulturnega doma predstavila skupina »Vulture & the Guru«, ob njej pa pisana druščina, v kateri bodo poleg Petra Gergoleta in Andreja Kralja še Aljoša Saksida, Marko Loredan, Gianluca Solferino, Alberto Bravin, Martina Feri, Danjel Malalan, Bojan Kovic, Peter Gus, To-mislav Jovanovič, Valter Sivilotti in njihova »maskota« Karolina Černic. Premierno bodo predstavili zgoščenko »Tekočina«. Dva dni kasneje bo v občinski telovadnici v Sovodnjah tradicionalni koncert, ki ga prireja občinska uprava. Letošnje »glasbeno voščilo« bo v v nedeljo, 16. januarja, z začetkom ob 18. uri in s prostim vstopom. Tokrat bo koncert primorsko obarvan, saj bo na večeru nastopil orkester Nova iz Nove Gorice z gostjo oziroma eno izmed prvih dam slovenske glasbene scene - Aniko Horvat iz Kopra. Na odru se bosta predstavila tudi mlada primorska glasbena upa, in sicer Maja Porta - prvi glas Primorske 2010 -in Mitja Jerkič. Kmalu bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji komičnega gledališča. V torek, 1. februarja, se bo namreč začela nova sezona trijezičnega gledališkega festivala »Komigo 2011«, ki ga prireja goriški Kulturni dom. Abonmaje bodo vpisovali v januarju, februarski start pa bo s Kobalovim »Poslednjim Termina(l)torjem«. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. ~M Gledališče 2011 ob 16. uri »Dan oddiha«, nastopa GD Kontrada - Kanal; 29. januarja 2011 ob 20. uri premiera; 30. januarja ob 17. uri »Zbeži od žene«, nastopa dramski odsek PD Štandrež; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v nedeljo, 9. januarja 2011, ob 20.45 »Aladin«, muzikal z Manuelom Frat-tinijem; informacije po tel. 0481383327 in na spletni strani www3.co-mune.gorizia.it/teatro. fî Razstave Ü3 Obvestila U Kino ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 9. januarja Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo Argentina Q8 - Ul. Trieste 22 ESSO - Ul. Aquileia 40 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 GRADIŠČE FLY - Ul. Palmanova 63/A MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo SAN MARCO PETROLI - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN ESSO - Ul. Sauro, na državni cesti 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA AGIP - Ul. III Armata 58 DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.40 - 17.40 -20.10 - 22.00 »La banda dei Babbi Natale«. Dvorana 2: 14.45 - 17.15 - 19.50 - 22.15 »Tron: Legacy (digital 3D)«. Dvorana 3: 16.00 - 22.00 »Natale in Sud Africa«; 18.00 - 20.00 »Un altro mondo«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.1022.00 »La banda dei Babbi Natale«. Dvorana 2: 17.15 - 19.50 - 22.15 »Tron: Legacy (digital 3D)«. Dvorana 3: 22.00 »Natale in Sud Afri-ca«; 18.00 - 20.00 »Un altro mondo«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.30 -20.00 - 22.00 »Natale in Sud Africa«. Dvorana 2: 15.00 - 17.10 - 19.50 - 22.15 »Le cronache di Narnia - Il viaggio del veliero« (digital 3D). Dvorana 3: 14.45 - 16.45 - 18.40 - 20.30 - 22.20 »La banda dei Babbi Natale. Dvorana 4: 15.00 - 16.30 »Le avventu-re di Sammy«; 18.10 - 20.10 22.10 »Un altro mondo«. Dvorana 5: 14.45 - 16.30 »Megamind«; 18.15 - 20.20 - 22.15 »The Tourist«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Natale in Sud Africa«. Dvorana 2: 17.10 - 19.50 - 22.10 »Le cronache di Narnia - Il viaggio del ve-liero« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »La banda dei Babbi Natale. Dvorana 4: 16.30 »Le avventure di Sam- my«; 18.10 - 20.10 - 22.10 »Un altro mondo«. Dvorana 5: 16.45 - 18.30 »Megamind«. 20.20 - 22.15 »The Tourist«. V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici je na ogled likovna razstava »Umetniki za Karitas«. Razstavljena so dela, ki so nastala na letošnji koloniji Sinji vrh 2010 in dela, ki so bila podarjena na dan odprtih vrat. Izkupiček prodanih del gre v dobrodelne namene; na ogled bo do 10. januarja. RAZSTAVA SLIK ARHITEKTA DIEGA KUZMINA bo do 8. januarja 2011 na ogled v lokalu Wine café na goriškem Travniku. V FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU NA SVETI GORI je na ogled 9. slovenska razstava jaslic z mednarodno udeležbo; od 10. do 16. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 17. uro; do 10. januarja vsak dan od 10. do 17. ure. V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled razstava slikarke Laure Grusovin iz Gorice; do 15. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro in med 16. in 18. uro ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. S Poslovni oglasi Koncerti TRADICIONALNI NOVOLETNI KONCERT v priredbi občine Sovodnje bo v občinski telovadnici v nedeljo, 16. januarja, ob 18. uri. Nastopa Big Band Nova iz Nove Gorice s pevko Aniko Horvat; sledi skupna zdravica. S Izleti PD RUPA-PEČ vabi na potovanje po Jordaniji in Sveti deželi od 22. februarja do 1. marca. Rok prijave zapade 15. januarja. Informacije na tel. 0481-882285 (Ivo Kovic). ¿J Čestitke Danes se naš LIVIO sreča z Abrahamom. Upati je le, da ne bo prišel z zamudo na snidenje... Vsekakor mu ob jubileju iskreno čestitajo in zaželijo srečno ter "3xzdravo" belordeči do-movci, Kulturni dom v Gorici, SKGZ in številni goriški prijatelji. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE OB SOČI (Prvomajska 81) vabi v sredo, 5. januarja, ob 10.30 »Lavoisier in laboratorijski poskusi«, nekaj informacij o francoskem kemiku in potem »Poskusi«. Znanstveno delavnico vodi Katja Mignozzi. KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA v Gorici bo v prazničnem času zaprta do 7. januarja. SKGZ obvešča, da bo goriški urad zaprt do vključno 7. januarja 2011. SPDG prireja od 30. januarja 2011 do 20. februarja 2011 nedeljske tečaje smučanja v Forni di Sopra z avtobusnim prevozom; društvena tekma bo v nedeljo, 27. februarja 2011 v Forni di So-pra. Prijave bodo sprejemali v petek, 7. januarja, v petek, 14. januarja, in v torek, 18. januarja 2011, od 18. do 20. ure samo na sedežu društva, Verdijev Kor-zo 51/int. v Gorici; informacije po tel. 0481-536104 (Danja), tel. 338-5068432 (Loredana) in tel. 0481-22164 (Marta). ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici zaprti do vključno 7. januarja. MLADINSKI DOM vabi na filmski forum, ki bo potekal v prostorih Mladinskega doma ob petkih (praviloma vsak drugi petek v mesecu) od 17. ure do 19.30. Oglede filmov bosta spremljala uvod in kratek zaključni pogovor o filmu samem ter o njegovem sporočilu. Vpisnine ni, sta pa nujni prijava do četrtka ob 17. uri in poravnava letne članarine; srečanja bodo predvidoma 14. januarja 2011, 11. februarja, 11. marca, 8. aprila in 13. maja. LITERARNI NATEČAJ GLAS ŽENSKE, ki ga razpisuje goriška pokrajina v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica, bo v letu 2010-2011 potekal na temo »Moja ljubezenska zgodba«; namenjen je srednješolkam in ženskam, starejšim od 30 let; rok za oddajo del bo zapadel 16. februarja 2011. Prireditve KULTURNO DRUŠTVO KRAS Dol-Po-ljane obvešča, da bo v sredo, 5. januarja, ob 18.30 uri na društvenem sedežu na Palkišču predstavitev Koledarja 2011. Sledila bo »paštašuta« in pričakali bodo »befano«. SVETOVALCI ZA DELO bi izobrazili delovno in vestno osebo za upravljanje osebja in spojenih obvez. Potrebno znanje slovenščine in rabe računalnika. Curricula na mail: studio@consulenzelavoro.it POKOJNEMU MIRKU ŠPACAPANU bo posvečen kulturni večer, ki ga prirejajo v petek, 14. januarja, ob 20.30 v župnijski cerkvi v Podgori. Izkupiček dobrodelnega večera bo namenjen društvu »Paliativna oskrba - Mirko Špa-capan ljubezen za vedno« iz Vidma. Prispevki Namesto cvetja na grob Vilka Lupina daruje Angelo Frandolič 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu. Namesto cvetja na grob Vilka Lupina darujejo Leda, Nives, Sonja, Zalka, Bruna in Vilma 60,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štan-drežu. Pogrebi JUTRI IZ TRŽIČA: 10.25, Elena Marche-san vd. Tarlao iz splošne bolnišnice v baziliko Sv. Evfemije (ob 11.00) in na glavno pokopališče v Gradežu. Ob izgubi drage mame AMALIJE MARUŠIČ izrekata iskreno sožalje Mariji in Mariju ter svojcem župnijski pastoralni svet in cerkveni pevski zbor iz Doberdoba Ob smrti VILKOTA LUPINE izraža globoko sožalje ženi Hildi, sinu in hčeri z družinama VZPI-ANPI sekcija Štandrež 1 4 Nedelja, 2. januarja 2011 KULTURA / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Slovenska praizvedba Neprizanesljivo realistična slika življenja na dnu družbe Besedilo za takratne čase nenavadno gledališko delo je spisal dubrovniški izobraženec Vlado Sulli Kažin ali Karabinjerjeva Katra, Vlaho Stulli Režija: Vito Taufer Prevajalec in lektor: Danijel Malalan Scena: Peter Furlan Kostumi: Barbara Stupica Glasba: Mitja Vrhovnik Smrekar Oblikovanje luči: Rafael Cavarra Produkcija: Slovensko stalno gledališče Igrajo Vladimir Jurc, Nikla Petruška Panizon, Lara Komar/Mairim Cheber, Luka Cimprič, Vanja Ko-renč, Primož Forte Prav na koncu 18. stoletja je Vlaho Stulli, po poklicu zdravniški inšpektor dubrovniške republike, sicer pa izobraženec, pristaš idej francoske revolucije, avtor latinskih stihov in dnevnika v italijanščini, spisal delo v du-brovniškem hrvaškem narečju, ki mu je dal naslov Comedia Cate Sucuriza meghiu vratima od Pescarie, katerega protagonisti so člani družine poveljnika mestne straže predela »tra le Porte della Pescaria«. Družino je Vlaho Stul-li verjetno zelo dobro poznal, saj je bil celo boter enega od otrok, kot dokazujejo mestni zapisi. Besedilo, ki ni bilo nikoli natisnjeno in po vsej verjetnosti tudi nikoli uprizorjeno, je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pritegnilo pozornost hrvaškega režiserja in književnika Marka Foteza, ker se povsem razlikuje od dotlej znane du-brovniško-dalmatinske dramatike, pa tudi od ustaljenih gledaliških del tedanje dobe sploh in je zaradi svojega skrajnega realizma prava izjema med drugimi literarnimi besedili iz časa svojega nastanka. Kot ugotavlja Marko Fo-tez, Stullijeva komedija po zgradbi in tematiki vsebuje številne prvine gledališča, ki se je uveljavilo v 20. stoletju, poleg tega je zaradi uporabe živega neposrednega jezika iz gostiln in s trgov, ki je včasih celo šokanten zaradi svoje vulgarnosti, skoraj dokumentaristično natančen prikaz resničnega vsakdanjega življenja malega človeka v Dubrovniku na koncu 18. stoletja. Po Fotezovem odkritju je Stullije-vo delo na Hrvaškem doživelo veliko uprizoritev, marsikdaj v priredbi v različna narečja. Vsekakor uspeh besedila med gledališkimi gledalci današnjih dni ne sloni izključno na sočnosti jezika, temveč na pretresljivi realistični sliki človeške bede, ki je v še ne tako oddaljeni preteklosti bila tudi na tem koncu sveta vsepovsod prisotna in vsem na očeh, pa vendar so se od nje ohranile slike, ki so medčloveške odnose v okoliščinah skrajnega siromaštva še prevečkrat prikazovale skozi optimistično, romantično, idealistično obarvana rožnata očala. Tega v Stullijevi črni komediji nikakor ni: njegovi junaki v boju za skorjo kruha ne poznajo milosti niti do svojih najbližjih, za katere nimajo tople besede in prijazne besede, temveč le psovke in žalitve, saj so to tudi edine, ki jih poznajo: težko življenje jim ni dalo možnosti, da bi se naučili nežnih in ljubeznivih besed, tako da celo ljubezen izražajo s psovko. Trdost in grobost Stullijevih junakov se razodeva tudi v slovenski praizvedbi njegovega besedila, ki jo je tržaško Slovensko stalno gledališče vključilo v sezono 2010-2011, in to že v naslovu Kažin, to je v besedi, ki bi jo bonton odsvetoval bolj fini narečje govoreči družbi. Vsekakor je Danijelu Ma-lalanu uspelo v našem narečju najti presenetljivo veliko število psovk in žalitev, ki zvenijo domače in današnje, a ne preveč moderno, saj je v njih prepoznavno časovno nekoliko odmaknjeno izražanje. Zgodba, ki prikazuje dva dneva v življenju revne petčlanske družine, je postavljena v tržaško okolje, medtem ko je poveljnik straže mestnega predela postal karabinjer. Skupaj z ženo in tremi otroki se s težavo prebija skozi življenje in prekomerno zateka k tolažbi steklenice vina. Možnost, da bi se najstarejši hči omožila z nekoliko bolj premožnim mornarjem in odšla od doma, je za vse priložnost, ki je ne smejo zamuditi. Režiser Vito Taufer je dogajanje postavil v časovno nedoločeno dobo, resda veliko bližjo naši sedanjosti kot avtorjevemu času, vendar dovolj odmaknjeno, da pogodba pri odvetniku za poroko najstarejše hčere ne deluje kot tujek. Vizualno se predstava še najbolj navezuje na filme italijanskega neo-realizma, vključno z naslovno junakinjo v magnanijevski črni kombineži, čeprav Tauferjeva Katra ne nosi natikačev, temveč čevlje s seksi visoko peto. Igralski ansambel se je skladno vključil v režiserjevo vizijo človeške bede in prikazal verodostojno sliko družine, ki jo razmere silijo v srčno trdoto in nezaupljivost. Vladimir Jurc je prepričljiv v vlogi zapitega karabinjer-ja, čeprav je kaj takega dokaj nedoumljivo za italijanskega državljana, ki pozna strogo disciplino tega vojaškega reda, zaradi katere se ne morejo poročiti s komerkoli. Nikla Petruška Panizon se v vlogi karabinjerjeve prepirljive žene Katre nekoliko navdihuje pri mojstrici takih likov Anni Magnani. Katrino najstarejšo hčer Maro je na premieri v tržaškem Kulturnem domu na Silvestrovo igrala Mairim Cheber, ki je vanjo vlila najstniško upornost in trdoto težkega življenja vajene ženske. Luka Cimprič se je značajsko in fizično odlično prilagodil trem različnim vlogam nekoliko topoumnega karabi-njerjevega sina, prikupne gostilničar- www.primorski.eu * Levo karabinjer Jurc, desno pa Mairim Cheber, Luka Cimprič in Nikla Petruška Panizon kroma ke Betine in gosposkega advokata. Vanja Korenč je igrala nebogljeno Katrino mlajšo hčer Pavlo. Primož Forte je prikazal družinsko prijateljico Ciano, »kurirja« Furia in Marinega ženina Ti-kvulina. Scenograf Peter Furlan je v Katrinem domu, polnem polomljene ropotije, ustvaril realistično sliko revšči- ne. Kostumi Barbare Stupice vizualno opredeljujejo značajsko podobo nastopajočih likov. Na premieri v tržaškem Kulturnem domu so gledalci Tauferjevo predstavo Kažin ali Karabinjerjeva Katra sprejeli s smehom ob nekaterih prizorih in toplim aplavzom na koncu, kljub temu je bilo ob izhodu iz dvorane veliko dvomečih pogledov. Morda je marsikdo pričakoval lahkotno dobrosrčno burko v narečju, kar besedilo Vlaha Stullija nikakor ni: to je neprizanesljiva realistična slika življenja na dnu družbe, to je nemajhnega dela človeškega bivanja. (bov) TRST - Na silvestrovo v Kulturnem domu Po predstavi še pogostitev, glasba, zdravica in voščila Po Kažinu feštin: besedna igrica, malce uglašena tudi na uprizorjeno delo, razkriva prijetno novost, ki jo je Slovensko stalno gledališče namenilo svojim zvestim obiskovalcem. Po predstavi, ki je bila sicer uradno zapisana redu A, se pravi premierni publiki, vendar so ponujeno priložnost izrabili tudi drugi, so namreč v foajeju parterja vabljivo pogrnili mizico. Številni gledalci, ki so se radi zadržali v prijateljski družbi, so bili tako pogoščeni, zaigral pa jim je tudi ansambel Roberta Va-tovca. Glasbenikom je pripadla tudi prijetna naloga, da odštevajo, čeprav - kot so dejali - »nazaj jim gre težko«. Pa vendar se je ob glasbi in pogovoru leto 2010 kar hitro prevesilo v 2011 in po splošni zdravici je bil čas osebnih voščil. Ob tem si je SSG lahko čestitalo za posrečeno potezo in si obenem zaželelo, da bi uspešno izpeljalo to in še veliko drugih sezon. Nedelja, 2. januarja 2011 APrimorski r dnevnik nedeljske teme OB PRELOMU DESETLETJA: TERORIZEM, GOSPODARSKA KRIZA, MIGRACIJE Nekako se bomo • I • v izmazali, čeprav bo cena visoka Bojan Brezigar Tako, minilo je že prvo desetletje novega stoletja, kaj, novega tisočletja. Ni bilo posebej spodbudno. Je že tako, da minevajo konci stoletij v dokaj optimističnem ozračju; tako je bilo ob koncu 19. stoletja, znameniti fin de siècle na pariških bulvarjih, v londonskih gledališčih, na petrograj-skih prospektih in na berlinski promenadi, ob navdušenju modernega časa in mirnem izkoriščanju bogastva, ki ga je Evropa - oziroma njene države, kajti Evropa je bila takrat samo geografski pojem - kradla po svojih kolonijah na afriški in azijski celini. Vse to ni moglo trajati, kajti naraščajoča trenja, sla po oblasti, težnja po prevladi so bile prevelike, da bi ljudje lahko mirno gradili svojo prihodnost. Tako so se udarili. Dvakrat. Nastali so -izmi, ki so, vsak po svoje, napovedovali nov svet, ampak iz tega ni bilo nič, kajti svet je pač samo eden, tisti, ki smo ga sposobni skupaj ohranjati. In tako smo v nekaj desetletjih dvakrat razrušili Evropo, uničili njeno družbeno tkivo ter potrebovali pol stoletja, da smo stvari zopet spravili na stari tir. Tako smo prišli do konca dvajsetega stoletja. Novi fin de siècle, bi lahko rekli, ko je padel berlinski zid in se je Evropa povezala v formacijo, katere izvorni namen ni bil skupna valuta, pa tudi ne odprava meja, ampak preprečitev novega spopada med silami, ki so v zgodovini tolikokrat trčile med seboj. Ob koncu 20. stoletja smo zadihali s polnimi pljuči in smo začeli razmišljati o boljši prihodnosti. Noč, ko smo slavili začetek 21. stoletja, je bila praznična. To je bil čas velikih upov in velikih pričakovanj. Tako nam novo stoletje teh upov ni izpolnilo. Začelo se je pravzaprav na začetku. 11. september leta 2001 je bil tragičen dan. To ne samo zaradi atentatov v New Yorku in v Washingtonu, ampak predvsem zato, ker so ti atentati označili začetek novega obdobja, novih odnosov, novih ravnovesij. Pomenili so, da zahodna civilizacija, kot smo jo pojmovali dotlej, ni več dominantna v spreminjajočem se svetu in da je konec razmišljanja z neokolo-nialistično pametjo, ki je, pa naj nam bo ta definicija všeč ali ne, prevladala v zadnjih letih dvajsetega stoletja. Takrat, po padcu berlinskega zidu, smo se znašli v stanju, ko je imel svet dejansko enega samega gospodarja, ki je bil tudi razsodnik obenem. Združeni narodi so izgubili še tisti del kre-dibilnosti, ki so ga imeli v času hladne vojne; dejansko so postali sredstvo za uveljavljanje politike Zahoda. To ne pomeni, da je bila ta politika slaba, vendar je imela izredno hudo napako: da je namreč povečevala razlike med bogatim Severom in revnim Jugom. Izkoriščanje, ki se je sto let prej odvijalo z vojaško dominacijo, se je sedaj nadaljevalo z ekonomsko nadvlado. Spremenil se je način, ni pa se spremenilo sredstvo. Tako se je spremenil tudi način boja tistih, ki so mislili drugače. 11. september je bil izkaz, da revni del sveta ne pristane več na izkoriščanje. Tu je seveda veliko drugačnih teorij, predvsem tistih, ki razloge za novi terorizem vidijo predvsem v verskih nagnjenjih, v islamu. Seveda, islamske teroristične skupine obstajajo, njihova vera jih utemeljuje, in jim tudi daje nekakšen alibi, vendar bi bilo preveč enostavno, če bi odnose v svetu tako zelo poenostavili. Stvari so veliko bolj kompleksne in zagotovo ne zadevajo samo ZDA na eni strani in Bin Lad-novih teroristov na drugi. Ze dejstvo, da so se v tem desetletju krvavi atentati zvrstili še marsikje, od Balija do Londona in Madrida, da omenimo samo najodmevnejše, kaže, da ne gre za geografsko omejena dogajanja, ampak da segajo korenine teh dogodkov veliko globlje; da ne gre samo za nekakšen verski fanatizem, ampak da gre za celovit pretres odnosov v svetu. Ne samo za odnos med islamom in zahodom. Tako lahko razmišljanje prenesemo na povsem drugačno raven, na gospodarstvo, s katerim je danes mogoče vladati svetu enako ali še bolj kot pred sto in več leti z vojsko. V začetku 21. stoletja je bila Rusija, kjer se je prav takrat končala Jelcinova doba, gospodarsko v dokajšnjem razsulu. Kitajska, Brazilija, Indija in nekatere druge države so se začele počasi dvigati iz bede, vendar še zdaleč niso bile kos razvitemu Zahodu, ki so ga sestavljale ZDA, države Evropske skupnosti ter nekatere države Daljnega vzhoda z Japonsko in Južno Korejo na čelu. Takrat se je vzpostavil in uveljavil nov svetovni red, kjer je bogati Zahod diktiral tempo gospodarskega razvoja. V zadnjem desetletju so se ti odnosi bistveno spremenili; danes ni več mogoče zviška gledati na države v razvoju, Kitajska je druga ekonomska velesila na svetu, ki ne proizvaja več samo šare, ki jo kitajske trgovine prodajajo po zakotnih predelih zahodnih mest, ampak proizvaja najsodobnejšo tehnologijo. Le nekaj dni je stara novica, da so na Kitajskem izdelali najsodobnejši računalnik in s tem prehiteli ameriškem japonske in evropske proizvajalce. Brazilija in Indija se uveljavljata v svetu, tudi politično. Obe državi sta denimo že priznali Palestino kot samostojno državo, kar je bila klofuta Izraelu, ampak tudi klofuta Združenim državam Amerike in Evropski uniji, ki v desetletjih pogajanj niso bile sposobne rešiti bližnjevz-hodnega vprašanja. Nekdanji G8 je šel v pozabo, pojavljajo se nove države in nadomestil ga je G20. Zahod sam ne more več odločati, ker je gospodarsko prešibak. To je dejstvo in mimo tega dejstva pač ni mogoče. Sicer pa je Zahod sam h temu bistveno pripomogel. Tako je finančna kriza zadnjih dveh let proizvod objestnosti Zahoda. Človek ne more potrošiti več od tistega, s čimer razpolaga. To je pač znano dejstvo. Prav tako znano pa je tudi, da smo v zadnjih desetletjih to počeli. Kupovali smo prevelike hiše in predrage avtomobile, privoščili smo si več od tega, kar je bilo na razpolago, zadolžili so se preko mere in tako dejansko propadli. Ne vsi, ampak veliko se jih je čez noč znašlo v težavah. Pisali in govorili smo o Islandiji: res, Islandija je šolski primer, ki smo ga obravnavali, ker je majhna država z dokaj zaprtim gospodarstvom. Ampak Islandija smo dejansko vsi, nekateri bolj, drugi manj, o čemer se prepričamo, če pogledamo - in zadostuje bežen pregled - statistične podatke o zadolžitvi ZDA in držav Evropske unije. Dejstvo je, da Evropo pred katastrofo rešuje prav skupna valuta, evro, saj bi bile, ko bi še obstajale posamezne valute, vse države prepuščene špekulaciji, tiskale bi denar, inflacija bi naraščala, kupna moč bi padala in pod pragom revščine bi se znašlo veliko več ljudi kot se jih dejansko je. Države pa se nikakor ne morejo izmotati iz klobčiča, v katerem se nahajajo, kajti čedalje manj ljudi, ki so redno zaposleni, mora skrbeti za čedalje večje število starejših, upokojencev, bolnih, invalidov, brezposelnih in tako naprej. Tu pa se računica nikakor ne izide. Obenem pa se dogaja, da državljani zahodnih držav nekaterih del sploh nočejo več opravljati, ker jih imajo za nekako nečastna. Tako se srečujemo z novim pojavom, množičnim priseljevanje, z milijoni ljudi, ki prihajajo v razviti svet s trebuhom za kruhom, kot so naši predniki odhajali v Ameriko, v Avstralijo, v Belgijo, v Švico in še marsi-kam. Marsikje te ljudi zaničujejo, jih ponižujejo, jim ne priznavajo temeljnih človekovih pravic, odrekajo jim dostojanstvo. S tem umetno povečujejo razdaljo in ponovno vzpostavljajo stanje, ki so ga Evropejci pred manj kot sto leti okusili na lastni koži, ko so drugje, še zlasti v Ameriki, z njimi ravnali nečloveško, jih zaničevali in izkoriščali obenem. Pa, če pogledamo Italijo, to se je dogajalo Italijanom celo po drugi svetovni vojni v Belgiji, v Švici in še marsikje. Danes, ko mi potrebujemo delovno silo, pa se obnašamo tako, kot so se drugi obnašali do naših prednikov v prejšnjem stoletju. In izgovarjamo se, da je vsega kriv islam. Jasno je, da je to izgovor, ki nam omogoča, da te ljudi še bolj izkoriščamo, da sami ohranimo svoj življenjski standard, svoje blagostanje. Kako dolgo še? Na to vprašanje nimamo odgovora, a bolje bi bilo, da bi ga poiskali, kajti sicer nas bo vprašanje samo pregazilo. Tako gre torej ta svet. Tako, in nič drugače. Stoletje, ki nam je bilo ob začetku videti nadvse spodbudno, se je že prevesilo v senčno stran. Iz nje ni videti izhoda oziroma izhod bi bil, če bi se bili sposobni vrniti nazaj, se odpovedati delu blagostanja in ga deliti z ostalimi, izhajajoč iz dejstva, da smo svoje blagostanje zgradili tudi na ramenih drugih, revnejšega dela sveta. Pa česa takega nismo sposobni. Ostajamo torej v vrtincu negotovosti, v času, ko smo si svojo prihodnost nekako zagotovili, svojim otrokom pa je nismo. To je naša velika krivda in tega vprašanja nismo sposobni rešiti. Tudi zato ne, ker se iz sebičnosti nismo pripravljeni odpovedati temu, kar imamo, da bi nekaj tega ostalo tudi za prihodnje generacije. Je to pesimizem? Mislim, da ne, vsaj kar se mene tiče. Nekako se bomo že izmazali, čeprav bo cena visoka. Je pa zagotovo ugotovitev, da se ne moremo istočasno uspešno boriti proti terorizmu, proti ekonomski krizi, proti priseljevanju, proti ... proti ... Ne moremo se, ker za to nimamo zadostnih sredstev. To bi lahko storili skupaj z ostalimi. Skromni uspehi, na primer vrha G20 ali okoljske konference v Cancunu pa kažejo, da temu razmišljanju še nismo dorasli. Tako torej. No, kljub vsemu srečno novo leto! Pa da bi bilo boljše od prejšnjega! 16 Nedelja, 2. januarja 2011 NEDELJSKE TEME l>ru¡i Albin. rai. tudi mi pítímo v ii bcktirru lepi i cnirkc-rj nal i Vili Jlfr^lil. L "iTJlJjfct ÍT..Í.VIX, to \JL ig^m-T / COS Albin Bubni / NEDELJSKE TEME Nedelja, 2. januarja 2011 2 1 Milj i \ 13 ü R jM i C lUÍWAÍK v J - EBV&JÍÍJ A ALB "i rim t HftMi "H t-' ■'j. w Intervju z gospo Danico Bubnič Kakšen je bil Albin Bubnič kot otrok? Bil je zelo živahen. On je bil najstarejši sin, v družini pa nas je bilo sedem. Kakšne igrače ste imeli? Nismo imeli igrač. Izdelovali smo si jih sami. Albin Bubnič je imel rad živali? Doma smo imeli prašiče in kokoši. Spoštoval jih je. Ali je bil priden v šoli? Bil je zelo priden v šoli, a ni utegnil končati šolanja zaradi bolezni. Kako ste preživeli fašizem in vojno? Bili so zelo hudi časi. Moj brat Albin Bubnič se je boril proti fašizmu, zato so ga zaprli v taborišče. Tam je preživel do konca vojne. Bil je zelo izmučen. Ko se je po vojni vrnil domov, je dobil hišo požgano. Ostali smo samo mama, oče in jaz. Zavihal si je rokave in nadaljeval svoje življenje. Postal je učitelj in delal tudi za Primorski dnevnik. Spraševal je ljudi, ki so preživeli vojno in si zabeleževal vse. Pisal je vedno s peresom nikoli s strojem. Kako se spominjate Albina Bubniča, ko je zbiral dokumente o Ri-žarni? Tudi takrat je bil zelo izmučen. Pomagala sem mu pri tem delu. Bilo je zelo težavno iskati dokumente, ker fašisti niso menjali samo imen in priimkov, ampak tudi imena krajev od koder so ljudje prihajali. Kljub temu nama je uspelo zbrati dovolj dokazov, da je Rižarna zares delovala kot uničevalno taborišče. Zal pa je brat umrl preden sva dokončala delo. Ali je bil poročen? Ne. Je pa imel sina in vnuke. Imel jih je zelo rad. Ali je imel prijatelje? Imel je ogromno prijateljev. Napisali: Andreja Tuli in Sara Zuppin (5.razred) 'i'Vlv ' \\Y\M lil I !' A ". i rt 0 l JI M B—" O 1 Dragi Albm. luJtmi pilflnc in h biItJimo kpc ir;nuim culi Ibl— ■ j« jTLfl/ía.1 Aj/ iftaoir sfwhjuz/Atit linTif /¡¡Livrjmj /DTurb \ —I vftL Mi rilipilrtmo A-vi t*k Jmr kj* .......... n±ti teli... óVÍV1 l&fujku iM'fM lotut \Lr B^AJA .b |lri£l A»in. h'ji. riKli lili k-pfkáñR^p 44 níiji Vi' ■■ -t.-L-^C... [>n£l Albín, !ihli Mi: f ilrflHP lTi hi bckfimu fcpr HHlU aj HfJ bL Mío- j.^ 1 kÜtt f títm/PB1 r ÍLHÍ««!^- 13 r. 1 iz 1 Albín. SL-I. !i>.l il ■■¡■itr:iM 111 bchti» lfpr HTTiUlkjT ni rji¡ ioli_ Sb fnu V mtUj JkjCf L ■rZ-^JÜ*, '■..Íj.'-O-' (fcea^tfif. G [lllljíl All^l »rt, iiij- mi pifrwinti bcIrJÍB» Ilr-.' Irr^Vc rui (M hL [f Jj¿ tjfotiSJTUfr M- Xt^íttfflf Mi ¿X-iihmj dW^Ufiii . 3. ^L 18 Nedelja, 2. januarja 2011 NEDELJSKE TEME V svojem nagovoru je predsednik zveze Franc Fabec poudaril razvejano dejavnost stanovske organizacije slovenskih kmetov, ki svojim članom nudi vse zahtevnejše in številnejše storitve, pri tem pa opozoril še na njeno vlogo dosledne braniteljice stanovskih ter narodnostnih interesov in pravic. / SREČANJE KMEČKE ZVEZE NA MILIČEVI KMETIJI V ZAGRADCU Kljub težkim razmeram leto pomembnih uspehov Svetovalna služba Kmečke zveze Na turistični kmetiji Andreja Miliča v Zagradcu je Kmečka zveza pred dnevi priredila tradicionalno večerjo pred zaključkom leta. Družabnega srečanja so se udeležili številni odborniki stanovske organizacije iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, saj je prijetno in sproščeno druženje tudi priložnost za izmenjavo božičnih in novoletnih voščil. Veliko je bilo tudi gostov, ki so s svojo prisotnostjo izkazali zanimanje za slovensko kmečko organizacijo in s tem potrdili, da je delo, ki ga opravlja, cenjeno ne le med člani temveč tudi med kmetijskimi organizacijami in ustanovami tako pri nas kot v matici. Zbrane je uvodoma nagovoril predsednik zveze Franc Fabec in se jim najprej zahvalil za prisotnost. V svojem nagovoru je nato poudaril razvejano dejavnost zveze, ki svojim članom nudi vse zahtevnejše in številnejše storitve, pri tem pa opozoril še na njeno vlogo dosledne braniteljice stanovskih ter narodnostnih interesov in pravic. Nato je svojo pozornost usmeril v uspehe zamejskih kmetov, ki so kljub ne-lahkim in omejenim naravnim danostim dosegli izredno visoko kakovostno proizvodnjo, na katero so lahko upravičeno ponosni. Obenem pa je opozoril, da obstajajo še znatne razvojne možnosti primarnega sektorja, ki pa se mora prilagajati hitrim tržnim spremembam in zahtevam ter seveda imeti čim manj omejitev pri upravljanju svojih kmetij. V zvezi z delovanjem ustanove se je zahvalil osebju, ki nosi glavno breme zve-zinega zahtevnega dela. Hkrati se je zahvalil tudi osebju Patronata, ki vrši nenadomestljivo vlogo za našo celotno skupnost na področju socialnega skrbstva. Svojo hvaležnost je Fabec izrazil tudi vsem ustanovam tako v zamejstvu kot v matici, ki sodelujejo s Kmečko zvezo na vseh področjih njenega delovanja in s tem pripomorejo k temu, da je njena dejavnost tako razvejana in uspešna. Ob koncu svojega posega se je Fabec zahvalil odbornikom, delovnemu osebju iz vseh treh pokrajin (Trst, Gorica in Benečija) ter članom, katerih zaupanje je gonilna sila, ki omogoča zvezi, da uspešno opravlja svojo nalogo tudi v nelahkih razmerah, v kakršnih delujejo zamejski kmetje. Sledili so pozdravi gostov. Kot prva je prinesla svoj pozdrav predsednica tržaške pokrajinske uprave Maria Teresa Bas-sa Poropat, ki se je skupno s podpredsednikom oziroma pokrajinskim odbornikom za kmetijstvo Walterjem Godino udeležila prijetnega večera. V svojem posegu je čestitala tržaškim kmetom za dosežene uspehe in podčrtala zanimanje in pozornost njene uprave za tržaško kmetijstvo, kot dokazujejo tudi otipljivi prispevki, ki jih je Pokrajina v zadnjih letih namenila primarnemu sektorju. Pohvalno se je o tržaškem in širše o kmetijstvu celotne slovenske zamejske skupnosti, ki zajema tudi Goriško in Videmsko, izrazil deželni svetnik Igor Gabrovec. Poudaril je, da so za svoje uspešno delo kmetje še posebej zaslužni, saj kmetujejo v težkih naravnih razmerah, katerim se pridružujejo še omejitve, ki jih postavlja obstoječa normativa in druge težave, predvsem tiste, ki jih povzroča divjad. Žal za vse te probleme ni pri pristojnih oblasteh zadostnega posluha, kar seveda upočasnjuje in ovira primarno dejavnost. O plodnih in pogostih stikih med matico in Kmečko zvezo je spregovoril predsednik Kmetijsko gospodarske zbornice Ciril Smrkolj ter obenem izrazil zadoščenje, da je v tem letu zveza postala polnopravni član ustanove, ki ji predseduje. Izrazil je tudi prepričanje, da bo sodelovanje, posebej na področju strokovnega svetovanja, potekalo tudi v nastopajočem letu v čedalje rastočem obsegu. Vrsto posegov je zaključil na novo imenovani direktor Kmetijskega in gozdarskega nadzorništva v Trstu in Gorici Aldo Cavani, ki je zagotovil pripravljenost ustanove k sodelovanju s Kmečko zvezo pri skupnem iskanju poti napredka in uspešnosti tržaškega kmetijstva. Pozdravnim nagovorom je sledil sproščen pogovor o aktualnih temah primarnega sektorja tudi v luči čezmejnega sodelovanja. Tudi tokrat se je izkazalo, da so taka družabna srečanja tudi prijetne priložnosti za navezovanje in utrjevanje stikov ter za boljšo medsebojno poznavanje, kar zbližuje ljudi in ustanove ter učinkovito pripomore k ustvarjanju koristnih oblik sodelovanja. Ob okusni hrani in vabečem vinu se je večer nadaljeval do poznih ur, ko so se udeleženci razšli pod prisilo urinih kazalcev po izmenjavi voščil ob bližajočih se praznikih in novem letu. (m.g.d) SREČANJE KZ V DVORANI ZKB O novih higienskih predpisih pri predelavi prašičjega mesa Nove higijenske obveznosti v predelavi prašičjega mesa, kot jih zahteva Krajevno zdravstveno podjetje je bila tema srečanja, ki ga je Kmečka zveza priredila v sredo 22. decembra t.l. v dvorani ZKB na Opčinah. Prisotnim predelovalcem prasičjega mesa sta higijenske novosti podrobno obrazložila tajnik Edi Bukavec in izvedenec Stefano Rosati. Predstavila in obnovila sta postopek higijenske samokontrole t.i. HACCP v proizvodni verigi na kmetiji od pridelave do predelave in končne prodaje. Poudarjena je bila nujnost, da se zagotovi proizvedenemu procesu sledljivost v vseh posameznih fazah, ki začne že pri pravilnem vodenju registra fitofarmacevtskih posegov t.i. quaderno di campagna, ki je danes postal register kmetijskih posegov in opravil in se nanaša na vsako posamezno zemljiško parcelo in posamezno kulturo. Tu se začne danes sledljivost in dejansko tudi postopek higijenske samokotrole HACCP. Rosati je pojasnil, da bodo morali prašičjerejci, ki koljejo letno do 10 prašičev za predelavo in prodajo opraviti eno analizo na dozorelem končnem proizvodu (npr. suhi klobasi, salami, slanini, itd.). Tisti do 25 prašičev letno, bodo morali opraviti 2 analizi na dozorelih končnih proizvodih in 3 analize na orodju in opremi, vsi, ki koljejo preko 25 prašičev pa 4 analize na končnih proizvodih in 5 analiz na orodju in opremi ali delovni površini. Rosati je prisotne seznanil tudi, da je KZ za svoje člane sklenila pogodbo z Deželnim združenjem rejcev za nudenje najugodnejših in cenenih uslug v zvezi z analizami in prevzemanjem vzorcev. Dogovorjeno je bilo, naj se člani za morebitna pojasnila in pomoč obrnejo na urade KZ. Na koncu je tajnik prisotne seznanil tudi z novimi določili, ki zadevajo t.i. sistem upravljanja s posebnimi odpadki »SISTRI«, katerega obveznosti, ki se nanašajo tudi na kmetijski sektor so bile terminsko prenešene na 31. maja 2011. eb STROKOVNI NASVETI Kmetijska opravila v januarju Pred nami je pivi teden v letu 2011, ko navadno nimamo večjih kmetijskih opravil. Zato v takem času npr. lahko načrtujemo novo kmetijsko sezono v zelenjadnem vrtu. Pri tem moramo upoštevati pravila kolobarjenja in pomisliti, kje smo gojili ze-lenjadnice prejšnje leto. Mimogrede rečeno, pametno je, da si te podatke zapisujemo, tako ne bomo imeli dvomov, saj je znano, da mora biti kolobarjenje zasnovano vsaj na tri-letno kroženje različnih posevkov. Pregledati moramo vse pripomočke in orodje, ki jih bomo potrebovali v novi sezoni. Vse očistimo in preverimo stanje. Žage in rezila nabrusimo. Podobno velja za ograje, kole, vezi in oporo pri sadnem drevju. To je v vetrovnih krajih, kot so naši, še posebno pomembno. VINOGRAD - V tem času trt raje ne obrezujemo. Najbolje je, da počakamo na čas, ko bo najhujši mraz mimo. Obrezane trte so namreč bolj občutljive na poze-bo, kot še neobrezane. Ob lepem vremenu bomo proti koncu meseca pripravili sadilne jame za cepljenke, ki jih nameravamo posaditi. Poskrbimo tudi, da jih pravočasno naročimo, da dobimo zaželeno sorto in kakovost. KLET - V kleti preverimo obstojnost vina. Ob nizkih temperaturah se izloča vinski kamen ali kalijev bitartrat, ki se usede na dno soda. Vinski kamen se tvori tako, da se vinska kislina veže s kalijem. Kislina se na ta način zmanjša. Prav zaradi tega je ustekleničenje vina primerno spomladi, ko je mraz mimo. V primeru kakega problema z vinom je priporočljiva kemijska analiza vina, najbolje s pomočjo izvedenca. Če hranimo vino v lesenih posodah, moramo s stalnim dolivanjem skrbeti, da je posoda vedno polna. OLJČNI NASAD - Mladim oljkam postavimo oporo, oziroma kontroliramo že stoječe kole, če je potrebno mlade sadike tudi zavarujemo pred mrazom. Da preprečimo škodo, ki jo delajo srne v mladih oljčnih nasadih, lahko drevesca zaščitimo s posebnimi mrežastimi vrečami ali s pajčevinastim vlaknom, ki obenem brani mlade krošnje pred pozebo. Proti srnam lahko uporabljamo tudi razne repelente. Dobro je tudi, da okrog oljčnega nasada postavimo zaščitno ograjo, ki brani sadike pred srnami in drugo divjadjo vse mesece v letu. V tem času lahko debla starih in nekoliko zanemarjenih oljk očistimo morebitnih mahov in bršljanov, ki se večkrat ovijejo okrog debla, mah navadno zadržuje vlago, zato postanejo debla tarča raznih mikroorganizmov. Les, posebno če gre za stare oljke, lahko začne trohneti. Oboleli del odrgnemo, nato ga škropimo z bakrovimi pripravki. To opravimo le, če ni premrzlo. Začnemo pripravljati zemljišče za nove nasade. OLJČNO OLJE - Olje hranimo v posodah iz inertnega materiala. Najbolj priporočljive so posode iz nerjavečega jekla. Približno mesec po predelavi oljk v olje opravimo prvi pretok. V tem času moramo zelo paziti, da temperatura v prostoru ni prenizka, kar bi zaviralo naravno čiščenje olja. SADNI VRT - Tudi v sadnem vrtu po potrebi očistimo debla. Če je potrebno, popravimo lestev in drugo orodje, ki ga uporabljamo za pobiranje sadja. Škarje in žage pa nabrusimo. Kmalu bo čas, ko si bomo nabavili škropila in gnojila. Dobro je, da sedaj pregledamo, kaj potrebujemo, da ne bi pozneje kupovali po nepotrebnem. Lanska gnojila moramo v zimskem času hraniti v suhem prostoru, v dobro zaprtih vrečah, da se z vlago ne pokvarijo. Morebitna preostala škropila hranimo v zaklenjeni omari, posebno tista bolj strupena, da so otrokom in domačim živalim nedostopna. V tem času, če bi premrzlo lahko že narežemo cepiče, ki bi jih nameravamo cepiti spomladi. Mladike za cepiče naj bodo srednje bujne, zdrave in enoletne. Odrezati jih moramo na sončni strani krošnje. Narezane cepiče zapremo v plastično vrečko in jo postavimo v hladilnik, po možnosti pri 1 ali 2 stopinjah Celzija. ZELENJADNI VRT - Sedaj je na prostem zelo malo zelenjadnic, ki bi še rasle v zelenjadnem vrtu. Skrajni čas je, da poberemo kapusnice, predvsem kodravi kapus. V tednu, ki je pred nami, lahko pripravimo oporo za vrtnine, ki jih bomo gojili v naslednji sezoni. Najprej preverimo morebitne prekle, ki jih hranimo od lani, očistimo jih in, če je potrebno, ponovno ošilimo. Pripravljene opore povežemo skupaj in dobro posušene spravimo v zaveten prostor. V shrambi je dobro, da zaščitimo pridelke pred prenizkimi temperaturami. Krompir hranimo v hladnem in temnem prostoru, vendar naj temperatura nikoli ne pade pod 3-4 stopinje Celzija. OKRASNI VRT in SOBNE RASTLINE - Januar je čas, ko načrtujemo tudi opravila v okrasnem vrtu. Preveriti moramo, ali imamo vaze in vse, kar potrebujemo za novo sezono. Sobne rastline moramo še vedno zelo zmerno zalivati in jih občasno orositi, da se ne bi poškodovale zaradi prenizke vlage, ki jo lahko povzroči centralna kurjava. V tem času kontroliramo čebulnice, ki jih bomo sadili spomladi in jih še vedno hranimo na suhem in hladnem mestu. Obolele in plesnive takoj odstranimo. Po pregledu jih po potrebi potrosimo z bakrovimi pripravki in jih spet spravimo. Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Na slikah: pod naslovom udeleženci kongresa na Sardiniji; desno prof. Guglielmo Cevolin; spodaj udeleženci okrogle mize o šelstvu ŠE NEKAJ UTRINKOV IZ RAZPRAVE O NORMALIZACIJI SARDINŠČINE Sardinci se pri pripravi strategije za jezik I v • I • v • obračajo na druge manjšine Sardinija je res otok, vendar je sestavni del italijanske države. Pri oblikovanju svoje ureditve in svoje zakonodaje mora zato sardinski deželni svet spoštovati splošno državno ureditev. Vse to je samo po sebi umevno, vendar na Sardiniji marsikdo razmišlja drugače, kadar gre za vprašanja, ki zadevajo specifiko tega otoka. Med te sodi vprašanje jezika. Sardinci so na svoj jezik ponosni, dejansko pa ga dokaj zanemarjajo; statistični podatki jasno kažejo, da mlajša generacija opušča sardinščino, poleg tega pa je na kulturnem področju še vedno stoletna vojna med zagovorniki različnih inačic sardinščine, kar seveda ne koristi rabi jezika. Poučevanje v šoli je prepuščeno dobri volji posameznih institucij, raba jezika v javnosti pa se dejansko omejuje na nekaj dvojezičnih napisov, predvsem v notranjosti otoka, kjer je delež prebivalstva, ki uporablja sardinščino, dejansko večji, in kjer je vpliv zunanjih dejavnikov, tudi zaradi gospodarske nerazvitosti, znatno manjši. Sardinska deželna vlada je zato pripravila triletni načrt za zaščito in promocijo jezika, ki ga je predstavila na deželni konferenci; na tej konferenci pa so se tudi soočili s predstavniki države in drugih dežel ter s strokovnjaki predvsem o državnih okvirih, to je o omejitvah, ki jih deželam glede zaščite manjšin narekuje država. Omejevalna razsodba ustavnega sodišča Prav o tem je govoril furlanski pravni strokovnjak Guglielmo Cevolin, ki je obravnaval razsodbo ustavnega sodišča štev 159 iz leta 2009, s katero so ustavni sodniki razveljavili nekatere člene zakona o furlanskem jeziku. Cevo-lin je poudaril, da ta razsodba jasno kaže na razliko med Furlanijo-Julijski kra- jino in Katalonijo, na katero se sicer Furlani zelo radi sklicujejo in s katero se pogosto primerjajo. Sicer pa so nastale pri sestavi te razsodbe težave tudi znotraj ustavnega sodišča, saj je prvi poročevalec, sedanji predsednik sodišče De Siervo, odstopil od te naloge, ker se večina sodnikov ni strinjala z njegovim predlogom. Ni znano, kakšen je bil ta predlog, zagotovo pa je bil drugačen od tistega, za katerega se je ustavno sodišče opredelilo v svoji razsodbi. Sicer pa je Cevolin svoj poseg osredotočil na vprašanje odnosov med moderno državo in manjšinami. Poudaril je, da je omejevanje manjšin primerljivo z omejevanjem svobode gospodarstva ali celo z omejevanjem gospodarskih dejavnosti na notranji trg države. Poseg ustavnega sodišča, ki je razveljavilo tri določila deželnega zakona o furlanskem jeziku (pravico občin, da vračajo imena naselij v izvirno furlansko obliko, obvezno poučevanje furlanščine v šolah razen za družine, ki tega pouka ne želijo, in zagotovitev najmanj ene ure tedensko pouka furlan-ščine na šolah) je bil po Cevolinovem mnenju zelo oster, saj je po dolgoletnem sprejemanju teze, da ustava omogoča deželam, da ukrepajo v korist jezikovnih manjšin, ponovno pristalo na stari tezi, da je za to pristojna samo država. Ustavni sodniki so torej prepričani, da je zakon 482 najvišja možna raven, ki jo je mogoče spremeniti samo z državnim zakonom. Pač pa ustavno sodišče ni ugovarjalo določilu, da je furlanščina »lasten jezik« (lingua propria) Furlanije, kar je dejansko protislovje, saj je v tem primeru šlo dejansko za preseganje državne zakonodaje. »Najmanj, kar lahko pričakujemo od ustavnih sodnikov, pa je, da ne sprejemajo protislovnih odločitev,« je dejal Cevolin. Furlanščina v šolah Sicer pa je Furlane in furlanščino zadevalo še nekaj posegov. Profesorica Rosalba Perini je tako obrazložila projekt, ki ga izvajajo v nekaterih višjih srednjih šolah, kjer v furlanščini poučujejo nekatere tehnične predmete, fiziko, elektrotehniko in matematiko. Objasnila je predvsem razmišljanje, da se v šoli ni mogoče omejiti na poučevanje manjšinskega jezika kot predmeta, poleg italijanščine in furlanščine je tu še angleščina, ponekod tudi nemščina. S tem so seveda velike težave, na primer oblikovanje ustreznega izrazoslovja na področjih, kjer teh izrazov nikoli ni bilo in pa sestava učnih pripomočkov. Vse to delo je sad dobre volje in iniciativnosti šolnikov, kajti država za to ne daje nobenega priznanja. Profesorica Alessandra Burelli pa je govorila predvsem o izpopolnjevanju učiteljev, za kar je skrbela videmska univerza. Pripravili so program, ki je temeljil na treh ločenih »predmetih«: zagotavljanje ustreznega zakona furlanskega jezika, strokovno usposabljanje v posameznih predmetih in priprava poučevanje v večjezičnem in večkultur-nem okolju. Pripravili so dva ločena tečaja; eden je bil namenjen šolnikom z univerzitetno izobrazbo drugi pa osnovnošolskim učiteljem z opravljenim učiteljiščem oziroma pedagoškim lice-jem. Tečajev se je udeležilo skupno 48 šolnikov, od teh 26 z univerzitetno diplomo. Manjšine se ne smejo zapirati vase Nekoliko širši pogled na stanje manjšin v Italiji je ponudil profesor z milanske univerze Bicocca Gabriele Iannaccaro. Iztočnica njegovega posega je bilo stališče, da morajo biti jeziki dostopni vsem. Manjšine se torej ne smejo zapirati, kar se pogosto dogaja na Sardiniji, tudi zato, ker gre za otok, ki fizično ne dopušča velikih stikov. Včasih človek na Sardiniji zasledi veliko nacionalizma, ki škoduje uveljavljanju manjšinskih pravic. »Kaj nas pravzaprav zanima, uveljavljanje jezikovnih pravic ali poudarjanje, da smo drugačni?«, se je vprašal Iannaccaro in k temu dodal še tezo, s katero se pogosto srečuje, češ, nismo imeli sreče, ker smo boljši. Tako prepričanje je po njegovi ocen i dejansko ovira pri izvajanju zaščite manjšin. Ocenjevanje stopnje zaščite je po mnenju milanskega profesorja odvisno od številnih dejavnikov. Med temi je navedel raven odražanja večjezičnosti v javni upravi, način spontanega reagiranja državljanov na manjšinski jezik, razliko med rabo jezika v javnem in v zasebnem okolju, raven prestiža, ki jo uživa jezik in ocena kontekstov, v katerih je jezik dejansko v rabi. Skratka, širok spekter dejavnikov, ki jih je treba celovito obravnavati. Iannaccaro pa je tudi opozoril na netočnost nekaterih stališč, ki jim vsi pripisujejo veliko zanesljivost. To velja na primer za obvezen pouk jezika v šolah: na Irskem je irščina prvi uradni jezik, obvezno ga poučujejo v vseh šolah, dejansko pa ga ljudje ne govorijo. Ukrepi morajo biti torej sociološko utemeljeni in sama načelnost ni jamstvo za zaščito in promocijo jezika. Njegovo razmišljanje je razvil profesor Vittorio Dell'Aquila, raziskovalec Centra za evropske jezikovne študije. Dejal je, da je za Sardinijo značilno, da ljudje doma govorijo v sardin-ščini in v italijanščini, medtem ko v javnosti raje uporabljajo italijanščino. Ker je Sardinija otok, se mora ukvarjati tudi z drugim problemom: to je vprašanje pripadnosti. Ljudje se pogosto zadovoljijo s poudarjanjem pripadnosti otoku in zanemarjajo pripadnost jeziku, obenem pa so prepričani, da s tem dobro izražajo svoja čustva. Vendar obstaja razlika med pri- Nedelja, 2. januarja 2011 2 1 padnostjo teritoriju in opredeljevanjem za jezik. Glede jezika je Dell'Aquila opozoril na vprašanje prestiža. Za primerjavo je navedel, da je priznavanje za La-dinca na Južnem Tirolskem zelo prestižno, tudi zaradi pozitivnih ekonomskih učinkov tega statusa, po drugi strani pa v Sardiniji priznavanje za Sardinca ne predstavlja nobenega prestiža, ker od tega nima nobenega ekonomskega učinka. Nasprotni, v javnem mnenju v Sardiniji je pomembna predvsem italijanščina, ki predstavlja okno v svet za ljudi: italijanščina jim odpira vrata na celino in jim torej daje večje možnosti ekonomskega uspeha. Sicer pa je odnos do jezika v Sardiniji večplasten. Nekateri ljudje so prepričani, da je pač treba govoriti v italijanščini »ker smo v Italiji«. Drugi pravijo, da je sardinščina lepa, vendar se Sardinci ne smejo izolirati. Potem so tu tisti, ki sardinščini pripisujejo status narečja in pravijo, da gre za vprašanja preteklosti. Deljena so tudi mnenja o normalizaciji in standardizaciji sardinšči-ne, od tistih, ki trdijo, da standardni jezik uničuje živi jezik, pa do onih, ki pravijo, da je nujno potreben enoten jezikovni standard. Pa še na nekaj je opozoril DellAquila. Ko so v Kataloniji uvedli pouk v katalonščini na univerzah, se je veliko število profesorjev znašlo v težavah. Čeprav so bili Katalonci, so imeli težave s poučevanjem svojih predmetov, pomislimo na znanstvene ali na medicinske predmete, v tem jeziku. Trajalo je precej let, preden se je stanje normaliziralo.Katalonci so v tem uspeli. Ampak ni rečeno, da bodo uspeli tudi drugi, ki bi hoteli po tej poti. Katalonci v Algheru In ko smo že pri Kataloncih, velja omeniti poseg Joala Eliesa Adella, vodje pisarne, ki jo je katalonska vlada odprla v Algheru, edini sardinski občini, kjer govorijo katalonščino. Ne gre za konzularno predstavništvo, kakršna odpirajo samo države, ampak za pisarno, ki skrbi za ohranjanje in promocijo katalonskega jezika. To delajo v sodelovanju s krajevnimi oblastmi in tudi s predstavniki civilne družbe, predvsem z organizacijami, ki se s tem aktivno ukvarjajo. »Prebivalci Alghera si prizadevajo, da jezik ne bi izginil«, je poudaril Adell, ki je povedal, da so oblikovali strateški načrt za ohranitev katalonščine, česar ni mogoče razumeti kot nasprotovanja sar-dinščino, saj gre za dve različni skupnosti, čeprav v Algheru ljudje, ki govorijo katalonščino, povečini poznajo tudi sardinščino. Katalonija vsekakor pripisuje velik pomen ohranjanju jezika v Algheru, ker je ta jezik že stoletja sestavni del kulture Alghera. To je veliko bogastvo in »kadar izgubimo jezik, izgubimo veliko bogastvo,« je še pripomnil predstavnik katalonske vlade. 20 Nedelja, 2. januarja 2011_NEDELJSKE TEME / LETO 2010 ŽE V ANALIH Najpomembnejši doaodki lanskeaa leta Pripravil Dušan Kalc Januar 1. Španija prevzela od Švedske polletno ^ predsedovanje Evropski uniji. 3. Po grožnjah Al Kaide zaprli veleposla-^ ništvi ZDA in VB v Jemenu. 4. V Dubaiu otvorili 828 metrov visoki Burj Duboj, najvišji nebotičnik na svetu. 6. Islamski fanatiki pred pravoslavnim božičem ubili šest koptskih kristjanov v Egiptu. 7. Zaradi okvare brzovlaka Eurostar dve ^ uri čakanja v Rokavskem predoru. 8. V Rosarnu v Kalabriji izbruhnil upor izkoriščenih afriških priseljencev, ki je pri-vedel do spopadov s krajani. 9. Večji del Evrope v primežu snega in ^ mraza, na jugu pa poplave. 10. Izraelska vlada odobrila gradnjo zidu na meji z Egiptom proti afriškim priseljencem in islamskim skrajnežem. ■ Na predsedniških volitvah v Hrvaški zmagal Ivo Josipovic. 12. Katastrofalni potres v Haitiju povzročil več kot 230 tisoč žrtev, več kot tri milijone ljudi pa je ostalo brez strehe. ■ V atentatu v Teheranu ubit jedrski znanstvenik Masud Ali Mohamadi. 14. Fini in Berlusconi sklenila "pakt za tes-^ nejše sodelovanje'. 15. Črna gora in Kosovo vzpostavila di-^ plomatske odnose. 17. V drugem krogu predsedniških volitev v Čilu zmagal desničar milijonar Sebastian Pinera. ■ Papež Benedikt XVI. obiskal sinagogo v Rimu. 20. Na nadomestnih volitvah v Massachu-settsu republikanec Scott Brown osvojil Kennedyjev sedež. ■ Italijanski senat sprejel sporni zakon o skrajšanju sodnih procesov. I Kitajski kibernetski vohuni napadli Google z namenom, da bi vdrli v elektronsko pošto aktivistov za človekove pravice. 22. Obama predstavil načrt za omejitev pretirano tveganih naložb ameriških bank in za zaščito davkoplačevalcev. INiški vladika Irenej izvoljen v Beogradu za novega patriarha Srbske pravoslavne cerkve. 24. Na primarnih volitvah v Apuliji Nichi Vendola premagal kandidata DS Moc-cio. 25. Bagdadske oblasti usmrtile "Kemičnega Alija" Hasana al Madžida. ■ V Sredozemlju strmoglavilo etiopsko letalo s 90 ljudmi na krovu. 26. V Peruju zaradi deževja evakuirali 2000 ^ turistov. 27. V Devosu začetek 40, Svetovnega gospodarskega foruma, v Portu Allegre pa 10, Svetovnega socialnega foruma. 28. Direktor Apple Steve Jobs predstavil ta-blični računalnik I'pad. I Na konferenci v Londonu o Afganistanu podprli načrt za reintegracijo "zmernih talibanov', kar bi lahko prispevalo k ukinitvi spopadov. ■ Vlada na zasedanju v Reggio Calabrii sprejela načrt za boj proti mafiji. 30. Ob otvoritvi novega sodnega leta protest sodnikov proti Berlusconijevi vladi. Februar 1. Bruselj predlagal Italiji širšo študijo o ^ plinskih terminalih. 3. Poslanska zbornica v Rimu izglasovala zakon o "pravični zadržanosti', ki pre-mierja in ministre oprošča sodelovanja na procesih. 4. Italijanska vlada odobrila sporno reformo višjih srednjih šol, ki predvideva huda rezanja. 5. V napadu v Iraku ubitih več kot 40 ši-^ itskih romarjev. 7. Na volitvah v Ukrajini zmaga proru-skega kandidata Viktorja Jankoviča in poraz Timošenkove. 8. Na procesu v Palermu Ciancimino izjavil, da je bila stranka Forza Italia sad pogajanj z mafijo. 9. Evropski svet imenoval novo evropsko ^ komisijo. ■ Pripadniki milice Basidž skušali napasti italijansko veleposlaništvo v Teheranu. 10. Šef Civilne zaščite Guido Bertolaso ponudil odstop zaradi suma korupcije, a ga je Berlusconi zavrnil. 11. Na vrhu Eu podpora Grčiji za finančno ^ stabilizacijo. 12. Slovesno odprtje zimskih olimpijskih ^ iger v Vancouvru. 13. Hudi izgredi v Milanu ob spopadu med ^ Severoafričani in Južnoameričani. IV Afganistanu 15 tisoč vojakov NATO sprožilo največjo ofenzivo proti talibanom. Žrtve tudi med civilnim prebivalstvom. ■ Ob obletnici bombardiranja Dresdena spopadi med neonacisti in levičarji. 15. V bližini Bruslja med jutranjo prometno konico trčila regionalna potniška vlaka. Umrlo 25 ljudi. ■ Irski škofje po razkritju spolnih zlorab otrok na srečanju s papežem. 17. Na zimskih OI bronasta kolajna za Maj-dičevo, čeprav si je med tekom pri padcu zlomila rebra. 18. Obama sprejel tibetanskega duhovnega voditelja dalajlamo kljub protestom Pekinga. ■ Državni udar v Nigru. Vojaki odstavili predsednika Tandjo Mamadoua. 20. V Maroku 40 mrtvih pri zrušenju mi-^ nareta. 21. V zračnem napadu NATO na konvoj domnevnih upornikov v afganistanski provinci Uruzgan umrlo več kot 20 civilistov. 22. Turška policija prijela okoli 50 ljudi v zve-^ zi z domnevno zaroto vojske proti vladi. 23. Razkritje mafijske mreže za pranje denarja in davčne utaje. Pripor za sen. Di Girolama. ■ V Havani je po gladovni stavki umrl oporečnik Orlando Zapata Tamayo. 24. V Grčiji splošna stavka z izgredi proti ^ varčevalnim ukrepom. 26. Na Antarktiki se je odlomila milijardo ^ ton težka ledena gora. 27. Čile je prizadel potres 8 stopnje po Rich-terjevi lestvici in povzročil več sto žrtev, premaknil zemeljsko os in skrajšal dan za mikrosekundo. Marec 1. Protestne stavke tujih priseljencev s spre-^ vodi in koncerti v raznih mestih Italije. 2. Komisija EU dovolila pridelavo genet-^ sko spremenjenega krompirja. 3. Osemmetrski valovi povzročili tragedijo na ladji za križarjenje Louis Majesty. Med ranjenci v glavnem slovenski turisti. 4. Na lokalnih volitvah v Haagu zmaga ^ skrajne desnice Geerta Wildersa. I Borut Pahor, Kosorjeva in Tadic so se na Ptuju dogovorili za oblikovanje "personalne trilaterale SHS'. 5. Italijanska vlada sprejela "pojasnjevalni" odlok, da bi rešila desnosredinske (neveljavne) kandidatne liste za deželne volitve v Laciju in Lombardiji, kar je izzvalo val protestov. ■ Ledolomilci v Baltiku rešili več deset ukleščenih ladij. 6. Izbruh medverskega nasilja v Nigeriji. H Ubitih več kot 500 ljudi. 7. Volitve v Iraku v znamenju krvavega na-^ silja. 8. Večina v Državnem zboru Slovenije odobrila zakon za ureditev pravnega položaja izbrisanih. ■ Potres v vzhodni Turčiji zahteval več kot 500 mrtvih. ■ Izrael odobril gradnjo novih spornih stanovanj na okupiranem Zahodnem bregu. 9. V Španiji, Franciji, Italiji in Bolgariji te-^ žave zaradi snega in mraza. 10. Senat v Rimu odobril zakon o upravičeni odsotnosti, ki premjerju omogoča, da se izogne procesom. ■ Franciji in Nemčiji uspelo pripraviti skupni učbenik zgodovine. 12. Izrael raketiral območje Gaze in zaprl ^ Zahodni breg. 14. V prvem krogu deželnih volitev v Franciji poraz vladajoče stranke, na deželnih volitvah v Rusiji udarec za Putinovo stranko, čeprav je še vedno prva. 16. Novi napadi Berlusconija na sodstvo. 18. V Moskvi pogajanja za sklepno fazo sporazuma o zmanjševanju strateške jedrske oborožitve. 20. Papež obsodil zlorabe otrok na Irskem ^ in se opravičil žrtvam. 21. Predstavniški dom ZDA odobril zgo-^ dovinsko zdravstveno reformo. 23. Ustavno sodišče v Ljubljani ugotovilo, da je arbitražni sporazum skladen z ustavo. 24. Minister za normativno poenostavljanje Calderoli javno sežgal več odpravljenih zakonov. 25. Na osnovi skupnega predloga Nemčije in Francije so države z evrom dosegle dogovor o pomoči Grčiji. 26. ZDA in Rusija dosegli dogovor o zmanj-^ šanju jedrskega arzenala za 30 odstotkov. ■ V spornih vodah potonila južnokorej-ska bojna ladja. 27. Izraelski tanki vdrli v Gazo. Palestinci ^ zagrozili z maščevanjem. 28. Volitve v 13 italijanskih deželah. Sever-^ na liga na severu prva stranka. 29. Teroristični napad v podzemski želez-H nici v Moskvi. 38 mrtvih. ^ Indija in ZDA dosegli jedrski dogovor. 31. Srbska skupščina ostro obsodila pokol ^ v Srebrenici. April 2. Pirati v Adenskem zalivu napadli ladjo ^ tržaške pomorske družbe Ital Garland. 3. Ulice Bangkoka preplavili protivladni ■ protestniki, privrženci Sinawatre. 5. V Peševarju v Pakistanu napad talibanov na ameriški konzulat. ■ Samomorilski napad na policijo v In-gušetiji. Dva mrtva. 7. Po krvavih spopadih z uradno 40 mrtvimi je protivladna koalicija prevzela oblast v Kirgistanu. I Putin in Tusk sta se skupno poklonila žrtvam v Katinskem gozdu. 8. Obama in Medvedjev v Pragi podpisala dogovor o zmanjševanju jedrskega ar-zenala. V Bajkonuru uspešno izstrelili satelit evropske agencije ESA. 9. Iran sporočil, da je razvil hitrejše centrifuge za bogatenje urana. ■ Plaz v Riu de Janeiru zasul več kot dvesto ljudi. 10. Pri Smolensku strmoglavilo letalo s predsednikom Lechom Koczynskim in vojaškim vrhom na krovu. I Na Tajskem med protestno manifestacijo v spopadih z varnostnimi silami deset mrtvih in 500 ranjenih. IV Afganistanu aretirali tri zdravnike Emergency. 11. Na madžarskih volitvah zmaga desnice in poraz socialistov. 12. Severna Irska prevzela od Londona pravosodje in policijo. 14. V potresu v kitajski provinci Qinghai okoli 600 mrtvih in več tisoč ranjenih. 15. Vulkanski pepel ognjenika Eyjafjallajo-kull v Islandiji povzročil letalski kaos po vsej Evropi. 17. V Sloveniji 250 tisoč prostovoljcev na ekoliški akciji Očistimo Slovenijo. 19. Državni zbor RS ratificiral arbitražni sporazum s Hrvaško. 21. Na Avali odprli obnovljeni TV stolp, ki je bil uničen med bombardiranjem leta 1999. ■ V Spodnji Saški imenovali za ministrico Aygul Ozkan, žensko turškega rodu. 22. Armenija zavrnila ratifikacijo sporazuma s Turčijo. 23. V Ljubljani otvoritvena slovesnost po proglasitvi mesta kot svetovne prestolnice knjige. 24. V Nemčiji spletli med dvema nuklear-kama 120 km dolgo človeško verigo nasprotnikov jedrskih central. 25. Na predsedniških volitvah v Avstriji zmagal Heinz Fischer z več kot 70 odstotki glasov. 27. Ukrajinski parlament kljub nasprotovanjem potrdil sporazum z Rusijo o podaljšanju najema pristanišča Sevastopol v zameno za cenen plin. IZDA izročile Franciji nekdanjega panamskega diktatorja Noriego. I Po 40 letih dogovor med Rusijo in Norveško o meji na Barentsovem morju. 28. Rusija objavila tajne arhive o pokoli v Katinskem gozdu. Ekološka katastrofa po eksploziji na naftni ploščadi v Mehiškem zalivu. Luisia-na zaradi naftnega madeža razglasila izredne razmere. 29. Obračunavanje v stranki Ljudstvo svobode. Finijev privrženec Bocchino odstopil. 30. V Belgiji spodnji dom parlamenta izglasoval zakon o prepovedi nošenja burke. Maj 1. V avtomobilu v Times Square v New Yorku odkrili bombo, pripravljeno za atentat. 4. Odstop ministra Claudia Scajole vsled škandala o darovanem stanovanju. ■ Priznanje Mešica, da si je Hrvaška prizadevala za razdelitev BiH. 5. Ob splošni stavki proti varčevalnim ukrepom v Grčiji nasilni protesti terjali tri smrtne žrtve. 6. Konservativci Davida Cameruna zmagali na volitvah v VB. 7. EU potrdila pomoč Grčiji. Evropske borze v krizi. 9. Propadel poizkus, da bi vrtino v Mehiškem zalivu zamašili s kupolo. 10. Finančni ministri EU so se dogovorili o 750 milijardah pomoči državam območja evra. Borze poskočile, evro in nafta dražja. 11. Laburist Gordon Brown odstopil, David Cameron novi premier koalicijske vlade konservativcev in liberalcev v VB. 12. Policija v Novem južnem Walesu prijela srbskega vojnega kriminalca Dragana Nikolica. ■ V Libiji strmoglavil airbus s 104 potniki. Preživel le 10-letni nizozemski deček. 13. Številni mrtvi in ranjeni v spopadih med protestniki in policijo v Bangkoku. VB, ZDA in drugi zaprli veleposlaništva. 16. Sporazum med Turčijo, Brazilijo in Iranom o bogatenju urana za nuklearke. —/ 17. V bombnem atentatu na konvoj v Afganistanu umrla dva italijanska vojaka, dva pa sta bila ranjena. 18. Portugalski predsednik Silva razglasil zakon, ki uvaja poroke istospolnih parov. 19. Študentski protest v Ljubljani se je izrodil v izgrede proti parlamentu. 20. Ameriški znanstvenik Craig Venter ustvaril prvo umetno obliko življenja. ■ Severnokorejski torpedo potopil juž-nokorejsko ladjo. ■ Množični protesti v Španiji proti varčevalnim ukrepom. 21. Japonska izstrelila v vesolje vesoljsko jahto na sončni pogon. 22. Letalska nesreča v Indiji. Od 166 potnikov 8 preživelih. IV Boliviji aretirali aretirali generala Pra-da, ki je ujel Che Guevaro in vodil komplot proti sedanjemu predsedniku Mo-ralesu. ■ Inter v Madridu premagal Bayern in osvojil pokal prvakov. 24. V Pekingu so se začeli strateški pogovori med ZDA in Kitajsko. 27. Jamajškim oblastem je po treh dneh spopadov uspelo prevzeti nadzor IKng-stona. I Nadzvočno letalo X51A Waverider postavilo svetovni hitrostni rekord 7160 km/h. 28. Maoisti v zahodni Bengali napadli vlak : na desetine mrtvih. 29. Na Portugalskem protesti zaradi varčevalnih ukrepov. 31. Krvav izraelski napad na ladje s humanitarno pomočjo za Gazo. Deset mrtvih. ■ Nemški predsednik Horst Kohler odstopil zaradi izjav o Afganistanu. Junij 2. Izrael izpustil zajete humanitarne aktiviste. Svet ZN za človekove pravice zahteval preizkavo. I Japonski premier Hatojama odstopil zaradi kritik na račun oporišča ZDA na Okinawi. 3. Umor apostolskega nuncija škofa Lui-gija Padoveseja v Turčiji. ■ V Rusiji začetek 520 dni dolge simulacije poti na Mars za šest ljudi. 4. Finančni minister Naoto Kan izvoljen za novega premierja Japonske. 6. Slovenija se je z 51.49 odsoka glasov izrekla na referendumu za arbitražni sporazum. 8. Berlusconi in Fini sta se dogovorila za osnutek o prisluhih. Novinarji na bojni nogi. 9. Varnostni svet ZN sprejel nove sankcije proti Iranu zaradi jedrskega programa. I Predčasne parlamentarne volitve na Nizozemskem. Izenačenost med liberalci in laburisti. 10, Italijanska vlada odobrila novo starostno omejitev za upokojitev žensk: 65 let. 11. Začetek svetovnega nogometnega prvenstva v Johannesburgu. I Nov val nasilja s smrtnimi žrtvami na jugu Kirgistana po strmoglavljenju predsednika Bakijeva. 13. Na parlamentarnih volitvah v Belgiji zmagala flamska nacionalistična stranka. 14. Cameron se je opravičil za civilne žrtve Krvave nedelje 1972 na Severnem Irskem. 16. Mrtvi in ogromna škoda zaradi poplav v južni Franciji. 17. Izrael sprejel načrt o omilitvi blokade Gaze. 19. Na Portugalskem umrl pisatelj nobelo-vec Jose Saramago. 21. Kitajska sprostila tečaj juana. V primerjavi z dolarjem pridobila 0,46%. Juan Manuel Santos izvoljen za predsednika Kolumbije. 22. Poveljnik zavezniških sil v Afganistanu McCrystal ponudil odstop. IV bombnem atentatu v Carigradu štirje mrtvi. Odgovornost prevzeli kurdski uporniki. ■ Poplave na Hrvaškem, na severu BiH in v Romuniji. 24. V bližini Barcelone hitri potniški vlak povozil skupino mladih (12 mrtvih). 25. Splošne stavke v Italiji proti finančnemu manevru se je udeležilo več kot milijon ljudi. ■ Oblasti v Gruziji na skrivaj odstranile Stalinov kip. IV Nemčiji zgodovinska razsodba: ev-tanazija je dovoljena ob privolitvi bolnika. 26. V Prizrenu srečanje za poglobitev sodelovanja med Kosovim, Albanijo, Črno Goro in Makedonijo. INa srečanju svetovnih voditeljev G8 v Torontu ostro kritični do Irana, Severne Koreje in Izraela. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 2. januarja 2011 2 1 28. Dogovor med ZDA in Evropsko unijo o izmenjavi bančnih podatkov. 29. Prizivno sodišče v Palermu obsodilo sen. Marcella Dell' Utrija na sedem let zapora. ■ Madžarski parlament izvolil za predsednika države Pala Schmitta. 30. Christian Wulff izvoljen za nemškega predsednika. Julij 1. Po vsej Italiji demonstracije proti zakonu o prisluhih. ■ Belgija prevzela od Španije vodenje Evropske unije. ■ Gen. Petraeus prevzel poveljstvo zavezniških čet v Afganistanu. 2. V nesreči cisterne z nafto v Kongu izgubilo življenje več kot 200 ljudi. 3. Roza Otumbajeva prisegla kot začasna predsednica Kirgistana. ■ Poljska in ZDA podpisale v Krakovu pogodbo o protiraketnem ščitu. 4. Na predsedniških volitvah na Poljskem liberalec Bronislav Komorowski premagal Jaroslawa Kaczynskega. ■ Umrl duhovni vodja gibanja Hezbolah Sajed Mohamed Husein Fadlallah. 5. Odstop ministra Alda Brancheria, ki je bil vključen v vlado, da bi se izognil sodnim procesom. 9. Atentat v Pakistanu terjal 102 človeški življenji. 11. Španija v finalu premagala Nizozemsko in osvojila svetovno nogometno prvenstvo v Johannesburgu. Bombni napad v Kampali, prestolnici Ugande. Umrlo 74 ljudi. 13. Srečanje predsednikov Napolitana (Italija), Turka (Slovenija) in Josipovica (Hrvaška) v Trstu. Narodna skupščina v Franciji sprejela zakon o prepovedi burke. Na Češkem je prisegla vlada Petra Ne- ■ 19. 21 Po izbruhu afere P3 sen. Giacomo Caliendo uradno osumljen prevratniške-ga sodelovanja. V poslanski zbornici v Rimu vlada prejela zaupnico o finančnem manevru. V nesreči potniškega letala v Pakistanu zaradi megle umrlo 152 ljudi. V Afganistanu padla še dva italijanska vojaka. Berlusconi pretrgal strankarske vezi s Fi-nijem. Na reki Kasai v Kongu se je prevrnila ladja in utonilo je 140 ljudi. Otočje Galapagos umaknjeno s seznama ogrožene svetovne dediščine. I Tradicionalni pohod protestnikov v Belfastu spremljalo nasilje katoliških izgrednikov (28 policistov ranjenih. 14. Nicola Cosentino, osumljen stikov s ka-moro, odstopil kot podminister za gospodarstvo in finance. 15. Argentina priznava istospolne poroke. 16. Britanski naftni družbi BP uspelo zaustaviti iztekanje nafte v Mehiški zaliv. ■ Evropo zajel vročinski val, na Antarktiki pa izmerili -50 stopinj celzija. 17. Atentat na spomenik sodnikoma Fal-_ coneju in Borsellinu v Palermu. Železniška nesreča pri Kalkuti z 61 mrtvimi in 165 ranjenimi. V Atenah ustrelili grškega novinarja So-kratisa Gioliasa. Na univerzi v Sheffieldu odkrili doslej največjo zvezdo, ki je 320 krat težja od son- 23. Aretacija guvernerja kosovske centralne banke Rexhepija zaradi korupcije. 24. V množični paniki na Paradi ljubezni v Duisburgu umrlo 19 ljudi, več kot sto pa je bilo ranjenih. ■ Poplave v Savdski Arabiji terjale več življenj. 25. Na spletu WikiLeaks se je pojavilo 92 tisoč tajnih dokumentov o umazani vojni v Afganistanu. 27. Fiat ustanovil novo podjetje za Pomi-gliano in zaostril odnose s sindikatom. 24. Izjemen dosežek na Inštitutu Jožefa Ste-fana v Ljubljani, kjer so zaznali Higgsove valove. ■ Letalski nesreči v Nepalu in na Kitaj -skem, skupno 56 mrtvih. 26. V Iraku po odhodu vojakov ZDA v napadih na policijske postaje ubitih 60 ljudi. 28. V Istambulu začetek košarkarskega svetovnega prvenstva. 29. Med obiskom v Italiji ob 2. obletnici meddržavnega sporazuma se je Gedafi srečal z mladimi Italijankami, ki jih je skušal spreobrniti v islamsko vero. September 28. 29. I Avgust 1. Predsednik državnega sveta Kube Raul Castro napovedal sprostitev nadzora v malem gospodarstvu. 2. Medvedjev zaradi hudih požarov (našteli so jih 529 in zahtevali več kot 40 žrtev) razglasil izredne razmere v sedmih ruskih regijah. 3. Štirje mrtvi v spopadu med Izraelom in Libanonom, potem ko so skušali Izraelci podreti drevo na meji in s tem izzvali libanonsko streljanje. I Hude poplave v Pakistanu prizadele več kot 20 milijonov ljudi in terjale več tisoč žrtev. 4. Zaradi poplav na Kitajskem je umrlo okrog 1700 ljudi. ■ V Buenos Airesu umrl črni terorist Giovanni Ventura. 5. V Čilu se je podrl rudniški jašek. Triintrideset rudarjev ostalo vklenjenih 700 metrov pod zemljo. 7. Talibani v Afganistanu pokončali osem tujih zdravnikov. 8. Poplave na Češkem, Poljskem in v Nemčiji zahtevale 11 človeških življenj. 9. Gonja proti predsedniku poslanske zbornice Finiju, naj odstopi zaradi afere svakovega stanovanja v Monaku. 10, Desnosredinska vlada v Slovaški dobila zaupnico v parlamentu. ■ V Maroku zaprli 1200 mošej, ker je grozila nevarnost, da se porušijo. ■ Japonska se je opravičila za kolonizacijo Koreje. 12. Astronavta z Mednarodne vesoljske postaje popravila hladilni sistem in odstavila pokvarjeno črpalko. 13. Slovaška zavrnila pomoč Grčiji. Razočaranje v Bruslju. 16. Boing 737 s 131 potniki strmoglavil med pristajanjem v Kolumbiji. Samo ena smrtna žrtev. 17. Umrl bivši predsednik Italijanske republike Francesco Cossiga. V samomorilskem napadu na rekrutni center v Bagdadu umrlo 59 ljudi. 18. Pozivi za pomoč Pakistancem, ki prihaja prepočasi. Zaradi pomanjkanja vode in zdravil se je razširila nevarnost epidemij. Sarkozy odredil izgon Romov iz Francije. 19. ZDA so končale bojne operacije v Iraku. Zadnja bojna enota odšla v Kuvajt. 20. Izraelci in Palestinci pristali na obnovo ■ pogajanj. V Bushehru v Iranu odprli prvo jedrsko elektrarno. Po sodnikovi odločitvi o ponovni vključitvi treh odpuščenih delavcev Fiata v Melfiju, jim je podjetje preprečilo dostop na delovno mesto. 2. V Washingtonu po 20 mesecih prvo srečanje med Netanjahujem in Abasom za oživitev mirovnega procesa. I Po vsem svetu pobude za rešitev na kamenjanje obsojene prešuštnice Sakineh Astiani. 3. V Havani Fidel Castro po štirih letih javnega molka nagovoril študente. 4. Protesti v 130 mestih Francije proti "kse-nofobi" vladni politiki. 5. Fini v Mirabellu pri Ferrari razglasil, da Ljudstva svobode ni več. 6. Camorra umorila župana občine Polli-ca pri Salernu Vincenza Vassalla. 7. Kongres Delavske stranke Severne Koreje potrdil prenos oblasti od Kim Jong-illa na Kim Jong-una. 9. Evropski parlament zahteval ustavitev izgona Romov iz Francije. 10. Opozicija s stoli zaprla parlament v Ukrajini proti varčevalnim ukrepom. 11. Spominska svečanost ob obletnici terorističnega napada v New Yorku. Pastor Jones se je odpovedal javnemu sežigu korana. 12. Na referendumu v Turčiji 58% volilcev za spremembo ustave. 13. Hudi izgredi v Kašmirju v zaščito korana in nastop policije: 18 mrtvih. V letalski nesreči v Venezueli umrlo 15 ljudi, 36 pa jih je čudežno preživelo. 14. Laburistka Julia Gillard prisegla kot prva izvoljena predsednica avstralske vlade. 16. Delničarji podjetja FIAT sprejeli zgodovinsko odločitev: ločitev na dve podjetji. 17. Na Poljskem aretirali čečenskega vodi-_ telja Zakajeva. V Italiji 75 parlamentarcev podpisalo izjavo Veltronija za spremembo politične linije DS. 18. Reke v Sloveniji zaradi obilnega dežja prestopile bregove. 19. Na volitvah na Švedskem zmaga Rein-feldtove desnice. Skrajna desnica prvič čez 6%. I Naftna družba BP dokončno zamašila vrtino v Mehiškem zalivu, skozi katero je uhajala nafta. 21. Pri padcu helikopterja v Afganistanu umrlo devet zavezniških vojakov. 22. Rusija opustila načrte o dobavi raket Iranu. 23. V Kolumbiji ubili poveljnika uporniških sil FARC Jorga Rojasa. 24. V Neaplju izgredi in spopadi s policijo zaradi odpadkov. ■ Kuba začela uvajati korenite družbene in ekonomske spremembe. 26. Na volitvah v Venezueli zmagala stranka Chaveza, vendar brez dvotretjinske večine. 27. Po izteku desetmesečnega moratorija na gradnjo judovskih naselij na Zahodnem bregu, je Izrael spet obnovil gradnje in ogrozil nadaljnja pogajanja. ■ Kosovski predsednik Fatmir Sejdju odstopil zaradi kršenja ustave. 28. Na jugu Mehike je zaradi preobilice dežja plaz zasul 300 hiš. Stotine mrtvih. 29. Slovenijo delno ohromila večdnevna stavka v javnem sektorju. 30. Znanstveniki ZDA odkrili planet, podoben Zemlji. Oktober 9. 1D, I 11 II Giornale pripravljal dosje proti pred- 16. sednici industrijcev Mercegagli, kar je izzvalo preiskavo. Nobelova nagrada za književnost: Mario Vargas Llosa (Peru). Stavka in protest dijakov, študentov in 17. docentov po vsej državi proti reformam šolstva in univerze. 18. Nobelova nagrada za mir: kitajski oporečnik Liu Xiaobo. Reševalci prišli do ujetih rudarjev v Či- 19. lu in jih do 14. 10, rešili vseh 33. A Afganistanu padli štirje italijanski vojaki. Konec Nizozemskih Antilov. Dva oto- 21. ka postala neodvisni državi, trije pa nizozemske občine. 22. Občinske volitve v Sloveniji. Izvoljenih 134 županov, v 74 občinah v drugi krog. V Ljubljani izvoljen Jankovič, v Mari- 23. boru Kangler, v Sežani Terčon. Hudi incidenti v Beogradu ob paradi 24. ponosa. Socialdemokrati na Dunaju izgubili absolutno večino. Nobelova nagrada za ekonomijo: Peter 26. Diamond, Dale Mortensen in Christopher Pissarides. 27. Zaradi izgredov srbskih navijačev prekinili tekmo Italija - Srbija v Ge- 29. novi. Pod Alpami prebili najdaljši predor na svetu (57 km). Več kot pol milijona ljudi na manifestaciji sindikata kovinarjev FIOM v Ri- 30, mu. Varnostne sile ubile štiri upornike, ki so napadli čečenski parlament v Groznem. Prava gverila v Neaplju sredi kupov odpadkov odpadkov. Epidemija kolere na Haitiju zahtevala stotine žrtev. Bivši iraški zunanji minister Tarik Aziz obsojen na smrt z obešenjem. Francoski senat po množičnih in ostrih protestih sprejel pokojninsko reformo. Umrl nekdanji predsednik Argentine Nestor Kirchner. Cunami na Sumatri povzročil več kot 270 mrtvih. Berlusconi spet v središču afer z dekleti na poziv. V Dubaiu prestregli bombna paketa, namenjena sinagogam v Chicagu. V Brescii šest priseljencev zlezlo na žerjav iz oriresta, ker niso uredili njihovega položaja. Napad Al Kaide na katoliško cerkev v Bagdadu s spopadom, ki je zahteval več kot 50 mrtvih. V drugem krogu volitev v Braziliji izvoljena Dilma Rousseff, ki je zamenjala Lulo. B. 4. 7. 21 2B. 1. Vojska rešila ekvadorskega predsednika Rafaela Correo pred državnim udarom. 2. Predsednika Turk in Josipovic odprla nov most čez reko Sotlo. ■ Velika manifestacija "vijoličastega ljudstva" v Rimu proti Berlusconiju. 3. Volitve v BiH: Bakir Izetbegovic izvoljen v bošnjaško predsedstvo, Mi-lorad Dodik predsednik Republike srbske. 4. Oče umetne oploditve Robert Edwards (VB) Nobel za medicino. 5. Iz poškodovanega rezarvoarja v tovarni aluminija na Madžarskem se je izlilo ogromno strupene snovi (4 mrtvi). 6. Nobelova nagrada za kemijo: Richard Heck (ZDA), Ei Neghishi in Akira Suzuki (JAP). 9. 1D, 11. 1B. 14. 15. 12. 15. 16. 19. 21. 22. 26. 27. I 2S. 29. BD, B1.- I November 1. Hudo neurje v severni Italiji s poplava- 1 D, 2. Po 36 letih oproščeni vsi obtoženci za pokol v Brescii. V Bruslju so se finančni ministri EU spopadli z resnim problemom irske krize. Znanstveniki v Cernu uspešno "ujeli" antimaterijo. Zaporni nalog za ustanovitelja Wiki-leaksa Juliana Assangeja pod obtožbo posilstva. Voditelji NATO sprejeli nov strateški koncept na vrhu v Lizboni in sklenili umik vojske do konca leta 2014 iz Afganistana. Oliviero Diliberto izvoljen za glasnika Federacije levice. Več kot 350 mrtvih v Pnom Penhu v prerivanju množice med praznikom vode. Severna Koreja obstreljevala južnoko-rejski otok (več ranjenih). Italijo pretresajo študentski protesti zaradi reforme univerze. V Rimu skušali vdreti v senat (18 ranjenih). Docenti zlezli na strehe. Več desetin mrtvih v spopadih v Riu de Janeiru proti kriminalu. Tisoči protestnikov proti varčevalnim ukrepom na Irskem. WikiLeaks z objavo novih depeš razgalil ameriško diplomacijo. Odmevi tudi drugod. Samomor filmskega režiserja Maria Monicellija. Poslanska zbornica v Rimu izglasovala sporno reformo univerze kljub množičnim protestom po vsej državi. December B. I S. 9. Kongresne volitve v ZDA. Velika zmaga republikancev. Susanna Camusso zamenjala Epifanija za krmilom sindikata CGIL. V Vukovarju se je srbski predsednik Ta-dic opravičil za srbske zločine. Ameriški filmski studio MGM bankrotiral. Protestniki pri Caenu ustavili vlak s tovorom jedrskih odpadkov. Svet ZN prvič podrobno razpravljal o stanju človekovih pravic v ZDA. Papež Benedikt XVI. v Komposteli ožigosal sekularizacijo, splav in gejev-ske poroke. V Pompejih se je zaradi deževja (in človeške nemarnosti) porušila hiša gladiatorjev. Finijev poseg v Perugii odločilen za razkol z Berlusconijem. Fini zahteval njegov odstop. EU sprejela odpravo vizumov za državljane BiH in Albanije. Maroške sile napadle taborišče pro-testnikov v Zahodni Sahari. Italijanska vlada trikrat preglasovana v poslanski zbornici glede pogodbe z Libijo. Protestne manifestacije študentov v Londonu proti višanju šolskih taks (1 4 ranjenih). V Milanu umrl taksist, ki so ga pretepli, ker je povozil psa. V vseh javnih lokalih v Italiji je začel veljati obvezni alkotest. Po 1 5 letih osvobodili Aung San Sun Kji, ki se bori proti birmanski diktaturi. Na lokalnih volitvah v Grčiji slavili vladajoči socialisti. Pristaši Finija zapustili Berlusconijevo vlado. Priseljenci protestniki v Brescii zapustili žerjav. I 1B. 14. 15. 16. 17. 1S. 19. 21. 22. 2B. V arheološkem najdišču v Pompejih sta se zrušila še dva zidova. Voditeljem 56 držav OVSE (za varnost in sodelovanje) ni uspelo sprejeti akcijskega programa na konferenci v Ka-zahstanu. Dogovor prometnih ministrov EU o čezmejnem kaznovanju prometnih prekrškov. Pravosodni ministri EU so se dogovorili za lažje čezmejne razveze. Na progi Peking - Šangaj pognali potniški vlak s hitrostjo 486,1 km na uro. Maroški avtomobilist v Lamezia Terme podrl skupino kolesarjev in povzročil sedem mrtvih. Z razsodbo ustavnega sodišča R. Slovenije potrjena ustanovitev občin Ankaran in Mirna. Britanska policija aretirala ustanivitelja WikiLeaksa Juliana Assangeja. Nemški predsednik Christian Wulff se je poklonil vstaji v varšavskem getu. Najmanj 81 zapornikov umrlo v požaru, ki je zajel zapor v Santiagu. Parlament v Londonu potrdil sporno trikratno povišanje šolnin ob splošnih protestih. Izročitev Nobelove nagrade za mir v Oslu: Na Kitajskem zadržanega nagrajenca Liu Xiaoboja zastopal drug oporečnik. Rimski tožilci uvedli preiskavo o domnevnem kupovanju glasov v parlamentu. Na konferenci ZN v Cancunu podpisali de delni dogovor proti izpustom topo-grednih plinov ter ustanovili zeleni sklad za pomoč državam v razvoju. V Salzburgu aretirali bivšega predsednika Hrvaške Sanaderja, Premier Kosova Hashin Thaci razglasil zmago na poslanskih volitvah. Berlusconi za dva (kupljena) glasova dobil zaupnico v parlamentu. Protivladne demonstracije v Rimu prerasle v poulične spopade. V ZDA umrl tvorec daytonovega sporazuma Richard Holbrooke. Po izglasovanju zaupnice se je rodil Nacionalni blok Finija, Casinija in Rutel-lija. Na vrhu EU v Bruslju dogovor o spremembah lizbonske pogodbe za zaščito evra. Črna gora dobila status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Težave po vsej Evropi zaradi obilnega sneženja. Na predsedniških volitvah v Belorusiji zmaga Lukašenka. Policija zatrla proteste. Parlament potrdil vlado Nurija al Ma-likija v Iraku. Predsednik vlade Črne gore Milo Du-kanovic odstopil. Senat ZDA ratificiral sporazum z Rusijo o zmanjšanju strateškega jedrskega orožja Start. Obama podpisal zakon proti diskriminaciji homoseksualcev v vojski. Bivši argentinski diktator Jorge Rafael Videla obsojen na dosmrtno ječo. 2 2 Nedelja, 2. januarja 2on NEDELJSKE TEME Imetnice jedrskega orožja so preizkusile več kot 2000 jedrskih bomb RENESANSA JEDRSKE ENERGIJE Od bomb do elektrarn Bruno Križman Samo Japonci so leta 1945 v živo slišali kakšen pok povzroči atomska bomba, ko gre zares. Stotine kasnejših testov je bile pač poskusnih in sta bili njihova moč in glasnost več ali manj znani. Pa še faktor presenečenja je odpadel. Od tedaj se je prisotnost jedrskega orožja v svetu razširila in postala del ločitvene črte med »dobrimi« in »zlom«. Ni treba posebno navajati kdo spada med ene in druge. Nekaj pa je takih nezanesljivih, uradno ne evidentiranih jedrskih sil, in drugih, ki si morda komaj prizadevajo, da bi prišle do jedrskega orožja. Med neuradnimi lastnicami bomb je na primer Izrael, ki pa se ga ne sme niti omenjati, ker je politično popolnoma zaščiten. Med nezanesljive spada severna Koreja, ki s svojim orožjem samo grozi, da bi izsilila čim več pošiljk žita, riža, nafte in drugih dobrin za prehranjevanje prebivalstva in vzdrževanje industrijskega aparata, ki v zaprtem krogu spet v veliki meri proizvaja orožje za preživelo strategijo, kjer tanki že tri desetletja ne pome- nijo več ničesar. Med tistimi, ki naj bi stremeli po jedrski oborožitvi, je Iran seveda odločno med »hudobnimi«. Kako mu lahko sploh to zamerimo, ko so »wikileaksirali« obče znani načrti za napad na to državo, ki je zadnjič sama vznemirila svoje sosede nekje pred 2500 leti. Se še kdo spomni, da je lani minilo prav toliko let od bitke pri Maratonu? Obstaja še kategorija nepredvidljivih, iz katere bi lahko izšla »umazana« atomska bomba. V periodično manj ali več intenzivno ustrahovanje ljudi z nevarnostjo atentatov (seveda al Kaide), so se v zadnjih mesecih vrinile »nevarne« spletke teroristov v Jemnu, pošiljanje paketov s petardami v Grčiji, periodične aretacije in hišne preiskave v Veliki Britaniji itd. No, na koncu tudi dva poka v Italiji, izraz anarhističnega aktivizma, prej plod protiglobalizma (ali protikapitalizma) kot islamizma. Ustrahovanje pred terorizmom in atentati se zdijo vse bolj sredstvo za bogatenje nekega vojaško industrijskega aparata in vojaške kaste, ki sta v mirnem času nepotrebna in zato parazitska. Če bi bila al Kaida res tako organizirana, bi atentate izvajala serijsko, ker so varnostna sita brez dvoma veliko bolj propustna kot bi lahko sklepali iz spektakular-nih, skoraj teatralnih, policijskih akcij v Evropi. Uradno med »dobrimi«, vendar globoko v kategoriji nezanesljivih, je Pakistan, ki si je jedrsko orožje omislil z verjetno pomočjo Severne Koreje čeprav sodi med trdne zaveznike ZDA, ki s stotinami milijonov dolarjev hranijo njegovo vojaško kasto, ki že rutinsko napaja tali-bansko gverilo z orožjem, denarjem in informacijami, kot so marsikdaj dokazali dogodki, ki so neizpodbitno in ob stopnji zadrege, sklenili navidezno skregani fronti. Ker se boj proti »terorizmu« v konkretni obliki bije predvsem v Afganistanu, ki s Pakistanom meji, je nejasna solidarnost med teroristi in njihovimi nasprotniki eden od dokazov, da pošastno kolesje vojaškega aparata drži v šahu pol človeštva, ki z nejevoljo, vendar ponižno, vse prenaša in zaradi udobja verjame, da so določena načela svetinje svobode in temelji demokracije. Nedavni sporazum med Američani in Rusi za omejevanje jedrskega arzenala je prah v oči, ker imata oba tabora še vedno dovolj bomb, da bi nekajkrat uničila svet. Tisto, kar danes mogotce skrbi, je, da bi kdo izven nadzora ne prišel do »umazane« bombe. Tako sredstvo bi lahko nastalo nekje med gorskimi verigami na meji med Pakistanom, ki tehnologijo že ima, in Afganistanom. Kako bi do bombe prišli je uganka, lahko pa bi jo s pomočjo podkupnin enostavno ukradli kot v trgovini čokolado in jo na primernem mestu razpočili. Vse zgleda zelo jamesbondovsko, očitno pa zadeva napaja domišljijo in z radioaktivnimi materiali nekateri trgujejo. Razmajane strukture nekdanje Sovjetske zveze so se po razpadu zveze sesule in pri vzpostavljanju neke nove organizacije so ugotovili velik primanjkljaj obogatenega urana, ki bi lahko služil za izdelavo bombe. Zadnji znan primer tihotapljenja obogatenega urana je iz lanske pomladi, ko sta dva priletna in gospodarsko bankrotirana Armenca v vlaku na poti iz Erevana v Tbilisi prenašala paket, ki bi ju rešil vseh materialnih tegob. Dosti več se o armenski dvojici ne ve, obsojena pa sta bila, čeprav je bil sodni postopek strogo varovan, ker je iz njega verjetno izšel tudi kak podatek o naravi osebe, ki bi morala 18 kg težak paket prevzeti in plačati. In v raziskavi se je verjetno skrivala tudi usoda številnih drugih izginotij obogatenega urana. Specializirani raziskovalci za kraje in trgovanja urana menijo, da je kljub službi za varnost, ki jo z milijardami dolarjev napajajo ZDA, dokaj lahko priti do nevarnih količin prvin, ki bi služile za izdelavo jedrskega orožja. V zadnjih sedmih letih so v Gruziji odkrili kar 21 poskusov tihotapljenja urana, ki je imel pretežen izvor v kraji iz slabo varovanih skladišč. Manj je bilo primerov, ko zaseženemu uranu niso mogli določiti točnega izvora, ker je izhajal iz dobe sovjetskega kolapsa. Več niti se je iz Gruzije stekalo do laboratorijev v No-vosibirsku. V krogu izvedencev je znano, da je bil sovjetski sistem varovanja urana zelo ohlapen, ker je bilo nepojmljivo, da bi do kraje sploh lahko prišlo. Razumljivo je, da ima obogaten uran zelo visoko tržno vrednost. Po razpadu SZ in vsesplošnem razpro-dajanju so si ZDA preko programa »Megatons to Megawatt« z majhnim denarjem zagotovile velike količine urana, ki je izhajal iz odpisanih sovjetskih bomb. Po primerni obdelavi ta uran sedaj uporabljajo kot gorivo za jedrske elektrarne in iz njega pridobivajo kar desetino vse ameriške elektrike. Protesti, ki so se pred nedavnim razplamteli v Nemčiji med prevozom iztrošenega urana v skladišča, dokazujejo, da je jedrska energija izredno aktualna. V njej se skriva jamstvo za nemoteno dobavo elektrike. Res obstajajo številni pokazatelji, ki opozarjajo na sevanje kot velikega sovražnika zdravja. Politična volja, ki na koncu odloča, pa zagotavlja jedrski energiji pravo renesanso. Po vsem svetu sedaj deluje kar 440 jedrskih reaktorjev, trenutno jih gradijo 56, načrtovanih jih je 159, predlaganih pa neverjetnih 344. Število držav, ki razpolagajo z elektrarnami, je znatno večje od tistega, ki združuje imetnike orožja. V ZDA delujejo 104 reaktorji, v Franciji, kjer dajejo kar tri četrtine vse energije, jih je 58. Japonci jih imajo 52, Rusi pa samo 32. Jedrske elektrarne imajo še v Veliki Britaniji, Nemčiji, Indiji, Kanadi, na Kitajskem in v manjšem številu še drugje. Kitajska, kjer deluje 12 JE, gradi 24 novih, 33 pa je že na papirju. Če so JE potencialno nevarne, je škoda za okolje, ki izhaja iz zajezitve rek za hidroelektrarne tudi zelo velika, čeprav jo ljudje neposredno ne občutijo na koži. Prav v nuji, da se zaščitijo velike reke, imajo zagovorniki jedrske energije, ki naj bi postajala vedno bolj varna, velik adut pri uveljavljanju njim naklonjenega javnega mnenja. Konec koncev se krepi prepričanje, da bo naslednja »vojna« izbruhnila zaradi vode in ne zaradi nafte. Manjše izkoriščanje rek ob istočasni večji uporabi jedrske moči, -/ bi tako lahko spadalo kar med miroljubne poteze človeštva, ki je v že veliki meri pozabilo na posledice nesreče v Černobilu leta 1985. Resnici na ljubo so te bile hude na licu mesta in v okolici, drugje pa se predvsem napihovale propagando za tedanjo hladno vojno. Po svetu je na stotine nahajališč uranove rude, nekatera pa za sedaj služijo le kot zlata rezerva za hujše čase. Največji rudniki urana so pri reki McArthur v Kanadi, v krajih Ranger in Olympic dam v Avstraliji, Rossing v Namibiji in Krasnoka-mensk v Rusiji. Glede pridobivanja urana sta najbogatejša Kazahstan in Kanada, ki skupaj pridelata skoraj polovico svetovne proizvodnje. Zelo blizu je Avstralija, z občutnim zamikom pa sledijo Namibija, Rusija, Niger in Uzbekistan. Največ rudnikov z bolj pregledno dokumentacijo je v Kanadi. Tam je še veliko drugih ležišč najbogatejše rude, ki na izkope čakajo. Geologi pripisujejo ogromen potencial Kanadi, Kazah-stanu in Avstraliji. Veliko rudnikov po svetu so tudi zaprli. Zelo zanimiv je seznam, ki zadeva že pokojno NDR (Vzhodno Nemčijo). Po drugi svetovni vojni in vse do leta 1982 so tam uran pridobivali v kar 40 majhnih rudnikih, ki so se ob intenzivnem izkoriščanju hitro izčrpali. Nekatere so izkoristili že v treh-štirih letih in jih nato serijsko zapirali. Zadnje so zaprli takoj po propadu NDR. Skoraj v celoti je uran iz vzhodnonemških rudnikov končal v tedanji Sovjetski zvezi. Količine so bile precejšnje. Pred leti so geologi ocenili, da se razpoložljivost urana vsekakor manjša v primerjavi z namerami o njegovi uporabi. Gradnja in načrtovanje novih elektrarn omejevalnih predvidevanj geologov ne upoštevata. Koliko urana pa so pokurili za vse poskusne eksplozije? Številke so grozljive. Največ so jih izvedle ZDA in sicer 1054. Pretežno so pokali v puščavah Nevade, nekaj pa tudi v Tihem Oceanu na na otočju Marshall. Zadnji test so Američani izvedli 23. septembra 1992. Sovjetska zveza je jedrsko bombo preizkusila 715-krat in vedno na svojem ozemlju. Največji poligon je bil kraj Semipalatinsk v Ka-zahstanu, veliko bomb pa so odvrgli tudi na otok Novaja Zemlja, severno od Sibirije, v brk vsem pomislekom naravovarstvenikov, belih medvedov, lisic in volkov. Tam so 30. oktobra 1961 odvrgli tudi najmočnejšo 50-megatonsko bombo, proti kateri sta bili eksplozivni telesi spuščeni na Japonsko malo več kot petardi. Sovje-ti so svoj zadnji test izvedli leta 1990. Na lestvici Američanom in Rusom sledi Francija, ki je izvedla 210 poskusov, največ v kraju Reggane v južni Alžiriji, ki je bila tedaj še njena posest. Pregled dnevnega tiska iz poskusov v Alžiriji dokazuje, da so sevanje obravnavali kot sončenje. Več poskusov so Francozi izvedli pri atolu Mururoa v Tihem oceanu. Britanci so preizkusili 45 bomb, polovico katerih kar na ozemlju Avstralije. Prav tolikokrat so se »zabavali« Kitajci, vedno v svoji severozahodni puščavi v kraju Lop Nor. Indija je preizkusila pet do šest bomb, Pakistan pa samo dve. V Severni Koreji so zmogli menda en sam test. Nekaj poskusov ostaja skritih v skrivnostni megli. V puščavi Negev na jugu Izraela je morda nekoč nekaj eksplodiralo in isto naj bi se zgodilo v puščavi Kalahari v Južni Afriki. Slednja je po padcu apartheida opustila svoje jedrske sanje, ni pa znano, kam je izginil material, ki je razvoju orožja služil. Med skrivnostnimi pojavi je najbolj znan primer »Vela« (po ameriškem satelitu Vela Hotel 6911, ki je 22. septembra 1979 nekako na pol poti med južno Afriko in Antarktiko, zabeležil izreden blisk, ki bi lahko bil pok atomske bombe. Krog »osumljencev« so sestavljali Izrael, Francija in Južna Afrika, ki pa so vse zanikali. Meritve radioaktivnosti niso dale pozitivnih rezultatov. Obstajala je tudi hipoteza o padcu meteorita, oziroma stiku tega z atmosfero. Na koncu je obveljalo prepričanje, da je šlo za napako pri satelitu, ki je bil star že deset let in je leta 1979 že za dve leti presegal normalno delovno dobo. »Vela incident« so arhivirali. KULTURNI Št. 233 u Nedelja, 2. januarja 2011 Zveza slovenskih kulturnih društev Vam želi ... Skupaj v novo leto S starim letom puščamo za seboj vse, kar smo v njem ustvarjali, istočasno pa lahko izrazimo najsijajneše želje za obdobje, ki se odpira pred nami. V preteklem letu je Zveza slovenskih kulturnih društev, kljub finančni negotovosti, v kateri delujejo številne ustanove v našem okolju, izpeljala nekaj zelo plodnih dejavnosti. Kljub finančnim težavam nam je uspelo utrditi svoje smernice in kot višek letnega delovanja izpeljati ambiciozen projekt mednarodnega literarnega natečaja Sledi-Tracce. Zveza slovenskih kulturnih društev si v naslednjem letu želi nadaljevati na poti, ki si jo je začrtala. Dosledno bomo še naprej spodbujali sodelovanje med članicami in povezovanje ter odpiranje prostoru, v katerem živimo in ustvarjamo. V bistveno pomoč ob zasledovanju teh ciljev nam bodo mladi, ki želimo, da bi se čimbolj vključevali v naše dejavnosti. Ob vsem tem pa si kot vedno želimo biti v trdno oporo svojim članicam na organizacijskem, administrativnem in izobraževalnem področju. Začenja se leto novih izzivov. Letošnji občni zbor ZSKD bo namreč vo-linega značaja. Zveza bo prenavljala svoje vodilne kadre in postavila nove temelje za bodoče uspešno delovanje na področju ljubiteljske kulture in na ta način pogoje, da ohrani tudi v prihodnosti vodilno vlogo pri promociji kulturne dejavnosti naših društev. Moje nabolj iskrene zahvale so ob letnem preobratu namenjene vsem, ki si vsak dan prizadevajo za rast ljubiteljske kulture v našem prostoru. Ob tem pa gre posvetilo vsem organizacijam, javnim ustanovam in sponzorjem, ki so nam v bistveno pomoč pri našem delovanju. Nenazadnje pa se želim zahvaliti vsem, ki obiskujejo naše prireditve in prireditve vseh članic in nam s tem vlivajo navdušenja in moči za popestritev kulturnega utripa našega prostora. Vsem želim obilo prijetnih doživljajev v novem letu, v voščilo pa naj bodo verzi Julije Vrabec, nagrajenke v kategoriji najstniki na pesniškem natečaju Sledi-Tracce: »Drobni doživljaji so lepe, drobne srečice, ki so, začuda, včasih lepše od velikih sreč.« Marino Marsič, predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Cenjeni kulturniki. V imenu goriškega pokrajinskega odbora ZSKD se vam prisrčno zahvaljujem za delo, ki ga posvečate vašim društvom in na tak način pripomorete h kakovostnejšemu življenju. Nedvomno je, da druženje ljudi ob kulturnih prireditvah, skupnem ustvarjanju ob petju, pri dramskih vajah ali delu v pri-halnih orkestrih omogoča, da se človek uči, ustvarja in izpopolnjuje. Staro leto je že naokoli in pred nami je 365 dni, ki jih lahko obarvamo z novo, ustvarjalno energijo, čarobno radostjo, srčnimi in prijaznimi dejanji. Vsem želim veliko ustvarjalnih užitkov in kar se lani ni izpolnilo, naj se uresniči v letu 2011. Vesna Tomsič Pokrajinska predsednica ZSKD za Goriško Novoletni čas predstavlja dobrodošlo priložnost za oceno vsega doseženega in za pogled naprej. Dnevi ob koncu leta pa so tudi cas dobre volje, družinskega veselja, prijateljevanja, medsebojne pomoči in novih upanj. Kot pokrajinski predsednik za Tržaško čutim potrebo, da si vse to želim deliti z Vami v upanju a tudi prepričanju, da bomo tudi v prihodnje lahko s skupnimi močmi še uspešneje uresničevati naše skupne želje. Želim si tudi, da nam bi uspelo podpreti in podkrepiti društveno dejavnost vseh članic, ki predstavljajo temelje obstoja Zveze slovenskih kulturnih društev. Pred nami so prazniki, ko si bomo in boste ob raznih srečanjih zaželeli vse najboljše. Vse najboljše Vam želim tudi jaz v imenu Tržaskega pokrajinskega odbora, da bi zadnje novoletne praznike preživeli čim lepše in v družbi tistih oseb, ki so Vam najdražje. Aleksander Coretti Pokrajinski predsednik ZSKD za Tržaško Pobuda Naj otroci agenda-agenda-agenda Spored koncertov revije Nativitas 8.1.2011 ob 20.30 v Stolnici v Miljah S pesmijo vam želimo... DVS Bodeča Neža Vrh Sv. Mihaela (dir. Mateja Černic) Girotondo d'arpe Trst (dir. Tatiana Donis) V sodelovanju z DSMO Kiljan Ferluga 9.1.2011 ob 15.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah Tradicionalni koncert božičnih pesmi MePz Slovenec-Slavec Boršt-Zabre-žec-Ricmanje (dir. Danijel Grbec) MePz Fran Venturini Domjo (dir. Cinzia Sancin) V sodelovanju s SKRD Jadro in ŽPZ iz Ronk. 15.1.2011 ob 20.30 v cerkvi Sv. Trojice na Katinari Božični odmev na Katinari PZ Tončka Čok Lonjer (dir. Manuel Purger) Katizbor Katinara (dir. Carlo Tommasi) ZSKD razpisuje 5. natečaj za zborovske skladbe Ignacij Ota. Razpis je na voljo na spletni strani www.zskd.org. Zveza slovenskih kulturnih društev in JSKD območne izpostave Sežana, Postojna, Ilirska Bistrica vas vabijo na koncerta 17. revije kraških pihalnih godb v nedeljo, 30. januarja ob 17.uri v Kulturnem domu v Postojni (nastopajo Postojnska godba 1808, GD Nabrežina in Kraška pihalna godba Sežana) in nedeljo, 13. februarja ob 17.uri v Gledališču Verdi v Miljah (nastopajo PO Breg Dolina, PO Kras Doberdob in PO Divača). Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org www.zskd.eu i: tet Pokrajinski odbor Zveze slovenskih kulturnih društev za Vi-densko pokrajino želi vsem članicam, da bi zajadrale v novo leto z največjo energijo in željo, da bi skupaj še naprej oblikovali in krepili kulturni utrip v naši pokrajini. Vsem, ki si dosledno prizadevajo za kulturno rast našega prostora in jim je ljubiteljska kultura pri srcu, voščimo, da bi jim stiki in izkušnje, ki se rojevajo okoli nas, prinesli veliko osebne rasti, užitkov in prijetnih trenutkov. Pokrajinski odbor ZSKD za Vidensko Nagrajevanje mednarodnega literarnega natečaja Sledi-Tracce Projekt Z glavo na zabavo Poletne ustvarjalne delavnice 2010 Projekt Spoznavajmo Benečijo in Rezijo Mednarodni mladinski glasbeni laboratorij Intercampus Št. 123 i.podlistek s A qorlca@ssorq.eu - iS 2. 1. 2011 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA Srečno, zdravo in uspeha polno novo leto 2011 Marij Maver Predsednik Slovenske prosvete slovenske kulture in naših ljudi. Vsem prijateljem na Tržaškem, Goriškem, v Benečiji in na Koroškem pa tudi v naši domovini želim uspešno in srečno novo leto 2011. Franca Padovan Predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete Prav je, da se ob koncu leta ozremo nazaj in si v spominu obnovimo opravljeno delo na kulturnem področju. Mislim, da smo s tem, kar smo naredili, pri Slovenski prosveti lahko več kot zadovoljni. Tedenski redni večeri v našem društvu v središču mesta zahtevajo velik napor, prav tako je nemalo truda in požrtvovalnosti zahtevalo delo z igralskimi skupinami, ki jih danes pod mentorstvom prof. Lučke Susič prevzemajo mlade nove moči. Več kot uspešen je že trinajsto sezono gledališki vrtiljak. Vedno večje uspehe žanje tudi poletna Mala gledališka šola Matejke Peterlin. S pomočjo naših včlanjenih društev smo poleg rednih aktivnosti priredili že 28. kulturno izmenjavo s Koroško. Petinštirideseta Draga je na vrt Finžgarjevega doma privabila Slovence od vsepovsod. Naša revija Mladika, ki je z novim letom stopila v svoje 55. leto, ne kaže znakov staranja. Na njen 39. literarni natečaj je letos prispelo nad 200 prispevkov. Vsi ti uspehi nam dajejo moči in poguma, da kljub nenaklonjenemu času vztrajamo in delamo v korist SKPD F. B. Sedej 4. izdaja Števerjanskega Vestnika v letu 2010 V decembru je SKPD Frančišek Borgija Sedej iz Števerjana izdalo četrto številko društvenega glasila Števerjanski Vestnik. Zaključilo se je tako 42. leto izhajanja tega pomembnega vaškega glasila, ki ga oblikujejo člani briškega društva in je pomemben kulturno-zgodovinski dokument splošnega dogajanja v briški občini. Obenem ima glasilo Števerjanski Vestnik pomembno povezovalno vlogo na teritoriju, saj omogoča tako, da so prebivalci tega briškega področja kapilarno seznanjeni s krajevnim družbeno-kul-turnim dogajanjem. Vsebina te izdaje zadeva dogajanja in prireditve v zadnjih treh mesecih leta 2010. To obdobje je bilo kar pestro, tako za vaško kot za društveno delovanje. Članki poročajo o društveni »Kaštanjadi« ter o športnem vikendu, na katerem so sodelovali tudi slovenski zamejski skavti iz Goriške. Pozornost je namenjena udeležbi društvenega zbora na Ceciljanki 2010 ter mladinskega in otroškega zbora na Mali Ce-ciljanki. Iz vaškega dogajanja lahko preberemo članke o izidu knjige »Paler iz Brd« domačina Marjana Terpina, o postavljanju božične zvezde nad glavnim vaškim trgom ter o obisku sv. Milavža, ki je obdaril števerjanske otroke. Iz domače zgodovine izstopa intervju z gospo Jožefo Karara vd. Mužič ter poročilo o predstavitvi zbornika »Osimo in Goriška« ob 35-letnici podpisa Osimskih sporazumov, ki ga je izdal Goriški muzej. Posebej bogate so mladinske in otroške strani, kjer pišejo otroci iz števerjanske osnovne šole »Alojza Gradnika« in je objavljen natečaj »Moje jaslice«, ki ga organizira mladinski krožek »F.B. Sedej«. Posebno pozornost gre objavi razpisa na 41. Festival narodno-zabavne glasbe »Števerjan 2011«, ki bo potekal v Štever-janu ob 1. do 3. julija 2011. V zadnjem delu so še članki iz občinskega in političnega delovanja, kuhinjski recepti ter nekaj predlogov za kratek čas. Giorgio Banchig Predsednik Združenja E. Blankin Vsem, ki delamo v slovenskih organizacijah, želimo obilne uspehe s prijateljskim nasvetom, da manj govorimo o združitvah in veliko več sodelujemo. Lojzka Bratuž Predsednica Združenja cerkvenih pevskih zborov Vstopili smo v novo leto. Polni lepih želja smo si voščili in zaželeli, da bi leto ki je pred nami bilo polno lepih trenutkov ter da bi se nam uresničile vse naše želje. Med novoletnimi željami, ki so povezane s skupnostjo, ima prav gotovo posebno mesto želja po miru. Ob božičnih in novoletnih praznikih so posebno značilni in dragoceni pozivi k miru. Betlehemsko voščilo Mir ljudem na zemlji se vsako leto odraža tudi v raznih poslanicah. Tako je tudi pri nas. Mir je namreč osnova družbenega reda in tudi gospodarske blaginje držav in narodov. Osebno in v imenu Zveze slovenske katoliške prosvete želim vsem našim članicam in ostalim organizacijam, ki naše delo podpirajo in spremljajo ter vsej naši skupnosti, mirno in uspešno novo leto 2011. Voščiti novo leto pomeni pogled naprej z upanjem in optimizmom ter z željo po doseganju novih ciljev. Pomeni razširitev obzorja, odpranje novih poti v delu in poznanstvih, odpravljanje ovir, ki temnijo vedrino odnosov v družbi. Vse to želimo Slovenkam in Slovencem doma in po svetu, ki ob prizadevanju za vsakdanji kruh gojijo ljubezen do materinega jezika, domače kulture, pristnega slovenskega duha z bogatimi človeškimi in verskimi vrednotami. To voščilo naj gre še posebej Slovencem videmske pokrajine, katerim novo leto nudi nove izzive in priložnosti, da bi utrdili zavest o pripadnosti k skupnemu slovenskemu jezikovnemu prostoru. Vidljivost slovenskih televizijskih programov Rai 3bis in drugih televizijskih družb ponuja Slovencem iz Nadiških in Terskih dolin, Rezije in Kanalske doline priložnost, da po eni strani spoznavajo kulturna in politična dogajanja v matični domovini in zamejstvu, po drugi strani pa bogatiti širšo slovensko javnost, s svojim posebnim kulturnim zakladom in s doslednim prizadevanjem po obstoju. Vsako novo leto predstavlja vsekakor spodbudo za nadljno delovanje, za nove ideje, za nov zagon, skratka vsako novo leto je upanje v boljšo prihodnost, je nov začetek. Pri tem seveda ne gre prezreti vsega, kar se je zgodilo v starem letu in je osnova za nove dni. V tem smislu gre na novo ovrednotiti osnove, na katerih se je delo v Združenju cerkvenih pevskih zborov opravljalo vse do danes. Iz naše skupne dediščine je potrebno črpati za nove navdihe in za oplajanje poslanstva, zaradi katerega smo tukaj. Delovanje Združenja cerkvenih pevskih zborov iz Gorice ne bi imelo smisla, če ne bi bilo povezano z dogajanjem na teritoriju, oz. povsod tam, kjer se po slovenskih cerkvah in društvih v goriškem zamejstvu zbirajo Slovenci in z zborovski petjem pripomorejo pri ohranjanju vere, zavesti, kulture in jezika. To zborovsko petje je obenem trenutek skupnega druženja, gojenja ustvar- KD Sabotin 16. razstava »Jaslice pri nas doma in pri sosedih« KD Sabotin ima v svojem delovanju že utečeno pozornost do tipične božične navade postavljanja jaslic. Letos je ta izvdba dosegla svojo 16. izvedbo. Prva izvedba je bila izpeljana leta 1995 in je imela kot naslov "Jaslice pri nas doma'. Vzbudila pa je veliko zanimanja iz širše okolice, tako da jo je društvo KD Sabotina razširilo tudi izven vasi. Leta 1997 so pobudo preimenovali v "Jaslice pri nas doma in pri sosedih', ki bolj točno odseva obseg pobude. Vsako leto se na tekmovanje v postavljanju jaslic vpiše res lepo število raz- stavljalcev, približno 40. Takmovalci so tako otroci, kot že odrasle osebe, ki skušajo na različne načine prikazati božično skrivnost. Ocenjevalna komisija je začela ogled jaslic na Štefanovo. Pri vsakem ogledu so jaslice poslikali in filmirali. Vse zbrane posnetke bodo predstavili 9. januarja na društvenem sedežu KD Sabotin v Štmavru. Tistega dne bodo tudi razglasili najboljše postavljene jasilce, ki bodo decembra 2011 sodelovale na slovenski razstavi jaslic z mednarodno udeležbo na Sveti Gori. jalnih odnosov, ki se kažejo nato na nastopih in pri liturgiji. Ta vidik je sicer marsikomu neviden in neznan, a je temelj brez katerega bi bilo ostalo delo dokaj osiromašeno. Posvetimo torej v novem letu, ki je nastopilo, veliko pozornosti na veselje po druženju, na radost po skupnem ustvarjanju ter na zavedanje, da je vsaka vaja, vsak nastop v cerkvi ali zunaj nje utrjevanje nevidne, a dragocene mreže, ki soustvarja skupni slovenski kulturni prostor ter nudi pomembno oporo za posredovanje temeljnih vrednot mladim generacijam. Marko Tavčar Predsednik Zveze cerkvenih pevskih zborov Na začetku novega leta ne moremo biti ravnodušni nad stanjem, ki postopoma uokvirja podobe bližnje prihodnosti naše družbe. Mogoče je več takih premis, ki nas navdajajo z zaskrbljenostjo in celo s pesimizmom. Kljub temu pa smo prepričani, da bi bilo zgrešeno, če bi pri vsem tem smatrali, da je bila že izrečena končna beseda. Poslanstvo Zveze cerkvenih pevskih zborov se udejanja preko povezovanja in izpopolnjevanja, preko skupnih nastopov, s tedensko prisotnostjo povsod tam kjer se krščansko izročilo posreduje v slovenski besedi izrečeni in peti ter s posredovanjem bogate versko-kultur-ne dediščine na mlade rodove. Prepričan sem, da je tudi to zelo učinkovit način, s katerim se dosledno soustvarja svetla prihodnost za našo narodno skupnost, ki živi na Tržaškem. Mogoče ni to tako vidno in pod stalno medijsko pozornostjo. Predstavlja pa svetle in trdne dele raznolikega mozaika naše skupnosti. Naj bo torej tudi v novem letu naše delo lesketajoč odsev življenskosti in svežine, ki izhajata iz požrtvovalnosti in prizadevanju za skupno dobro. i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške prosvete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_gorica@libero.it / DNEVNE NOVICE Nedelja, 2. januarja 2011 25 ITALIJA - Novoletna poslanica predsednika republike Giorgia Napolitana Skrb za mlade je tudi skrb za prihodnost vseh nas Federalizem mora temeljiti na solidarnosti - Prevelika razdalja med politiko in državljani RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je za svojo novoletno poslanico državljanom in prebivalcem Italije izbral spodbudne tone in jo prepletel s posebno občutljivostjo za mlade rodove. »Vlagati v mlade, staviti nanje, jih poklicati k odgovornosti in jim ponuditi ustrezne možnosti,« je dejal šef države, za katerega je ravno ta prava pot. »To sem lahko preveril ob tolikih priložnostih, na srečanju z mladimi iz Reggio Calabrie, ki se borijo za zakonitost, in z mladimi prostovljci iz Vicenze, ki so se angažirali za pomoč ob poplavah.« Napolitano ni pozabil niti na mlade vojake, ki službujejo v kriznih območjih, na mlade policiste in na mlade sodnike. Tem ljudem moramo zagotoviti prihodnost, je opozoril predsednik. Napolitano je na mlade generacije navezal tudi proces uresničevanja federaliz-ma.»Prepričan sem, da je v novih generacijah zakoreninjena vrednota narodne enotnosti in z njo vrednota skupne države kot neobhodne postojanke globalnega sveta. Države, ki je ravno na poti nadaljnje prenove na osnovi reforme, zapisane v zakonu o fiskalnem federalizmu. Temeljnega pomena bo, da bo ta zakon udejanjen ob polnem spoštovanju načel solidarnosti in socialne kohezije, na katere je bil navezan.« Predsednik je ob tem opozoril na potrebo po preseganju zgodovinske rane oziroma razdalje med severom in jugom države, razdalje, ki se še povečuje, čeprav ni mogoče zanikati dejstva, da je živahnejši gospodarski in tudi družbeni razvoj mogoč samo s skupno rastjo, zasnovano na ovrednotenju resurzov v vseh predelih države. Proslavljati 150. obletnico združenja Italije za Napolitana ni retorični obred. »Kot narod si ne moremo zamisliti prihodnosti, ne da bi ohranili spomin in zavest o preteklosti. Obujanje poti, četudi z vsemi njenimi grenkobami in nasprotji, ki nas je privedla leta 1861 do nacionalne države, nam je potrebno in nam pomaga, tako kot tudi poznejša pot, pa čeprav med krvavimi tragedijami in skrajno dramatičnimi dogodki,« je dejal predsednik. Razdalja med politiko in družbo, med institucijami in državljani je za Napolitana signal, ki ga ne gre podcenjevati. Politika mora pridobiti izgubljeno dostojanstvo, državljani pa se ne smejo omejevati na vlogo občinstva, kajti politika so tudi ljudje. Predsednik republike se je nato ustavil pri gospodarski krizi in pri Evropi kot jamstvu za gospodarski in družbeni razvoj kontinenta in za trajni mir na njem. Zadnje besede pred čestitkami za novo leto, ki jih je namenil Italijanom in tujcem, pa je Giorgio Napolitano še enkrat na- menil mladim: »Vse nas mora skrbeti brezposelnost, še posebno med mladimi, med katerimi ponekod na jugu države presega 30-odstotno stopnjo. To so podatki, ki morajo postati trn v peti vsega naroda. Če tem mladim ne bomo ponudili nove možnosti zaposlitve in dostojnega življenja, nove možnosti socialne uveljavitve, bo stava za prihodnost izgubljena ne samo za njih, ampak za vse, za Italijo in tudi za demokracijo.« Odzivi na novoletno poslanico so bili pozitivni z vseh strani. Za predsednika senata Schifanija je Napolitano natančno zajel razpoloženje v državi, za predsednika poslanske zbornice Finija pa je šlo za spodbudo pri gledanju na prihodnost. Prvi mož največje opozicijske stranke Bersani je prepričan, da je predsednik povedal resnico, Di Pietro pa se je strinjal predvsem z Na-poletanovo zaskrbljenostjo za mlade rodove. Zadovoljen je bil tudi vodja Severne lige Bossi, ki je izjavil, da bo vlada lahko odgovorila na predsednikove pozive le pod pogojem, če bo imela zadostno večino v parlamentu. Predsednik republike na televiziji med novoletno poslanico ansa EGIPT - V napadu na koptsko cerkev ubitih 21, ranjenih pa 79 ljudi Krvav teroristični napad Papež Benedikt XVI. med včerajšnjo novoletno mašo pozval k zaščiti kristjanov KAIRO, VATIKAN - Egipt je ob prehodu v novo leto zaznamovalo strahovito nasilje. V bombnem napadu na neko koptsko cerkev v Alek-sandriji je le malo po polnoči umrlo 21 ljudi, 79 jih je bilo ranjenih. Po podatkih egiptovskega notranjega ministrstva je napad izvedel samomorilski napadalec, pripravili pa naj bi ga "tuji elementi". Odgovornosti za napad ni za zdaj prevzel še nihče, je pa v preteklosti teroristična mreža Al Kaida zagrozila kristjanom ter pozvala h kaznovanju koptov, ker naj bi koptska cerkev proti njuni volji zadrževala dve soprogi duhovnikov, ki sta prestopili v islam. Mubarak je po krvavem napadu "otroke Egipta - kopte in muslimane" pozval, naj strnejo vrste in se zoperstavijo silam terorizma in tistim, ki želijo spodkopati njihovo varnost, stabilnost in enotnost. Napad je egiptovske kristjane zelo razjezil. Ti so se včeraj spopad- li s policijo, ki je postavila kordon okoli napadene cerkve. Vzklikali so tudi gesla proti Mubarakovemu režimu, saj naj bi kopte preganjal zaradi njihovega političnega prepričanja. Kopti predstavljajo okoli 10 odstotkov prebivalstva v 80-milijon-skem Egiptu. Pripadniki te krščanske manjšine se pogosto pritožujejo, da so žrtve diskriminacije in sektaških napadov. Prav zaradi krvavega napada v Aleksandriji je včeraj papež Benedikt XVI. svetovne voditelje pozval k obrambi kristjanov pred zlorabami in nestrpnostjo. Na dan, ko Rimskokatoliška cerkev slavi svetovni dan miru, je papež v novoletni maši v baziliki svetega Petra pozval tudi k spoštovanju verske svobode in k strpnosti. "Človeštvo ne sme dovoliti, da bi se navadili na diskriminacijo, krivice in versko nestrpnost, ki danes še posebej prizadene kristjane," je spo- ročil papež v pridigi. "To je težka naloga, za katero besede ne zadoščajo," je dodal in poudaril, da je potreben stalen in konkreten angažma tistih na oblasti. Kristjane pa je pozval, naj se ne predajo malodušju in zastraševanju. V poslanici ob svetovnem dnevu miru, ki jo je objavil 16. decembra, pa je papež poudaril, da so kristjani danes tista verska skupnost, ki doživlja največ preganjanj zaradi svoje vere. Poudaril je še, da verska svoboda ni obrobna človekova pravica, pač pa sodi med temeljne človekove pravice in je bistvena prvina pravne države. Dejal je še, da je med-verski dialog pomemben za sodelovanje vseh verskih skupnosti pri iskanju in utrjevanju miru. V globa-liziranem svetu in družbi, ki je vedno bolj etnično in kulturno pluralna, velike religije ne bi smele biti problem, temveč opora za edinost in slogo, je še menil. (STA) Estonija uvedla evro, zdaj kroži že v 17 državah BRUSELJ - Estonija je sedemnajsta država, ki je uvedla evro, in sicer včeraj opolnoči. Skupna valuta je zamenjala krono, s katero so v Estoniji leta 1992 zamenjali nekdanji sovjetski ru-belj. Baltska država z 1,3 milijona prebivalcev, je po Sloveniji in Slovaški tretja nekdanja komunistična država, ki je stopila v območje evra. Korak je podprlo približno 50 odstotkov državljanov, 40 odstotkov pa jih evru nasprotuje, predvsem zaradi krize, ki jo je v zadnjem letu doživela evropska valuta. Vstop Estonije v območje evra so toplo pozdravili v Bruslju: za predsednika Evropske komisije Barrosa gre za »močan signal stabilnosti«, medtem ko komisar za gospodarske in monetarne zadeve Olli Rehn ocenjuje, da vstop Estonije v območje evra pomeni »nagrado državi, ki si je močno prizadevala za solidno fiskalno politiko« in ki bo s skupno valuto stabilizirala svoje gospodarstvo. Trupo mladega alpinca danes iz Afganistana v Rim RIM - Zadnji dan leta 2010 je prišla v Italijo žalostna novica iz Afganistana, kjer je bil na straži ubit 24-letni alpi-nec iz kraja Thiene v Venetu. Podčastnik Matteo Miotto je na misijo odpotoval sredi preteklega poletja, pred mesecem pa je domačinom pisal precej obupano pismo o vojni v daljni azijski državi. Dinamika uboja še ni razjasnjena, najverjetneje pa ga je na straži v stolpu oporišča na zahodu Afganistana zadela krogla ostrostrelca. Mladeničevi starši želijo resnico o Mat-teovi smrti, ki jo bo morda razkrila obdukcija. Truplo padlega alpinca bodo danes dopoldne prepeljali v Rim, kjer bo prva žalna svečanost, druga bo nato v Thieneju, kjer bo Matteo Miotto pokopan. Na Kanarskih otokih izsledili mafijskega morilca na begu TRAPANI - Na otoku Tenerife, kjer je preživljal dopust, je nek italijanski zaporni čuvaj prepoznal 50-letnega ma-fijca Salvatoreja Marina, ki je bil svoj-čas dokončno obsojen na dosmrtni zapor zaradi pokola tričlanske družine v Brescii. Salvatore Marino je nečak znanega mafijskega bosa Girolama Marina iz kraja Paceco pri Trapaniju. Na paznikov poziv so mafijca na begu s sodelovanjem Interpola aretirali agenti letečega oddelka kvesture iz Trapanija in kriminalisti zaporne policije. Salvatore Marino je eden od dveh morilcev Angela Cottarellija, njegove žene in sina, zverinsko ubitih avgusta 2006 v njihovem stanovanju v Brescii. Drugi morilec je Marinov 44-letni bratranec Vito, sin mafijskega bosa Girolama. RDEČI TERORIST - Brazilski predsednik Lula zavrnil izročitev Italiji Battisti ostane v Braziliji Predsednik Napolitano razočaran - Ogorčeni protesti italijanske vlade - Frattinijevo pismo novi brazilski predsednici RIM - Italijanski terorist cesare Battisti bo ostal v Braziliji. Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula Da Silva je zadnji dan svojega predsedniškega mandata zavrnil zahtevo po ekstradi-ciji nekdanjega pripadnika Oboroženih proletarcev za komunizem, ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja ubil ali sodeloval pri umorih štirih ljudi in je bil v Italiji pravnomočno obsojen na dosmrtno ječo. Odločitev Lule je sprožila val negativnih reakcij v Italiji. Predsednik republike Giorgio Napolitano je izrazil svoje razočaranje, predsednik vlade Silvio Berlusconi svojo zagrenjenost. Premier je vsekakor zagotovil, da »zadeva ni zaključena«. Italijansko zunanje ministrstvo je že poklicalo na posvetovanja v Rim svojega veleposlanika v Braziliji. Italijanski zunanji minister Franco Frattini pa je včeraj predal brazilskim diplomatskim oblastem pismo o »zadevi Battisti« za novo brazilsko predsednico Dilmo Rousseff, ki je prav včeraj prevzela Lulovo mesto. V sporočilu, predanemu generalnemu tajniku brazilskega zunanjega ministrstva Luisu Nagueri, je zapisano, da bo italijanska vlada izkoristila vse možne zakonske poti, da bi dosegla izročitev Cesare-ja Battistija. Frattini je nadalje pozval novo predsednico, naj ponovno prouči celotno zadevo in naj zavzame stališče vrhovnega brazilskega sodišča, ki se je pred meseci izreklo za izročitev. Finijeva Bodočnost in svoboda in Veltronijeva Demokratska stranka pa sta odločno napadla italijansko vlado, ki ni znala prepričati Brazilije, da Battisti ni politični preganjanec, temveč preprosto morilec. Morilec Cesare Battisti bo ostal v Braziliji ansa NOVOLETNA NOČ - Obračun En mrtev v Neaplju, 500 ranjenih po Italiji NEAPELJ - Vsi pozivi k previdnosti so bili zaman. Prihod novega leta je tudi letos terjal svoj krvni davek: en mrtev v Neaplju in več kot 500 ranjenih po vsej Italiji. Novoletna tragedija se je tokrat odigrala v kraju Crispano v neapeljski pokrajini. 39-letni zidar Carmine Cannillo se je malo po polnoči podal na dvorišče prijateljeve hiše, da bi si v družbi ogledal ognjemet. Kar naenkrat se je zgrudil v mlaki krvi. Svin-čenka, ki jo je bil izstrelil neznanec, ga je zadela v levo lopatico in poškodovala več notranjih organov. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico, kjer pa je podlegel hudi poškodbi. Cannillo je bil poročen, oče dveh otrok. Neapeljsko javno tožilstvo je uvedlo preiskavo, da bi ugotovilo, kdo je streljal. V neapeljski pokrajini so našteli 69 ranjenih zaradi eksplozij novoletnih petard. Najbolj neverjetna nesreča se je zgodila mlademu turistu iz Turina, ki je pričakal novo leto v Neaplju. Sprehajal se je z zaročenko v središču mesta, ko ga je svinčenka zadela v obraz. Prepeljali so ga v bolnišnico, ko je čakal na pregled v oku-listični kliniki, je nepričakovano kih-nil in iz nosa izkihnil svinčenko. Tako ni bil več potreben kirurški poseg, mladeniča pa so vseeno pridržali na zdravljenju v bolnišnici. V pokrajini Salerno je bilo ranjenih 24 ljudi, v Palermu osem (med njimi tudi 2 letni otrok in 10-letni deček, v Bariju je med trinajstimi ranjenimi tudi 42-letni kitajski državljan, ki je ob eksploziji petarde izgubil oko, 17-letnemu fantu pa je petarda odtrgala tri prste leve roke. V Milanu so v novoletni noči zabeležili enajst ranjenih (najhuje jo se skupil otrok, ki mu je petarda eksplodirala med nogami) , zdravniki prve pomoči so opravili kakih 300 posegov, ambulantna služba je prejela več kot 600 telefonskih pozivov zaradi ranjenih in raznih poškodb. 26 Nedelja, 2. januarja 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu SMUČARSKI SKOKI - Druga tekma novoletne turneje Avstrijci izgubili nekaj svojih adutov V »čudni« tekmi zmagal Švicar Ammann, Koch in Kofler sta pogorela GARMISCH-PARTENKIRCHEN - Švicar Simon Ammann je zmagovalec druge tekme novoletne turneje v smučarskih skokih v Garmisch-Partenkirchnu. Ta se je odvijala v težkih razmerah na meji regularnosti. Prvo serijo je zaznamoval spremenljiv veter, zaradi česar so morali prireditelji nekajkrat skrajšati zalet in prekiniti tekmovanje, na koncu pa so odpovedali še finalno serijo. To bodo bržčas zelo obžalovali v avstrijskem taboru, saj je bil njihov najboljši Martin Koch na desetem mestu. Največje «žrtve» spremenljivih razmer so bili sicer zmagovalec uvodne tekme in prvi favorit, Avstrijec Thomas Morgenstern, ki je bil na koncu le 14., drugi iz Oberst-dorfa, Finec Matti Hautamäki, ki je pristal na 31. mestu, in še en Avstrijec Andreas Kofler, ki je imel med letom ve- liko težav in se ob pristanku komajda ujel. Na koncu je bil zadnji, 50. in že zapravil možnosti za ubranitev naslova zmagovalca novoletne turneje. Najdaljši skok je uspel Fincu Villeju Larintu, ki je pristal pri 140,5 metra, a nato padel in tekmovanje končal šele na 28. mestu. Med Slovenci se je najbolje odrezal Robert Kranjec z 11. mestom. Kranjec (130,0 m/126,0) je v prvi seriji skakal v dvoboju proti Nemcu Martinu Schmittu in izgubil, a na koncu vseeno dosegel najboljšo slovensko uvrstitev dneva. V skupnem seštevku turneje kljub spodrsljaju še vedno vodi Morgenstern (415,2 točke) pred Ammannom (401,7) in Hautamakijem (388,7). Kranjec je na 13. (357,1). Že danes skakalce čakajo kvalifikacije za tretjo tekmo turneje, ki bo v Innsbrucku. TOUR DE SKI Longa tretja, Majdičeva na 5. mestu OBERHOF - Poljakinja Justy-na Kowalczyk je zmagovalka druge tekme novoletne turneje smučarskih tekačic Tour de Ski v Ober-hofu. Na 10 kilometrov v klasični tehniki je bila druga Finka Krista Lahteenmaki, tretja pa Italijanka Marianna Longa. Slovenka Petra Majdič je osvojila peto mesto. V smučino se je Majdičeva na zasledovalni preizkušnji pognala z osmega mesta s 24 sekundami zaostanka za vodilno Kowalczykovo. Na prvem merjenju vmesnega časa na 1,4 kilometra je prehitela tri tekmice in se prebila do petega mesta. Ko-walczykova je nato v ospredju tekla svoj tek, medtem ko so se v ozadju dekleta borila za preostala mesta. Poldrugi kilometer pred ciljem je imela Poljakinja že pol minute naskoka, sledile so ji Saarinenova, Charlotte Kalla, Therese Johaug in tudi Majdičeva. Slednje iz tira ni vrgel niti padec sredi proge, ko je nekaj sekund bržkone izgubila. Na koncu je osvojila peto mesto in tako optimistično gleda na naslednje tekme. Že danes bo na sporedu sprint v klasični tehniki v več kot 450 km oddaljenem Oberstdorfu. Med moškimi je zmagal Švicar Dario Cologna. NOGOMET Ronaldinho: ponesrečena ■ v* • kupčija DUBAI - Ronaldinho je zapustil Dubai, kjer se Milan pripravlja na nadaljevanje sezone, in se vrnil v Brazilijo. S tem se je dejansko končala njegova zgodba pri Milanu, kjer je zadnje čase igral vse manj. Milan je julija 2088 zanj odštel Barceloni 25. Njegova pogodba, vredna 6,5 milijona evrov letnega zaslužka, bi zapadla junija letos. Zdaj zahteva Milan zanjo osem milijonov, lahko pa bi se zadovoljil še z nižjo vsoto, posebno še, če bo Ronaldinho kariero nadaljeval v matičnem brazilskem klubu Gremio. SPET DOMA - Jadralni pokal Amerike, ki velja za najstarejše ekipno tekmovanje na svetu, bo leta 2013 gostil San Francisco. Dogajanje, že 34. po vrsti, se bo odvijalo na morju pred San Franciscom in Newpor-tom, v trikotniku med mostom Golden Gate, zaporom Alcatraz in stolpom Coit. Na regati bodo prvič tekmovali novo zasnovani 72 čevljev dolgi katamarani. KONEC - Nekdanji kapetan argentinske nogometne reprezentance 37-letni Roberto Ayala se je odločil končati svojo kariero. Za argentinsko reprezentanco je odigral 115 tekem in je drugi na seznamu «večnih» za Ja-vierjem Zanettijem. Ayala je v svoji karieri dres gavčev nosil na svetovnih prvenstvih 1998 in 2006. V karieri je igral tudi za klube River Plate, Napo-li, Milan, Valencia in Zaragoza. ŠE ODLIČNA - Belgijska teniška zvezdnica Justine Henin je po polletnem premoru zaradi poškodbe komolca znova vknjižila zmago. Nekdanja prva igralka sveta je v Perthu v okviru Hopmanovega pokala premagala Avstralko Alicio molik s 6:4 in 6:4. Za 28-letno Belgijko je bil to prvi nastop po junijskem Wimbledonu. SMUČANJE - Danes v olimpijskem naselju v Muenchnu (560 metrov!) paralelni slalom za svetovni pokal. Začetek ob 16.30. Nastopajo le najboljši. RELI DAKAR 2011 - Med avtomobilisti Dvoboj Volkswagen - BMW Dobre in slabe strani nastopanja slovenskega motociklista Stanovnika v elitnem razredu BUENOS AIRES - Desetletja dolga tradicija relija Dakar že ob začetku leta postreže ljubiteljem adrenalinskih športov z enim najtežjih relijev na svetu. Vzdržljivo-stna dirka Dakar je tretjič na sporedu v Južni Ameriki, tudi na reliju z letnico 2011 pa ne bo manjkal slovenski udeleženec Miran Stanovnik. Na včerajšnji start v Buenos Ai-resu se pripravlja karavana 430 dirkalnih ekip, kar je 20 odstotkov več kot letos: med njimi jih bo 146 v konkurenci avtomobili-stov, 183 bo motociklistov, 33 štirikolesni-kov in 68 tovornjakov. Udeležence relija čaka 15 dni napornih preizkušenj, vmes bo le en prost dan, skupno pa bodo morali prevoziti več kot 9600 kilometrov po Argentini in Čilu. Čakata jih tudi prehod čez Ande ter izzivi puščave Atacama. Zmagovalec zadnjih dveh dirk med avtomobilisti, nemški Volkswagen, je favorit za novo zmago tudi v letu 2011. Njihov dir-kalnik Touareg se je najbolj izkazal na brezpotjih Južne Amerike, lanski zmagovalec Carlos Sainz in predlanski Giniel de Villiers pa bosta tudi tokrat naskakovala skupno prvo mesto. Nemci bodo imeli najostrejšo konkurenco iz lastne države: BMW je na dirko poslal šest dirkalnikov X3 in enega Minija, največji adut Bavarcev pa bo večkratni zmagovalec dirke Stephane Peterhansel (šestkrat je bil prvak med motoci-klisti, trikrat pa kot voznik avtomobila). Leta 2010 je slavil Sainz, a z doslej najmanjšo razliko na relijih Dakar, saj je njegov mo-štveni sotekmovalec Nasser Al-Attiyah zaostal manj kot tri minute. Slovenski ljubitelji tega športa bodo večji del pozornosti namenili tudi motociklistom. Kajti zdaj že nepogrešljiv del relija je tudi Miran Stanovnik. Nastop na Dakarju 2011 bo za 46-letnega Slovenca že 14. v njegovi bogati karieri vzdržljivostnih relijev. Stanovnik bo nastopil z novim mo-tociklom, nova pa je tudi razporeditev tekmovalcev. Za prihajajoči Dakar so ga prireditelji uvrstili v skupino elitnih udeležencev, kar pomeni, da je izenačen s tovarniškimi vozniki. Ob prednostih ima to tudi predvsem finančne slabosti, saj bo dirkal z novim KTM 450, ki je v osnovi enak tistim, ki jih bodo vozili tovarniški dirkači avstrijske ekipe, slabše ima le vzmetenje. Takšnih motociklov so izdelali le 14. «Po eni strani je uvrstitev v razred eli- te čast, po drugi pomeni dodatne stroške. Motor je zdaj drugačen, predvsem je lažji, nekoliko manj zmogljiv, kar ni nujno slabo, saj bo manj divjanja. Ima pluse in minuse, jaz gledam predvsem na pozitivne strani,» je že pred odhodom v Argentino dejal Stanovnik. Konkurenca bo tudi na Dakarju 2011 močna, prišli bodo vsi najboljši, slovenski «puščavski lisjak» pa, kot vselej, meri na deseterico. Doslej je bila njegova najboljša uvrstitev 13. mesto. «Kakšnih 25 tekmovalcev je, ki vozimo več kot stoodstotno. Odvisno od dneva in razpoloženja pa je, koliko čez mejo gre lahko kdo med nami. Moj cilj je čim bližje deseterici, z ene ali druge strani. Tudi s 15. mestom bom zelo zadovoljen, Carlos Sainz s svojim volkswagnom touareg ansa a zakaj ne bi recimo v kakšni etapi zmagal?» je razmišljal Stanovnik, ki je bil na nekaterih testiranjih že zelo hiter in povsem blizu tovarniškim voznikom ekipe KTM. Reli bo zahteven tudi zaradi navigacijskega sistema, ki ga priskrbi prireditelj in ki neusmiljeno beleži napačno prevožene ali neprevožene kontrolne točke, obenem pa morajo biti tekmovalci izjemno natančni, saj jim naprava šele v zadnjih 400 metrih pred točko pokaže, kje se ta skriva. Leta 2010 je med dvokolesniki zmagal Francoz Cyril Despres, Stanov-nik pa se je po poškodbi roke moral predčasno posloviti in se vrniti domov, tako da svojega 13. nastopa ni ohranil v najlepšem spominu. ŠPORTEL Športno in (ne) športno v Repnu Novoletna oddaja Športela (jutri ob 22.30 na TVKoper) je bila posneta v Repnu in okolici. Voditelj Malalan je obiskal Marka Šuberja, bivšega smučarja, ki se zdaj ukvarja s kmetijstvom, točneje z rejo prašičev in govedi. Snemalna ekipa je obiskala tudi ostale Repence, ki so prikazali kako izdelujejo samokolnice, s katerimi tekmuejejo na vaški prireditvi, z vaščani pa se je voditelj Malalan pogovoril tudi o nogometni tekmi stari-mladi (poročeni-neporočeni) ter o drugih vaških običajih, kot so na primer koline. V sklopu oddaje je prišlo do prvega čezmejnega pobratenja prašičev, o katerem boste kaj več izvedeli, če si boste jutri zvečer ogledali oddajo. □ Obvestila SK DEVIN prireja tečaje smučanja in deskanja v kraju Forni di Sopra za malčke iz vrtca, otroke in odrasle vsako soboto in nedeljo od 15. oz.16.januarja dalje. Možen je avtobusni prevoz in najem opreme. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it, ali 040 2908105 ali 335 8180449. AŠD SK BRDINAobvešča, da bo v nedeljo, 9. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Esso na Opčinah. Informacije in rezervacije: 348-8012454 (Sabina). SK DEVIN obvešča, da bo telovadba za odrasle v srednji šoli De Marchesetti v Sesljanu ob sredah od 20. do 21. ure. / ŠPORT Nedelja, 2. januarja 2011 2 7 NOVOLETNI POGOVOR - Predsednik ZSŠDI Jure Kufersin »Organiziranost bi morali posodobiti za smotrnejšo uporabo resursov« Predsednik Jure Kufersin. V naši skupnosti je aktualno vprašanje o njeni reorganizaciji. Ali imate v ZSŠDI, ki pod svojim okriljem združuje vsa slovenska športna društva, v zvezi s tem izdelano stališče? Mi se sklicujemo na zaključke programske konference, na kateri smo aktivno in prepričano sodelovali. Manjšinsko organiziranost bi morali posodobiti v luči čim smotrnejše uporabe človeških in finančnih re-surzov. Za le-te pa bi morali najti nov ključ, ki naj nagrajuje predvsem delo in kvaliteto neke organizacije, njeno vkoreninjenost na teritoriju, koliko je pomembna za razvoj mladih, koliko ljudi se s tisto dejavnostjo ukvarja, koliko pripomore k vidljivosti celotne narodnostne skupnosti. Enostavno a istočasno zapleteno, saj bi se morali s takim stališčem vsi strinjati. Od tega pa smo še zelo daleč. Kar zadeva porazdelitve sredstev ste lani v novoletnem pogovoru za naš dnevnik dejali, da pri ZSŠDI pogrešate temeljite analize o stanju našega manjšinskega delovanja, sociološke analize o tem kaj naša manjšina želi in kam hoče priti in ne na zadnje številčne analize o tem kaj in kje ter s čim se naši ljudje ukvarjajo. Se je kaj spremenilo? Ze iz prejšnjega odgovora je jasno, da se ni nič spremenilo. Vendar vztrajam, da nam je vse našteto potrebno, ker bo v nasprotnem primeru ostalo vse po starem ali bo porazdelitev prepuščena bolj osebnim, ne pa strokovnim ocenam. Strokovne ocene se lahko spreminjajo na osnovi podatkov, osebne pa je težje ali skoraj nemogoče spremeniti. Na srečanju med predsednikoma krovnih organizacij SKGZ in SSO, ki je bilo pred nedavnim v Slovenskem klubu, je bilo rečeno, da prejema naša skupnost iz Italije in Slovenije skupno 9 milijonov evrov letne pomoči. Lani smo v pogovoru z vami ugotavljali, da prejema ZSŠDI le 3,67 odstotka sredstev, vendar se je odstotek nanašal le na sredstva iz Italije, ki znašajo nekaj več kot 5 milijonov evrov. Mar to pomeni, da je realno gledano delež, ki pripada športu, še nižji? Ne. Od vseh sredstev pripada športu 5,37 %, kar je daleč od meje desetih odstotkov, kar je bilo že pred desetletjem ugotovljeno kot tisti pravi delež, ki bi moral pripadati športu. Z današnjim odstotkom smo nekje na spodnjem delu lestvice, kar zares ne odgovarja dejanski pomembnosti našega gibanja. Denimo, da bi ZSŠDI razpolagal z milijonom evrov? Kako bi jih uporabil? O milijonu evrov sploh ne razmišljamo, saj je to nedosegljiv cilj. Svoj čas smo si postavili cilj ene milijarde lir, za kar smo prejeli tudi ustna zagotovila - in že to bi nam dalo možnost močno razviti naše delovanje na mladinskem področju. Ze desetletje namreč načrtujemo novo strokovno figuro, ki bi se načrtno bavila z mladimi na terenu, ki bi skrbela za sodelovanje s šolo, ki bi koordinirala delovanje trenerjev tako s tehničnega, kot jezikovnega vidika. Rekel sem, da načrtujemo, moral bi pa reči, da sanjamo, saj v današnji situaciji in v luči tega, kar sem že povedal v prejšnjih odgovorih ne vidim kratkoročne možnosti, da bi to lahko udejanjili. Pa vendar, sanje so potrebne vsakemu človeku in kakšenkrat se tudi uresničijo. Zakaj se ne bi tudi nam? Zaščitni znak ZSŠDI je tako rekoč podpora mladinski dejavno- sti naših društev. Zdi, da so mnoga društva v delu z najmlajšimi vedno bolj aktivna in uspešna. Je res tako? Je. V zadnjih letih se je strokovno delo z mladimi prav gotovo znatno izboljšalo, saj so društva razumela, da brez lastnega kvalitetnega naraščaja ne more biti kasnejših uspehov. Vlagati v mlade se ne samo splača, je edina možnost, ki jo imamo za kvalitetno rast in za to, da bodo igrali v članskih ekipah slovenski igralci. Žal pa pride nato v mladinskih kategorijah do precejšnjega osipa. Osip je, vendar v manjši meri kot se to dogaja pri italijanskih klubih, kar pomeni, da pri nas še obstaja čut pripadnosti in volja se uveljaviti kot pripadnik slovenske narodnostne skupnosti. Po drugi strani imajo mladi danes na razpolago tudi druge, manj utrujajoče in manj obremenjujoče možnosti izživljanja, saj ne gre pozabiti, da današnji šport zahteva veliko mero žrtvovanja in predanosti. Tudi na tem področju je važno, kako se z mladimi dela in kako se jih usmerja že od samega začetka. Tudi zaradi tega bi nam bila nova strokovna figura življenjsko potrebna. Razdrobljenost sil, ne le igralskih, temveč tudi organizacijskih in finančnih, ne omogoča, da bi dosegali boljše rezultate na ekipni članski ravni. Morda največjo dinamiko doživlja pri nas nogomet, v katerem je s tradicionalnim razmerjem sil kot tajfun pometel NK Kras. Mi se že nekaj desetletji borimo za to, da bi prišlo do večjega sodelovanja med društvi. Nekaj je bilo že storjenega, vendar mnogo premalo in večkrat so začeti načrti propadli. Osebno sem prepričan, da bo do večjega sodelovanja in tudi združitev prišlo, vendar ne zavestno, načrtovano, ampak iz nuje, kar pa ni najboljše. Kar se dogaja na nogometnem področju je zelo pozitivno in je posledica projekta Pomlad. Danes celotno mladinsko delovanje koordinira NK Kras in to na zelo dober in kvaliteten način, kar bo gotovo dalo pozitivne rezultate ne samo za to naše najvišje postavljeno društvo, ampak tudi za vsa ostala društva, ki v tem načrtu sodelujejo. Moja želja je, da bi k temu pristopilo tudi FC Pri-morje. Glejte, prej smo govorili o osi-pu. Ta bo gotovo manjši, če bomo mladim nudili odlične pogoje za rast in če bodo imeli pred seboj možnost kasnejše uveljavitve tudi na visoki ravni. V moški košarki se zdi razkorak med Jadranom na eni strani, Borom na drugi in vse bolj ambi- Jure Kufersin v zimski opravi kroma cioznim Bregom na tretji strani vse večji. Mislim, da smo predlanskim izgubili realno možnost, da bi dali celotnemu košarkarskemu področju pravo usmeritev. Danes smo postavljeni pred sliko, ki ste jo omenili. Osebno mislim, da to ni najbolje, tudi zato, ker nimamo zadosti kvalitetnih igralcev za kar tri ekipe na visokem nivoju. Ne oporekam upravičenim željam posameznih klubov, vendar to je kratkoročno gledanje in nelogična uporaba tistih majhnih sredstev, s katerimi razpolagajo. Mi bomo vsekakor nadaljevali na poti prepričevanja v koristnost sodelovanja. Pri tem pa bi gotovo imeli večjo težo, če bi sami razpolagali z višjimi sredstvi ali če bi imeli večjo težo pri posredovanju potrebnih sponzorstev. Odbojka: nič novega! Na žalost nič novega, četudi se še vedno nekateri trudijo, da bi posebno na ženskem področju le prišli do večjih skupnih pobud. Poleti smo bili že zelo blizu taki rešitvi, vendar na koncu se ni realiziralo ničesar. Zares škoda, ker bodo negativne posledice takega stanja nosila vsa društva. Dosedanji rezultati so zelo jasni. Od nekdanje velesile smo postali skoraj nevidni. Letos je zadnja prilika za nov poskus. V nasprotnem primeru bomo prisostvovali neštetim derbijem, vendar v nepomembnih prvenstvih. Se bodo mlade igralke v tem primeru še ogrevale za to panogo? Malo drugače je na moškem področju, kjer so re- zultati dobri in kjer potekajo določene sodelovalne pobude. Še ocena o individualnih športih. Ocena je za sedaj še pozitivna. Tudi v letu 2010 smo beležili dva visoka rezultata na svetovnem nivoju in na mladinskem področju se dela kot rečeno dobro in intenzivno. Vendar: za dosego visokih rezultatov so ob osebnih sposobnostih in angažiranosti potrebni tudi drugi pomembni faktorji, kot so časovna in finančna razpoložljivost s strani družin, ter možnost, da se posameznik s svojo dejavnostjo tudi preživlja. Pri tem zadnjem pa je jasno, da plačujemo davek, ker smo in se izjavljamo za Slovence. Kako je namreč mogoče, da nihče od naših vrhunskih športnikov in športnic ni bil do danes vključen v noben športni odsek kakega vojaškega reda, četudi dosega izredne rezultate, ki so v ponos celotni državi? Samo zato, ker tekmuje v manj upoštevanih športnih panogah? Ne more biti samo to! Lani ste ocenili, da med ženskami upada zanimanje za agoni-zem. Napovedali ste o tem razpravo in posvet. Gotovo se bomo poglobili v to vprašanje, četudi smo o tem že večkrat razpravljali. Vendar, prvi pogoj za to, da obrnemo današnji trend, sem omenil prej. Tudi ženskemu delu moramo nuditi perspektivo za nastopanje na visoki ravni. Drugače se bo marsikatera mlada vprašala zakaj bi se popolnoma predala tej dejavnosti, ko pa se z mnogo manjšim tru- »Kar se dogaja na nogometnem področju je zelo pozitivno in je posledica projekta Pomlad« kroma dom lahko zabava in izživlja v krogu svojih prijateljic. Rekreativci in manj nadarjeni športniki v naših društvih redkeje najdejo svoje mesto. Razen morda v smučanju. Rekreativcev, ki so največkrat celo bolj angažiranih od najstnikov, pa je čedalje več. Tudi to je fenomen, s katerim se bomo morali v večji meri soočati, saj mislim, da bo število aktivnih re-kreativcev še vedno raslo, to pa zato, ker ima posameznik, po letih agon-izma, še voljo do igranja in ker mladi, ki opustijo agonizem, ker se ne morejo ali nočejo preveč obremenjevati s treningi in tekmami, se po določenem času premislijo in se vrnejo k dejavnosti, vendar iz čistega veselja, brez resnejših obveznosti. Temu pojavu bomo morali dati neko organizacijsko podobo. Če ne drugo za to, da ostanejo ti rekreativci v našem slovenskem okolju in ker bi prej ali slej lahko postali dodana vrednost pri vodenju marsikaterega društva. Kar zadeva čezmejno sodelovanje je bil letos morda najbolj odmeven podpis konvencije med odbojkarskima zvezama Italije in Slovenije in ustanovitev dveh čezmej-nih odbojkarskih lig. Tega se veselimo, saj je dokaz novih razmer, ki si počasi utirajo pot tudi pri nas tako v odnosih večina -manjšina, kot tudi v mednarodnih odnosih Italija - Slovenija. Šport je pri tem vedno odigral pomembno vlogo in pri tej vlogi je bil naš doprinos odločujoč. Tudi zaradi tega bi moralo naše gibanje imeti višji rang na top lestvici manjšinskih dejavnosti. Pred nedavnim je ŠD Sokol organiziral posvet o vključevanju Ne-slovencev v naša društva. Največ je bilo govora o mladih. Povabljena gosta Budin in Brezigar sta se strinjala, da je to neizogiben proces, pred katerim ne smemo biti zaprti, razpravljalci v dvorani Iga Grudna v Nabrežini pa so izrazili marsikateri pomislek. Kaj menite o tem vprašanju? To je vprašanje s katerim se soočamo že vrsto let in zelo pozitivno je, da je pobudo za razpravo tokrat dalo društvo in ne Združenje, kar pomeni, da so naše misli le prodrle in na to moramo biti kot voditelji zadovoljni in ponosni. Tudi sam sem prepričan, da ne moremo biti povsem zaprti, saj bi si s tem zožili življenjski prostor za napredovanje naše dejavnosti. Po drugi strani pa moramo biti zelo pazljivi, da ne bi prekoračili naše osnovne misije, ki je nuditi naši mladini možnost športnega udejstvovanja in uveljavljanja v materinem jeziku. Naša so in morajo ostati slovenska društva, v katerih je pogovorni jezik slovenski. Tisti, ki pridejo k nam, morajo to vedeti in mi ne smemo tega nikoli pozabiti. Di-skriminanta je torej jezik in to mora biti glavno vodilo za vse tiste, ki vodijo naša društva. Zavedam se, da to terja še večja organizacijska in finančna bremena, vendar sem prepričan, da smo vsi toliko zreli in sposobni, da bomo to načelo znali udejanjiti. Pri tem pa bo potrebno, da nam ob stojijo ob strani tudi vsi ostali odgovorni manjšinski forumi, začenjši z našima krovnima organizacijama. Kot vidite smo se tako ali drugače vrnili k prvemu vprašanju. Bomo sposobni si skupno zamisliti našo bodočnost? Za konec pa... Kljub vsemu je šlo mimo še eno pozitivno leto. Čestitke tistim, ki so dosegli zaželjene rezultate in voščila ostalim, da bi jih dosegli v letu 2011. Predvsem pa, da bi skupno našli rešitev za vprašanje na koncu prejšnjega odgovora. Seveda pa to ni več odvisno samo od naše volje. 28 Nedelja, 2. januarja 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.20 Tv Kocka: Vodinko - Delfin Kiko 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Športnik leta 2010; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 6.00 Nan.: 7 vite 6.40 Nan.: Skippy il canguro 7.00 Variete: Cartoon flakes Weekend 9.20 Nan.: Unfabulous 9.45 Nan.: The Naked brothers 10.10 Variete: Ragazzi c'e Voyager 10.40 Atualno: A come Avventu-ra 11.30 Film: Come mangiare i vermi frit-ti (kom., ZDA, '06, i. T. Cavanagh, K. Williams) 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Motori in vremenska napoved 13.45 Film: Baciati dalla sfortuna (kom., ZDA, '06, r. D. Petrie, i. S. Armstrong, L. Lohan) 15.25 Film: Mary Poppins (fant., ZDA, '64, r. R. Stevenson, i. J. Andrews, D.V. Dyke) 17.50 Rai Tre 6.00 Variete: Da da da in musica 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia, vmes dnevnik 9.35 Aktualno: Magica Italia 10.00 Aktualno: Linea verde orizzonti 10.30 Aktualno: A Sua immagine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik/Focus 14.00 Variete: Do-menica in - LArena 15.50 Variete: Dome-nica in - Amori 16.15 Variete: Domenica in... onda 16.25 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: Leredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Soliti ignoti (v. C. Conti) 21.30 Film: Biancaneve e i sette nani (ris., ZDA, '37, r. D. Hand) 23.10 Lirika: Rigoletto a Mantova 1.20 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.45 Aktualno: Applausi - Teatro e Arte 3.00 Glasb. odd.: Sette note Aktualno: Pianeta mare 13.55 Nan.: I mi-steri di Cascina Vianello 15.45 Variete: Ie-ri e oggi in tv 16.15 Film: Lo spaccone (dram., ZDA, '61, r. R. Rossen, i. P. Newman) 17.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.55 Dnevnik 19.35 Variete: Ieri e oggi in tv 19.55 Film: Colombo - L'ultimo scaccomatto (krim., ZDA, '73, i. P. Falk) 21.30 Film: Il comandante Florent - Segreto di famiglia (krim., Fr., '02, i. C. Touzet) 23.25 Film: Panic room (triler, ZDA, '02, i. J. Foster, K. Stewart) 1.35 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 9.45 Film: Il sogno di Crumb (dram., Niz., '99, r. M. Peters, i. H. Haenen) 12.40 Resni-čnostni show: Grande Fratello 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Film: La scuola (kom., It., '94, i. S. Orlando) 15.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 16.00 Film: Il presidente - Una storia d'amore (kom., ZDA, '95, r. R. Reiner, i. M. Douglas, A. Bening) 17.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Striscia la domenica 21.30 Film: SMS - Sotto mentite spoglie (kom., It., '07, i. V. Salemme) 22.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.30 Film: Sta-sera a casa di Alice (kom., It., '90, i. C. Ver-done, S. Castellitto) 23.55 Dnevnik - krat- _J M v> v / O Italia 1 Risanke: Classici Disney 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Film: Lilo & Stitch (ris., ZDA, '02, r. D. Deblois, i. C. Sanders) 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Aktualno: Solo per amore 23.30 Šport: Un anno di sport 0.25 Dnevnik 0.45 Aktualno: Sorgente di vita 6.00 Aktualno: Fuori orario 7.35 Nan.: La grande vallata 8.25 Film: Ivanhoe (pust., ZDA, '52, r. R. Thorpe, i. R. Taylor, E. Taylor) 10.10 Nan.: Agente Pepper 11.00 Aktualno: Tgr Estovest 11.20 Aktualno: Tgr Mediterraneo 11.45 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.10 Aktualno: Tele-camere 12.45 Aktualno: Racconti di vita 13.20 Aktualno: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.15 Dnevnik 14.30 Aktualno: Alle falde del Ki-limangiaro 15.00 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Elisir 23.20 Dnevnik in Deželni dnevnik 23.35 Variete: L'almanacco del Gene Gnocco 0.35 Dnevnik 0.45 Aktualno: Telecamere 1.35 Vremenska napoved u Rete 4 6.45 Nan.: Piccolo mondo antico (It., '01) 8.35 Dok.: Storie di confine 9.25 Dok.: Alto adige - Dala valle Aurina all'Alpe di Siu-si 10.00 Sv. maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 13.30 ^ Tele 4 La l ke vesti in vremenska napoved 1.10 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.40 Variete: Striscia la domenica 7.00 Nan.: Cory alla Casa Bianca 7.45 Risanke 10.45 Film: Tom & Jerry - Rotta su Marte (ris., ZDA, '05, r. B. Kopp) 11.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Film: Sinbad - La leggenda dei sette mari (ris., ZDA, '03, r. T. Johnson, P. Gil-more) 14.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 14.40 Film: Dragonheart (fant., ZDA, '96, r. R. Cohen, i. D. Quaid) 15.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 16.40 Film: George and the dragon (pust., Nem./V.B., '04, r. T. Reeve, i. J. Purefoy) 17.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Mr. Bean 19.30 Film: National security - Sei in buo-ne mani (kom., ZDA, '03, r. D. Dugan, i. S. Zahn, M. Lawrence) 20.25 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 21.25 Dok.: Wild - Oltrenatura 0.30 Variete: Saturday Night Live 1.50 Film: Ogni volta che te ne vai (kom., It., '04, r. D. Cocchi) 7.00 Aktualno: A casa dell'autore 7.30 Variete: L'eta non conta (pon.) 8.05 Aktualno: Salus Tv 8.40 Aktualno: Rotocalco Adnkronos 9.30 Dok.: Splendori d'Italia 10.35 Variete: Mukko Pallino 11.00 Dok.: Borgo Italia 11.30 Šport: Sky magazine 12.00 Aktualno: Fede, perche no? 12.05 Film: Sherlock Holmes 13.05 Aktualno: Dai nostri archivi 13.15 Variete: Camper magazine 13.40 Risanka Snoopy 15.00 Nan.: La saga dei Mc Gregor 16.35 Dok.: Cavallo... che passione 17.35 Risanke 19.30 Film: Il cristallo sacro (pust., '87, r. A. Pelaez, i. F. Grimes) 21.00 Aktuano: Natale in FVG 21.20 Film: Un magico weekend (pust., '96, r. P. Manoogian, i. A. Ca-fagna) 22.40 Variete: Borghi nel FVG 22.50 Film: Un genio per amico (pust., '97, i. M. Koruba, S. Randall) 0.15 Variete: Se-rata da macello... al Keller Platz LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 7.50 Film: Prima comunione (kom., It., '50, i. A. Fabrizi) 10.00 Aktualno: M.O.D.A. 10.40 Film: La spada degli Orleans (pust., Fr., '59, i. J. Marais, Bourvil) 12.30 Cuochi e fiamme 13.30 Dnevnik 13.55 Nan.: Diane, uno sbirro in famiglia 16.00 Film: Che botte se incontri gli orsi (kom., ZDA, '76, i. W. Matthau) 18.00 Nan.: Cuore d'Africa 19.00 Resničnostni show: Chef per un giorno 20.00 Dnevnik 20.30 Dok. odd.: Missione natura 21.30 Film: Star Trek - La nemesi (fant., ZDA, '02, r. S. Baird, i. P. Stewart) 23.30 Dnevnik 23.45 Film: Il riposo del guerriero (dram., Fr./It., '62) 1.50 Film: Casta Diva (biog., It., '54) (T Slovenija 1 7.00 Ris. nan.: Živ Žav 10.55 Izvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi 11.20 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja - oddaja Tv Maribor 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Na zdravje! (pon.) 15.05 Film: Bosonoga 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na kožo zapisane zgodbe - oddaja Tv Maribor 18.10 Prvi in drugi 18.30 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 19.55 Mini serija: Coco Chanel 21.25 Žrebanje lota 21.35 Intervju: prof. dr. Boštjan M. Zupančič 22.30 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 23.00 Angl. nad.: George Gently, zadnji del 0.30 Dnevnik (pon.) 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.20 Infokanal |r Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.20 Skozi čas 7.30 Kviz: Male sive celice (pon.) 8.20 Med valovi - oddaja Tv Koper (pon.) 8.50 Silvestr-ski videomeh (pon.) 10.20 Koncert ob 90-letnici Žkud Tine Rožanc 10.50 Film: Elias in kraljeva jahta 12.05 Šport v letu 2010 (pon.) 13.10 Magazin v alpskem smučanju 13.40 Innsbruck: SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki novoletne turneje -kvalifikacije, prenos 14.40 Oberstdorf: SP v nordijskem smučanju, smučarski teki, sprint (M in Ž) 16.00 Športnik leta v Sloveniji za leto 2010 (pon.) 17.15 Hri-Bar (pon.) 18.30 Paralelna tekma v alpskem smučanju: slalom (M in Ž) 20.00 Dok. serija: Zakladi civilizacije 20.50 Nad.: Tess iz rodovine D'Urbervillov 21.45 Hrestač - Božična zgodba, sledi Na utrip srca 21.55 Operne arije: sopranistka Milena Morača 22.15 Bleščica - oddaja o modi 22.45 Nad.: Zdravničin dnevnik (pon.) 23.30 Film: Twin Peaks - ogenj, hodi z menoj (pon.) 1.45 Zabavni infokanal Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.05 Tedenski Pregled 8.30 Dok. oddaja 9.20 Žarišče 11.50 Na Tretjem... 13.30 Poročila Tvsl 14.15 Spomini na otroštvo (dok. oddaja) 15.10 Države Sveta 16.40 Na Tretjem... 17.30 Poročila Tvsl 19.00 Tv Dnevnik Tvsl 20.00 Slovenija in Evropa 20.25 Kronika 21.30 Žarišče 22.15 Bela krizantema Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.10 Euronews 14.30 Tednik 15.30 Sredozemlje 15.30 Istrska potovanja 16.15 Festival otroške pesmi 18.00 Brinjevka 2010 - Festival otroške popevke 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premier 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Avtomobilizem 23.30 Alpe Jadran 0.05 Vsedanes - Tv dnevnik 0.20 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 16.00 Slastno in slavnostno 16.30 Z Mojco po domače (pon.) 17.30 Mavrica (pon.) 18.30 Hrana in vino, izbrani recepti 19.30 Duhovna misel (pon.) 19.45 Tedenski pregled (pon.) 20.00 Beli obroč: Vprašaj nocoj srce 22.00 Ob praznikih (pon.) 23.00 Celovečerni film: Tema, grozljivka 0.40 Vi-deostrani vedni Jaka (ris.) 8.40 Rori, dirkalnik (ris.) 8.50 Otroška kuharija (otr. program) 8.55 Bakuganski bojevniki (ris.) 9.15 Gnusolo-gija (ris.) 9.40 Hevreka! (otr. program) 9.55 Barbie: Božični napev (ris.) 11.15 ŠKL, Športni magazin 12.20 Božični očka (druž. film) 14.00 Življenje ni šala (krim. serija) 14.55 Cirque du soleil (cirkus) 16.25 Sam z očetom (kom.) 18.20 Ljubezen skozi želodec (Hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, vremenska napoved 20.00 Rožnati panter (kom.) 21.40 Nan.: Eli Stone 22.30 Film: Pozabi Pariz 0.20 Dok.: Razkrito 1.15 24UR (pon.) A Kanal A 8.00 Hogfather (drama) 9.00 Pustolovščine Shirley Holmes (mlad. serija) 9.30 Klub najboljših prijateljic (hum. serija) 10.00 Nan.: Nova Heidi 10.30 Princ z Bel Aira (hum. serija) 10.55 Športna srca (hum. serija) 11.25 Film: Igrišče 13.05 Film: Bogovi so padli na glavo 14.50 Nan.: Merlinove pustolovščine 15.45 Film: Odbiti Kanadčani 17.25 Teksaški mož postave (akc. serija) 18.20 Vsi sovražijo Chrisa (hum. serija) 18.45 Pazi, kamera! (skrita kamera) 19.15 TV Tuba (Zabava) 20.00 Film: Mega napeto: Dežela tigrov 21.45 Film: Jugonostalgi-ja 23.30 Balcan Inc. (krim. serija) 0.20 Kralji (dramska serija) 1.05 Love TV (erotika) 3.35 Nočna ptica (erotika) pop Pop TV 7.30 Jagodka (ris.) 7.55 Winx klub (ris.) 8.15 YooHoo in prijatelji (ris.) 8.30 Rado- RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Johann Strauss mlajši: Opereta Netopir; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Koncert: ...In mir na zemlji, vmes kratka poročila, sledi Music box; 17.30 Z naših prireditev: Božični koncert iz stolnice Sv. Justa v Trstu; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Jutro na RK; 8.00 Noč in dan; 8.10, 19.45 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Gremo plesat; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Napoved vremena in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 19.45 Radijsk kronika; 20.00 Večer večno-zelenih melodij s Tuliom Furlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Napoved-nik; Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.28, 12.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.28, 12.28, 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 8.0012.00 Buona domenica; 8.05 Horoskop; 8.20, 14.45 Pesem tedna; 9.00 Fonti di ac-qua viva; 9.30-10.30 Il giardino di Euterpe; 10.45, 17.45 Sigla single; 11.00-11.30 Osservatorio; 11.40 New entry; 12.02, 20.00 Fegiz Files; 13.00-14.00, 20.30 La rosa dei venti; Detto tra noi in musica; šolske vesti; Profumi di stagione; 14.00 L'agenda in orbita; 14.30-15.00 Nedeljsko popoldne; 18.00-19.00 Album charts; 20.00-0.00 Večerni RK; 21.30 The Chillout Zone; 22.00 Extra extra extra; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.40 Najlepša viža meseca; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.50 Dobro jutro, otroci; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 18.15 Vio-linček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obve- stila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Nove operne plošče; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: V prihodnjih dneh bo pri vas viden upad energije in ambicioznosti na delovnem mestu. Razlog je preveč stresa in neugodne delovne razmere, zato to poskušajte urediti. m^l BIK 21.4.-20.5.: Polni boste samozavesti in dobre energije, kar bo opazno tudi pri poslovnih izidih. S pozitivno energijo boste navduševali ljudi okoli sebe, da se bodo v vaši družbi počutili sproščeno. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Brezskrbno zabavanje in odlaganje obveznosti bosta kmalu pokazali svoj pravi obraz. Nabralo se vam bo ogromno nedokončanega dela. RAK 22.6.-22.7.: Vzemite si nekaj časa zase in jih poiščite, ko boste pripravljeni. Če ne boste upoštevali navodil nadrejenega, vas lahko doleti sankcija. LEV 23.7.-23.8.: V prihod- (^^r njem tednu si ne belite glave zaradi službe in šefa, ampak se raje posvetite sebi in družini, kar ste zadnje čase storili preredko. Vašo odsotnost so vam lahko bližnji zamerili. DEVICA 24.8.-22.9.: Če se ne ^^ boste pravočasno lotili dela, počasi ne boste več mogli slediti obveznostim in vaši dnevi bodo kmalu precej bolj stresni in naporni. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: De- ^ ^ narne težave naj bodo trenutno vaša prioriteta. Osredotočite se na dodate zaslužek, saj vam bo v prihodnjih dneh prišel prav. Lahko se zgodi, da se boste sprli s sodelavcem. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: V prihodnjih dneh boste imeli odlično koncentracijo in veliko motivacijo pri delu. Izrabite teh nekaj dni in opravite čim več dela ali učenja. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Z družino v prihodnjih dneh ne boste mogli preživeti veliko časa, saj boste imeli veliko drugih obveznosti, ki jim ne bo videti konca. S prijatelji se boste razumeli. KOZOROG 22.12.-20.1.: Začnite teden brez zadržkov in na delovnem mestu sodelujte s svojimi idejami. V družbi prijateljev se boste zabavali in z njim preživeli veliko časa, vendar pomislite tudi na svojo družino. f « VODNAR 21.1.-19.2.: V službi se lahko pojavite med dvema ognjema s sodelavcema. Pri tem bo pomembno, da se ne boste postavili na nobeno stran in da boste poskušali biti čim bolj nevtralni in pravični. RIBI 20.2.-20.3.: Motivirajte se K» z novimi cilji, saj boste le tako na delovnem mestu bolj storilni in uspešni. Večkrat si vzemite čas za prijatelje, saj ste v preteklih dneh popolnoma pozabili na njih. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 2. januarja 2011 29 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Videofleš - Špela Grošelj - Moč srca 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: II Tribunale di Forum 15.10 Nad.: Hamburg Distretto 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.45 Film: Agatha Christie: Caccia al de-litto (krim., ZDA, '85, r. C. Donner) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Evelyn (dram., Irska, '02, r. B. Beresford, i. P. Brosnan) 21.50 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.55 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in focus 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Dok.: Speciale Superquark 23.30 Aktualno: Porta a porta 1.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.45 Aktualno: Sottovoce 6.00 Nan.: 7 vite 6.40 Nan.: Skippy il canguro 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.05 Nan.: Zorro 9.30 Aktualno: Protestantesi-mo 10.00 Aktualno: Tg2 Eat Parade 10.10 Aktualno: Nonsolosoldi 10.15 Dnevnik 10.25 Aktualno: Si viaggiare 10.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 10.45 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.05 Nan.: Cupid 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.45 Nan.: Law & Order 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 1120.25 Aktualno: Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: Castle 22.40 Nan.: Numb3rs 23.25 Dnevnik 23.40 Glasb.: Ritratti musicali 0.40 Dok.: Rai 150 anni - La Storia siamo noi 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.05 Aktualno: Agora, sledi Agora Bronto-lo 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik Fuori Tg 12.45 Aktualno: Speciale Le storie - Diario Italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 aktualno: Lucarelli rac-conta 23.05 Dok.: La grande storia 0.00 Nočni dnevnik, sledi Deželni dnevnik 1.10 Aktualno: Fuori orario u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 3 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.55 NOVOLETNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV Vodoravno: Aratos, sod, feministka, gnom, Miro, Aare, obala, N. T., Sena, N. R., IOR, kanton, Szabó, Iesi, teden, MTK, Aro, oaza, v novem letu, Vis, Aristide, kamen, hren, etnik, akov, amaro, Bolzano, sak, Ava, terina, Kidman, as, in, arak, B. P., Kra, Portiči, L. I., aker, Oates, Inter, oče, Uto, svoboda, enota, Naza-ret, R. J., urinal, Nen, Inari, Sean, Ator, Sirk, J. K., premoč, Maya, Itaka, Aeda, Medea, E. A., Vail, Si, R. D., ata, Tar, pan-tofag, naroči se, M. A., čim prej, sonda, ral, tarantas, napa, A. A., Iva, Edna, Libanon, Loi, ud, Lara; gesli, zgoraj: veliko sreče in zdravja v novem letu; spodaj: naroči se čim prej. Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.25 Film: The fan - Il mito (triler, ZDA, '96, i. R. DeNiro, W. Snipes) 2.00 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nan.: Le regole dell'amore 9.10 Film: Christmas story (dram., Fin., '07, r. J. Wuolijoki, i. H.-P. Bjork-man, O. Gustavsson) 10.00 Dnevnik -kratke vesti 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Resničnostni show: Grande Fratello Pillole 14.15 Nan.: Cougar Town 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 17.00 Nan.: The Starter Wife 18.00 Dnevnik -kratke vesti in vremenska napoved 18.05 Resničnostni show: Grande Fratello 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scot-ti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Resničnostni show: Grande fratello (v. A. Marcuzzi) 0.15 Variete: Mai dire Grande Fratello 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.30 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) O Italia 1 6.20 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 7.00 Nan.: Cory alla Casa Bianca 7.30 Risanke 8.50 Film: L'incantesimo del lago (ris., ZDA, '94, r. R. Rich) 9.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 10.30 Film: Una canzone per le Cheetah Girls (kom., ZDA, '01, i. R. Symone) 11.30 Dnevnik -kratke vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: My name is Earl 15.05 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'arrembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Film: Il mondo di Patty 17.35 Nan.: Ugly Betty 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Risanka: Simpsonovi 19.55 Nan.: Big Bang theory 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Film: La Mummia - Il ritorno (pust., ZDA, '01, r. S. Sommers, i. B. Fraser) 22.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.45 Film: Kull - Il conquistatore (fant., ZDA, '97, r. J. Nicolella, i. K. Sorbo) 0.45 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 1.45 Film: Elmer - Un elfo combina guai (fant., ZDA, '97, r. R. Mcdonald) ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.35 Variete: Domani si vedra (pon.) 8.30 Šport: Ski magazine 8.30 Dnevnik 9.00 Dok.: Borgo Italia 9.30 Nan.: Betty La Fea 10.25 Nan.: La saga dei Mc Gregor 11.55 Camper magazine 12.45 Dok.: Wild Adventure 13.10 Aktualno: Vi-deomotori 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: ...Animali amici miei 15.00 Film: Un fantasma per amico (pust., '97, r. L. Shayne, i. K. Wayborn, S. Kirkland) 16.25 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: Italia Economia 19.30 Dnevnik 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Dai nostri archivi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Koncert: Voci dal Ghetto 21.45 Talk show: A tambur battente 22.45 Aktualno: Modena, terra di motori 23.02 Nočni dnevnik in dnevnik Monteci-torio 23.40 Film: Guai in vista (kom., '88, i. H. Slater, M. Mayron) La 7 Koper 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura (pon.) 23.30 Videostrani LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Dok.: La 7 DOC - Secrets of Archeology 10.30 Nan.: Chiamata d'emergenza 11.35 Nan.: Ultime dal cielo 12.35 Nan.: Jag - Avvoca-ti in divisa 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Krull (fant., ZDA, '83, i. K. Marshall) 16.05 Nan.: Dio vede e provvede 18.00 Nan.: Mac Gy-ver 19.00 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 20.30 Dok.: Missione natura 21.10 Film: Lui e peggio di me (kom., It., '84, i. R. Pozzet-to, A. Celentano) 23.05 La valigia dei sogni - Strenne 2010, sledi Dnevnik 23.50 Nan.: N.Y.P.D. 0.55 Film: Accadde al penitenzia-rio (kom., It., '55, i. A. Sordi) Jr Slovenija 1 6.30 Utrip (pon.) 6.45 Zrcalo tedna (pon.) 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Vi-po - Pustolovščine letečega psa (pon.) 10.20 Risanka: Fifi in cvetličniki (pon.) 10.45 Iz popotne torbe (pon.) 11.05 Nan.: Šola Einstein (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor (pon.) 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 15.00 Poročila 15.10 Dober dan Koroška 15.45 Ris. film: Sneženi mož (pon.) 16.10 Otr. odd.: Nočko 16.20 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Dok. serija: Ko spregovorijo živali 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Slovenija v letu 2010 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Globus 23.30 Glasbeni večer 1.00 Dnevnik (pon.) 1.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.10 Infokanal (t Slovenija 2 6.30 9.00 Zabavni infokanal 8.00 Otroški infokanal 10.00 Dobro jutro (pon.) 12.25 Oberstdorf: SP v nordijskem smučanju, smučarski teki - zasledovalno 10 in 10 km (M), prenos 13.40 Innsbruck: SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki novoletne turneje, prenos 15.40 Oberstdorf: SP v nordijskem smučanju, smučarski teki - zasledovalno 5 in 5 km (Ž), prenos 16.50 Slovenski utrinki (pon.) 17.35 Izobr. serija: To bo moj poklic (pon.) 18.00 Alpe-Donava-Jadran (pon.) 18.30 Prvi in drugi (pon.) 19.00 Mlad. odd.: Z glavo na zabavo 20.00 Posnetek koncerta 21.00 Dok. serija: Čudoviti svet Alberta Kahna 22.00 Film: Polnočna jasnina 23.40 Film: Park gorkega (pon.) 1.45 Zabavni infokanal Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.10 Tedenski pregled 8.00 Novice 10.15 Tedenski izbor kronike 11.30 Novice 12.15 Tedenski pregled 13.30 Poročila Tvs1 14.15 Dok. odd.: Bela krizan-tema ('91) 15.30 Poročila Tvs1 16.15 Slovenija in Evropa 17.15 Slovenska kronika 19.00 Tv Dnevnik Tvs1 - zaznakovnim jezikom 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Dok. odd.: Sovenija na barikadah ('91) pop Pop TV 7.30 Prepovedana ljubezen (nad.) 8.25 Gospodarica srca (dramska serija) 9.15 TV prodaja, Reklame 9.30 Zorro. Meč in vrtnica (avant. serija) 10.20 TV prodaja, Reklame 10.50 Ples na ledu (dok. serija) 12.00 TV prodaja, Reklame 12.30 Ples na ledu (dok. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Prepovedana ljubezen (nad.) 14.55 Ples na ledu (dok. serija) 16.55 Zorro. Meč in vrtnica (avant. serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 17.10 Zorro. Meč in vrtnica (avant. serija) 18.00 Gospodarica srca (dramska serija) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Naša mala klinika (hum. serija) 20.55 Kar si dekle želi (romantična kom.) 22.50 24UR zvečer, Novice 23.10 Chuck (akc. serija) 0.00 Butasti moški (humoristična serija) 0.30 24UR, ponovitev, Novice 1.30 Nočna panorama, Reklame Kanal A 7.45 Ris. serija: Yu-Gi-Oh! 8.00 ŠKL, ponovitev, Športni magazin 9.00 Yu-Gi-Oh! GX (animirana serija) 10.00 Nan.: Nova Heidi 9.50 Transformerji (akc. serija) 10.30 Dinotopija (avant. serija) 11.15 Izumitelj (anim. film) 13.25 TV prodaja, Reklame 13.55 Obalna straža ponoči (akc. serija) 14.50 Družina za umret (hum. serija) 15.20 Domače kraljestvo (hum. serija) 15.50 Vsi županovi možje (hum. serija) 16.20 Obalna straža ponoči (akc. serija) 17.10 Na kraju zločina. Miami CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.55 Isa, ljubim te (nad.) 19.45 Svet, Novice 20.00 Preživeli koman-dos (akc. komedija) 21.50 Sreča v Vegasu (kom.) 23.25 Vsi županovi možje (hum. serija) 23.55 Črni grom (akc. film) 1.35 Love TV (erotika) 4.05 Nočna ptica (erotika) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 15.00 Zoom -vsestranska ustvarjalnost 15.30 Vesolje je... 16.00 Tednik 16.35 Avtomobilizem 16.50 La colpa de inveciar 18.00 Naj igralec, naj strelec 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Italija 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 Meridiani 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Kino premiere 22.30 Športel 23.00 Primorska kronika 23.15 Naj igralec, naj strelec 23.45 Vremenska napoved 23.50 Čezmejna Tv - TDD ^ Tv Primorka 9.00 Novice 9.05 Mozaik 10.00 Novice 10.05 Hrana in vino 11.00-15.00 Novice in videostrani 17.20 Hrana in vino 18.00 Kultura: 12. festival dokumentarnega filma v letu 201018.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 19.00 Mozaik (pon.) 20.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura 20.30 Odbojka Interliga: Salonit Anhovo: HAOK Mladost Zagreb (HR) 22.00 Mozaik (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Pogovori o glasbi - Andrej Petaros; 9.00 Medpraznični Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Josip Jurčič: Deseti brat, 4. nad.; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Posnetek simpozija, ki ga je Glasbena matica ob 100-letnici obstoja priredila v Narodnem domu v TS; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Gustav Mahler; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol; 9.30 Poročila; 10.00 Pod dresom; 12.00 Glasovanje za osebnost Primorske; 12.30 Opoldnevnik; 13.33 Aktualnosti: Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Radio Kažin, študentska oddaja. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro - Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28,19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Ap-puntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.33, 23.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35-12.28 Glocal; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.00-14.30 Proza; 14.33 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 In orbita; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 Fegiz Files (pon.); 20.30-22.28 Glocal (pon.); 22.30 Osservatorio (pon.); 23.00 Le note di Giuliana; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Tel-star; 18.05 Hip hop/R'N'B'; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Ce-derama; 21.00 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non trop-po; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evro-radia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Nedelja, 2. januarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno X\ zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež SŽS 8 nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan ^co sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika io 1030 / DUBLIN o" - 4/9 > . - AMSTERDAM (,OSLS STOCKHOLI U-20/-1^ -7/-5 O ^ - " K0BENHAVN — < f2/-V® O - - V nedeljobo iz Skandinavijehladna fronta zajela Jadran in bežno dosegla našo deželo. Jutri bo dotekal hladen in suh zrak.V torek in sredo bodo od zahoda pritekali še hladni a nekoliko vlažnejši - tokovi. 6. januarja bo od jugozahoda pritekal toplejši in vlažnejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.32 -Dolžina dneva 8.46 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 6.06 in zatone ob 15.45 Nad severno in vzhodno Evropo je ciklonsko območje, hladna fronta se od severa približuje Alpam in bo jutri oslabljena prešla naše kraje. Pred njo bo v višinah dotekal k nam še razmeroma topel in postopno bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in v krajih s sončnim vremenom vzpodbuden. V krajih z dolgotrajnejšo meglo bodo pri najbolj občutljivih možne manjše vremensko pogojene težave. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 9,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.43 najnižje -10 cm, ob 8.30 najvišje 52 cm, ob 15.31 najnižje -69, ob 22.21 najvišje 33 cm. Jutri: ob 3.30 najnižje -9 cm, ob 9.06 najvišje 49 cm, ob 16.04 najnižje -69, ob 23.01 najvišje 36 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .230 Vogel.................105 Kranjska Gora.........50 Krvavec................60 Cerkno ................ 50 Rogla..................50 Mariborsko Pohorje . .30 Civetta...............160 Piancavallo..........100 Forni di Sopra........110 Zoncolan..............80 Trbiž...................80 Osojščica..............80 Mokrine..............120 Podklošter............60 Bad Kleinkirchheim . . 80 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC -2/3 CELOVEC O -7/-1 TOLMEČ O h -4/0 TRBIŽ O -5/-1 O -9/-2 KRANJSKA G. o -5/-1 S. GRADEC ( X ČEDAD O VIDEM O -2/7 ¿5. O N. GORICA 2/8 / O TRŽIČ -7/-1 O KRANJ o LJUBLJANA -5/0 ,POSTOJNA 70 -4/1 KOČEVJE O CELJE -5/-1 O MARIBOR 0-1/-4 PTUJ O M. SOBOTA O-4/0 ZAGREB -4/0 O ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo spremenljivo oblačno. V hribih se bo sredi dneva nekoliko pooblačilo, po nižinah in na obali pa popoldne. V Julijskih Alpah bo lahko rahlo snežilo. Na obali bo zjutraj pihala zmerna burja, ki se bo popoldne okrepila in bo po nižinah začela zmerno pihati. V višinah bo spet hladneje, predvsem zvečer. Pihali bodo suhi vetrovi. Pretežno oblačno bo, predvsem popoldne bo ponekod občasno rahlo snežilo, pogosteje v vzhodni polovici Slovenije. Na Primorskem bo zapihala zmerna burja.Najnižje jutranje temperature bodo od -9 do -2, najvišje dnevne od -2 do 1, na Primorskem okoli 8 stopinj C. u n o GRADEC -7/3 CELOVEC O -10/-2 TOLMEČ O -11/-1 TRBIŽ O -12/-2 O -12/-3 KRANJSKA G. O -9/-1 S. GRADEC c( ,. > VIDEM o «Č* -5/6 O PORDENON -4/5 ČEDAD O -4/5 & O TRŽIČ -8/0 o KRANJ CELJE -7/1 O MARIBOR o-8/0 PTUJ O M. SOBOTA O-7/1 O v LJUBLJANA GORICA rt O N. GORICA -6/1 GORICA O 3/6 k POSTOJNA -3/6 ^ -3/6 jy0 -6/1 KOČEVJE s-^ _ o ZAGREB -6/0 O (NAPOVED ZAJUTRI Po celotnem deželnem območju bo jasno in suho. Ob morju bo dopoldne pihala zmerna burja. Proti večeru se bo rahlo pooblačilo. V višinah in ponoči v alpskih dolinah bo zelo mrzlo. Jutri bo precej jasno, burja bo popoldne ponehala. V torek bo delno jasno, prehodno bo nekaj zmerne oblačnosti. KONEC 2010, ZAČETEK 2011 - Množična praznovanja, ponekod pa tudi nasilje s številnimi mrtvimi Svet skočil v novo leto NEW YORK - Svet je v noči na soboto z zabavami na prostem in na domovih skočil v novo leto. Praznovanja je ponekod skalilo slabo vreme, prišlo pa je tudi do nasilnih incidentov, ki so terjali smrtne žrtve. V Egiptu je v bombnem napadu umrlo najmanj 21 ljudi, v Nigeriji pa so eksplozije terjale več deset mrtvih. Okoli milijon ljudi se je zbralo na Times Squareu v New Yorku, ki komajda okreva po snežnih nevihtah minulih dni. Zbrani so ob poostrenih varnostnih ukrepih sekunde do novega leta odštevali ob tradicionalnem spuščanju ogromne steklene krogle. Praznično je bilo tudi drugod po ZDA, pri čemer pa so se na srednjem zahodu države ljudje soočali z močnimi nevihtami in tornadi, ki so terjali najmanj šest mrtvih. V Moskvi so prebivalci in obiskovalci novoletne ognjemete na Rdečem trgu spremljali med sneženjem. Novoletno vzdušje so sicer v Rusiji nekoliko pokvarile aretacije okoli 120 privržencev opozicije, ki so se pred novoletnim praznovanjem zbrali v Moskvi in Sankt Peterburgu. V Londonu so ognjemete opolnoči prižgali nad ogromnim panoramskim vrtiljakom London Eye, spremljalo pa jih je okoli 250.000 ljudi. Ognjemete so lahko spremljali tudi prebivalci drugih mest v Veliki Britaniji, od Londona do Edinburg-ha, kjer je opolnoči na desettisoče zapelo tradicionalno pesem Auld Lang Syne. Na Elizejskih poljanah v Parizu se je ob prehodu v novo leto zbralo več kot 250.000 ljudi, pred Eifflovim stolpom pa še več kot 30.000, med njimi številni turisti. Na Dunaju so obiskovalcem ob novem letu ponudili novost - spremljanje ognjemetov nad mestom s posebnim letalom. V avstrijski prestolnici, kjer je včeraj prvič pod vodstvom Avstrijca Fran-za Welserja-Mosta potekal tudi tradicionalni koncert dunajskih filharmonikov, se je sicer ponoči na ulicah zbralo kar okoli 700.000 ljudi. V Berlinu se je okoli milijon ljudi zbralo pred Brandenburškimi vrati, kjer so lahko spremljali kar 14-minutni ognjemet in koncerte. Med drugim je nastopil ameriški zvezdnik David Hasselhoff. So pa berlinske oblasti iz strahu pred nasiljem odpovedale za včeraj napovedano novoletno kepanje, saj se je nanj prijavilo preveč ljudi. V Madridu so si lahko kadilci zadnjikrat privoščili cigareto v kavarnah in restavracijah, saj bo kajenje na teh mestih od danes naprej prepovedano. Posebej praznično je bilo tudi v Estoniji, kjer je skok v novo leto pomenil tudi prehod na uvedbo evra. Na Nizozemskem pa je zaradi eksplozije prepovedanega pirotehničnega sredstva umrl 13-letnik. Deček je umrl, ko so neznanci v mestu Harderwijk, kjer je s starši spremljal ognjemet, odvrgli pirotehnično sredstvo. V Haagu so bili medtem zaradi raket poškodovani štirje policisti, prav tako pa je v tem mestu zagorelo 40 vozil. V Amsterdamu pa so neznanci zažgali več smetnjakov. Policija je aretirala več deset ljudi. Na trgih in ulicah so novo leto pričakali tudi Hrvati. V Zagrebu so priče-tek novega leta z glasbo in koncerti organizirali na Trgu bana Jelačica. V množico se je podal tudi hrvaški predsednik Ivo Josipovic, ki je pokramljal z zbranimi in jim voščil srečno novo leto. V Beogradu so praznovanje organizirali pred srbsko skupščino, kjer je več tisoč tudi v novo leto skočilo ob zvokih skladbe Na lepi modri Donavi in bliskih ognjemeta. Noč je v srbski prestolnici minila brez incidentov, večkrat so morali posredovati le gasilci zaradi smetnjakov, ki so zagoreli, in reševalci, predvsem zaradi tistih, ki so pregloboko pogledali v kozarec, kar je vodilo tudi v nekaj pretepov. Kot vedno je bilo barvito v Braziliji. Na znameniti plaži Copacabana v Riu de Janeiru se je zbralo dva milijona V Veliki Britaniji so novo leto pričakali z mogočnimi ognjemeti (desno), v Moskvi pa so mnogi na zaledenelem Rdečem trgu novo leto dočakali kar na drsalkah (levo spodaj) ansa ljudi. V Sao Paulu pa so organizirali tradicionalni novoletni tek na 15 kilometrov, na katerem je zmagal domači tekač Marilson Gomes dos Santos. V Dubaju so ob skoku v novo leto razsvetlili najvišji stolp na svetu Burdž Kalifa in pripravili ogromen ognjemet, ki ga je spremljalo več deset tisoč ljudi. Praznično je bilo tudi na Kitajskem, pa čeprav se kitajsko novo leto začne šele februarja. Več tisoč prebivalcev Pekinga je tako kljub mrazu na prostem odštevalo sekunde, množice pa so se zbrale tudi v Hongkongu. Na Japonskem, kjer so množice tradicionalno obiskale šintoistična svetišča, jim je ob prehodu v novo leto tokrat zagodlo vreme. Močno sneženje je povzročilo kaos na cestah. Na zahodu države je bilo tako več kot 1000 ljudi noč primorano preživeti na vlakih, ki jih je sneženje ustavilo. V velikih indijskih mestih Mumbai, New Delhi, Kalkuta in Bangalore so praznovanja potekala v znamenju poostrenih varnostnih ukrepov, saj so oblasti prejele svarilo o morebitnih napadih islamskih skrajnežev. Indijski premier Manmohan Singh pa je v novoletni poslanci državljanom obljubil boj proti korupciji. Tudi v Pakistanu, kjer novo leto tradicionalno praznujejo tiho, po domovih, so vladali poostreni varnostni ukrepi. V Nigeriji je skok v novo leto zaznamovalo nasilje. V bombnem napadu na trgu pred neko vojašnico in v eksploziji v neki cerkvi v Abuji je umrlo naj- manj 30 ljudi. Eksploziji sta odjeknili, ko so se ljudje zbirali pred praznovanjem novega leta. Najmanj 21 ljudi pa je umrlo, 79 pa jih je bilo ranjenih v eksploziji pred koptsko cerkvijo v egiptovski Aleksandriji. Bombo je razneslo, ko so se ljudje nekaj po polnoči odpravljali iz cerkve. Smrtne žrtve je terjalo tudi praznovanje novega leta na Filipinih. Trije ljudje so umrli med spremljanjem novoletnega dogajanja, ko so jih zadele krogla iz pištole, enega pa so med prepirom glede pirotehničnih sredstev zabodli do smrti. Nasilno je bilo tudi na jugu Tajske. V eksploziji bombe v provinci Narathiwat, ki jo tudi sicer zaznamuje nasilje, sta umrla dva policista. Z nasiljem so že pred novoletnimi praznovanji zagrozili tamkajšnji separatisti. V novo leto so sicer prvi vstopili prebivalci otočja Kiribati, in sicer v petek ob 11. uri po srednjeevropskem času. S spektakularnima ognjemetoma sta jima kmalu sledila novozelandski Auckland in avstralski Sydney, kjer se je zbralo kar milijon in pol ljudi. Zadnji so v novo leto včeraj opoldne po srednjeevropskem času prestopili prebivalci otoške države Samoa na jugu Tihega oceana. Praznično je bilo tudi na Mednarodni vesoljski postaji, kjer petčlanska posadka je kar šestkrat prestopila v novo leto. Prvič je to storila v petek ob 15. uri, zadnjič pa včeraj ob 11. uri po srednjeevropskem času. (STA) /— GLEDALIŠČE SALZBURG - Poletni festival 2011 Za uho, oko in dušo Festival bo od 27. julija do 30. avgusta - Rezervacije sedežev za posamezne predstave do 10. januarja Biti ali ne biti na salzburškem poletnem festivalu je vprašanje, ki ne prenese dolgega premišljevanja, saj se bo rezervacija najboljših (predvsem pa cenovno najbolj dostopnih) sedežev zaključila 10. januarja. Po tem terminu pa bodo prošnje upoštevali po razpoložljivosti, kar velja tudi za spletno prodajo, ki se bo pričela komaj 4. aprila. Dobrih razlogov, da je vredno pohiteti, je kar precej, saj festival zagotavlja tudi v letu 2011 vrhunske dogodke z največjimi zvezdniki operne in koncertne scene. Program bo nagovoril raznoliko občinstvo pod geslom, ki je kredo beneškega skladatelja Luigija Nona glede namena umetnosti: prebuditi uho, oko in dušo človeka. Da bi opere, koncerti, gledališke predstave in stranski dogodki festivala, ki se bo odvijal od 27. julija do 30. avgusta, resnično dosegli ta cilj, sta poskrbela Markus Hinterhauser, ki je bil do lani odgovaren za glasbeni program festivala in je ob odstopu svojega predhodnika prevzel letos umetniško vodstvo v celoti, za dramski program pa Thomas Oberender. V ospredju pozornosti bo nova postavitev Verdijeve opere Macbeth, pri kateri bosta prvič sodelovala dve izjemni umetniški osebnosti, kot sta režiser Peter Stein in dirigent Riccardo Muti. Prvič bo festival uprizoril opero Afera Makro-pulos češkega skladatelja Leoša Ja- načka, kar se bo zagotovo uresničilo z velikim odmevom, saj bo taktirko prevzel Esa-Pekka Salonen, režijo pa vodilni švicarski režiser Christoph Marthaler. Tretja, osrednja operna produkcija v programu bo Die Frau ohne Schatten Richarda Straussa pod vodstvom Christiana Thielemanna in v režiji Christofa Loya. Tri reprize produkcij iz prejšnjih sezon bodo zelo privlačne za širšo publiko; kdor je zamudil trojico dovršenih uprizoritev Clausa Gutha Mozartovih oper Da Pontejeve trilogije, bo imel letos na voljo vse tri moderne, sporočilne, zanimive postavitve z delno prenovljenimi pevskimi zasedbami in dirigenti. Figa-rovo svatbo bo vodil mlad angleški dirigent Robin Ticciati, opera Cosi fan tutte pa bo zazvenela s filološkim zvokom, saj jo bo vodil strokovnjak za klasicistično literaturo Marc Min-kowski z orkestrom Les Musiciens du Louvre. Opero Don Giovanni pa bo vodil uveljavljeni dirigent mlajše generacije Yannick Nezet-Seguin. Operni program bo dopolnila dvojna, koncertna izvedba enodejank Io-lanta Petra Ilijča Čajkovskega in Le Rossignol Igorja Stravinskega. V prvi bo v glavni vlogi pela priljubljena sopranistka Anna Netrebko. Na koncertnem področju bo festival počastil obletnico Gustava Ma-hlerja z devetimi tematskimi koncerti, že tradicionalni niz sodobne glasbe Kontinente pa bo tokrat antološkega značaja z glasbo znamenitih sodobnih avtorjev, ki jih je festival ovrednotil v zadnjih letih. Rezidenčni Dunajski filharmonični orkester bo imel kot vedno svoj niz koncertov, gostujoči orkestri pa bodo venezuelski orkester Simon Bolivar Gustava Dudamela, italijanski orkester Akademije svete Cecilije pod vodstvom Antonia Pappana, Berlinski filharmonični orkester, Simfonični orkester iz Chicaga, orkester ORF, West-Eastern Divan Daniela Barenboima in mladinski orkester Mahler. Med komornimi koncerti bo posebno zanimiva kombinacija Schumannovega cikla Dichterliebe in Schönbergovega Pierrot lunaire (sodelovala bo pianistka Mit-suko Uchida). V ciklu solističnih recitalov bodo med drugimi nastopili pianisti Grigory Sokolov, Lang Lang, Maurizio Pollini, Fazil Say, violinistka Viktoria Mullova Nemško govoreča publika bo lahko prisluhnila tudi spodbudam dramskega programa; poleg nepogrešljivega simbola festivala, Hofmannsthalovega Slehernika, bodo na sporedu Schimmelpfennig (v dvojni vlogi avtorja in režiserja predstave Štiri nebeške zapovedi), Goethe (Faust), Handke (Še vedno vihar) in Shakespeare (Milo za drago, Sen kresne noči). V 35. dneh se bo zvrstilo 185 predstav na 14. odrih. Za uho, oko in dušo. Rossana Paliaga FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali V sredo 12. januarja, ob 20.30 / Samuel Beckett: »Aspettando Godot«. Režija: Marco Sciaccaluga. Nastopajo: Ugo Pa-gliai, Eros Pagni Gianluca Gobbi, Roberto Serpi, Alice Arcuri. / Ponovitve: od četrteka, 13. do sobote, 15., ob 20.30 ter v nedeljo, 16. januarja, ob 16.00. Danes, 2. januarja ob 11.00 in ob 15.30 / »Playhouse Disney«. Dvorana Bartoli V petek, 7. januarja, ob 21.00 / Sabrina Morena in Franco Pero, prevzeto od knjige "Il baule di Giovanna" od Diane De Rosa. Režija: Franco Pero. Produkcija: Stalno gledališče FJK v sodelovanju z občino Trst. Nastopajo: Maria Ariis, Adriano Braidotti, Fulvio Falza-rano, Ester Galazzi, Elena Husu in Lara Komar. / Ponovitve: v soboto, 8. ob 21.00, v nedeljo, 9. ob 17.00, od torka, 11. do sobote, 15. ob 21.00 ter v nedeljo, 16. januarja, ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 2. januarja, ob 11.00 in ob 16.30 / »Ti racconto una fiaba: Cenerentola e l'albero magico«. / Ponovitve: od pone-delejka, 3. do srede, 5., ob 16.30 ter v četrtek, 6. januarja, ob 11.00 in ob 16.30. V petek, 7. januarja, ob 20.30 / Gianni Clementi: »L' Ebreo«. Režija: Enrico Maria Lamanna. Nastopajo: Ornel-la Muti, Duccio Carnerini in Mimmo Mancini. / Ponovitve: V soboto, 8. ob 20.30 in v nedeljo, 9. januarja, ob 16.30. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom SNG Drama Veliki oder Jutri, 3. januarja, ob 19.00 / Georges Feydeau: »Bumbar«. / Ponovitve: v četrtek, 6. ob 19.30 ter v sredo, 12. januarja ob 11.00. V torek, 4. januarja, ob 18.00 / August Stridenberg: »V Damask«. / Ponovitev: v sredo, 5. januarja, ob 19.30. V petek, 7. januarja, ob 19.30 / Boštjan Tadel: »Ponudba in povpraševanje«. Mala drama Jutri, 3. januarja, ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Dorjana Graya«. / Ponovitve: v sredo, 5. in v četrtek, 6. januarja, ob 20.00. V torek, 4. januarja, ob 20.00 / Sam Shepard: »Lunine mene«. V petek, 7. januarja, ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. / Ponovitev: v sredo, 12. januarja, ob 20.00. V torek, 11. januarja, ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. MGL Veliki oder Jutri, 3. januarja, ob 19.30 / Tenessee Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. / Ponovitve: v sredo, 5. in v petek, 7. januarja, ob 19.30. V torek, 4. januarja ob 15.30 in ob 19.30 / David Gieselman: »Golobi«. / Ponovitev: v torek, 11. januarja ob 19.30. V četrtek, 6. januarja, ob 16.30 in ob 19.30 / William Shakespeare: »Romeo in Julija«. / Ponovitve: v ponedeljek, 10. januarja, ob 19.30. Mala drama V torek, 4. januarja, ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. V petek, 7. januarja, ob 20.00 / Tom Dalton Bidwell: »Družba na poti«. V ponedeljek, 10. januarja, ob 20.00 / Maja Pelevic: »Pomarančna koža«. V torek, 11. januarja, ob 19.00 / Edward Albee: »Občutljivo ravnovesje«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali Jutri, 3. januarja, ob 21.00 / »Musical StarTS per Buon Abnno Trieste 2011«. Režija: Fabrizio Angelini. Nastopajo: Beatrice Berdini, Riccardo Berdini, Giorgio Borghes, Davide Calabrese, Paola Camber, Andrea Centi, Elisa Co-lummi, Cristina DAmore, Daniel Fa-vento, Eleonora, Daniela Pobega, Tania Polla, Stefania Seculin, Gianluca Sti-cotti, Fabio Vagnarelli in skupaj s fanti, ki so sodelovali v musicalu "Evita". V sredo, 5. januarja, ob 20.30 / The se- ven fingers:»Traces«. Nastopajo: Antoine Carabinier-Lépine, Jonathan Ca-saubon, Gisle Henriet, Geneviève Mo-rin, Julien Silliau. / Ponovitve: v četrtek, 6. ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 7. ob 20.30 ter v soboto, 8. januarja, ob 16.00 in ob 20.30. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 9. januarja, ob 18.00 / SKD tabor - Openska glasbena srečanja: »Novoletni koncert«. Nastopa Mladinska filharmonija NOVA. Dirigent Simon Pavlič. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V četrtek, 13. januarja, ob 19.30 Slovenska filharmonija / Nastopa Fabio Biondi - violina. V soboto, 8. januraja ob 20.00 Klub CD / Nastopa Adi Smolar. V torek, 11. januarja ob 20.30 Klub CD / Jani Kovačič & Big band RTV Slovenija. Dirigent: Igor Lunden. V sredo, 12. januarja, ob 19.00 / Ludwig Minkus: »Bajadera«. Nastopata SNG Opera in balet Ljubljana in SNG Maribor - Opera in balet. Kino Šiška V petek, 21. januarja, ob 21.00 Katedrala / Nastopa skupina Jazznova iz Danske. V četrtek, , 27. januarja, ob 20.00 Katedrala / Nastopajo: Helloween, Stra-tovarius in Avatar. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetnišld muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Narodna študijska knjižnica (ul. S. Francesco 20): je na ogled razstava Sare Conestabo, pod naslovom: »Kralj Petrolej«. Razstava bo na ogled do konec decembra, po urniku knjižnice. OPČINE Bambičeva galerija: je na ogled razstava Alda Usberghija » ... okoli mene«. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled razstave akademske kiparke Metke Kavčič, pod naslovom: »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in velja-ne pločevine. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih, od 11.00 do 12.30 ter ob 15.00 do 17.00. ZGONIK Vinoteka Zgonik: do 13. januarja 2011, je na ogled razstava Diane Mitri Gnes-da: »Neige d'or et d'azur«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GRADIŠČE GalerijaSpazzapan (ul. Battisti 1): do 15. januarja 2011, je na ogled razstave »Spazzapan a Torino. Le collezioni Ac-cati e Villa«. Urnik: od torka do nedelje med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 20. uro. Info: tel. 0481-960816 GORICA Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške Hranilnice (Ul. Carducci 2): ob stoletnici smrti Carla Michelstaedter-ja na ogled razstava »Far di se stesso fiamma«; do 27. februarja 2011 od torka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro. Galerija Dora Bassi (deželni avditorij v Ul. Roma): od 28. decembra do 12. januarja 2011 Alessandra Bernardis. Urnik: od ponedeljka do sobote med 10.00 in 12.00 ter med 16.00 in 19.00, infor- PRIREDITVE macije po tel. 0481-383287-383297, www.comune.gorizia.it, urp@comu-ne.gorizia.it. V galeriji Maria di Ioria v državni knjižnici: na ogled je razstava z naslovom »Stefano dUngheria, fondato-re dello Stato e Apostolo della nazio-ne«; ogled bo z brezplačnim vstopom do 28. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled likovna dela Gustava Januša do konca meseca novembra. Ogled je možen ob prireditvah ali po domeni. V Pokrajinskih Muzejih v goriškem grajskem naselju: je na ogled razstava fotografij zvezdnikov med 30. in 50 leti Artura Gherga; na ogled bo do 30. januarja 2011. Galerija ARS (Travniku 25): je na ogled likovna razstava »Umetniki za Karitas«. Razstavljena bodo dela, ki so nastala na letošnji koloniji Sinji vrh 2010 in dela, ki so bila podarjena na dan odprtih vrat. Izkupiček prodanih del gre v dobrodelne namene. O sodelujočih umetnikih in razstavljenih delih bo spregovorila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Kulturni dom (Ul. Brass 20): do 15. januarja 2011 je na ogled razstava slikarke Laure Grusovin. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9.00 12.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: v ponedeljek, 10. januarja ob 18.00 bo odprtje razstave Vida Sarka s naslovom Nevidna mesta. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. KOPER Pretorska dvorana: je na ogled razstava Mojce Kleibencetl, Petre Koren in Ane Selija pod naslovom: »Utrinki«. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Stolp na vratih: »Razstava kljekljanih čipk«. Razstavljajo članice Klekljar-skega društva Čebelica iz Most pri Komendi. Razstava je odprta do sredine januarja 2011. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. Galerija Pri Valetovih: je na ogled likovna razstava Slavka Guština »Trije Svetovi«. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. Pilonova galerija: do 7. januarja 2011 je na ogled razstava 8. mednarodnega fotografskega srečanja Castrumfoto 2010 »Avtoportret« (Dragomil Bole, Primož Brecelj, Sergio Culot, Polona Demšar, Andrej Furlan, Nika Furlani, Franc Golob, Iris Anam Cara, Andrej Perko,Tihomir Pinter) in razstave fotografij Milana Klemenčiča »Portret in avtoportret«. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V Kulturnem centru Mostovna v Solkanu: je na ogled razstava »Iztirjeni«; razstavljajo: Alfred de Locatelli, Edoar-do Veneziano, Gigo de Brea, Miran Cen-cič, Nina Bric, Roberto Cantarutti, Va-sja Kokelj, Francesca Adamini, Ive Ta-bar, Manuel Grosso, Matjaž Kramar, Ni-ka Šimac, Vanja Mervič, Marko Steve-lič, Tandem Eclipse, Giuseppe Anello in TAKO; na ogled bo do sobote, 22. januarja 2011, ob ponedeljkih in torkih med 10. in 12. uro, ob sredah in četrtih med 10. in 12. uro ter med 17. in 20. uro, Nedelja, 2. januarja 2011 ob petkih med 10. in 12. uro ter med 21. in 23. uro, ob sobotah med 21. in 23. uro; vstop prost. Info: www.mostovna.com. Kulturni dom: je na ogled razstava Danila Jejčiča. KROMBERK Grad: obvešča, da bosta stalna muzejska zbirka in nova razstava slikarja Vladi-mirja Makuca do 30. decembra odprti od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, ob sobotah za najavljene skupine, ob nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure. SVETA GORA V Frančiškanskem Samostanu: bo v sodelovanju s krajevno skupnostjo Solkan, turističnim društvom Solkan in kulturnim društvom Sabotin iz Štma-vra je na ogled 9. slovenska razstava jaslic z mednarodno udeležbo v kapeli Oznanjenja. Razstava bo na ogled do 16. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 17. uro. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Krakovski nasip ob Ljubljanici: do 3. januarja je na ogled fotografska razstava Boruta Likarja »Ples prazničnih luči«. Italijanki inštitut za kulturo v Sloveniji (Breg 12): je na ogled razstava Marije Tea Morello »Misli v odsevu«. Razstava bo odprta do 7. januarja 2011 po sledečim urniku: od ponedeljka, do četrtka od 9.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ter v petek, od 9.00 do 13.00. Cankarjev dom - Velika sprejemna dvorana: do 19. januarja 2011 bo na ogled »Razstava ob 20-letnici plebiscita ob osamosvojitev Slovenije«. Vstop prost. GLASBA Odkrij toplo vodo! isogas je uveljavljeno podjetje na področju prodaje naravnega plina v goriški pokrajini. Prisotni smo že vrsto let na posoškem teritoriju. Dnevno nudimo izvrsten plin preko 55.000 gospodinjstvom. Obišči nas. Pričakujemo te, kot vedno. www.isogas.com isogas kakšno odkritje!