Izkušnje in izzivi pri delu s priseljenimi otroki v osnovni šoli Nina Grabljevec, dipl. splošna jezikoslovka in prof. slov. jezika s književnostjo, Osnovna šola Lucija Članek obravnava potek in trenutno zakonodajo na področju vključevanja priseljenih otrok v slovenske šole. Predstavljene izkušnje in rezultati so pridobljeni v mednarodnem projektu MiCreate, v katero sem bila vključena kot učiteljica slovenščine v osnovni šoli. V teoriji obstaja kar nekaj dokumentov, ki urejajo področje vključevanje priseljenih otrok v izobraževanje, v praksi pa le-ti niso zavezujoči in še ne ustrezno vpeljani, zato se način vključevanja učencev in dijakov med šolami zelo razlikuje. Šole se pogosto znajdejo pred izzivi, kako priseljene otroke vpeljati v vzgojo in izobraževanje ter zagotoviti vsem otrokom ustrezne izobraževalne izkušnje, pri tem pa jih voditi tako, da doživljajo sprejetost, uspeh in zadovoljstvo. Uvod Izkušnje in izzivi pri izobraževanju priseljenih Šola ima osrednjo vlogo pri vključevanju priselje- otrok nih otrok v družbo, pri čemer je zelo pomembno Vključevanje priseljenih otrok v izobraževanje je zgodnje vključevanje otrok v izobraževalni sistem določeno v številnih zakonih2. Osrednji dokument, (Evropska komisija 2017, Janta in Harte 2018). V ki naslavlja vprašanje vključevanja priseljenih otrok, Sloveniji se z vprašanjem vključevanja otrok mi- je Strategija vključevanja otrok, učencev in dija- grantov v šolsko okolje intenzivneje ukvarjamo v kov migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja v zadnjih dveh desetletjih. Medkulturnosti, medkul- Republiki Sloveniji, ki ga je v letu 2007 sprejelo te- turnemu sožitju in jezikovni, religiozni ter kulturni danje Ministrstvo za šolstvo in šport. Slednje je tudi raznolikosti je v izobraževanju namenjeno vse več odgovorno za oblikovanje izobraževalnih politik in pozornosti. Vključevanje priseljenih otrok je vklju- koordinacijo smernic na nacionalni ravni. Strategiji čeno tudi v zakonodajo in različne dokumente, ki je leta 2012 sledil dokument Smernice za vključe- pa pogosto podajajo le okvirne usmeritve, izvedba vanje otrok priseljencev v vrtce in šole. Izvedenih pa je prepuščena posameznim šolam. Pri vključe- pa je bilo tudi nekaj večjih nacionalnih projektov, ki vanju priseljenih otrok se zato učitelji in drugi šol- se tičejo teh vprašanj, kot npr. v zadnjih letih Raz- ski delavci soočajo z različnimi izzivi, s katerimi se vijamo medkulturnost kot novo obliko sobivanja: bolj ali manj uspešno spopadajo. Izboljšanje usposobljenosti strokovnih delavcev za uspešnejše vključevanje učencev in dijakov pri- V nadaljevanju predstavljene izkušnje slonijo na seljencev v vzgojo in izobraževanje (2013–2015)3, rezultatih mednarodnega projekta MiCreate (za Izzivi medkulturnega sobivanja4 (2014–2020), Le z več glej Sedmak idr. 2020) in lastne šolske pra- drugimi smo5 (2016–2021), ki so vnesli pomembne kse, v katero sem vključena kot učiteljica sloven- spremembe na tem področju. ščine v osnovni šoli. V okviru projektnih aktivnosti je bilo opravljenih 54 intervjujev s šolskimi delavci Najaktualnejši dokument Predlog programa dela v 16 osnovnih in srednjih šolah ter z 12 fokusnimi z otroki priseljenci za področje predšolske vzgoje, skupinami. V vseh šolah je bil opravljen intervju s osnovnošolskega in srednješolskega izobraže- predstavnikom šole, v sedmih šolah pa so bili nato vanja (Rutar idr. 2018) se vprašanja vključevanja opravljeni še intervjuji z učitelji, šolskimi svetoval- priseljenih otrok loteva celostno, predvsem pa nimi delavci in drugimi delavci šole, ki se pri svo- ponuja konkretne predloge sprememb na različ- jem delu srečujejo s priseljenimi otroki, ter fokusne nih področjih vključevanja priseljenih otrok v šole, skupine. Raziskava je potekala med junijem in de- prav zaradi številnih izzivov, s katerimi se učitelji cembrom 20191 in je del obširnejšega projekta. V soočajo. Pri tem je težava, da številne predlagane nadaljevanju predstavljam le nekaj tem in z njimi spremembe in dopolnila niso zavezujoči in še ne povezanih izkušenj o vključevanju priseljenih otrok ustrezno vpeljani v prakso, zato se način vključe- v slovenski šolski sistem. vanja učencev in dijakov med šolami zelo razlikuje. 1 Raziskava je del obsežnejše raziskave, za več informacij glej http://www.micreate.eu in Sedmak idr. 2020. 2 Npr. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Zakon o osnovni šoli, Zakon o gimnazijah, Zakon o poklicnem in strokovnem izobraže- vanju, Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb, Zakon o tujcih, Zakon o mednarodni zaščiti, Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli, Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva. 3 http://uvop.medkulturnost.si/ 4 http://www.medkulturnost.si/ 5 https://lezdrugimismo.si/ 33 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Sprejem priseljenih učencev in dijakov, prilaga- vključen v pripravljalnico, dobi tutorja, ki skrbi janje in individualiziran pristop prav za njega, da mu pokaže, kje je stranišče, kje V Sloveniji ni poenotenega sprejema učencev in je jedilnica in vse ostalo, tako da pristopamo zelo dijakov v osnovno oziroma srednjo šolo. V nekate- individualno. (ravnatelj, OŠ) rih šolah, zlasti tistih, ki tudi sicer poudarjajo kul- turno, jezikovno, etnično raznolikost, uvajanju na- Čeprav je uvedba individualnega načrta aktivno- menijo več pozornosti, v drugih manj. Posamične sti eno od priporočil Predloga programa dela z šole organizirajo uvodne dneve, namenjene učen- otroki priseljenci za področje predšolske vzgoje, cem oziroma dijakom in staršem, vključujejo ose- osnovnošolskega in srednješolskega izobraževa- be, ki se ukvarjajo s priseljenimi otroki, kot so npr. nja (Rutar idr. 2018), pa ga uvajajo le na posame- multiplikatorji, ki sodelujejo pri sprejemu in vključe- znih osnovnih šolah, v srednjih šolah pa praviloma vanju otrok, vendar so to pogosto projektne ali dru- ne. Individualni načrt naj bi bil pripravljen v sode- ge kratkoročne oblike zaposlitve in dejavnosti, ki so lovanju s priseljenim otrokom in njegovo družino začasne in ne predstavljajo redne in trajne prakse. in opredeljuje cilje, aktivnosti, prilagojeni način Posamezniki – učitelji, ravnatelji, svetovalni delavci ocenjevanja, dodatno učno pomoč itd. Svetovalna – imajo tako osrednjo vlogo pri ustvarjanju okolja, v delavka je proces priprave individualiziranega pro- katerem se priseljeni otroci dobro počutijo, pri če- grama z vključevanjem staršev opisala takole: mer pogosto nimajo ustreznih programov in smer- nic. Na vprašanje, ali imajo kakšen protokol vključe- Potem obvezno staršem že pri prihodu povem, da vanja dijakov, je učiteljica v srednji šoli odgovorila: ima otrok status priseljenca prvo leto, drugo leto. Pa povem, kakšne pravice ima, kakšne ugodnosti, V glavnem je prepuščen razredniku in njegovi kakšne prilagoditve ima prvo leto in kakšne drugo intuiciji, koliko se bo sposoben prilagoditi. Tu bi leto. Povem, da pripravimo individualiziran pro- definitivno potrebovali neki poenoten program. gram za tega otroka. Jaz ga nastavim. In obvezno /…/ Včasih pomoč poiščemo med sošolci, nekate- je tudi razrednik zraven, ki pri tem sodeluje. In iz- ri potrebujejo toliko pomoči, da sošolci enostavno vajalci dodatne strokovne pomoči. To pripravimo, temu niso kos in smo iskali koga zunanjega. Po- seveda, ker otroka moramo spoznati, nekje v roku gosto sem sodelovala s kakšnimi inštruktorji, jim enega meseca zagotovo ta program pripravimo svetovala, oni so meni poročali. (učiteljica, SŠ) in povabimo starše. Torej celotna strokovna skupi- na povabi starše, obrazloži ta program, navadno V eni od šol, v katero se vsako leto vključi veliko pri- starši nimajo nobenih pripomb, se strinjajo. Torej, seljenih učencev, poudarijo pomen individualizira- v tem programu piše, kdo je strokovna skupina, ki nega pristopa: je pripravila program, kdo izvaja dodatno strokov- no pomoč, urnik izvajanja. Kdo, kdaj, dan in uro in Z vsakim, ki pride, se spoznamo, družino odpe- potem prilagoditve. (svetovalna delavka, OŠ) ljemo k učiteljici, predstavimo učenca. Razred je po navadi tudi pripravljen, da bo dobil novega Vendar prinaša individualiziran pristop tudi izzive prijatelja, da on prihaja iz Sirije itd. Povemo: ta za učitelje. Nekateri zato iščejo rešitve izven pouka: in ta prihaja, razred je pripravljen, na ta način Če imaš enega priseljenega otroka in se greš indi- individualizirano pristopimo. Seveda je on takoj vidualni pristop, potem delo teče počasneje. Zave- 34 Didakta damo se, da tak otrok zaradi jezikovne bariere ne katerih slovenskih šolah … da je bilo jasno začutiti, more usvojiti vsega in iščemo individualne rešitve. da niso dobrodošli ... Ti učenci se zaprejo, postane- To delamo izven pouka, ker če to delaš znotraj po- jo depresivni, apatični, melanholični in od njih ne uka in imaš enega takega, to pomeni, da ostalih dobite nič. (ravnatelj, OŠ) 28 klepeta. (učiteljica, SŠ) Ocenjevanje Učenje jezika in kulture Prvo leto so lahko učenci in dijaki neocenjeni, dve Največ energije, poudarka in virov pri vključeva- leti pa imajo možnost prilagoditev pri ocenjeva- nju priseljenih otrok je namenjeno učenju sloven- nju v obliki napovedanih ocenjevanj, pretežno skega jezika. Ker ima Slovenija model neposredne ustnega ocenjevanja, podaljšanega časa za pisa- vključitve v redni izobraževalni sistem, so učenci nje, učitelji jim prevajajo besede, ki jih še ne razu- in dijaki takoj vključeni v razred z možnostjo do- mejo, lahko uporabljajo slovarje in drugo. Šole in datnega učenja slovenskega jezika. Po Zakonu učitelji k temu pristopajo različno, nekateri spod- o osnovni šoli (8. člen) je za priseljene učence v bujajo ocenjevanje že prvo leto, nekatere pa dej- prvem letu organiziran pouk slovenskega jezika stvo, da so učenci neocenjeni prvo leto, jemljejo in kulture. Število ur je odvisno od velikosti sku- kot normo. pine in od ocenjevalnega obdobja, v katerem se vključijo v šolo (od 120 do 180 ur). Za tiste, ki se Otroke poskušamo ocenjevati – kljub temu, da vključijo v drugem ocenjevalnem obdobju, je iz- pravila dovoljujejo, da jih prvo leto ne ocenjuje- vedenih še dodatnih 35 ur slovenščine. Pravilnik mo – skozi individualni načrt, in sicer glede na o tečaju slovenščine za dijake v srednjih šolah pa njihov napredek in cilje, ki si jih zastavi razred. dijakom priseljencem omogoča od 90 do 160 (in Seveda imajo tudi možnosti prilagoditev; zato se več) ur učenja slovenščine na intenzivnem tečaju dogovorimo o načinih ocenjevanja, o časovnici in (3. člen). Kot je razvidno iz spodnje izjave, mnogim številu ocen. To je za otroke zelo dragoceno, saj učencem oziroma dijakom to ne zadošča in po- če otrok šolskega eseja ne napiše septembra, ga trebujejo dodatno pomoč, brez katere težko sle- lahko napiše maja. (ravnatelj, OŠ) dijo pouku, zlasti v višjih razredih osnovnih šol in v srednjih šolah. Učitelji se v praksi pri ocenjevanju učencev pri- seljencev pogosto znajdejo pred izzivi, pogosto V mojem razredu, kjer sem razrednik, imam ene- zaradi pomanjkanja jasnih ciljev in usmeritev ter ga Albanca, ki je tu tretje leto. Njemu po pravil- opredelitve minimalnih standardov, kar potrjuje- niku ne pripada več tečaj slovenščine, a jezika ne jo izjave v pogovorih v okviru fokusnih skupin: zna, komaj me razume. Potrebuje pomoč. (učite- ljica slovenščine, SŠ) Učiteljica 1: Kako oceniti, koga oceniti. Otrok pri- de sem, ne pozna jezika. Kako pridobiti te ocene V nekaterih, zlasti osnovnih šolah se učitelji prilaga- – nekateri čakajo tudi po eno leto. Prvo leto ne jajo, nudijo dodatno pomoč, učna gradiva, prilago- potrebujejo ocen, ampak vseeno želiš otroku dati dijo poučevanje in ocenjevanje. Iščejo tudi rešitve, neko oceno, ker včasih tudi sami želijo vedeti, kje kako premostiti finančne in organizacijske ovire: so. Tukaj vidim težavo. Mi jih že spodbujamo v neko delo ali pa obeležujemo neke dneve, am- Finančne omejitve so, ker ministrstvo financira pak tukaj pa se vidi, da se lovimo. le toliko ur, kar je premalo. Ker mi skušamo po- magati še znotraj šole z dopolnilnim poukom, k Učiteljica 2: Tudi že, da določimo, kaj je napredek. pedagogom jih tudi vključujemo, ker imajo to in- Ker vsak vidi drugače. Zame na primer veliko na- dividualno pa dodatno strokovno pomoč. Potem predujejo, ker na začetku ne izgovorijo niti bese- svetovalna služba, skušamo pomagati, vrstniško de in potem, če se že samo predstavijo, opišejo, pomoč organiziramo, samo to ni tako enostavno. vprašajo, če lahko gredo na wc, povedo, da so (ravnatelj, OŠ) bili bolni. Ko ustvarjajo neko besedišče, je zame že en napredek, ampak ni dovolj za napredek pri Čeprav je učenje jezika prepoznano kot ključen predmetu. izziv in osnova za uspešno vključevanje, pa je bil večkrat poudarjen tudi pomen dobrega počutja in Učiteljica 3: Ker pri vsakem predmetu imajo neke sprejetosti učencev, psihološke podpore. minimalne standarde znanja. In načeloma jih morajo dosegati, če hočejo iti v naslednji razred. Dobro, naš v osnovi največji izziv je, da te otroke Zdaj oni napredujejo, pridobivajo neko dodatno naučimo našega jezika. To je povsem jasno, da znanje, ampak vseeno je to premalo. Velikokrat brez jezika ne bodo nikakor uspeli. Mi istočasno funkcioniramo tako, da pripravimo neka vpraša- zelo poudarjamo sprejetost učencev, ker če ta nja, ki se jih naj naučijo. Ampak to ni to, to niso otrok doživi, da ni sprejet, kot se je dogajalo na ne- minimalni standardi. 35 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Učitelji so večkrat izpostavili tudi problematično vključenosti, psihološki podpori in drugim dejav- nižanje standardov. Poseben izziv za učitelje pred- nikom vključevanja. Učitelji izpostavljajo tudi po- stavljajo otroci, ki se vključijo v deveti razred osnov- manjkanje medkulturnih kompetenc in veščin za ne šole in morajo biti zaradi zaključevanja šolanja delo s priseljenimi otroki, s čimer se npr. ukvarja na koncu šolskega leta ocenjeni: projekt Le z drugimi smo, ki ga podpira Ministr- stvo za izobraževanje, znanost in šport, čemur bi Gotovo veste, da je lahko prvo leto otrok neoce- bilo v bodoče potrebno nameniti več pozornosti. njen, tako da o tem ne bom govorila. Problem je Potrebno pa bi bilo uvesti tudi stabilno financi- sivo področje – NPZ in deveti razred. Ker ko otrok ranje integracijskih ukrepov in s tem vzpostaviti pride prvo leto v deveti razred, mora biti na koncu celovit in kontinuiran sistem vključevanja, z redno ocenjen. To je pogoj potem za v srednjo šolo. /…/ evalvacijo in izpopolnjevanjem. Na sistemskem nivoju bi bilo potrebno nekaj na- rediti. Zakaj? Ker je sicer velika stiska. Velika stiska Literatura otroka, družine in na koncu koncev tudi učiteljev. Evropska komisija (2017): The Protection of Children in Migra- tion. Dostopno prek: https://ec.europa.eu/home-affairs/sites/ (svetovalna delavka, OŠ) homeaffairs/files/what-we-do/policies/european-agenda-migra- tion/20170412_communication_on_the_protection_of_children_ in_migration_en.pdf Zaključek Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole (2012). Kot ugotavljajo Sedmak idr. (2020), je osrednja Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Janta, B. & E. M. Harte (2016): Education of Migrant Children: Edu- težava v pomanjkanju celostnega in sistemske- cation Policy Responses for the Inclusion of Migrant Children ga pristopa k vključevanju priseljenih otrok. Tre- in Europe. Dostopno na: www.rand.org/pubs/research_reports/ RR1655.html nutno je celoten proces sprejema in vključeva- Sedmak, M., Gornik, B, Medarić, Z., Zadel, M., Dežan, L. (2000): nja otrok prepuščen posamezni šoli, ravnateljem Educational community and school systems : Slovenia : migrant children and communities in a transforming Europe. Koper: oziroma učiteljem, njihovi občutljivosti, ozave- Znanstveno-raziskovalno središče, ZRS, 2020. 1 spletni vir (1 da- ščenosti, pripravljenosti in iznajdljivosti. Obstaja toteka PDF (30 str.)), ilustr. http://www.micreate.eu/wp-content/ uploads/2020/09/D4.1-National-Report-on-Educational-Com- veliko dobrih praks in angažiranih zaposlenih, ki munity_Final_ZRS111.pdf pripravljajo nova gradiva, organizirajo učne ure in Sedmak, M., Medarić, Z., Gornik, B, Dežan, L. (2000): Integracija priseljenih otrok v slovenski izobraževalni sistem : odsotnost ce- vključujejo priseljene otroke z veliko mere lastne lovitega sistemskega in otrokosrediščnega pristopa. V: IGNJATO- iznajdljivosti. Tudi sicer je vprašanje vključevanja VIĆ, Miroljub (ur.), KANJUO-MRČELA, Aleksandra (ur.), KUHAR, Roman (ur.). Družbene neenakosti in politika : Slovensko socio- zvedeno skoraj izključno na proces učenja jezika, loško srečanje, Ljubljana, 6.-7. november 2020. 1. natis. Ljubljana: manj pozornosti pa je namenjeno širši socialni Slovensko sociološko društvo. 2020, str. 69–73. 36 Didakta