MILOVAN DJILAS
V	vodstvu jugoslovanske komunistlone .stranke je prišlo do idejne= ga spora. Pred dobrim tednom, 9.januarja, je Izvršni komite Zveze komu nistov Jugoslavije obtožil Milovana Djilasa, vodilnega marksističnega teoretika, da je s svojimi članki v BORBI razvijal .nazore, ki so na = sprotni sklepom Vi.kongresa partije."Ti članki so škodljivi .izgradnji socialistične demokracije v naši deželi.;"
V	času, ko je KLIC TRIGLAVA v tisku, zboruje plenum Centralnega ko rniteta Zveze komunistov Jugoslavije in razpravlja o Ljilasčvi krivdi.
Proti čemu se je ta pregrešil? Na kratko bi rekli: Spoznal je,dajo sedanji družbeni sistem v Jugoslaviji obsojen na sociološki in ekonom= ski neuspeh - dokler celotni jugoslovanski "socializem" ne postane, bolj človeški, do vseh državljanov enakopraven, demokratičen. Kajti v no= vih družbenih prilikah, ko so "delavci'prevzeli tovarne",ni več mesta 2a centralizirano,dogmotizirano in birokratično partijo:' tekom razvoja bo nujno prišlo ali do spopada z njo ali pa do dr.užbeno-gospodarske kri
Z O 9	,	•	«	v	’
Milovan Djilas je koncem oktobra lani pričel tedensko objavljati Po en načelni členek v BORBI o perečih družbenih problemih. Končaval je Že vrsto' teh člankov "o novih vsebinah in oblikah", ko ga je obiskala priletna komunistka. Povedala mu je, da se je odločila,znebiti se svoje ga moža, ker ta ljubi drugo. Torej "običajna zgodba", je komentiral Dji= las-. V razgovoru pa mu je potem tovarišica razkrila, da sta ona in njen (še vedno njen!) mož skrbno prebirala članke v BORBI - toda da so ti vplivali ne•samo pozitivno ampak tudi negativno. Djilas je sicer razkri val birokr-atizme, ni pa "odpiral perspektiv". Mnogi nočejo sicer biti birokrati, toda ker izgubl-jajb perspektive - pač morajo ostati ali po = stati birokrati. "Napišite jasne sklepe!" - tako se je žena poslovila od Milovana Djilasa.	’	’
In mož je pričel pisati nove članke. Z^čel je .pojasnjevati "pozi-, tivrie in negativne pogoje demokratičnega socialističnega ražvo.ja". Vae oolj je zahajal v daljnosežne, zaključke in pisal, o "novih poteh socin= lizma". Zanj ni bil končni cilj komunizem, tudi ne boj 'za oblast ali pa demokracija.Preko nedogledne vrste uresničevanja stvarnih ciljev bo te= ‘tom razvoja' itak moralo priti do komunizma. A kaj potem? Kflö more dati Odgovor na to? Razvoj bo vendar šel naprej,1 ne bo se tedaj Ustavil.Za= to je menil Djilas,,.da je njegov in njihov cilj zdaj, da omogočijo čim hitrejše in čimbolj gladko gibanje socializma,kaj ti "edini'stvarni in trajnejši cilj za nas zdaj in za ve s... človeški rod je osvoboditev človeš •"sga dela izpod vsakršnega in slehernega gospodstva nad njim; to je ne= Nehni boj za demokracijo."
r Kasneje je pričel Djilas objavljati te članke po trikrat na teden, toda sredi decembra so na to njegovo "serijo protibirokratskih beležkt pričele prihajati pripombe. Očitali so mu,da je filozof, da piše' fc ;1'nke zapadi tujine, da se je pričel, odmikati od dialektičnega materi= lizma in leninizma, da se okrog njegovih člankov zbira'reakcija,Djilas' 3e 24.decembra prekinil pisanje člankov in je kritikom ostro bogovoril': smisel njegove kritike je,da"pridemo iz nestvarnega sveta. ’ izvoljenih’, Predestiniranih, in da se čim bolj poglobimo v stvarni svet preprostih, äopf^ttih ljudi in običajnih človeških odnosov".Treba se.j e dvigniti iz Pn^tiT^kega kroga v običajni svet. Zanikal je, da bi se sukal spor okoli
[-J*
Al
eocializmn, komunizma, ampak le okoli demokracij e,okrog poti,oblik in tempa,"ki se jih naj držimoi' Ljilas je hotel sprožiti "mnenja o vpra= šanjih,ki so zame neovrgljivo, v stvarnosti Sedal je bolj perečo. Kore nina teh vprašanj je v ekonomiki..fkjer se je reševanje sicer že zoče lo, toda zaostajajo odnosi...In to vprašanja lahko rešijo samo množi= ce." Nadaljuje, da "smo prišli v dobo boja za demokracijo in'iz nje ne -moremo iziti in tudi ne bomo prišli. Ta boj lahko'zaviramo,zadržu= jemo, ne moremo pa ga ustaviti... To pišem zgolj zato,ker moram to sto riti, ker sem kakor drugi - 'žrtev* objektivnega družbenega razvoja,ki me v to sili."	.
In je s članki nadaljeval - vse°četrtka,7.januarja. V soboto ph je zaropotalo, ker je BORBA prinesla naslednji dan,10,januarja sporo= čilo Izvršnega komiteja ZKJ,ki je zavrnil Djilasa. Nato mu je v BORBI pričel odgovarjati Boris Ziherl - ipotem k0 je Djilas pristal,da bo prenehal objavljati nadaljevanje do sklepa Centralnega komiteja.
Kaj je tako bolelo komuniste-birokrate? Djilas jih je'obtožil,da so malone zatrli načelo,da naj ljudje zavzemajo položaje po kvalifika ciji ih sposobnosti; da je birokratizem razvil "do neverjetnega obse= ga" protekcionaštvo in zlorabe (na tisoče neupravičenih dohodkov,mili j'-'rđe v socialnem zavarovanju gredo v nič); in vse to "plačuje ljud= stvo, nihče drug, med ljudstvom pa največ delavski razred". Djilas je Obtožil^komuniste in komunistke,da so se obdali z bodečo Žico,zaprli v posvečene kroge - in tako ustvarili dve vrsti državijanov.Obtožil jo komunistične "babe",ki niso hotele medse sprejeti'Dapčevičeve žene, igralke,'ker ni bila partizanka; obtožil jih je,da hočejo druge prav one,ki so najbolj potrebne pouka, Učiti "anatomijo morale". Kje je tu socializem?- se je vprašal Djilas. Kje je zakonitost, ko pa zakoni vet Ijajo le za ene,za druge pa ne?Zakaj potem sploh zakoni, če pa je nad njimi sila partije? Kakšen smisel ima ves ta "socializem",če pa ni e= nakopravnosti? Začarani krog,..,«
Težko je predvidevati razvoj tega spora,naj'se konča za Djilasa ugodno ali neugodno. Ker se je vanj zapletel ideološki prvak partije - se je spor dejansko šelevpričel. In tu ne gre za spor predvsem dis=i ciplinske narave kakšnega Zujoviča,Hebranga ali Neškovic5a*Gre za te =
.žak spor okoli ide j.Gre za to* ali naj se jugoslovabski "socializem" humanizira. Iz člankov ni bilo mogoče razvideti,da'bi se Djilas zave= dal ali predvideval, kam l-^hkö to pripelje - partijo ih državo'. Vse ko. že, da se tega krepko zavedajo ostali tovariši. In zato"1 tak protest! Jasno je, da Diil^s ni postavil v vprašanje sedanji "soci"listični si=> stem". 0 tem ni debate. Zato bi bila nora misel, da se je morda zavzel za več političnih strank. Ljudstvo naj se izživlja,kolikor tega potre= buje,' v_Socialistični zvezi, vendar naj bo manj sestankov, ker ljudje lahko živijo brez njih. Partija sama pa naj se posveča svobodni rozpra vi,kako na osnovi marksističnega nauka in izkušenj doseči znosnejše življenje za vse. Ker pa ni nezmotljivih, pa je potrebno svobodno iz= ražanje idej,nihče ne sme biti "preganjan zaradi idej". Le to- more -po Djilo.su - približati množice komunistom,
(Poročilo o Djilasovih idejah je' na str.5»)
VLADA JE PADLA
Nas Slovence mora zanimati, kaj se dogaja v Italiji -zaradi so= seščine, zaradi slovenske manjšine, zaradi Trsta. Žal smo ob lanskih junijskih volitvah v slovenskem svobodnem tisku v glavnem'brali zgolj številke volilnih izidov s kakšnimi nejasnimi ali pa silno splošnimi komentarji. Medtem ko se je odigravala žaloigra politične nesloge in nezrelosti goriških Slovencev - so prvaki slovenske emigracije,ki je del narodnega občestva, dejansko molčali. Niso rojakom ob meji v ne= rodnem položaju jasno in modro svetovali; niso jih opozorili na more bitne posledice,če bodo ubrali napačno pot.
Tedaj je KLIC TRIGLAVA komentiral izide volitev, oeš da ne more nobeno umetno preglasovanje odvrniti komunistične nevarnosti v Itali= ji - dokler sami Italijani ne odstranijo vzrokov za to nevarnost. V takšni gigantski socialni borbi je vloga nekaj tisoč slovenskih, glasov brez pomena. Četudi bi pripomogli k tahnični zmagi - bi plaz’socialne revolucije drvel naprej in slejkoprej ■ pomedel' vsö demokracijo na trKLii nogah. V takšni situaciji je bilo■,politično modro, . da Slovenci pokaže jo z javnim protestom, da se ne pridružijo vladni'koaliciji -'dokler jim ta ne izpolni v ustavi zagotovljenih obljub in ne prizna od božje ga in naravnega prava postavljenih pravici
Iz politične zmede po volitvah je prišlo do.nekakšne začasne vla de g.Pelle. Ta je pred kratkim odstopila« Nekaj tednov pred tem pa se jo ves svet zaskrbljeno spraševal,kaj bo z Italijo, če bo ta vlada pa dla vsled tržaške krize in jugoslovanske nepopustljivosti. Zdaj vidi= mo,da se ni nič zgodilo. Kajti vlada ni padla zaradi Trsta.'Trst nam= roč ne more nasititi milijone, lačnih Italijanov, Trst ne more obuti milijon© bosih niti .ne obleči milijone raztrganih državljanov. Trst no more dati stanovanja za 300.000 italijanskih družin,ki žive po votlina!) utah,kleteh,podstrešjih in skladiščih. Italijanski Trst ne bo 900,000 laškim družinam omogočil,da bodo enkrat na mesec (ne na dan!) jedle me so, okušale sladkor in pile vino. "Trieste italianissima" ne bo premo= stil strahotne razlike med bogastvom in revščino, ne bo dal dela in kruha milijonom brezposelnih, ne bo dal brezzemljašem - zemljo.
Y	tej globini ležijo vzroki Pellinega padca - ne v Trstu. In tu so samo laške politučne stranke poklicane,da položaj uredijo. Posled= nje trzavice v Demokrščanski stranki kažejo, da se levica"zaveda komu= no-socialistične krepitve v zadnjih mesecih; tako bi prihodnje volit= ve - zaradi nerešenih socialnih vprašanj - mogle na demokratičen, način vzpostaviti komunistično-nenijevsko vlado-. (To možnost je namreč, treba jemati,v poštev, kljub tpkoČemu počasnemu štetju italijanskih'birokra= tov "dvomljivih" 800.000 volilnih glasovnic iz junijskih volitev.Zdaj namreč javijo,da pri tem preštevanju dobiva Le Gasperi s 3:l.)Ali bo demokrščanska levica uspela in zagotovila podporo celotne stranke in ostalih socialno navdahnjenih skupin - je seveda vprašanje. Toda prav
_	-	ta tihi boj znotraj naj večje stran
KLIC TRIGLAVA	ke kaže na bistvo celokupnega ita=
53,Bucka Hill,Ohapel End,	lijanskega problema - katerega re=
Nuneaton,Warwickshire	šitev ne leži niti v Trstu niti ne
Izhaja 1 .in 3.ponedeljek v mesecu I'Gorici " ampnk v P^lamentu v Ri
—--------------------------JUH#
\ . ■ 1. .. • ■ - 1	r\. ■ \'	i..;;	! ' 1 . : :
: PAKT JOVANOVIČ - PO TIČ
"■r** *   " I.;!.. .i.!..»—..     Im.......   
London,12.januarja.(Od našega dopisnika)Lecemberska P0RÜKA je priob čila Zapisnik q sporazumu med gg.S.Jovanovičem,B.Jevtičem,R.Kneževicem in M.Gavrilovičem (od JNO) ter gg.K.Po.:tičem 'ih B.Puri čem (od SCNO). V njem so ugotovili,da: "ni nobene razlike med njimi glede stališča do Ti tove vlade".Zapisnik je bil podpisan 28.oktobra,ko se je g.Potič vra = čal iz'Benetk preko Londona za Ameriko.Tam' je še rečeno,da je nujno or ganiziranje srbske emigracije in. da je za zdaj treba izmenjave mnenj in sodelovanja med večjimi grupami.Za'to 'so se obvezali podpisniki,da bodo podpirali v-svojih skupinah. - K0t dopolnilo je PORUKA objavila sredi decembra izjavo g.R.Kneževiča,ki pravi,da podpisniki (od JNO,se veda) sto je na dos-edanji politični liniji.So za Jugoslavijo in za shs solidarnost.Vedno so pripravljeni razgovarjati s Hrvati,ki so za Jugo= slavijo.Težnja za organiziranjem srbske emigracije je prišla zato,do bi bilo zbranih čim več sil v borbi proti Titu in za Jugoslavijo .K-^ j ti podpisniki a&go sodelovati z vsako srbsko skupino,ki stoji na jugoslo vanski državni‘liniji.G.Kneževič je še dodal,da so bili trije člani JN Odbora ("Preeani") gg.Banjanin,Grisogono in Vilder o zapisniku .in to = rej o paktu obveščeni kasneje.	!- '•
V	slovenski in srbski emigraciji je zgornji sporazum vzbudil kri= tiko: Pakt pada v dobo,ko velesrbski Potič svojevoljno baranta s Svo =
bođnim tržaškim ozemljem v korist Italije; se morda tu izraža njegovo stališče za "državno skupnost Jugo slavijo"(po Kneževidevi izjavi)? Öe je imela ta izjava namen ublažiti ta trpek vtis pri Slovencih, je do= segla nasprotno, ker je odividno povzročila nejasnost. Kajti v Zapis= niku ni govora o Jugoslaviji,ampak le o borbi'proti Titu in komunizmu. Kakšna naj bo ta borba,de se vrši na liniji Fotić-Jevđjevidevega pato loškega sovraštva do Hrvatov, se vprašujejo brez dvoma slednji. Mar ta di tu ni "noberih razlik" med gg.Jovanovičem in Hotičem? Kako pa si za mišljata "borbo proti Titu in komunizmu",de ne z boljšimi idejami,no= vimi demokratičnimi metodami? Borba proti ideologiji mora biti pozitiv na. Kakšne ideje ima tu g.Fotič,g.Djujič,g.JeVdjevič...? In končno so vprašujejo Srbi: zakaj ta pakt prav v Času, ko so srbske demokratične organizacije v Kanadi-USA"dosegle enoten nastop - brez propadajočega SCNO(pod predsedstvom g.Fotiča)? Ali je bilo treba vprav od članov JNO - ki so pozdravili kanadsko zbiranje srbskih demokratičnih sil'- reha= bilitirati g.Fotiča? In še: zakaj so o paktu šele "post factum" zvede= 'li ostali trije člani JNO? Na splošno nisem čul ugodnih komentarjev.
KRATKE VESTI IZ DOMOVINE
=.Na božični dan je bil izbran M* Djilas za novega predsednika Zvezne skupščine Jtigoslavij e. 16 dni kasneje so ga tovariši v Izvf šnem.svetu( b.vladi)obtožili, da m ši "socialistično demokracijo".
= Vsi dosedanji predsedniki Izvrš nih svetov posameznih jgsl.repub= lik( nekdanji predsedniki vlad) so bili kot na povelje izbrani za predsednike novoizvoljenih repub= liških Ljudskih skupščin.Miho Ma= rinka je zamenjal v Ljubljani Bo= ris Kraigher, Vladimirja Bakoriča v zagrebškem Saboru Jakob Blaže = vič in Petra Stamboliča v Beogra= du Jovan Veselinov.
= Na novega leta dan je neznano jet letalo na mariborskem področji! se obstreljevalo britansko transportno letalo na poti iz Beograda za 'Angli joiLetaio je nosilo - prašiče.
= Anton Kamenik,331etni vojaški be= gunec iz Jug.armij e, doma iz okolice Zreč, se je osem let skrival v pod= zemskem gozdnem brlogu.Ušivega,str= ganega in bolnega so našli milični= ki,ga registrirali nato v Celju in spustili domov.Mož je-vjami prebiral jugosl.kazenski zakonik in mašne knjižice.
= Trgovski uslužbenci v Jugoslaviji ne smejo kupovalce nič več nagovar= jati z "gospod" in gospa".
DJILAS IN BEVAN
Kakorkoli se bo že razvijal Djilnsov slučaj, dejstvo bo'ostalo,da je Titov doglavnik v osrednjem glasilu pred vso jugoslovansko in sve= tovno javnostjo avtoritativno razkril zlovešče zlorabe in krivice ju= gpslovanskega režima. Težko' bi bilo izključevati,da Milovan Djilas ni le "žrtev objektivnega družbenega" procesa",ampak tudi "žrtev vplivov z upad nih socialistov".. Moremo imeti še tako slabo mnenje o demagoškem prvaku levega krila britanskih laburistov Aneurinu Bevanu, - toda ne moremo mu odrekati demokratičnosti, človečnosti. In prav ta'Bevnn je
v	zadnjem času odigral pomembno vlogo v Djilasovem življenju. Minulo leto je preživel z njim in Vladimirjem Dedijerom daljšo dobo v Jugo = slaviji kot'Djilš.sov "osebni gost". Nek^j mesecev prej'je Bevnn gostil Djilasa v Londonu, ko je ta zastopal Jugoslavijo na. kronanju angleške kraljice. Ni mu moglo ostati prikrito, da britanski delavec boljše ži
vi	pod kapitalistično vlado kot pa jugoslovanski pod "socialistično",
četudi so vsa proizvajalna sredstva in proizvodi v rokah’ "delovnega ljudstva". Öe nikjer drugje so se tu zdaj pokazali dobri'sadovi stikov med Zapadem in Jugoslavijo.Djilasovi članki od oktobra do januarja so bili kot balzam preganjanim ih brezpravnim Jugoslovanom - in to so ko= munistični "birokrati". Djilasu gotovo močno zamerili. Dvignila se je morala, "ponižanih in razžaljenih" rodoljubov,svet pa'je bil znova opo zorjen na režim krute sile. In kar največ velja: ideološki razkroj v Zvezi komunistov Jugoslnvije je na dobri poti. Na mestu je zdaj:vpra= šanje: kako je emigracija dočakala Djilusov slučaj?	Tič
DJILASOVE "KOVE POTI SOCIALIZMA"
Revolucija je minila - to je osnovna stvarnost,ki jo priznava Mi lovan Djilas,ko razpravlja, o odnosu međ posameznikom in družbo v da = našnji Jugoslaviji. In z zamrlo revolucijo je izgubilo smisel centra= llzirano vodstvo vsega življenja; je izgubila smisel' disciplinirana 3n dogmatizirana'partija;,ni ve5 potrebe po brutalni sili. Odprta moro biti pot svobodnemu mišijenju,razpravijanju in kajpak tudi - razlikam.
Osnovni ailji, za katere je v revoluciji tekla kri, so doseženi: oblast, nacionalizacija,industrializacija (v rasti),bratstvo in enot= nost narodov, učinkovitost obrambe,neodvisnost države, socializem. Te pridobitve so pa - po Ejilasu - temeljno spremenile gospodarsko sesta vo države. Delovni ljudje so postali osnovni činitelj v nadaljnjem spreminjanju družbe in gospodarstva; zdaj so nadomestili tisto grobo silo,ki je bila prej. potrebna za obstoj države.
Vzrok temu je brez dvoma razvoj in dvig socialistične zavesti,ki tako ni več monopol komunistov,ampak lastnina vseh onih,ki so za neod višno,demokratično in socialistično Jugoslavijo. S tem dejstvom so iz podbita tla stalinistični teoriji,da so komunisti "ljudje posebnega kova". Kajti’ta teorija je prikrivala in mnogokrat še prikriva •.težnjo po. posebnem privilegiranem položaju v družbi, po funkcijah na podlagi politične in "idejne" pripadnosti,kot jo sarkastično postavi v nareko vaje Djilns. To pa je odmikalo komuniste od množic ter jih spreminja= lo v pope in žandarje socializma. Ker pa toga mnogi komunisti še niso dojeli in nočejo dojeti tor mislijo še naprej v spremenjenih prilikah iz centrale upravljati vse - od morale do filatelije, je prišlo do krutega, nasilnega birokratizma. Kajti centralistični birokrati-komu= nisti se vendar ne morejo boriti proti birokratizmu,saj bi se borili proti sebi,svojim privilegijem; ker se je tudi pomen starega kapita= lizma,(ab katereffl pravi Djilns,da je birokratizem hujš-i sovražnik de mokracije kot kapitalizem,) občutno zmanjšal, tudi tam nimajo^ birokra= ti'posebnega posla. Zato zdaj jalovo Iščejo razrednega sovražnika - z lučjo ob belem dnevu. Takšno početje je izhod iz zadrege pri malone vseh osnovnih partijskih organizacijah, ki v spremenjenih prilikah ne yoc3o,knj bi delale, od zgoraj'jih pa. priganjajo k delu. Ke vedo kaj bi delale, ker preprosti.ljudje namreč že žive z novimi oblikami,brez dogmatiziranja in politiziranja. Zato tudi ne zahajajo na partijske in frontne sestanke, - ker jim pač niso potrebni. Ra svetu so namreč ljudje živeli.in žive brez njih, žive normalno življenje, normalnih ljudi - in so celo dobri,pošteni ljudje, so socialisti. Rekoč so prav ti ljudje žrtvovali svoja življenja za poklicne revolucionarje,ki so nekoč bili potrebni; danes pa so jim— odveč. Kajti ne potrebujejo no bone partijske "kontrole",saj vendarueami vodijo in kontrolirajo pro= izvajalna sredstva in proizvodnjo; ne potrebujejo nobenih"čuvarjev so cialistične zavesti" in nobenih "izpodbiljevalcev k delavnosti" - saj morajo biti zavedni in delavni,ker gre zanje, za njihovo družbo,njiho vo domovino..Ker partijci vsega tega he dojamejo,si zato izmišljaj jo odmrle birokratske oblike. To pa vodi v omrtvičenje, znsužnjenje delov nih ljudi, kajti nobena skupina,noben razred ne more biti Izključni izraz stvarnih potreb vse družbe; ni mogočo snmolastno "upravljati" proizvajalnih sil.
Toda razvoj gre po nuji naprej.Kova. stvarnost bo ali ustvarila nove sile (gibanje in ljudi) tor odstranila, staro, - ali pa bo z dol goipočasno,drago in bolestno evolucijo skozi več rodov odstranil pre= živele ustanove in njihove predstavnike (birokratične komuniste).Za= to pa je za demokracijo,zn socializem bistveno, da omogoči,da teče e= volucija čim bolj gladko in brez bolečin - da pridejo ustanove in po= litični odnosi čim hitreje v sklad z gmotnim razvojem tor gmotnimi in duhovnimi potrebami družbe. Vsi,ki svojo usodo istovetijo z usodo socializma - se morajo zaplesti v spopad a tem razvojem. Izhoda ne'bo dokler ne bomo imeli več demokracije, je pisal Djilas; dokler ne bo več svobodne razprave in bolj svobodnejših volitev, dejansko in ne lo formalne (zapisane) enakosti pred zakonom, dokler ne bo doslednejšega izpolnjevanja zakonov.Pred temi pa so enaki vsi - komunisti in buržu= *
* (To bi bil grob prerez Djilasovih člankov v BORBI.)	(ds)
ARGENTINSKI KOLEDAR
Vse priznanje gre ■urednikom buenosnireške SVOBODNE SLOVENIJE zn njihov kolednr-zbornik 1954. Na 270 straneh je objavljena dolga vrsta člankov, razprav, potopisov,črtic in pesmi,slik t'pa,žal, sorazmerno ■ precej osmrtnic. Snovi za oceno je preveč in zahtevalo bi strokovnih kritikov,da bi ocenili nekatere tiska vredne prispevke.
Nekako uvodno besedo sta zapisala g.dr.Miha-Krek in naš škof dr. Gregor Rožman. ;	: 'r---
Prvi pohiti po začetnih■"globalnih" mislih v domovino in nam res prikupno;prikaže Slovenca,kako sredi trpljenja in pomanjkanja zori : kot "božji revolucionnr", "socialni reformator", "demokrat". Brez dvo na jo na mestu piščev:vzklik: "Zaupajmo v naš narod,občudujmo ga!" To da tu se ne bi smel ustaviti in zaključiti,češ da "služimo sveti stva ri svobodne Slovenije",kajti "stati ob strani je sramotno". To je pre wveČ skopa beseda političnegn prvaka, beseda voditelja,Čigar besede še ■‘ vedno zvene po naših ušesih: "Ni še čas" in "Naš zgovorni molk" *'Moral bi povedati - kot je povedano za drug primer v naslednjem članku - ka ko je treba "služiti stvari svobodne Slovenije", s čim, kdaj,kje; in . če naootilo ne bi bilo dovolj prepričljivo, tudi: zakaj.
V "Nevarnostih prihodnjih let" nam ljubi janski ' škof Čudovito lepo prikaže;boj dveh svetov. Opozori na "čas zmede", na nevarno'"utruje = no^t dobrih", na "brezbrižnost" državljanov. Z besedami.sv.očeta sva= ri pred "duhovno slabokrvnostjo", kajti tako slabokrven kristjan " za božje borbe ni sposoben". Potrebuje krepko hrano: ta je v molitvi in v evharistiji. "Jezus sam nam je hrana in moč".
■Koledar je vreden branja in denarja.	-n
JA WO MNENJE
Trst: G.urednik! Kako nerazumljj to stališče so zavzeli nekateri rojaki v pogledu zadnje tržaške krize.Tako berem pismo iz Buenos Aire s a,d a j e 'tam 25.okto br a dr. Ahčin predaval, češ da je vpitje o Trstu le komunistično maslo in •d- mi Slovenci Trsta prav nič ne po trdbu jemo .Ne‘-'dosti drugače je govoril dr.Ilija Jiikić po Parizu. Zanj je politična rieumriost zahte vati Trst,ki ga je treba datil« tali ji, da 'jo s tem pomirimo. Evo k'j je naš Pran Levstik pisal pred’ mnogimi desetletji: "Ministri, prihajajo in odhajajo,vlade teko hitro druga za drugo...Ministri odhajajo,narodi ostajajo.Cesar ti soč let ni moglo dovršiti,toga tudi tisoč dni ne bo dovršilo".
Janez
CVETKA IZ TUJIH LOGOV
"Nam se Srbov ni treba bati.Go= tovo bomo vzpostavili svojo mejo na Drini. To je naše in tega nam ne more nihče odvzeti."
Dr.J.Krnj cvid v "Hrvatski Ri ječi.", Božič 1955*
' IZ EMIGRACIJE -
= "Dobrodelno združenje svobodnih državljanov Jugoslavije" bo ime= lo 5.redno skupščino 11.februar= ja ob 8h zvečer v prostorih ATHrP Circla,46 Green St.»London,W.-1 •
= "Akcijski odbor za slogo ravno gorcev in za pomoč bratom v dono vini" s sedežem v Bradfordu, je že 15 oktobra lani izdelal' obšir no in statistično dobro podkrep= Ijeno spomenico,'v kateri še zav zema za Svobodno tržaško ozemlje. Elaborat je' bil preveden tudi na angleško in razposlan po svetu.
SOCIAtNI SKLAD 29.OKTOBRA je po slal pomoč:
gdč.N.M.,Spittal - L 1.1.0 g.H.S., Spittal - I, 1.15.0
Naročnina za KLIC TRIGLAVA znaša za eno leto 24/-,za četrt leta 6/ Vljudno naprošamo one naročnike, ki irrnjo naročnino v zaostanku in. so prejeli opomine, da dolg urede.
Na naslednjem listu prioböuje= mo 4.nadaljevanje razprave g. Prana Erjavca o "NASTANKU SL0= VENSKIH POLITIČNIH STRANK" :
. J&sno, kljub upravičeni zagrenjenosti Korošcev te razmere te = daj se niso-mogle porajati kakih očitnih nasprotstev, vendar se nam zg rGnlo pora j q 3 o obrisi dveh. različnih, svetovr kmllTurno sterilnega in reakcionarnega s središčem v Bleiweis-^anovi Ljubljani ter kui = turno aktivnega, in globoko slovedsko'čutečega na periferiji.Prezna= eilen primer prvega in za tedanje zadušljive razmere sploh je bila n.pr. znana "zapora" Levstikovih "Pesmi" iz 1.1854,»a. prodorna kul = turno napredna manifestacija drugega Janežičev "Slovenski Glasnik" in znameniti trije Levstikovi spisi iz leta 1858.
4.OBNOVITEV USTAVNEGA ŽIVLJENJA r. v
f i Äin»JoeaÄa	in z:
tudi prvo veliko zmago nacionalne ideje. V desetletju,ki mu je sle=
izyedel zedinjenje Italije, Bismarck zedinje nje Nemčije, možje iz 1.1848." pa•zedinjenje Romunij e,'dočim se je dokaj neresno pripravljena poljska vstaja iz 1.1863'.še tragično po = nesrecila, a v habsburški monarhiji sami je bil neposredna posledic ca	v, italijanskih bojiščih polom absolutizma. : Cesar je od=
slovi! Bacha, poveril vlado konservativnemu poljskemu'fevdalcu Go= luchowskemu in,ta je izdelal znamenito "oktobrsko diplomo", ki jo je izdal cesar 20.X.1860. Diploma je predstavljala načelne obrise nekake nove ustave^ sloneče na daljnosežni avtonomiji historičnih ' kronovin. Ker je bil pa tak "federalizem".v očitnem nasprotju z'mo dernimi gospodarskimi potrebami, ni mogel zadovoljiti nemškega libe ralnega meščanstva in je bil nezadosten tudi Madžarom, je cesar lema lu zamenjal Goluchowskega• z nemškim liberalcem Schmerlingom. čeprav je bilo v^oktobrski diplomi rečeno, da tvori ona "trajni innepre = lični državni osnovni zakon", je.verolomni cesar še komaj 4 mesece zatem (26.11.1861.) izdal tako zvani "februarski patent",ki naj bi obsegal na videz le_izvršilne_določbe k oktobrski diplomi, v resni= pomen j al nj eno negacijo in mesto kronovin^kegn f edemi izma vnovič uvedel strogi centralizem. Z obema.državnopravnima aktoma je . bilo- avstrijskim narodom vnovič vrnjenih neka j političnih svoboščin, -vzpostavljeni deželni zbori in uveden parlament zasvo monarhijo Se nadaljnjo nadvlado Nemcev je:skušal zagotoviti Schmerling s kuri nLno.sestavo deželnih zborov, v katerih so zastopniki veleposeäni = *.kov mmiest številčno daleč : nadkril jevali zastopnike-kmečkih-občin ;lament1.^GZelni zbori so.volili potem tudi poslance v dunajski par=
?? döse'fcil1 letih policijskega absolutizma pozimi 1,I860-6I. vnovič oživelo politično življenje in vsi avstrii skl nerodi so hiteli formulirat svoj« zahteve. Po. večini jim tn ni ti ni povzročilo kakega truda, ker jim je bilo treba le v mirnejšem podrobnejše precizirati njih nacionKLnopolitične zahtevo iz Pn tem niso zaostajali niti Slovaki, ki niso bili vsaj nič na boljšem ko t mi ^ Slovenci, a gališki Ukra. j inči , nedvomno še mnogo nn slabšem. Pojavili st* se pa v teh programih,>kakor 1.1848., takoj dve_bistveno si nasprotujoči smeri, ki sta dominirali potem vso ov= stnjsko politiko • celih 10 let. Pri vladajočih Nemcih So se vsi konservativni elementi s plemstvom in duhovščino no. čelu izrekli za federalistično misel oktobrske diplome, ker so upali na ta način la ze ohraniti svoje dotedanje privilegije, a liberalno meščanstvo se D^ zlesti iz nacionalisticnih, a tudi iz kulturnih, in gospodarskih, razlogov navduševalo za centralizem februarskega patenta. Pri nc= nemških narodih so bila stališča deljena: "zgodovinski narodi" Čehi Poljaki in Hrvatje.so se seveda ogrevali za državnopravno samo stoj = ho st svojih kronovin (Čehi so pod to razumevali celotno skupino "de zel češke krone" in Hrvhtje seveda Hrvatsko,združeno z Dalmacijo), ker bi postali- v njih gospodujoči narodi in hi lahko potem v njih
nemoteno izvedli tndi vse druge svoje nacionalne težnje. Za "nezgo= devinske " Slovake,Ukrajince, vojvodinske Srbe in dr. bi pa pomenja la realizacija takega "federalizma" le njih trajno izročitev na mi= lost in nemilost gospodujočim narodom, zato.so tudi odklanjali hi = storiahe kronovine:in zahtevali ustanovitev svojih lastnih nacional nih upravnopolitičnih teritorijev. Tako so bili torej interesi nem= ških konservativcev, Čehov in Poljakov isti, dočim so bili interesi malih, _"nezgodovinskih" narodov s tako federacijo še mnogo bolj o = groženi nego s centralizmom. V slovenskem obližju so se pokazali' tedaj vojvodinski Srbi vsekakop nacionalno, politično in v tem'Času se tudi za kulturno najbolj zrele na slovanskem jugu, dočim so se' predajali Hrvatje, kakor vedno, predvsem trenutni čustvenosti,vedno zakasnelemu romantičnemu zanesenjaštvu, svojemu anahronističnemu "državnemu pravu" in velikemu prečenjevanju svojih moči, padali -kakor vedno - iz enega ekstrema v drugega in želi radi tegavtudi od 1.1790. dalje do današnjega dne trajno same politične neUapehe. v i ,0bvp13110 vit Vi političnega življenja so našli torej'vsi narodi Habsburške monarhije nemudoma svojo narodno politično orientacijo,
“ fdlnih.nas slovencev, ki smo se pokazali ob tej priliki po= liticno še manj zrele kot 1.1848. Tedaj sp burni revolucionarni do= godki vzpodbudili vsaj dunajsko mladino,'da je povzelo in'aplicira= la tedanja revolucionarna gesla v že znani nam program. To pot teh močnih zunanjih spodbud ni bilo in od tedanje akademske generacije '"se je intenzivno zanimal za politiko zgolj jurist V.Zarnik,ki je po sil jal. z Dunaja "Novicam'’ redne dopise o političnih'dogodkih in z raznimi pobudami , dočim je ostala' domovina‘čisto mrtva in dezo = rientirana. Najelementarnejša politična razsodnost bi bila žahteva= la, ^đa bi se bili vsi Slovenci odločno postavili proti kr'onovinske= mu: federalizmu, ki bi pomenjal trajno izgubo vseh izvenkranjskih in morda še izvengoriških Slovencev in da bi s poostrenim poudarkom za ntPvoli zedinjeno Slovenijo, (prav edini, ki se je tedaj oglasil za to, je bil zopet Majer s Koroške,) a dokler bi ne'prišlo do te,, so imeli mnogo večji interes na centralizmu nego. na federalizmu, ker bi mogli pričakovati od dunajskega parlamenta mn’ogonprej izpolnitev v raznih s-vojih upravičenih zahtev, nego od n.pr .koroškega ali od -šta j Gibkega deželnega zbora« Toda slovenska javno.st teh vprašanj ni ra zumela in se niti ni mnogo zanimala zanje, a Bleiweis,, kateremu je kot uredniku edinega slovenskega lista,, ki se. je zopet začel bnviti tuoi s politiko, avtomatično vnovič pripadla voditeljska vloga, še jc pokazal za politično ne le popolnoma neiniciativnega temveč tudi zajpovoem nesposobnega. Ni znal zavzeti sploh nobenega jasnega ste* Lisca, temveč je mencal na desno in na levo, ni vedel zahtevati dru 'gega kot boro upoštevanje slovenščine v šolah in v uradih in ker njegovi pogledi nikoli niso objemali vse Slovenije,. .temveč ‘so se o = mej evali prvenstveno le na Kranjsko, a čustvo ga je vleklo h. konser vativcem in deloma^še' k "slovanskim bratom", se je' polagoma čisto na gnil v federalistični tabor in ga potem zagovarjal z. vedno trdovrot nojšo trmo, čeprav je postajalo vedno bolj očito, da' bi pomenjala zmaga konservativnih in slovanskih federalistov pravo narodno kata= strofo za Slovence.	.	.	'	■
Popolno politični nezrelosti in nezavednosti vsega naroda,svet nega in duhovniškega izobraženstva in enak5rtudi njegovih "vodite =
1 j Pv" pa so potem tudi odgovarjali rezultati volitev v deželne. zbč= re?ki so se vršile spomladi 1.1861. Na Štajerskem,Koroškem,v Trstu in v Istri so bili skoro brez odpora izvoljeni sami Nemci in Itali= jani, na Goriškem 14 Italijanov in 8 rojenih Slovencev,.od katerih je bilo pa le nekaj kolikor.toliko narodno zavednih in celo na Kranj skem je brez pravega odpora zmagalo celo po kmetih več nemškutar = jev. Tako so ostali Slovenci za vso sledečo šestletno funkcijsko do bo deželnih zborov v večini slovenskih dežela sploh brez vsakega za stopstva,a v drugih so ostali v veliki manjšini; posledica'tega je bila,da so tako sestavljeni deželni zbori poslali tudi v dunajski parlament le s Kranjske 1 Slovenca( dr .Tomana) in z Goriške 1( Černeta); tega poslednjega le zato, ker ni hotel iti noben Italijan,®)polen pcicin!