NAPIS NAD ČLANKOM 4 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2017 MESTNO/PODEŽELSKO IZVLEČEK Prispevek obravnava prostorski in kulturni vidik mestnosti in podeželskosti. Opredelitve mestnega in podeželskega prostora so številne in neenotne. Podobno neenotnost smo prepoznali pri opredeljevanju mestnega in podeželskega življenjskega sloga. Raziskavo smo opravili z lastniki zasebnih majhnih gozdnih posesti, ki so po družbenogeografskih značilnostih, predvsem zaradi neusmerjenega zemljiškega dedovanja, zelo podobni splošni populaciji Slovenije. Rezultati nakazujejo, da so lastniki, ki živijo na podeželju, bolj privrženi tradicionalnim vrednotam in so zato boljši gospodarji gozda. Po drugi strani so lastniki, ki živijo v mestih, privrženci življenjskega sloga, ki temelji na mestnih vrednotah, zato so manj vključeni v gospodarjenje svojega gozda. Ključne besede: lastniki gozda, urbanost, ruralnost, življenjski slog. ABSTRACT What defines urban and rural? The paper examines spatial and cultural aspects of urbanity and rurality. Definitions of urban and rural settings are numerous and not uniformed. We recognized similar disagreement over the definition of urban and rural lifestyle. We conducted the research with private small-scale forest owners that have, due to absence of regulatory controls of land inheritance, similar socio-geographic characteristics as the general Slovenian population. The results indicate that owners, who live in the rural areas, assign greater importance to traditional values and are therefore more engaged in forest management. On the contrary, the owners who reside in towns assign greater importance to urban lifestyle, which is based on urban values, and are therefore less engaged in forest management. Keywords: forest owners, urbanity, rurality, lifestyle. Opredeljevanje, kaj je mestno in kaj podeželsko GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2017 | 5 MESTNO/PODEŽELSKO Avtor besedila: PETER KUMER, dr. geografije Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana E-pošta: peter.kumer@zrc-sazu.si Avtor fotografije: PETER KUMER COBISS 1.03 - kratek znanstveni prispevek R azlikovanje med mestom in podeželjem je ena najstarejših oblik kate­gorizacije človeške družbe (Williams 1973, 1). Podeželsko­mestni dualizem je vtisnjen v naši kulturi. V preteklosti je bila meja med me­ stom in podeželjem ostro zarezana v pokrajini (Kladnik 1999). V postinudstrij­ skih državah pa skladno s sodobnim brisanjem razlik med ruralno in urbano družbo izginja tudi njuna pokrajinska meja (Woods 2016). Razprava o razlikah med tem, kaj je »mestno« in kaj »podeželsko« ostaja priljubljena tema, ki jo preučujejo različne znanstvene discipline, poleg geografije še najbolj sociolo­ gija, antropologija in medicina. Zaradi bolj jasne meje med obema poloma to tematiko pogosteje obravnavajo v državah v razvoju, pri čemer je glavni namen raziskovanja ugotavljanje razlik v zdravju ljudi (na primer Gourie­Devi s sode­ lavci 2004; Eberhardt in Pamuk 2004; Wilcox s sodelavci 2000). Kaj opredeljuje mestni prostor? Mestna območja najpogosteje označujejo meje administrativnih enot. Te do­ ločijo statistični uradi na podlagi popisnih podatkov, kot so število ali gostota Slika 1: Prostorska vizualizacija poti avtobusov v Angliji razodeva mestna (bolj povezana oziroma svetlejša) in podeželska (manj povezana oziroma temnejša) območja (Rae 2009; medmrežje 3). 6 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2017 MESTNO/PODEŽELSKO 390 prebivalcev/km2, vključujejo pa še morebitne popisne okoliše, ki obdajajo to jedro in imajo vsaj 190 prebivalcev/km2. Območje se šteje za urbano, če na nastalem stičnem območju živi vsaj 2500 ljudi. Meje območij spreminjajo skladno s popi­ si prebivalcev, ki jih opravijo vsakih deset let (Urban Area Criteria for the 2010 Census 2011). Problem takšne opredelitve je dvojen: prvi je v naravi izbora kazalcev, s katerimi merijo po­ jav (mestnost, podeželskost), drugi pa v določitvi njihovih mejnih pra­ gov (Woods 2005). Opredelitev mestnega prostora lahko temelji tudi na drugačnih kriterijih. Tak primer so vzorci rednih poti, ki jih ljudje opravijo, da pridejo od doma do šole ali službe (angl. com- muting patterns, slika 1). Opredelitev temelji na predpostavki, da so cilji teh poti območja z večjo zgostitvijo dejavnosti, ki jih zato lahko opredeli­ mo kot mestna. O obsegu popisnega okoliša se dogo­ vori skupina, ki jo navadno sestav­ ljajo predstavniki lokalne uprave, lokalnih organizacij, aktivni posa­ mezniki in raziskovalci. Vključevati mora med 600 in 3000 prebivalcev. Mestna območja sestavljajo tisti stični popisni okoliši, kjer živi vsaj prebivalcev, ali pa so rezultat politič­ nih odločitev, lahko pa gre tudi za preplet obeh pristopov. Tako na pri­ mer ameriški statistični urad mesta opredeljuje na podlagi predhodno določenih popisnih okolišev (angl. census block group), števila prebivalcev in gostote poseljenosti (slika 2). Slika 2: Zemljevid mestnih območij v celinskem delu povezanih ameriških zveznih držav, ki temeljijo na popisnih podatkih iz leta 2000 in opredelitvi mestnega prostora, kot ga je pripravil Ameriški statistični urad (medmrežje 2). Teksas Montana Utah Idaho Kalifornia Nevada Oregon Arizona Iowa Kansas Kolorado Wyoming Misuri Minnesota Nebraska Ohio Nova Mehika Illinois Florida Georgia Washington Oklahoma Južna Dakota Wisconsin Maine Arkansas Misisipi Alabama New York Severna Dakota Indiana Michigan Virginija Louisiana Kentucky Tennessee Pensilvanija Severna Karolina Južna Karolina Zahodna Virginija Delaware Vermont New Hampshire Rhode Island Connecticut Massachusetts Kartografija: Peter Kumer (GIAM ZRC SAZU) 0 250 500 1000 km mestna območja podeželska območja Slika 3: Mestne luči nočnega posnetka NASE z mednarodne vesoljske postaje 16. septembra 2016 razodevajo obseg pozidanega oziroma mestnega prostora ob vzhodnem delu Sredozemskega morja. V sredini je Nilova delta s Kairom (medmrežje 4). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2017 | 7 MESTNO/PODEŽELSKO Kartografija: Peter Kumer (GIAM ZRC SAZU) mestni tip naselja podeželski tip naselja 0 105 20 30 km in gospodarskega pomena (Kokole 1971; Cigale 2002; Nared s sodelavci 2016). Meja med mestom in podeželjem je v zavesti ljudi težje merljiv abstraktni pojem. Poskus kartiranja zamišljene mestne meje je s pomočjo spoznav­ nih zemljevidov izvedla Guštinova (2014). Anketiranci so dobili nalogo, naj na nemo karto občine Izola nari­ šejo črto med mestom in podeželjem. Rezultati so bili združeni v zemljevid grafičnih odzivov, ki prikazuje ob­ močja, zamišljena bodisi kot mestna bodisi kot podeželska, ter območja, kjer je bilo določanje meje bolj pro­ blematično. realnosti. Ravbar (1997, 2003) in Ci­ gale (2005) sta se naslonila na admi­ nistrative meje naselij in jih glede na družbenogeografske, strukturne, fizi­ ognomske, morfološke in funkcijske kriterije uvrstila v enega od 6 tipov, ki se glede na stopnjo urbanizacije razvr­ ščajo od podeželskih naselij do mest (slika 4). Pri tem velja omeniti po­ misleke Pelca (2012), v kolikšni meri imajo deklarirana mestna območja v Sloveniji sploh pravi mestni značaj. Ekonomskogeografske študije ozna­ čujejo mestni prostor kot prostor, kjer je povečana gospodarska aktiv­ nost, oziroma, kjer obstaja visoka opremljenost s storitvami splošnega Odgovore na to, kaj opredeljuje urba­ no, so mnogi raziskovalci našli v vse bolj dostopnih podatkih, ki temeljijo na posnetkih in meritvah, opravljenih s pomočjo satelitov. Tak primer so študije nočnih posnetkov, ki temelji­ jo na gostoti svetlih slikovnih točk. V precejšnji meri so jih opravili na pri­ meru kitajskih mest, ki se hitro širijo (Liu s sodelavci 2012; Zhou s sode­ lavci 2015). Doslej predstavljeni načini določanja meja so dokaj arbitrarni. Druge študi­ je mestna območja določajo na pod­ lagi kombinacije različnih dejavnikov, zato delujejo bolj kompleksno in celovito, s čimer se skušajo približati Slika 4: Tipologija naselij (Ravbar 1997, 2003; Cigale 2005) opredeljuje 6 tipov, ki se razlikujejo glede na stopnjo urbanizacije. Teh 6 tipov smo združili v dva tipa: mestni tip (mesta, suburbanizirana obmestna naselja, urbanizirana obmestna naselja) v temnejši in podeželski tip (močno urbanizirana podeželska naselja, urbanizirana podeželska naselja, ostala podeželska naselja) v svetlejši barvi. 8 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2017 MESTNO/PODEŽELSKO določiti (Kladnik 1999). O meji in o opredelitvi podeželja je lažje govoriti na abstraktni ravni. Tako Halfacree (1993) trdi, da sta značilnosti pode­ želskih območij nizka gostota poseli­ tve in manjša aktivnost pri potrošnji. Woods (2016) meni, da mora opre­ delitev temeljiti na predstavah ljudi, ki živijo na podeželju. Tako naj bi si lokalno prebivalstvo podeželje pred­ stavljalo kot naravno pokrajino, z malo hrupa, kjer so ljudje bolj pove­ zani, konservativni in bolj vključeni Kaj je opredeljuje podeželski prostor? Antipod mestu je podeželje. Teoreti­ čen in dihotomičen pristop, predsta­ vljen v prejšnjem poglavju, opredelju­ je podeželje na podlagi jasne določitve meje mest (urbanega). S tem so iz urbane perspektive podeželska ob­ močja vsa tista, ki niso mestna. Toda razmejevanje med obema območjema lahko izhaja tudi iz konceptualizacije podeželja. S pomočjo tovrstnega pri­ stopa je mejo v pokrajini veliko težje v kmetijski sektor. Na drugi strani domala vsi sodobni raziskovalci pou­ darjajo, da podeželje doživlja tako velike prostorske spremembe, da se s tem spreminja tudi njegova opredeli­ tev (glej na primer Cloke s sodelavci 1994). V zvezi s tem je zanimiva še razprava Logarja in Potočnik Slaviče­ ve (2016), ki menita, da najbolj real­ no opredelitev podeželja prinašajo ne le številske, ampak tudi opisne spre­ menljivke. Ali meja med podeželjem in mestom sploh obstaja? Vse več raziskovalcev je kritičnih do del, ki skušajo opredeliti prostorsko mejo med mestnim in podeželskim. Prepričani so namreč, da v sodobni družbi ni mogoče govoriti o med­ sebojno povezani in odvisni mestni oziroma podeželski prostorski enoti. Meja med obema poloma je čedalje manj jasna, kar naj bi opisoval pojem “ruralno­urbani kontinuum” (Pahl 1965, 1966; Miner 1952; Bell 1992), ki je rezultat globalizacije, moderni­ zacije, deagrarizacije in urbanizacije (Kokole 1976; Ravbar 1997; Klemen­ čič 2002; Uršič in Hočevar 2007; Kla­ dnik, Lovrenčak in Orožen Adamič 2005; Turk Niskač, Klaus in Starec 2010; Zenner 2010). Nekateri sodob­ ni raziskovalci trdijo, da sta mest nost in podeželskost neprostorska pojma (Saunders 1993; Cloke 2006). S tem je povezan pojem deteritorializaci­ ja, kjer je v ospredju razmišljanje, da je globalizacija povzročila korenite spremembe v družbi in ni več pogo­ jena s fizičnim prostorom, razdaljami ter geografskimi mejami (Rizman 2001). K temu so pripomogli pro­ cesi, kot so protimestnost oziroma 0 1 20,5 km Vir: Guštin 2014 Kartografska priredba: Peter Kumer (GIAM ZRC SAZU) zamišljena meja med mestom in podeželjem lokacija bivališča Slika 5: Meje (modre črte) med mestom in podeželjem v občini Izola, kot so jih narisali anketiranci (Guštin 2014). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2017 | 9 MESTNO/PODEŽELSKO sestavljajo 2 do 3 gozdne parcele) ter pogosto v solastništvu (Medved, Ma­ tijašić in Pisek 2010). V raziskavi (Kumer in Štrumbelj 2017) so predstavljeni nekateri re­ zultati anketiranja, ki smo jih izve­ dli med lastniki zasebnih majhnih gozdnih posesti v Sloveniji (število lastnikov v vzorcu = 2010, število re­ spondentov = 387). Ugotovili smo, da so lastniki zasebnih majhnih gozdnih posesti gozd večinoma podedovali in so zato demografsko zelo podobni po­ pulaciji državljanov Slovenije (v celo­ tnem vzorcu je bilo na primer 42,3 % žensk, med prebivalci Slovenije jih je 51 %). Povprečna starost lastnikov, ki so izpolnili naš vprašalnik, je bila 58 let (vzorec je vseboval lastnike, starejše od 14 let). Povprečna starost prebival­ cev Slovenije, starejših od 14 let, je bila v letu, ko je bilo izvedeno anke­ tiranje (2015), 49 let. Takšna razlika v starosti je posledica prevladujočega prenosa lastnine (posesti) na nasledni­ ka šele ob smrti dotedanjega lastnika. Rezultat statistične analize anketiranja je tudi tipologija lastnikov, v kateri sta prepoznana dva tipa: »vključeni« in »odsotni« lastniki. Za tiste, ki so bolj vključeni v gospodarjenje (»vključeni« lastniki), je gozd pomemben zaradi drv in ogrevanja, tehničnega lesa, ki ga uporabijo neposredno doma, in možnosti dodatnega zaslužka. Med njimi je več kmetov. Drugi tip sestav­ ljajo »odsotni« lastniki, ki v gozdu vidijo predvsem prostor za rekreacijo. Predstavniki tega tipa so bolj izobra­ ženi, v njem je več žensk. Ti lastniki so tudi bolj oddaljeni od svojih posesti. Lastniki zasebnih majhnih gozdnih Tiran (2015) trdi, da je v Sloveniji globoko zakoreninjena kulturna di­ hotomija med mestnim in podežel­ skim. Po njegovem sta glavni politični ideologiji močno povezani s prosto­ rom: podeželje je večinsko konzer­ vativno, mestni prostor pa večinsko liberalen. Podobno dihotomijo so zaznali v ameriškem okolju (Stouffer 1955; Marcus, Pierson in Sullivan 1980; Miller in Luloff 1981; Fennelly in Federico 2008). Različni ideologiji se izražata pri volilnem obnašanju in volilnih izidih na državnih in regio­ nalnih volitvah, pa tudi na referendu­ mih (Tiran 2015). Ali to pomeni, da lahko slovenska mestna in podeželska območja razumemo tudi kot soci­ alno homogena območja? Nekateri raziskovalci svarijo pred prehitrimi zaključki. Trdijo, da sta oba življenj­ ska sloga sicer prisotna, vendar sta bolj predmet abstraktnega zamišljanja kot vidnih znakov v pokrajini (Turk Niskač, Klaus in Starec 2010; Zenner 2010). Nasprotno Drozg (2006) na podlagi preučevanja tipa stanovanjske hiše ugotavlja, da je urbani življenjski slog opazen tudi v pokrajini, vendar je na podeželju prisoten v manjši meri. Mestnost in podeželskost na primeru lastnikov zasebnih majhnih gozdnih posesti v Sloveniji V Sloveniji je 489.000 lastnikov gozda, kar pomeni da ga ima v lasti skoraj vsak četrti državljan (Medved, Matijašić in Pisek 2010). Kljub veliki gozdnatosti (58 %; Poročilo ZGS … 2015) to prispeva k drobni lastniški strukturi. Posestva so majhna (v pov­ prečju ena posest meri vsega 2,6 hek­ tara) in razdrobljena (posest navadno counterurbanizacija (angl. counter urbanisation), kot jo prevaja Reber­ nik (2004), oziroma vračanje ljudi na podeželje (Berry 1976), krepitev dnevnih migracij med krajem bivanja na podeželju in krajem dela v mestu (Fulton, Fuguitt in Gibson 1997) ter zmanjšanje odvisnosti od naravnih vi­ rov, ki jih najdemo na podeželju (Jo­ nes, Fly in Tally 2003). Mestnost in podeželskost kot različna življenjska sloga Sociologi in antropologi pa tudi ge­ ografi razlike med podeželjem in mestom ne iščejo le v prostorskih značilnostih, temveč tudi v kulturi in življenjskem slogu (Simmel 1903, Wolff 1950; Durkheim 1964; Redfie­ ld 1947; Wirth 1938; Tönnies 1940). Tako Halfacree (1993) meni, da ima gostota poselitve vpliv na obnaša­ nje ljudi in njihove odnose. Tönnies (1940) govori o podeželski skupnosti (nem. Gemeinschaft), ki jo označujejo intimnost, tradicija in običaji. Nas­ protje temu naj bi bila mestna družba (nem. Gesellschaft), prežeta z brezoseb­ nostjo, specializacijo in mehanizacijo. Haugenova in Villa (2006) sta ugoto­ vili, da so za podeželje značilne močne vezi med člani podeželske skupnosti, kar ima za posledico nižjo raven za­ sebnosti in večji občutek varnosti. Zanimivo raziskavo so v Združenih državah opravili Lowin in sodelavci (1971), ki so na podlagi meritve časa, potrebnega za določeno storitev (na primer oddaja pošiljke, točenje gori­ va, menjava valute, nakup cigaret) in meritve časa nekaterih drugih opravil (na primer hitrost hoje) ugotovili, da je tempo življenja v mestnem okolju bistveno hitrejši kot na podeželju. 10 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2017 MESTNO/PODEŽELSKOMESTNO/PODEŽELSKO ljenjski slog razlikujeta. »Vključeni« lastniki, ki so bolj podeželski, v pri­ merjavi z »odsotnimi« večje povprečne vrednosti pripisujejo tradiciji, občutku pripadnosti, poslušnosti in avtorite­ ti. Na drugi strani »odsotni« lastni­ ki višje od »vključenih« vrednotijo ohranjanje narave, zdravje, svobodo, neodvisnost, družbeno pravičnost in odprtost za različne ideje. Za ugotav­ ljanje statističnih razlik smo uporabili Mann­Whitneyjev test, ki je pokazal, da se »vključeni« in »odsotni« lastniki statistično značilno razlikujejo tako v vrednotenju družbene pravičnosti (U = 12497,500, Z = –2,305, p = 0,021, povprečna ocena za »vključene« lastni­ ke je 4,51, za »odsotne« pa 4,75) kot svobode (U = 12869,000, Z = –2,205, povprečna ocena za »vključene« lastni­ ke je 4,69, za »odsotne« pa 4,80). pomembno (preglednica 1). Preveriti smo želeli, ali se tipa »vključenih« in »odsotnih« lastnikov razlikujeta gle­ de na ocenjevanje pomembnosti vre­ dnot, ki po Georgu (1998) sestavljajo življenjski slog. Posamezno vrednoto smo uvrstili bodisi v podeželski bodi­ si mestni kontekst. Po Ziegenspecku, Härdterju in Schramlu (2004) naj bi podeželski življenjski slog gradile tra­ dicionalne vrednote, medtem ko naj bi mestnega gradile vrednote, ki so se pojavile zaradi družbenih sprememb, ki so spremljale modernizacijo, biro­ kratizacijo, urbanizacijo, demokrati­ zacijo in podobno (Zapf 1994). Po primerjavi ocen, ki so jih »vklju­ čeni« in »odsotni« lastniki dodeljevali posameznim spremenljivkam, smo ugotovili, da se oba tipa glede na živ­ posesti so zanimiva družbena skupina tudi za preučevanje urbano­ruralne dihotomije. Gozd je gradnik pode­ želja, lastniki majhnih posesti pa so doma tako na podeželju kot v mestih. Kako se torej njihov pogled na gozd razlikuje glede na to, ali živijo v me­ stu ali na podeželju? V raziskavi smo ugotovili, da je skupina »odsotnih« lastnikov bolj »mestna«, saj jih glede na Ravbarjevo (1997, 2003) in Ciga­ letovo (2005) tipizacijo naselij 63 % živi v urbanem tipu naselja. V pričujočem članku predstavljamo še neobjavljene rezultate anketnega vprašanja, povezanega z izbranimi splošnimi vrednotami. Ocene posa­ meznim spremenljivkam so lastniki podali na Likertovi lestvici od vredno­ sti 1 ­ nepomembno do vrednosti 5 ­ Preglednica 1: Vrednote (in spremenljivke, s katerimi smo jih merili) ter njihova teoretična povezanost z življenjskim slogom. VREDNOTA SPREMENLJIVKA ZNAČILNOST MESTNEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA ZNAČILNOST PODEŽELSKEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA VIR skrb za ohranjanje narave ohranjanje narave večja manjša Berenguer, Corraliza in Martin 2005; Huddart- Kennedy s sod. 2009; Van Liere in Dunlap 1980; Nordlund in Westin 2011 povezanost med ljudmi občutek pripadnosti manjša večja Putnam, 2000; Korte in Kerr 1975; House in Wolf 1978; Drozg 1999; Kovačič s sod. 2000; Scott, Gilbert in Gelan 2007; Černič Istenič 2009; Tittle 1989; Tittle in Grasmick 2001; Beggs, Haines in Hurlbert 1996; Tonnies 1940 skrb za zdravo življenje zdravje večja manjša Fogelholm s sod. 2006 individualizem svoboda, neodvisnost avtoriteta, poslušnost večji manjši Thomas, Abts in Weyden 2014; Wirth 1938; Tittle 1989; Tittle in Grasmick 2001 strpnost in enakopravnost odprtost za različne ideje, družbena pravičnost večja manjša Bell in Valentine 1995; Weston 1995; Stouffer 1955; Thomas, Abts in Weyden 2014; Wirth 1938; Tittle 1989; Tittle in Grasmick 2001; Petković 2007; Boudet s sod. 2013 predanost tradiciji tradicija manjša večja Tonnies 1940 mir, zdravo in sproščeno okolje / manj prisotni bolj prisotni Fulton, Fuguitt in Gibson 1997 GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2017 | 11 MESTNO/PODEŽELSKO V raziskavi zagovarjamo idejo Bran­ dthove in Haugnove (2011), ki me­ nita, da je socialna identiteta spre­ menljiva, da se torej oblikuje in preoblikuje v različnih okoliščinah in okoljih. Skladno s tem razmišlja­ njem se ljudje spreminjamo glede na prevladujoča pričakovanja drugih in interakcije z njimi. V politični geo­ grafiji je fenomen znan kot učinek sosedstva in temelji na domnevi, da na razmišljanje posameznika vpliva skupnost, ki ga obdaja (Agnew 1987). Po tej teoriji je prebivalec mesta, ki je zaposlen v neagrarni dejavnosti in se druži z drugimi meščani, prevzel ur­ bani življenjski slog; nasprotno velja za podeželski prostor. Na primeru lastnikov majhnih gozd­ nih posesti v Sloveniji smo ugoto­ vili, da so tradicionalne vrednote še vedno bolj značilnost podeželskega kot mestnega okolja, čeprav je raz­ lika med njima majhna. Poleg tega je študija nov kamenček v mozaiku in Ravbar (2003). V državah v razvoju je njuna prostorska ločnica bolj očitna kot v razvitih državah, kar je povezano s predindustrijskim značajem družbe v državah v razvoju oziroma njenim post­ industrijskim značajem in spremljajočih procesih v razvitih. Zato je pri oprede­ ljevanju nujno treba upoštevati zgodo­ vinski (razvojni) in prostorski kontekst posameznega območja. Tako kot Pate­ man (2010) ugotavljamo, da nam raba različnih metod urbano­ ruralne klasifi­ kacije pomaga na bolj konsistenten in pregleden način razločevati med različ­ nimi značilnostmi mest nih in podežel­ skih območij po svetu. V naši študiji, ki temelji na razmi­ šljanjih evropskih in severnoameriš­ kih teoretikov, smo ugotovili, da je v razvitih državah dihotomija še vedno prepoznavna tudi v prostoru, le da so­ dobni procesi intenzivno brišejo meje med obema poloma. To potrjuje ideja urbano­ruralnega kontinuuma (Pahl 1966; Janowitz 1956). Vključeni lastniki so bolj predani tra­ diciji, so bolj medsebojno povezani in so bolj usmerjeni h kolektivizmu. Odsotni lastniki pa izražajo večjo skrb za ohranjanje narave, bolj stremijo k zdravemu življenju, bolj izpostavljajo pomen in interese posameznika, ne oziraje se na skupnost, so bolj strpni do drugačnih in bolj podpirajo ena­ kopravnost med ljudmi. Diskusija in sklep Ugotovili smo, da se opredelitve mest nega in podeželskega razlikujejo glede na uporabljene metode, ki jih v glavnem uvrščamo v dva tipa: tis­ te, ki se osredotočajo na prostor, in tiste, ki se osredotočajo na življenjski slog. Meto dološko je opredeljevanje mestnega prostora enostavnejše kot opredeljevanje podeželskega. Mestnost in podeželskost postajata ved no manj oprijemljiva in čedalje bolj abstraktna pojma na kar so opo­ zorili tudi Kladnik (1999) in Kladnik 3,20 3,70 4,20 4,70 5,20 ohranjanje narave zdravje svoboda neodvisnost družbena pravičnost odprtost za različne ideje tradicija občutek pripadnosti poslušnost avtoriteta POVPREČNA OCENA VR ED N OT E vključeni lastniki odsotni lastniki značilnost odsotnih lastnikov značilnost vključenih lastnikov Slika 6: Povprečne ocene pomembnosti izbranih vrednot glede na tip lastništva (vključeni lastniki v večjem številu živijo na podeželju, odsotni pa v mestih). 12 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2017 MESTNO/PODEŽELSKOMESTNO/PODEŽELSKO v primerjavi z mestnim ustvarja bolj spodbudno okolje za gospodarjenje z gozdom, ki velja za tradicionalno slo­ vensko gospodarsko panogo. specka, Härdterja in Schramla (2004) ter Bittnerja in Härdterja (2003), da podeželski življenjski slog, ki te­ melji na tradicionalnih vrednotah, razumevanja dejavnikov, ki vpliva­ jo na določen način gospodarjenja lastnikov majhnih gozdnih posesti. Rezultati potrjujejo ugotovitve Zigen­ Viri in literatura 1. Agnew, J. 1987: Place and politics. The geographical mediation of state and society. Boston, Routledge. 2. Beggs, J. J., Haines, V. A., Hurlbert, J. S. 1996: Revisiting the Rural­Urban Contrast: Personal Networks in Nonmetropolitan and Metropolitan Settings. Rural Sociology 61­2, 306–325 3. Bell, D., Valentine, G. 1995: Mapping desire: Geographies of sexualities. London. 4. Bell, M. M. 1992: The Fruit of Difference: The Rural­Urban Continuum as a System of Identity. Rural Sociology 57­1, 65–82.. 5. Berenguer, J., Corraliza, J. A., Martin, R. 2005: Rural­Urban Differences in Environmental Concern, Attitudes, and Actions. European Journal of Psychological Assesment 21­2, 128–138. 6. Berry, B. J. L. 1976: Urbanization and counter­urbanization. London. 7. Bittner, A., Härdter, U. 2003: Empirische Realität und Modellierung motivationaler Bedingungen informationeller forstpolitischer Instrumente im nichtbäuerlichen Kleinprivatwald. Allgemeine Forst und Jagdzeitung. Freiburg. 8. Boudet, A. M. M., Petesch, P., Turk, C., Thumala, A. 2013: On norms and agency: Conversations about gender equality with women and men in 20 countries. Washington DC. 9. Brandth, B., Haugen, M. S. 2011: Farm diversification into tourism–implications for social identity? Journal of Rural Studies 27­1, 35–44. 10. Cigale, D. 2002: Centralna naselja v Sloveniji in njihova vplivna območja v letu 1999. Geografski vestnik 74­1, 43–56. 11. Cigale, D. 2005: Posodobitev Ravbarjeve tipizacije naselij z vidika stopnje urbaniziranosti na podlagi RPE 2002. Ocena ponudbe in povpraševanja po zemljiščih za gradnjo na nivoju regije in države. Priprava vhodnih podatkov in izvedba ankete. 1. fazno poročilo. Ljubljana. 12. Cloke, P. 2006: Conceptualizing rurality. Handbook of Rural Studies. London. 13. Cloke, P., Doel, M. A., Matless, D., Thrift, N., Phillips, M. 1994: Writing the rural: five cultural geographies. London. 14. Černič Istenič, M. 2009: Differences in Fertility Behaviour among the Farm, Rural and Urban Populations in Slovenia. Eastern European Countryside 15, 61–74. 15. Drozg, V. 1999: Nekatere značilnosti fizične strukture slovenskih mest. Dela 14, 195–207. 16. Drozg, V. 2006: Odnos med življenjskim stilom in tipom stanovanjske hiše. Dela 25, 123–132. Ljubljana. 17. Durkheim, E. 1964: The division of labor in society. New York. 18. Eberhardt, M. S., Pamuk, E. R. 2004: The importance of place of residence: examining health in rural and nonrural areas. American Journal of Public Health 94­10, 1682–1686. 19. Fennelly, K., Federico, C. 2008: Rural residence as a determinant of attitudes toward US immigration policy. International Migration 46­1, 151–190. 20. Fogelholm, M., Valve, R., Absetz, P., Heinonen, H., Uutela, A., Patja, K., Karisto, A., Konttinen, R., Makela, T., Nissinen, A., Jallinoja, P., Nummela, O., Talja, M. 2006: Rural­urban differences in health and health behaviour: a baseline description of a community health­promotion programme for the elderly. Scandinavian Journal of Public Health 34, 632–640. 21. Fulton, J. A., Fuguitt, G. V., Gibson, R. M. 1997: Recent Changes in Metropolitan‐Nonmetropolitan Migration Streams. Rural Sociology 62­3, 363–384. 22. Georg, W. 1998: Soziale Lage und Lebensstil: eine Typologie. Opladen. 23. Gourie­Devi, M., Gururaj, G., Satishchandra, P., Subbakrishna, D. K. 2004: Prevalence of neurological disorders in Bangalore, India: a community­based study with a comparison between urban and rural areas. Neuroepidemiology 23­6, 261–268. 24. Guštin, Š. 2014: Določanje meje med mestom in podeželjem s pomočjo spoznavnih zemljevidov (na primeru občine Izola). Dela 41, 129–144. 25. Halfacree, K. 1993: Locality and social representation: space, discourse and alternative definitions of the rural. Journal of Rural Studies 9­1, 23–37. 26. Haugen, M. S., Villa, M. 2006: Big brother in rural societies: Youths' discourses on gossip. Norwegian Journal of Geography 60­3, 209–216. 27. House, J. S., Wolf, S. 1978: Effects of urban residence on interpersonal trust and helping behaviour. Journal of Personality and Socialy Psychology 36­9, 1029–1043. 28. Huddart­Kennedy, E., Beckley, T. M., McFarlane, B., Nadeau, S. 2009: Rural­Urban Differences in Environmental Concern in Canada. Rural Sociology 74­3, 309–329. 29. Janowitz, M. 1956: Stouffer, Samuel, Conformity, and Civil Liberties. Book review. The Public Opinion Quarterly 20, 350–353. 30. Jones, R. E., Fly, M. J., Talley, J., Cordell, H. K. 2003: Green migration into rural America: The new frontier of environmentalism? Society and Natural Resources 16, 221–238. 31. Kladnik, D. 1999: Leksikon geografije podeželja. Ljubljana. 32. Kladnik, D., Lovrenčak, F., Orožen Adamič, M. 2005: Geografski terminološki slovar. Ljubljana. 33. Kladnik, D., Ravbar, M. 2003: The Importance of the Division of the Countryside in Stimulating Regional Development. Acta geographica Slovenica 43­1, 9–51. 34. Klemenčič, V. 2002: Procesi deagrarizacije in urbanizacije slovenskega podeželja. Dela 17, 7–21. 35. Kokole, V. 1971: Centralni kraji v SR Sloveniji: problemi njihovega omrežja in njihovih gravitacijskih območij. Geografski zbornik 12, 5–133. 36. Kokole, V. 1976: Prispevek k identifikaciji ruralno­urbanega kontinuuma. Geografski vestnik 48, 93–109. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 2/2017 | 13 MESTNO/PODEŽELSKO 37. Korte, C., Kerr, N. 1974: Response to Altruistic Opportunities in Urban and Nonurban Settings. The Journal of Social Psychology 95­2, 183–184. 38. Kovačič, M., Gosar, L., Fabijan, R., Perpar, A., Gabrovec, M, Jakoš, A. 2000: Razvojno­tipološka členitev podeželja v Republiki Sloveniji. Ljubljana. 39. Kumer, P., Štrumbelj, E. 2017: Clustering­based typology and analysis of private small­scale forest owners in Slovenia. Forest Policy and Economics 80, 116–124. 40. Liu, Z., He, C., Zhang, Q., Huang, Q., Yang, Y. 2012: Extracting the dynamics of urban expansion in China using DMSP­OLS nighttime light data from 1992 to 2008. Landscape and Urban Planning 106­1, 62–72. 41. Logar, E., Potočnik Slavič, I. 2016: (Ne) vidne spremembe podeželskih skupnosti: primeri z Gorenjske in Sauerlanda. Geografski vestnik 88­2, 31–50. 42. Lowin, A., Hottes, J. H., Sandler, B. E., Bornstein, M. 1971: The pace of life and sensitivity to time in urban and rural settings: A preliminary study 83, 247–253. 43. Marcus, G. E., Piereson, J., Sullivan, J. 1980: Rural­urban differences in tolerance: Confounding problems of conceptualization and measurement. Rural Sociology 45­4, 731–737. 44. Medmrežje 1: http://unstats.un.org/unsd/demographic/sconcerns/densurb/densurbmethods.htm (7. 11. 2016). 45. Medmrežje 2: https://www.census.gov/geo/maps­data/data/cbf/cbf_ua.html (7. 11. 2016). 46. Medmrežje 3: http://www.undertheraedar.com/2014/10/flow­mapping­with­qgis.html (7. 11. 2016). 47. Medmrežje 4: http://earthobservatory.nasa.gov/ (7. 11. 2016). 48. Medved, M., Matijašić, D., Pisek R. 2010: Private property conditions of Slovenian forests: preliminary results from 2010. Small­scale forestry in a changing worlds: Opportunities and challenges and the role of extension and technology transfer. Ljubljana. 49. Miller, M. K., Luloff, A. E. 1981: Who is rural? A typological approach to the examination of rurality. Rural Sociology 46­4, 608–625. 50. Miner, H. 1952: The folk­urban continuum. American Sociological Review, 17­5, 529–537. 51. Nared, J., Bole, D., Breg Valjavec, M., Ciglič, R., Černič Istenič, M., Goluža, M., Kozina, J., Lapuh, L., Razpotnik Visković, N., Repolusk, P., Rus, P., Tiran, J. 2016: Policentrično omrežje središč in dostopnost prebivalstva do storitev splošnega in splošnega gospodarskega pomena. Končno poročilo, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. 52. Nordlund, A., Westin, K. 2011: Forest Values and Forest Management Attitudes among Private Forest Owners in Sweden. Forests 2­1, 30–50. 53. Pahl, R. E. 1965: Urbs in Rure. London. 54. Pahl, R. E. 1966: The Rural­Urban Continuum. Sociologia Ruralis 6­3, 299–329. 55. Pateman, T. 2010: Rural and urban areas: comparing lives using rural/urban classifications. Regional trends 43­1, 11–86. 56. Pelc, S. 2012: Demographic characteristics of population of Slovenian cities in the first decade of 21st century. Revija za geografijo 7­2, 7–24. 57. Petković, J. 2007: Traditional values and modernization challanges in forming urban and rural culture. Philosophy, Sociology and Psychology 6­1, 33–39. 58. Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2014. Ljubljana, 2015. 59. Putnam, R. D. 2000: Bowling Alone: The Collapse and Revival of American Community. New York. 60. Rae, A. 2009: From spatial interaction data to spatial interaction information? Geovisualisation and spatial structures of migration from the 2001 UK census. Computers, Environment and Urban Systems 33­3, 161–178. 61. Ravbar, M. 1997: Slovenska mesta v preobrazbi. Geografski zbornik 37, 65–109. 62. Ravbar, M. 2003: Značilnosti urbanizacije. Geografski atlas Slovenije: država v prostoru in času. Ljubljana, 310–313. 63. Rebernik, D. 2004: Sodobni urbanizacijski procesi: od suburbanizacije do reurbanizacije. Geografski vestnik 76­2, 53–63. 64. Redfield, R. 1947: The Folk Society. American Journal of sociology 52­4, 293–308. 65. Rizman, R. 2001: Nacionalna država v času globalizacije. Slovenska država ob deseti obletnici. Ljubljana, 17–35. 66. Saunders, P. 1993: Social Theory and the Urban Question. London. 67. Scott, A., Gilbert, A., Gelan, A. 2007: The Urban­Rural Divide: Myth or Reality? Aberdeen. 68. Simmel, G. 1903: The metropolis and mental life. 69. Stouffer, S. A. 1955: Communism, conformity, and civil liberties: a cross­section of the nation speaks its mind. New York. 70. Thomas, T. D., Abts, K., Weyden, P. V. 2014: Response Styles and the Rural­Urban Divide. Educational and Psychological Measurement 74­1, 97–115 71. Tiran, J. 2015: Urbano proti ruralnemu: (nov) razcep v slovenskem političnem prostoru? Teorija in praksa 52­1, 271–290. 72. Tittle, C. R. 1989: Influences on urbanism: A test of predictions from three perspectives. Social Problems 36­3, 270–288. 73. Tittle, C. R., Grasmick, H. G. 2001: Urbanity: Influences of Urbanness, Structure, and Culture. Social Science Research 30­2, 313–335. 74. Tönnies, F. 1940: Fundamental concepts of sociology: Gemeinschaft and Gesellschaft. New York. 75. Turk Niskač, B., Klaus, S., Starec, S. 2010: Urbano življenje ob kmetijah ali ruralno življenje ob stolpnicah? Dilema jasne ločnice med urbanim in podeželskim. Urbani izziv 21­1, 32–41. 76. Urban area criteria for the 2010 Census. United States Census Bureau. 2011. Medmrežje: https://www.census.gov/geo/reference/ua/urban­rural­2010.html (8. 11. 2016). 77. Uršič, M., Hočevar, M. 2007: Protiurbanost kot način življenja. Ljubljana. 78. Van Liere, K. D., Dunlap, R. E. 1980: The Social Bases of Environmental Concern: A Review of Hypotheses, Explanations and Empirical Evidence. Public Opinion Quarterly 44­2, 43–59. 79. Weston, K. 1995: Get thee to a big city: Sexual imaginary and the great gay migration. Journal of Lesbian and Gay Studies 2­3, 253–277. 80. Wilcox, S., Castro, C., King, A. C., Housemann, R., Brownson, R. C. 2000: Determinants of leisure time physical activity in rural compared with urban older and ethnically diverse women in the United States. Journal of Epidemiology and Community Health 54­9, 667–672. 81. Williams, R. 1973: The Country and the City. New York. 82. Wirth, L. 1938: Urbanism as a Way of Life. American Journal of Sociology 44­1, 1–24. 83. Wolff, K. H. 1950: The Sociology of Georg Simmel. Glencoe. 84. Woods, M. 2005: Rural Geography. Aberystwyth. 85. Woods, M. 2016: Conceptualizing Rural Areas in Metropolitan Society. Rationalizing Rural Area Classifcations for the Economic Research Service. Workshop Summary. Washington D.C. 86. Zapf, W. 1994: Modernisierung, Wohlfahrtsentwicklung und Transformation. Berlin. 87. Zenner, W. P. 2010: Beyond Urban and Rural Communities in the 21st Century. Urban Life: Readings in the Anthropology of the City. Long Grave. 88. Zhou, Y., Smith, S. J., Zhao, K., Imhoff, M., Thompson, A., Bond­Lamberty, B., Asrar, G. R., Zhang, X., He, C., Eldvidge, C. D. 2015: A global map of urban extent from nightlights. Environmental Research Letters 10­5, 89. Ziegenspeck, S., Härdter, U., Schraml, U. 2004: Lifestyles of private forest owners as an indication of social change. Forest Policy and Economics 6­5, 447–558.