ura phiC&iui ▼ Co*ovlnL uto u. m in. I UislM « tDRk 15. oktobra MZ1 Ceno Din r Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4,— Din, Popust po dogovora. Inseratnj davek posebej. »Slovenski Narode velja letno T Jugoslaviji 240.— Din, za Inozemstvo 430.— Din. Upravništvo: Knaflova ulica it 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova oHoa it 5,1. nadstropje. — Telefon 2034. me se on Davidović odločno vztraja na svoji poti in noče popustiti. — Demokratski ministri odklanjajo izstop iz vladne koalicije — Silna napetost v pričakovanju jutrišnje seje Demokratske zajednice. — Beograd, 24. oktobra. Politična situacija je včeraj in danes v znamenju pričakovanja sklepov Demokratske zajednice. Spomenica, ki so jo izročili g. Davidovičii šefi opozicije, je vzbudila, v vseh političnih krosih veliko pozornost, in se splošno sodi, da mora sklepanje Demokratske zajednice o tem predlogu definitivno razčistiti situacijo Demokratski ministri so imeli včeraj v kabinetu zunanjega ministra dolgotrajno konferenco, na kateri so, kakor se izve, razpravljali predvsem o stališču, ki naj ga zavzamejo na jutrišnji seji Demokratske zajednice. Ministri so mnenja, da je predlog gg. Pribičeviča, Radiča in JovauoviČa glede osnovanja skupnega parlamentarnega kluba za Demokratsko zajednico nesprejemljiv. Z njihove strani se navaja kot glavni razlog njihovega nasprotovanja nestanovitnost g. Radiča, ki po njihovem mnenju ne nudi nikakih garancij za to, da bi bil ta blok trajno kompakten. Prizadete se čutijo tudi z onimi navedbami v spomenici opozicije, ki govore o volilnem terorju. Mnenja so, da je to vprašanje že razčiščeno v verifikacijskem odboru in v Narodoni skupščini in da ni primerno, da bi ga znova pekrenili. V takozvanih nevtralnih demokratskih krogih pa ne glede na to, da zastopajo da-vidovičevci in marinkovičevci povsem različna stališča, prevladuje prepričanje, da bo mogoče najti iz te situacije izhod, ki bo zadovoljeval obe struji. Zlasti povdarjajo, da je kompromis med gg. Davidovičem in demokratskimi ministri v interesu stranke neobhodno potreben, ker bi bil v nasprotnem slučaju razcep stranke neizbežen. To pa se mora za vsako ceno preprečiti. G. Davidović le imel tekom včerajšnjega in današnjega dne mnogo sestankov s svojimi pristaši. Tudi ti sestanki so v zvezi z jutrišnjo sejo kluba Demokratske zajednice. Iz Davidovićeve okolice se doznava, da bo vodil jutrišnjo sejo dr. Spaho ali dr. Ribar. G. Davidović kljub prigovarjanju svojih prijateljev odklanja predsedništvo na jutrišnji seji že zato, ker je podal ostavko na predsedniško mesto, in tudi zato, ker hoče sam sodelovati v razpravi. Po otvoritvi seje bo prečrtana spomenica šefov opozicije, nato pa bo imel g. Davidović velik političen govor, v katerem bo pojasnil vse razloge, ki so ga napotili na to, da je s svojimi prijatelji podvzel akcijo za osnovanje demokratskega bloka in navedel koristi, ki jih pričakuje od take parlamentarne formacije. Sele nato bo otvorjena obširna diskusija, ki bo po vsej priliki trajala tudi še v sredo. Po zaključku debate nameravajo davidovičevci zahtevati poimensko glasovanje, da se bo v slučaju, da bi bil predlog opozicije odklonjen, videlo, kdo nosi odgovornost za delo sedanje vlade. Demokratski ministri si zamišljajo potek te seje nekoliko drugače. Z njihove strani se postavlja zahteva, da poda takoj po otvoritvi seje dr. Marinković poročilo o političnem pobžaju in o rezultatih pogajanj z radikali glede izpolnitve demokratskih zahtev Po tem poročilu naj bi se izvedlo glasovanje o tem, ali naj demokratska zajednica ostane še nadalje v koaliciji z radikali ali ne. Šele, če bi klub sklenil prelom sedanje Koalicije, naj bi se vršila razprava o predlogu opozicije. G. Davidović ie tudi tekom včerajšnjega dne prejel iz vseh krajev države od poedi-nih organizacij številna pisma, v katerih mu organizacije izražajo popolno zaupanje in odobravajo njegovo stališče. Zdi se, da demokratski ministri uvide-vajo,, da bo veČina kluba odobrila stališče g. Davidovića. V očividni nameri, da še v zadnjem trenutku vplivajo na razpoloženje klubov, so se tudi z njihove strani začele širiti verzije, da bi sprejem predloga opozicije politično situacijo tako komplicira!, da bi bile nove volitve edini izhod. Nasproti tem vestem se naglasa v krogih Davidovićevih prijateljev, da ima zdaj g. Davidović v najširših plasteh naroda tako zaslombo, da b. tudi v tem slučaju ostal zmagovit na vsej črti in bi z uspehom lahko izvedel akcijo, da bi niti eden njegovih današnjih nasprotnikov ne bil več izvoljen. Ne glede na to pa je, kakor se zatrjuje v dobro informiranih krogih, tudi že sklenjen med gg. Davidovičem. Pribičevičem in Radićem sporazum glede enotnega nastopa pri volitvah in to v vsej državi. Na ta način bi dobila sedanja opozicija absolutno večino. Vukičević snubi muslimane Pod vtisom odločilne akcije za veliko demokratsko unijo ponuja g. Vukičević demokratom in muslimanom vedno nove koncesije, o katerih doslej ni hotel niti razpravljati. _ Beograd, 24. oktobra. V vrstah vladnih radikalov je izzval predlog opozicije demokratski zajednici veliko nervoznost. Gosp. Vukičević in njegovi ožji pristaši spoznavajo, da se jim situacija vedno bolj izmika in da znaci osnovanje demokratskega bloka brezpogojno konec današnjega režima. Zadnje dni so napeli vse sile, da bi obranili sedanjo vladno koalicijo in skušajo tako demokrate, kakor muslimane z dalekosežnimi koncesijami pridobiti za nadaljnje sodelovanje. To se vidi zlasti po tem, da so pristali na vse zahteve demokratskih ministrov, nanašajoč se na izpremembe uradni-štva v notranjem ministrstvu. Kakor se doznava, bo upokojenih v Srbiji 33 srezkih poglavarjev, pristašev radikalne stranke, 'a v ministrstvu samem ostane jedva 10% sedanjega uradništva, dočim bodo vsi drugi reducirani, odnosno premeščeni. Tudi muslimanom so ponudili razne koncesije. Med drugim je bila včeraj brzojavno izdana naredba o spremembi komisari-jata v Sarajevu. Mesto sedanjega radikalnega komisarja je imenovan za vladnega komisarja pristaš IMO, trgovec Edhem Bičag-džič, v sosvetu pa imajo muslimani 14, radikali 10 in davidovičevci dva Člana, dočim je bil doslej sosvet popolnoma radikalski. Znano je, da so radikali doslej vsa leta samo dosledno odbijali vse zahteve po spremembi in se protivili razpisu občinskih volitev. Ta nenavadna popustljivost 3e tolmači v opozicijonalnih krogih kot dokaz, da je položaj za vlado izredno nesiguren in da si skuša g. Vukičević s takimi koncesijami utrditi svoj položaj. Vladni krogi nič več ne prikrivajo, da računajo s tem, da bo prišlo na torkovi seji Demokratske zajednice do razcepa stranke ali pa vsaj do razdora Demokratske zajednice. Po mnenju vladnih krogov bi muslimani dobili proste roke, ako bi Demokratska zajednica sprejela predlog opoatdj* Če | bi prišlo do tega, da bi izvajali demokratski ministri konsekvence in ostali še nadalje v vladi, računajo vukičevićevci s tem, da bodo tudi muslimani ostali še nadalje v vladi. V tej zvezi se tolmači tudi včerajšnji sestanek med dr. Spaho m in ministrom An-drićeni. V demokratskih krogih ne verujejo, da bi šli muslimani svoja pota. Veliko pozor« nost je vzbudil današnji sestanek med gg. Davidovičem in dr. Spahom, ki je trajal skoraj celo uro. Podrobnosti tega sestanka sicer niso znane, vendar pa priznavajo tudi muslimani, da so bas zadnje volitve poka* zale, kako koristno je njihovo sodelovanje z demokrati in da bi zato ne bilo umestno, če bi sedaj to sodelovanje prekinili. Zna* čilno je tudi, da je prejel danes dr. Spaho iz Skopi j a od svojih pristašev brzojavko, v kateri ga pozivajo, da mora vztrajati na dosedanji politični liniji in podpirati akcijo g. Davidovića. V vrstah Davidovićevih prijateljev ne pripisujejo posebne važnosti naporom radi* kalov, ki imajo le namen, da preprečijo osnovanje enotnega demokratskega parla* mentarnega bloka. V tem vfcfijo le zadnje poskuse sedanjega režima, da se ohrani na površju. Današnja «Reć» objavlja izjavo demokratskega prvaka, ki naglasa, da je poslovanje parlamentairnega bloka edina možnost, da se osigurata v državi red in zakonitost. Prepričan je, da bo klub dte* moleratske zajednice soglasno osvojil pred«« log opozicije. Zahteva po garancijah, ki jo stavijo demokratski ministri, se mu zdH absurdna, ker je Pribičevićeva politična H* nija itak dobro znana, a tudi z Radićem se bo lahko delalo na podlagi točno dolo* cenega programa, ker je pač treba pred* postavljati, da je ta sporazum iskren in se ne da primerjati s sporazumaško politiko g. Uzunovica. Senzacijonalne vesti iz Albanije. — Ahmed beg Zogu noče biti več slepo orodje v Mus solini j evih rokah. — Radi tega ga hoče Italija vreči in postaviti za albanskega predsednika Hasan bega Prištinca. — Atene, 24. oktobra. Današnji listi obširno poročajo o položaju v Albaniji in zlasti podcrtavalo, da je opažati v zadnjem času znaten preokret v albansko - italijanskih odnošajih. Zatrjuje se celo, da je s tem v zvezi najnovejša kriza albanske vlade, ki je v petek podala ostavko- Po informacijah grškega tiska je Italija v zadnjem času vedno bolj pritiskala na albansko vlado in Ahmeda bega Zogu ter zahtevala nove koncesije hoteč s tem napraviti iz Albanije italijansko koloni'o. Zdi se, da je tudi Ahmed beg Zogu uvidel, da stremi Italija za popolnim protektoratom nad Albanijo ter je spremenil svoje dosedanje stališče. Baje je zadnje tedne ostentativno in zaporedoma odbijal italijanske zahteve. Zato je Italija, kakor se ugotavlja z albanske strani, začela premišljati o tem* kako bi odrinila Ahmeda bega Zogu in našla boli poslužnega naslednika. Izbira je baje padla na voditelja takozvane-ga kosovskega komitaša. Hasan bega Prištinca, ki biva na Dunaju. Določitev Hasan bega Prištinca za Ahmed begovega naslednika pa ima tudi še drugo ozadje. Italija bi hotela na ta način pritegniti tudi makedonske revoluci-jonarje v Južni Srbiji in s tem oiačiti pro-tijugoslovensko strujo v Albaniji. V zvezi s pripravami za odstranitev Ahmeda bega, ki bi se naj izvršila brez izbire sredstev, ie tudi izkrcavanje bolgarskih komitov v Albaniji, ki jih prevažajo italijanske ladje. Ah- m med beg Zogu je doslej molče toleriral ak-I oijo bolgarskih komitov in podporo Italije v domnevi, da je ta akcija naperjena izključno proti Jugoslaviji. V adnjem času pa je albanska tajna policija dognala, da je koncentracija bolgarskih komitov v vezi z akcijo Italije, naperjena proti Ahmed begu. Na podlagi teh ugotovitev ie Ahmed izdal naredibo, da se morata znana voditelja bolgarskih komitov Angelov m Hristov, če treba, tud$ nasilnim potom odstraniti iz Albanije. Istočasno je dobil poveljnik žandarmerije v Korči odlok, naj takoj izžene z albanskega ozemlja vse v njegovem področju zbrane bolgarske komite, poveljnik operacijske komande v Valoni pa je prejel naročilo, naj za vsako ceno prepreči na-daljno izkrcavanie bolgarskih komitov v Valoni. Značilno pa je, kako žandarmerija te odloke izvaja. Dosedanja praksa albanske vlade se maščuje nad njo samo. Svoječasno je namreč albanska vlada na zahtevo Jugoslavije izdajala povelja, naj žandarmerija aretira in izžene bolgarske komite, obenem pa je izdala tudi navodila, da teh odredb ni treba izvajati. Žandarmerija se rudi sedaj drži teh navodil in arentirance po par dneh zopet izpušča. Raditega je prišlo med vlado in Ahmedom do ostrega spora, ki je v glavnem tudi vzrok odstopa vlade, dasi-ravno je bila kriza na zunaj maskirana s sporom med vlado in parlamentom. polna obsodbi! klerikalnih nasilsteo Vsa poštena javnost v državi obsoja klerikalna nasilja nad slovenskim gospodarstvom. — Prazne klerikalne grožnje z razveljavljenem liste organiziranega obrtništva« Klerikalna volilna nasilstva v Zbornici TOI so zbudila pozornost tudi izven Slovenije. O zborničnih volitvah so pričeli objavljati razne komentarje tako beograjski kakor zagrebški listi in reči se mora, da se klerikalne volilne metode skoro povsod obsojajo. Zagrebški «Morgenblatt» ugotavlja n. pr., da postavlja volilni boj za Zbornico TOI slov. gospodarske razmere v zelo neugodno luč. Vedno bolj se množe glasovi, ki zahtevajo, naj se politika kolikor mogoče odstrani iz gospodarskega življenja, ker je brezobziren politični boj napravil že dovolj škode gospodarstvu. List pravi, da more eksploatacija važnih gospodarskih institucij, kakor je zbornica TOI, postati usodna za vse gospodarstvo. Posebno pozornost je posvetila razmeram v Zbornici TOI tudi beograjska «Politika», dočim ugotavlja «Reč», da more klerikalno partizanstvo popolnoma uničiti to doslej najjačjo in najboljšo predstavnico in zaščitnico slovenskega gospodarskega življenja. Nad dejstvom, da je klerikalna volilna komisija razveljavila kandidatno listo Zveze trgovskih gremijev ter tako oropala slovenske trgovce volilne pravice, se zgraža vsa jugoslovenska javnost. Klerikalci so se s tem svojim partizanskim činom postavUi v najslabšo luč in je popolnoma umevno, da predstavniki izvenstrankarskih gospodarskih krogov izjavljajo svojo solidarnost s slovenskimi tovariši ter obsojajo klerikalna Ha-silstva. «Slovenec» vpije, da je SDS doživela z razveljavljenjem liste Zveze trgovskih gremijev — strašen udarec. Mi smo že opozorili na smešnost takih trditev, ugotavljamo le, da pomenja to razve-ljavljenje v moralnem pogledu samo strašen udarec za klerikalno stranko samo. Kajti razveljavljenje kandidatne liste Zveze trgovskih gremijev dokazuje samo, da si klerikalci kljub izpreme-njenemu Volilnemu redu niso upali na pošten način pridobiti zbornice in da se niso upali nastopiti v odkritem boju proti Zvezi trgovskih gremijev. Klerikalno zavratnost in hinavščino obsoja danes vsa poštena javnost, kar more biti SDS samo v prid. Boj, ki ga bije sedaj samo še obrtništvo za svoje zastopstvo v Zbornico TOI, bo to potrdil, ker je naravno, da izziva vsak pritisk odpor. Klerikalci so zavedli zbornični volilni boj proti volji slovenskih gospodarskih krogov na iz-kiljuano politično polje in odgovornost za škodljive posledice tega svojega dela bodo morali pač sami nositi. Na klic po depolitizaciji Zbornice so odgovorili z zasmehom in nasilstvi v volilni komi- siji, s čemer so dokazali, da hočejo napraviti iz Zbornice svojo strankarsko podružnico. Nedeljski »Slovenec« grozi sedaj tudi z razveljavi j njem kandidatne liste organiziranega obrtništva. Mi odgovarjamo na to grožnjo: Razveljavite, ako imate pogum. Organizirano obrtništvo bo znalo kljub temu braniti svoje pravice, četudi se ga oropa kakor trgovce zastopstva v Zbornici TOI. Bo tem prej izbruhnil vihar, bi ga pripravljate s svojim nasiljem. 2e prvi dnevi zbiranja glasovnic za volitve v obrtnem odseku Zbornice TOI so pokazali, da obrtniki v ogromni večini obsojajo klerikalna nasilja kakor tudi klerikalno klikarstvo, ki ga predstavlja Ogrinova kandidatna lista. Obrtniki vedo, da gre za njihovo stanovsko zastopstvo v Zbornici proti kli-karstvu Ogrinov in Pustov, in zato glasujejo za kandidate, ki so jih postavile njihove organizacije. Klerikalna volilna nasilstva, onemogočena akcija za depolitizacijo Zbornice ter »Slovenčeve« laži so marsikomu odprle oči, da je še o pravem času spoznal klerikalne namere, napraviti iz Zbornice kot samostojne gospodarske ustanove slepo orodje klerikalne stranke in njene politike neglede na interese naših gospodarskih krogov. Klerikalni komisarijat v Zbornici, klerikalno partizanstvo ter volilna nasilja že doživljajo svojo obsodbo in nobenega dvoma ni, da se bodo še kruto maščevali nad SLS, ker se morajo od nje obrniti vsi, ki še količkaj pošteno mislijo in čutijo. Klerikalni pritisk na obrtnike Iz mnogih krajev nam poročajo, da izvajajo klerikalci nad obrtniki velik pritiski in pobirajo glasovn. z grožnjami, da jih gospodarsko uničijo, ako ne volijo Ogrinove obrtn. liste. Ponekod prihajajo klerikalni agitatorji takoj za pismonošo ter pobirajo od obrtnikov glasovnice. Nekateri samostojni in za-vedmi obrtniki niso klonili ter so klerikalnim priganjačem pokazali vrata. Obrtniki- ne klonite pred klerikalnim terorjem! Vztrajajte in oddajte glasovnice za stanovsko listo k. Josipa Rebeka! Klerikalci se poslužujejo tudi raznih zvijač in begajo obrtnike, da je Rebekova Msta neveljavna. To ni res. Dejstvo je, da bo v kratkem razveljavljena Ogrinova kandidatna lista. Napredni m stanovsko zavedrti obrtniki najbolje store, ako takoj odpošljejo svoje glasovnice z vsemi dokumenti jia Vrhovni obrtniški svet. Črnogorci za Davidovića — Cetinje, 35. oktobra. Tukaj se je vršil včeraj velik shod demokratske stranke, n-katerem je bila sprejeta bedeča resolucija: Demokrati, zbrani na vel kem shodu v Ce-tinju, izražajo šefu stranke g. DavidoviGu, videč v njem >[ePer mgoslovenslvc demokracije in garancijo za dosledno izvajanje demokrat ion i h principov, popolno za-upanje in ga naprošajo, naj v/: raja v lx>rbi za zmago parlamentarizma in demokracij«. Zagotavljajo ga, da mu bodo v tej borbi stali zvesto ob strani. 2 obžalovanjem sprejemajo ve?>t. da je njihov poslanec g. Andrija Radović prvi nastopil proti politHci šefa stranke in izjavljajo, da to njegovo stališče ni izraz razpoloženja onih volil-ce\\ kojih zaupanje mu je izvojevalo poslanički mandat. Pozivamo ga iato, d;-, vpo-števa razpoloženje svojih vofilcev, ker bi mu morali v nasprotnem slučaju cdreči na-daljno zaupanje. Nov bolgarski napad — Beograd, 24. oktobra. Notranje ministrstvo je sprejelo uradno poročilo, da je bil snoči okrog 11. ure izvršen :iapad na selo Graško, 10 km južno od Zaječara. Večja četa bolgarskih komitov je začela sredi noči obstreljevati nič hudega sluteče prebivalstvo in se skušala pred vsem tolastiti lupana. Prebivalstvu je skupno z orožnistvom in z na pomoč dospelo obmejno stražo uspelo, da so napad zavrnili in pognali komite v beg. Zasledovanje napadalcev je o«talo doslej brezuspešno in so se oeividno umaknili nazaj na bolgarsko ozemlje. Konec rudarske stavke — Berli«, 24. oktobra. Včeraj so delavski delegati sklepali o predlogu posredovalnega sodišja glede sporazuma med stav-kujočimi rudarji in rudarskimi podjetniki, ki so ponudili 11 odst. povišanje mezd. Predlo- je bil s 381 : 86 glasovom sprejet. Predlog so sprejeli tudi delodajalci, tako da je dosežen sporazum. Vodstvo stavfcu-jočih je včeraj izdalo navodila, da je smatrati stavko za končano in so se danes rudarji vrnili na delo. Dunaj sedež Društva narodov — Dunaj, 25. oktobra. V tukajšnjih diplomatskih krogih izvemo, da se jc znova pokrenila akcija za prenos sedo/a Društvi narodov iz Ženeve na Dunaj. Akcijo vodi na inicijativo od zunaj avstrijska vlada. Tozadevna pogajanja so že v teku in bodo v doglednem času zaključena. Zatrjuje se, da ima ona skupina, ki se zavzema za prenos, večino OGORČENI BEOGRAJSKI HIŠNI POSESTNIKI Beograd, 24. oktobra. Včeraj sc je vršilo protestno zborovanje beograjskih hi-.* nih posestnikov radi novega stanovanjskega zakona. Govorniki so dr. (Josarjcv osnutek ogorčeno zavračali in naglašali, da hoče z. Gosar uvesti v našo zakonodajo boljševik zem. V posebni resoluciji zahtevajo med drugim takojšnji odstop dr. (iosarja kot mmrs-tra socijame politike. GROZNA NESREČA NA MANEVRIH Buenos Aires, 24. oktobra. Pri voerai« šnjih manevrih je bilo vsled .eksplozije artiljerijske municije ubitih 7 vojakov, nad 60 pa ranjenih. Borzna poročila IJl BLA.NSkA BORZA. Devize: Berlin 13.55 d, Curih 1094 -1097, (1095.5), Dunaj 8 — 8.03 (8.015), Lo»-don 276.3 — 277.1 (276.7), ffewyork 56.635 — 56.835 (56.735), Praga 168 — 168. SO (168.40), Milan 309.125 — 311.125 (310.1'_»:>). Efekti: Celjska posojilnica 164 d, Ljubljanska Kreditna 135, 196, 135, Prašte* diona 850 d, Kreditni zavod 160 d, Vevče 133 d, Ruše 290, 300, Stavbna 56 d, Sesir 104 d. Lesni trg; Tendenca živahnejša. Zaključeno 9 vagonov in sicer 5 vagonov bukovih drv, fco vagon meja, pa 22, 3 vag. hrastovih drv« fco vagon meja. pa 1°: 1 vagon desk smreka, jelka. 24 mm, monte, fco vagon meja pa 490. Deželni pridelki: Tendenca mip na. Zaključkov ni bilo. ZAGREBŠKA BORZA. Deviie: London 276.3 — 277.1, Nev york 56.637 — 56.837, Pariz 222.26 — 224.28, Milan 309.32 — 311.32, Curih 1094 — 1097, Amsterdam 2283.5 — 2289.5, Berlin 800 803, Dunaj 1354.5 — 1367*, Praga 166 — 168.80. INOZEMSKE BORZE. Devize: London 28.2517, Newyork MS — 376. Pariš 20.3625, Milan 38.34, Berlin 50^334 .X 87 Stran. 2 •SLOVENSKI NAROD* dne 25. oktobra 1927. Stev 24 2 Zadnji dnevi volitev v Zbornico TOI Odpošiljanje glasovalnih listin« — Zadnji rok v soboto« — Klerikalni sleparji. — Solidarnost stanovsko - zavednih obrtnikov. Kdor izmed volilnih upravičencev v obrtnem odseku Zbornice TOI še ni prejel glasovalnih listin, naj povpraša na pošti in takoj sporoči Zbornici TOI kateri naj pošlje svoj sedanji naslov in zahteva, naj se mu glasovalne listine takoj dostavijo. Stanovsko zavedne obrtnike opozarjamo; naj ne puste propasti nobenega glasu, ker je vsak glas odločilne važnosti. VoHtve so namreč proporčne. Poskrbe naj, da posamezniki glasovalne listine takoj oddajo določenim zaupnikom, ki jih pošiljajo Vrhovnemu .obrtniškemu svetu oziroma Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ul. 10 (pritličje, levo). Kdor noče glasovalnih listin izročiti zaupniku ali pa poslati vrhovnemu obrtniškemu svetu v Ljubljani, naj nalepi kandidatno listo z nosilcem g. Rebekom v Ljubljani na glasovnico. S kandidatno listo opremljena glasovnica se utakne v malo kuverto z napisom: »V to kuverto se sme vložiti samo glasovnica. Če se vloži Še kaka druga li-stfna ali več glasovnic, so vse glasovnice neveijavnec. Ta kuverta z glasovnico se zalepi, nato pa skupno z izkaznico (legitimacijo) vtakne v večjo kuverto, ki je naslovljena na volilno komisijo Zbornice TOI. Večja kuverta se odda na pošti priporočeno brez znamk, poštnine prosto. Opozarjamo, da se smejo uporabljati le navadne listine in kuverte, ker je drugače glas neveljaven. Na glasovnici ne sme biti ničesar prečrtanega ali popravljenega, ne sme biti na njej nobene opazke, podpisa, številke ali kakega drugega znaka, ker je sicer neveljavna. Glasovanje se konča 30. oktobra ob 4. popoldne. Kar bo volilna komisija prejela po tem roku, ne bo več veljavno. Zadnje glasovalne listine a« morajo oddali tor tj najkasneje 29. trn. na pošto, da pridejo sigurno 30. ok robna v roke volilne komisije. V nedeljo 30. oktobra bo mogoče samo še osebno volfti pri volilni komisiji v Ljubljani. Zbrane glasovalne listine naj se sproti odpošiljajo Vrhovnemu obrtniškemu svetu ali Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani, da se opremijo s kandidatnimi listinami in pravočasno oddajo volilni komisiji. Klerikalci se pri zbiranju glasovalnih listen poslužujejo raznih sleparij. Ponekod se predstavljajo kot zaupniki obrtniških organizacij, drugod pa skušajo vplivati na obrtnike z grožnjami, da bi jim izročili glasovalne listine. Nihče naj ne da iz rok glasovalnih listin človeka, ki ga ne pozna in o katerem ne ve dobro, aH je res zaupnik obrtniških organizacij. Najbolj sigurno je, če se glasovalne listine nedotaknjene, kakor so bile prejete, pošljejo Zvezi obrtnih cadrug v Ljubljani, kjer vodi vrhovni obrtniški svet točno evidenco o tem, kdo voli kandidate stanovskih organizacij in kdo nastopa proti lastnim organizacijam. Klerikalci so oškodovali obrtnike že s tem, da so spravili v volilne imenike celo vrsto volilnih neupravičencev, ki sploh ne plačujejo nobenih zborničnih doklad. Ni treba, da bi se obrtniki pustili oslepariti še za svojo lastno volilno pravico. Zmaga stanovsko zavednih obrtnikov mora biti čim večja v znak protesta proti klerikalnemu terorju. Zadnji teden volilnega boja naj store stanovsko zavedni obrtniki vse, da predramijo mlačneiže in jih opomnijo na njohovo dolžnost stanovske solidarnosti! Pisane zgodbe iz naših krajev Devetletno deklico posilil. — Kako skrbe v Zagrebu za Javno moralo« — Strel v šoli. — Afera s soljo v Novem Sadu. V soboto popoldne je bil izvršen na Paromlinski cesti v Zagrebu ostu* den zločin. Železničar Ivan Bebek jc izvabil v svojo barako 91etno deklico in jo posilil. Deklica je prišla iz barake \sa okrvavljena in objokana. Ko so jo vprašali, zakaj joče, je povedala, kaj je železničar počel z njo. Na to vest so se takoj zbrali vsi sosedi in hoteli napasti in linčati zločinca. Tedaj je orišel mimo stražnik, ki je aretiral Be* teka in ga odvedel na stražnico. Ne* srečno devojko je pregledal zdravnik in ugotovil, da je strahovito ruinirana, tako da je morala v bolnico. Pri zašli« šanju je železničar odločno zanikal zlo* Čin, deklica pa trdi. da jo je on posilil. Redko se na zagrebškem oddelku policije za zaščito morale pripeti kaj zanimivega. Dan za dnem se vrste tam propale devojke in le včasih se pojavi izgubljenka, o kateri se da kaj napisati. V soboto je pa prišla na vrsto Jovanka Savič, rodom iz Bosne. Tipična Bosanka, visoka, močne postave, bleda in z razoranrm obrazom, ki priča o njenem poklicu. — Odkod ti, stara ptička? — Direktno iz Skoplja, efendi. «Per šub» so me odgnali. — Pa zakaj v Zagreb? Saj si iz Travnika? Ne. efendi, jaz sem iz Jajca. — Dobro, odšla boš v Jajce. — Nemoj za boga, brate! Kaj bi jaz v Jajcu, tam so sami siromaki. Že tretjič je prostitutka Savićeva prišla v Zagreb, da dobi knjižico. Bila je že bogata, a je mehkega srca in se je zaljubila zdaj v kavarnarja, zdaj v natakarja in zapravila ves denar. Na vprašanje, zakaj se pusti izkoriščati od drugih, je odgovorila: — Budalo sem v ljubezni, na eto! — Koliko si stara? —- Ko so «kuferaši» prišli v Bosno, je bilo očetu nekaj let. — Koliko si stara, te vprašam! — Gospodine, ti si modra glava, vzemi «plajvaz» pa izračunaj. Kako more moja ženska glava vedeti, koliko sem stara? — Stara si že 36 let pa se še nisi spametovala. — Bo že res, če ti tako praviš. — Pa še vedno noriš za moškimi, ki ti poberejo pare in te pahnejo zopet na ulico. — A kaj hočeš, taka sem. — Kakšna si? — Na uho bi ti povedala. Jovanka je zašepetala sodniku nekaj na uho. — Saj si že stara in bi morala biti tega že sita. — Nisem, pa če me ubiješ. — Dobro, pošljemo te nazaj v Jajce. — Nemoj za boga, gospodine. Sirota sem in nimam pare. Jovanka se je bridko razjokala. — Usmili se, efendije ... — Dobro, ali če se zopet zaljubiš, te pošljemo v Jajce- Si razumela? — Jesam, srečo moja ... * V petek zvečer je vajenec Jambrešić težko ranil svojega druga v vajeniški šoli v Zagrebu Stjepana Hercega. Herceg je vajenec pri svojem očeti pečarju pri tvrdki «Pilot». V petek je ves dan pomagal zidati peč na novi kliniki na Salati. Po delu je pa vesel odšel k pouku v vajeniško šolo v Samostanski ulici. Okoli 7. ure je pouk končal in učitelj Štampar je odredil, naj učenci pospravijo sobo. Tedaj je med učenci počil nenadoma strel in nastala je pravcata panika. Vsi so rinili proti izhodu, med njimi je bilo tudi nekaj lahko ranjenih. Učitelj je učence končno pomiril in med tem je stopil k njemu ves bled učenec Herceg in pokazal na svoje prsi. Zgrudil se je pred učiteljem nezavesten na tla. Položili so ga na mizo in nihče ni vedel, zakaj prav za prav gre, ker kri še ni prodrla skozi obleko. Z vodo in alkoholom so ga spravili k zavesti in opazili, da krvavi na prsih. Rešilna postaja je težko ranjenega vajenca odpeljala v bolnico. Zdravniki so dognali, da mu je krogla prebila levo stran pljuč in obtičala pri srcu. Težko ranjeni deček ves dan ni mogel govoriti od velikih bolečin. Le to je mogel povedati, da se je součenec Jambrešić ves čas "med poukom igral z revolverjem, ki se mu je Jean de la Hyre: 43 500 Po končanem pripovedovanju se je Jeanna nasmehnila in vprašala: — Ali me še vedno ljubite? Keliosu so se zasvetile oči. — Bolj kakor kdaj poprej. — Dobro. Kelios,— je nadaljevala Jeanna in povesila oči. — Vedno sem mislila, da bi bila z vami srečna. Ze opetovano ste me snubili. Zdaj sem pripravljena poročiti se z vami. Hočem pa, da bo tale devojka (pokazala je na Le-ticijo) in moja sestra enako srečna kakor jaz. To je menda edino dobro delo, katero hočem storiti. In to je obenem moj pogoj, Kelios, osvobodite d'Albani-aca in Fortclusa, pa bom vaša. Kelios je dolgo gledal Leticijo, ki je komaj zadrževala solze. Potem se je ozrl na Jeano. — Predno izpolnim to nalogo in sprejmem najdražje na svetu, moram tudi sam staviti pogoj, Jearana. — Kakšen pogoj? — je vprašala Jeanna ogorčeno, — Deliti boste morali z menoj ne le ljubezen, marveč tudi vse nevarnost!, ki mi prete. 1 — Nevarnosti? — je ponovila Jeanna videč, da je Leticija zadrhtela in da se je Lidija nervozno nagnila naprej. — Da. Saj veste, kakšnemu cilju sem se posvetil. Veste tudi. kakšna je moja življenska naloga. Nastal je zadnji in odločilni trenutek. Sami ste pospešili odločitev. Zadnje mesece se je organizacija maščevancev do skrajnosti izpopolnila. Po vsem svetu čakajo moji bratje zadnje besede, da sežejo po orožju in navale na svoje tlačitelje. Odlašal se m z odločitvijo. Zdaj, ko ste mi povedali o bivših ljudeh, in o neob-hođnosti, da rešimo d, Albaniaca in Fortelusa iz ječe, sem pripravljen zažgati mino. Drugače namreč ni mogoče osvoboditi naših tovarišev in če ste sklenili deliti z menoj usodo, nočem več čakati. Saj veste, kako vas ljubim. Veste tudi, da sem bil pripravljen na va* šo željo opustiti veliko delo, kateremu sem posvetil vse življenje. Beseda iz vaših ust in bi bil vaš suženj. Pa niste hoteli tega in zdaj vas še bolj ljubim. Zdaj, ko pojdem na Čelu milijonov zatiranih v odločinlni boj, mi preti nevarnost, a morda tudi smrt. Ali me ne zapustite, ali mi boste stali ob strani v končno sprožil. Neprevidnega učenca so zaprli in odredili peiskavo. * Več trgovcev v Novem Sadu se je pritožilo pri Trgovski zbornici radi predrago prodane zmleti sotL V BaOci Palanki in v Moli so trgovci prodajali zmleto sol po zelo visoki ceni. Prodajanje soli je bilo dobro organizirano. Znano je, da se sme debela sol prodajati po določenih cenah in mora prodajalec zaslužiti pri prodaji le nizke procente. Za zmleto sol so pa trgovci sami določali ceno. Odjemalci so morali sol drago plačati, ker jim trgovci debele soli niso hoteli prodajati. Trgovci so jemali od države velike količine debele soli, potem so jo zmleli in dražje prodajali. Nerazumljivo je, zakaj dela uprava državnih monopolov razliko med zmleto in nezmleto soljo in zakaj je dovolila, da morejo trgovci za zmleto sol sami določati cene, ko je vendar jasno, da se more to zlorabljati. K razmeram v Udruženju oblikujočih umetnikov Udruženje oblikiriočih umetnikov — sekcija Ljubljana javlja: v sobotni številki »Slovenskem Narodu« je bila priobčena notica o razidu sarajevske sekcije SUJLU. Vest o prenehanju te sekcije, ako odgovarja resnici — za poznavalca razmer ni prišla nepričakovano in je za celotno Udruženje likovnih umetnikov docela brezpomembna, ker ie bila ta sekciia na jugoslovanskem umetniškem kongresu v Zagrebu leta 1922 osnovana tako rekoč le iz uljudnosti napram prisotnim umetnikom iz Sarajeva in to proti prvotnemu namenu osnova-teljev udruženja* katero se ie imelo po začrtanem programu oslanjati na kulturne centre Beograd. Zagreb In Ljubljano. Opazka o ljubljanski sekciji Udruženja je v zvezi s to vestjo prozrno teuđdencijozna in Ie preveč izdaja namen pisca odnosno piscev, ki sami sebe imenujejo »pomembne slovenske umetnike«. Imenom odbora Udruženja oblikujočih umetnikov — sekcija Ljubljana ugotavljam, da Udruženje likovnih umetnikov nikakor ne propada nasprotno, da v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani združuje ogromno večino vseh umetnikov in da deluje prilikam primerno tako v Ljubljani kakor v ostalih kulturnih centrih. Dejstvo, da ie iz ljubljanske sekcije radi nerazumevanja velikega cilja Udruženja povsem po nepotrebnem izstopilo meseca marca leta 1926 nekai članov, ki so iz subjektivne častihlepnosti osnovali »Slovensko umetniško društvo« — nikakor ne ogroža obstoja in delovanja strokovnega Udruženja jugoslovanskih likovnih umetnikov — temveč je vodilo samo do koncentracije smotrenega dela v ljubljanski sekciji. Glede opazke o posebni strokovni organizaciji, ki jo imajo arhitekti, omenjam le to, da mi ie, čeravno sem arhitekt, povsem neznana. Ugotavljam pa lahko, da je večina slovenskih arhitektov, ki strokovno deluie-jo, včlanjenih v SUJLU. — Tajnik Ing. arh. Dragutin Fatur. Prosveta Koncert pevskega društva „Kolo" iz Zagreba Kolaše je Ljubljana v soboto sprejela prav prisrčno: s pozdravi glas. Matice in drugih pev. društev ter godbo na kolodvoru, z izredno mnogobroj. posetom pri njihovem koncertu v Unionu. z banketom, govori in prijateljsko družbo po koncertu. Ljubljanski Zvon, ki je bil lani v Zagrebu, se s takim, ali le podobnim sprejemom ni mogel pohvaliti. Prav je, da smo vrnili milejše za drago. Koncert Kola pod vodstvom zborovodje Srečka Kumra je izvajal oratorij Božidara Širole, »Život i spomen slavnih učitelja svete braće Cirila i Meto-dija, apostola slavenskih« za a capella moške, ženske in mešane zbore ter štiri soliste v šestih vlogah: crnorizac Hrabar (tenor) aT. Benković, sveti Ciril in Rasti-slav knez Mordoljama (bas) Josip Križaj, sveti Metodije in Logotet Velikodostojnik (bas) Julij Betetto in Janis Ikonoboac (tenor) V j. Klasi č. Kolo je to delo z nekaterimi okrajšavami izvajalo letos na glasbenih svečanostih v Frankfurtu in sem o delu in njegovi izvedbi nedavno v »Jutru« obširno poročal. — Zdi se mi. da je bilo kolo v Frankfurtu v boljši formi, kot včeraj. Okoli 100 pevcev broječi zbor ima predvsem kompaktno enako barvane in močno probojne base. s katerimi se lahko postavi, tenorji so ma- loštevilni in rezki, ker so preveč odprti, ženski zbor ie v altih dokaj enakomeren, soprani pa so šibki in glasovno malo Šolani. Na vsak način moški visoko nadkri-liuje ženski zbor. Nikakor ni zboru Šteti v zlo, ako le semtertam padal proti kancu posameznih delov, ali pa se dvigal, saj bi se to dogodilo vsakemu zboru, ki bi hotel izvatjati tako obsetžno in naporni o d-eio., Oudež je, da po skoro triurnem petju niso bile izčrpane vse sile zbora. Kolo je doprineslo močan dokaz svoje pevske po terce in jaz ne verjamem, da bi se tega in takega dela lotil še kateri drusi zbor naj-sibo doma ali kje drugje. Komponist B. Sirola mora bili pevo-vodji Srečku Kumru zato Še prav posebno hvaležen da mu je oživotvoril oratorij, ker bi se ga najbrž ne lotil noben drug zbor, boječ se njegove obsežnosti in silnega študijskega napora. Kolo je izvajalo z izjemo nekaterih krajših črt ves oratorij ter doseglo pri naši publiki lep in močan uspeh. Pev ov od j a in komponist sta bila deležna še prav posebnih ovacij. Koncert je posetilo prav mnogobrojno in pestro občinstvo; občinstvo, ki ga sicer pri naših drugih koncertih ne vidimo. Zlasti smo videli dokaj ljudi iz okolice in dežele ter skoro vso ljubljansko duhovščino. Prosvetno zvejzo, Glasb. Matico, pevce pevskih zvez itd. Zakaj omenjam to? Ker bi lahko s primernim poudarkom, z živo agitacijo napolnili tudi vsak naš koncert. Tako pa le premnogokrat javkamo in tožimo čez naše prazne dvorane. Pobrigajmo se za poset od človeka do človeka, pa bo debro. Kolu bi svetoval v bodoče prirediti koncert oratorija v kaki veliki in obsežni cerkvi. Pokrilo bi svoje velike stroške še lažje, predvsem pa bi svojemu duhovnemu značaju primerno delo prišlo v popolni intimnosti cerkve do še večje veljave. Solistom, zboru pevovodji in komponistu k lepemu in častnemu uspehu iskreno čestitam. —č. Smrt književnika Bore ^tankoviea. V soboto opoldne je umrl znani srbski književnik Bora Stankovi 6. Njegova smrt pomeni za srbsko književnost težko izgubo. Dočim se pri večini srbskih literatov pozna vpliv tujine, je Bora Stanković ostal pesnik svoje grude, svojih domačih ljudi. Bil je najoriginalnejši talent med srbskimi in tudi hrvatskimi in našimi književniki. Znamenit je postal s svojim romanom >Necisti krit katerega je populariziral pokojni Ogrizo-vić, ki se je seznanil s Stankcvićem me-i okupacijo. V najširših srbskih krogih ga poznajo po drami sKostanac, ki je najbolj igrana drama na srbskih odrih. Lani je Stanković imel zanimiv proces z neko ciganko, ki mu je služila za vzor kot >Košta na <: in potem zahtevala od avtorja svo.i delež na tantjemah. Pokojni Stanković je bil tudi sotrudnik >Savremenikar. Rojen je bil leta 1876. v Vranji. ? Tabor 5. XI. ? Sport Prvenstvene tekme LNP Ilirija — Hermes 8 : 1 (4 : 01 — Prh morje — Slavija 3 : 0. Včeraj se je odigralo tretje kolo, ki je končalo s pričakovanimi zmagami favoritov nhije in Primorja. Tako je Ilirija odpra* vila Hermesa s precej visokim rezultatom 8:1, dočim si je Primorje brez truda pri* borilo obe točki. Slavija namreč ni nastp* pila in izgubi par forfait s 3 : 0. Mnenja smo, da to postopanje Slavij« ni preveč častno in kaže, da klub nima preveč raz* umevanja za disciplino in sport vobče. Tekma Hermes — Ilirija, ki se je vršila v dežju, je potekla v znamenju absolutne premoči Ilirije. Na spolzkem terenu je pri* šla taktična in tehnična nadmoč Ilirije še bolj do veljave in dasi je nastopila v kom* binirani postavi, je nasprotnika kar pogazila. Hermes, ki je imel slab dan, ie postal žrtev tempa in mokrega terena. Tekmo je sodil g. Schneller. Stanje prvenstva prvega razreda je se» daj nastopno. Ilirija 3 3 0 0 18: 2 6 Primorje 3 2 1 0 7: 4 4 Slovan 3 2 1 0 12: 7 4 Jadran 3 2 1 0 6: 8 4 Hermes 3 1 2 0 5: 15 2 Slavija 4 0 4 0 4: 19 0 Številke znači jo: število odigranih, dob« ljene, izgubljene, neodločene tekme, raz* mer je golov in število točk. TEKME REZERV. Slavija — Primorje 2 : 2, Ilirija — Her* mes 8 : 2. Ilirija vodi tudi v prvenstvu re* zerv. Drugi razred. Tekma, Reka - Panonija je bila radi slabega vremena odpovedana. Stanje prvenstva drugega razreda je nastopno: Svoboda 4. Reka 3, Panonija '2, Natakar 0. tTABOR 5. NOVEMBRA fft GODBA—KABARET— JECA J 0 KONCERT —PlES- ZABAVA • Damski lahkoatletski miting 1 v Zagrebu Ilirija (Ljubljanu) si pribori pokal ASK. Akademski športni klub v Zagrebu ie priredil včefai damski Lahkoutletski mitin_. za katerega je vladalo veliko zanimanje. Startalo je devet atletinj Aska štir e ljubljanske Ilirije. Rezultati niso dali pričakovanega u>r>eha. Vzrok temu je nekul -ko pozna >c/ona in pa splošne kaotične ra/« mere, ki so zavladale po zaslugi savrza v naši atletiki, zlasti damski, kateri nprci nz posveča niti trohice pažnje. Edina klub.t. ki danes v državi .še resno gojita dani>Ki sport, sta Ilririja in Ask. Zagreb. Rezultati tekmovanja so bili: 1. Tek 60 m: 1. Bcrnik (11.) B in osem desetin; 2. Prestini (AK); 3. TomlienovK (AK). 2. Met krogle: 1. Bemik (II.) 10 m. 17 cm; 2. Tc^jenovič (AK); 3. Pavić (AK). 3. Skok v vts.: 1. Tratnik (11.) 138 en»; 2. Ra-dovic (AK) 130 cm! 3. Mark-crvić (AK) 125 cm. 4. Met diska: 1. Tratnik (II.) 2t> M cm; 2. Tomljenović (AK) 25.02 cm: 3. Jermol (IIJ 19.37 cm. 5. Skok v dal]: 1. Prestini (AK) 444 on; 2. Marković (AK) 440 cm; 3. Tratnik (II.) 422 cm. 4. Radović (AK) 41S cm. 6. Met kopja: J. Bernik (II.) 23.84 cm; 2. Tratnik (II.) 23.27 cm; 3. Tomljenović (AK) 21.81. 7. 4 X 60 m štafeta: 1. ASK I. 34 sc 2. Ilirja: 3. ASK II. Število dosežnih točk: Ilirja M\ ASK M, Ker je imela IHrija večje število prvih mest, si je priborila okusen pokal, ki ga ie poklonil ASK. Bernikova. ki je hfla najuspešnejša tekmovalka (15 točk), je prejela lepo plaketo na marmorni plošči. Druge tekme. Zagreb: Prvenstvo: < iradjan^ki - Dfrbv 6 : 0! Dobra igra Gradjan.-kojza. - Croa« tia - Viktorija4 : 0. — Oonrordia - fcHerni-car 4 : 1. Stanje prvenstva je nastopno: Oro-atia 3 tekme o točk. Hašk '2, 4. Viktoria 3, 4, Gradjanski *2 , 2, Concordia 3 , 2, Železničar 3 , 1, Derby 2, 0. Beograd: Prvenstvo: Jugoslavija - Jediu-stvo 2 : 1, Slavija - B. T. S. K 1 : 1. Sarajevo: Hajduk - Sparta h : 0. Dunaj: Prvenstvo: Rapid-Simmering '\ 1. \ ienna - VVarker 4 : 2. Au-dria - Sport-klub 5 : 0, Herta - Hakoah 4:0. Slovan -\V. A. C. 1 : O.'B. A. C. - F. A. C 1 : 1 Budimpešta: \emz,eli - lluiigaria 3 : J', F, T. C. - Vam 2 : 1. Ujpetf - Atila 3 : ". Sabaria - Bastia 2 : 1. Pjpest - 38 F. C. 2 : 0. Altona: Nemčija : Norveška 6 : 2 (0 : 2), Češkoslovaška — Italija 2 : 2 (1 i D- — Praga, 2. oktobra. Meddrža\na tekma Češkoslovaška — Italija je /v>pet končala neodločeno v razmerju 2 : 2. Tekma ni bila na višku, obe moštvi sta igrali precej ostro, tako da je bilo več igračev ranjenih. V 10. minuti si je desno krilo Cehoslovat Podražil, zlomil nogo in Cehi so nato igrali samo z 10 igralci. Tekmi je kljub dežju pri* sostvovalo 20.000 gledalcev. — Službeno iz LUP. Seja upravnega odbora se vrši danes ob IS. 13 v damskem sa« Ionu kavarne «-Emona». Radi važnosti pro* sim polnoštevilne udeležbe. K seji >e p-* bivajo igralke: Kaiser. Jenko. Podboj S., Zanner. Erbežnik, Vidic. — Predsednik. — Dunajski igrar ubit v Ameriki? \z Newyorka prihaja vest, da je bil v Chita^u povodom nekega roparskega napada ubit profesijonalni nogometaš (ioodjnann. V dunajskih športnih krogih prevladuje bojaren. da gre za bivšega člana dunajsk * Ilako.ih. Bela Gutmanna, ki je Man new\.irskega kluba Giants. železnica KOLEDAR. Danes: Pondeljek, 24. oktobra 19?7: katoličani: Rafael: pravoslavni; 11. oktobra, Filip. Jutri: Torek, 25. oktobra 1927: katoličani: Margita: pravoslavni: 12. okrona. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: »Hlapec Jernej-. B Kino Matica: »Ljubica«. Kino Dvor: »Tajinstvana vila*. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg: Kurah. Go-sposvetska cesta. Jutri: Ramor, Miklošičeva cesta; Trn-koczy. Mestni trg * Sobice zaide danes ob 17.02. vzide iutri ob 6.28 im zaide ob 17.00. veliki borbi, ki jo hočem pričeti? Jeaimin obraz je dbbil svečan izraz. Dobro se zaveda, kaj pomenijo njegove besede. Vsa srečna in ponosna je odgovorila: — Pripravljena sem na vse, Kelios. Ne čudite se tako naglemu odgovoru. Že davno vem, da ste vi edini moški na svetu, ki ga ljubim. Mnogo sem raz* mišljala o vas, odkar sva se prvič sre* čala. In od tistega časa sem mislila sa* mo na vas. Vrnite moji sestri in najini novi prijateljici mladeniča, ki ju lju* bita, pa bom vaša v življenju in v smr* ti. Ne, zapustim vas ne v sreči, ne v nesreči, ne v smrtni nevarnosti. — Dobro, — je spregovoril ves srečen. — Lotimo se takoj dela. Leticija in Lidija morata poleteti na vašem aeroplanu vPariz. Spustita se na teraso Trgovske družbe in pokličita inženjer* ja Holderja. Izročita mu to*le. Potegnil je iz žepa dozi podobno listnico in jo odprl. Začudena Leticija je zagledala čuden mehanizem, o ka« terem ni imela niti pojma. Kelios je držal listnico nekaj časa na ustih in go= voril nekaj v neznanem jeziku. T^Jato je umolknil, potegnil iz mehanizma tenko mreno, jo z vil in izročil Leticiji. —Tu so moja povelja. Holder jih izpolni. Ravnati se morate strogo po njehovih navodilih in prepričan sem, da bo najpozneje jutri ena v d* Alba* niacovem, druga pa v Fortclusovem objemu, pa naj se postavi general Eno« ne z vso evropsko policijo na glavo. Nasmehnil se je. — Z osvobojenima sc napotite tja, kamor vas pošlje Holder. — A vi? — je vprašala Leticija v skrbeh. — A vi z Jeanno? —Z Jeanno poletiva v beneški za* liv. — V beneški zaliv? — Da. Vašemu Neznancu hočem predlagati, da se združi z nami v borbi proti obstoječemu družabnemu redu. ČETRTO POGLAVJE. I. Kelios in Neznanec. Vse štiri dni. ki so prinesli d' Alba« niacu, Leticiji. Fortclusu in Faultonu toliko tragičnih doživetij, je šlo življe* nje v trdnjavi sv. Jurija svojo pot. Po odhodu štirih tovarišev v novi svet so se bivši ljudje na čelu z Ne« znancem pridno oboroževali. Vse oro* žje so pregledali in spravili v red. Raz* predelili za zaloge jestvin in obleke. Pod vodo zaprti ljudje bi težko pre* našali to dolgočasno življenje, da jih ni tolažilo upanje na skorajšnji po* vratek tovarišev in na« pot iz podzem* ne ječe v novi svet. Padovanska redarja nista mogla do* volj nasititi radovednosti prebivalcev podzemne trdnjave. Poleg tega je Ne* znanec iz previdnosti prepovedal go« voriti z njima celo straži in onim, ki so jima nosili v celice hrano. Vsak večer je sprejemal Neznanec raporte častnikov in podčastnikov o de« lu. Peti dan se je polastil bivših ljudi nemir. O tervariših. ki jih je poslal Neznanec v svet, ni bilo duha ne slu« ha. Izdano je bilo povelje pripraviti drugo noč vse za sprejem letal. Čudno, toda nikomur ni prišlo na misel, da se je utegnila tovarišem pri* petiti nesreča, da so morebiti poginili. Neznanec jih je poslal takorekoč v ne* izogibno smrt. Toda v srcih vseh je klila nada. da se vrnejo. Ob petih popoldne so se zbrali čast« niki na čelu z Neznancem v celici, ki je bila zvezana z avtomatično teraso za sprejem letal. V celici je bil priprav* ljen periskop, skozi katerega se je vi* dela v velikem zrcalu gladina zaliva. Ob devetih so stali vsi okrog zrcala in zrli nekremično v nočno nebo, pol* no migljajočih zvezd. V zrcalu se je videl ves zaliv, v katerem so odsevale luči spečih Benetk. Stev. 242 «SEOYENSKl NAROD* dne 25. oktobra 1927. Stran 3 Dnevne vesti. Vi Ljubljani, dne 24, oktobra 1927. — Knez Pavle v Beogradu. V soboto sta prispela y Beograd knez Pavle in njegova soproga Olg*. Knez Pavle ostane čez zim v Beogradu. — Odlikovanje. Z redom Belega Orla V. razreda je odlikovan univ. profesor in upravnik higijenskega zavoda v Varšavi Ludvik HiTsehteid. z redom Sv. Save 3. razreda pa profesor medicinske fakultete v Parizu dr. Leon Berner. — Iz državne službe, imenovani sta: za uradnici podružnice Državne hipotekar-ne banke v Ljubljani uradnica državne solarne v Kreki Franja Sirište in uradnica direkcije državnih železnic v Ljubljani Frania Kramar; za komisarja pri uradu za pospeševanje obrti v Mariboru je imenovan dosedanji adjunk Iznacij Založnik, za pisarja v upravi za zaščito industrijske svojine pripravnik Franc Oblak in za strokovno učiteljico gospodinjske šole v Trbovljah začasna strokovna učiteljica Vera Humek. — Iz sodne službe. Za pravnega praktikanta v območju viš. dež. sodišča v Ljubljani je imenovan dr. Leon Berlic. Vpoko-jen je pisarniški ofievjant pri okrožnem sodišču v Mariboru Josip Kolar. — Razpisana služba. Na rudarski šoli v Celju se razpisuje ravnateljsko mesto. Prošnje je treba vložiti do 5. novembra pri rudarskem glavarstvu za Slovenijo v Ljubljani. — Žalostna slika naših gospodarskih razmer. Najboljši dokaz, da je položaj naših kmetovalcev obupen in da so spravili državni krmarji naše kmetijstvo na rob propada, so vedno pogostejše javne dražbe zemljišč in drugjh nepremičnin. Zadnji ^Uradni list« objavlja kar 27 javnih dražb nepremičnin. — Iz poštne službe. Vpokojen je uradnik pošte Zagreb 2. Rudolf Jereb. — Iz Planine Dri Rakeku nam poročajo: Da imamo na tukajšnji pošti vedne iz-premembe v vodstvu, nikakor ni v prid ne poštnemu poslovanju ne občinstvu. Naj pošlje poštna uprava semkaj kogarkoli, noben ne zdrži, ampak skrbi, da pride čim preje od tu. Vse to oa samo in edino zaradi sila nezdravega poštnega lokala. Stene so kar mokre. Pozimi se sveti na njih srež kakor v podzemskih brlogih. V takih luknjah si človek mora nakopati smrtno bolezen. Upravnica T. 2. je plačala tukajšnje službovanje s smrtjo v cvetju svojih let. Dolžnost poštne uprave je. da poišče za poštni lokal zdrav, suh lokal, kar ji ne bo delalo nobenih težkoč. — Sadna razstava je prav dobro uspela. Zadovoljni so bili ž njo razstavljalci in občinstvo. Gotovo bo služila v povzdigo sadjarstva po vsem Notranjskem. — Razpisana je služba pogodbenega poštarja pri pošti Zdole. Prošnje s prilogami naj se vlagajo na poštno ravnateljstvo v Ljubljani do 5. novembra 1927. — Uničevanje stenic in drugega mrčesa. Stenice, molje, ščurke in drugi mrčes pokonča z zalego vred Cyklon B, ki deluje popolnoma zanesljivo, ne da bi kvaril predmetov. Sredstvo se ne pošilja na dom; cy-klonizvcija se vrši po bakteriološki stanici v Celju. Bakteriološka stanica v Celju. — Kongres trafikantov v Beogradu. Dne 6. novembra 1927 se bo vršil v Beogradu, kongres vseh trafikantov naše države. Slovenske trafikante bo zastopal nsžtn druzih delegatov tudi preds. Udr. tob. traf. za Slovenijo g. Belino. Na kongresu se bo razpravljalo o vseh perečih vprašanjih ti- čočih se trafikantov, posebno o znižanju prodajnih odstotkov. Minimalna našu zahteva bo, da se zaslužek monop. predmetov določi na S% kakor je bilo to prej, m coli-likor znaša najmanj v drugih državah. Isto-tako bo predočil kongres vsem ustavnim faktorjem zahtevo, da se to važno vprašanje reši potom parlamenta. Obenem bodo trafikanti zahtevali, da se morajo vsa go-sedanja dovoljenja za prodajo tobaka revidirati sporazumno s Savezom prodajalcev tobaka v Beogradu. In končno bodo trafikanti zahtevali da mora biti vsak član društva, če hoče imeti dovoljenje za prodajo tobaka, to pa posebno radi slovenskih traf. ki nimajo razumevanja za skupnost. — Za četrto porotno zasedanje v letošnjem letu letu so imenovani: pri dež. sodišču v Ljubljani za predsednika predsednik drž. sodišča Fran Rekar, za njegove nam estnike podpredsednik dež. sodišča Peter Keršič, višji deželnosodni svetniki Anton Mladič, dr. Adolf Karser, Jakob Antloga In Mihael Vehovar ter dež. sodni svetniki dr. Josip Janša, dr. Alojzij Gradnik in dr. Milko Gaber; pri okrožnem kodišču v Novem mestu za predsednika predsednik okrožnega sodišča dr. Jurij Polenšek, za njegove namestnike deželnosodni svetniki Anton Kuder, dr. Josip Fischinger in Jakob Luznar: pri okrožnem sodišču v Mariboru za predsednika predsednik okrožnega sodišča dr. Fran Ziher, za njegove namestnike podpredsednik okrožnega soddšča dr. Fran Pichler, višji deželnosodni svetniki Josip Sterger. dr. Franc Peitler. Fran Posega in Janko Guzelj ter deželnosodna svetnika Oskar Dev in dr. Fr. Vidovič; pri okrožn. sod. v Celju za predsednika dvor. svetnfk in predsednik okrožnega sodišča dr Josip Kotnik, za njegove namestnike višja deželnosodna svetnika Friderik Bra-čič in dr. Josip Premschak ter dež.sodni svetnik Valentin Levrčnik. _ Razpisana sodna služba. Odda se sodniško mesto pri okr#;nem sodišču v Višnji gori. Prošnje je treba vložiti do 25. novembra pri predsedništvu okrožnega sodišča v Novem mestu. — Kino podjetja prično stavkati. Deputacija lastnikov kinopodjetij je finančnemu ministru predložila obširno spomenico proti previsokim državnim taksam na kino-predstave. Klnopodjetniki iz cele države so solidarni v tem, da zapro vse kinematografe, ako država ne bo vpoštevala njihovih predlogov glede znižanja taks. — Ukinjenje treh poštnih direkcij. Poštni minister je odredil ukinjenje treh poštnih direkcij in sicer v Beogradu. Splitu in na Cetinju. Delokrog poštnih direkcij v Ljubljani in Zagrebu se ima znova določiti. Ljubljanska direkcija se znatno razširi. — Gradnja železni carskih stanovanjskih hiš. Železniška uprava gradi za artiljerijsko vojašnico na Dunajski cesti v Ljubljani vec" malih železničarskih stanovanjskih hiš. V Zemunu pa namerava železniška uprava zgraditi 140 stanovanjskih hiš. — Za Jugoslovensko Matico. G. Pavel Herbst, šolski upravitelj v Mokronogu, je poslal Jugoslovenski Matici Din 200, ki jih zbral v veseli družbi v zidanici g. Aleksandra Majcena na Brezovici. Iskrena hvala! — Ne gojite golobov - pismonoš! »Pri več osebah, zlasti v ljubljanski, škofjeloški in kranjski okolici, ki se bavijo z rejo golobov, se je ugotovilo, da goje tudi takozvane pismonošne golobe. Po § 85 srbke-ga kazenskega zakona, ki je razširjen na vso državo, je pa že sama posest takih golobov sodno kazniva, in se kaznuje z zaporom vsak kdor ima pismonošne golobe, ali kdor jih uporablja v protidržavne svrhe. Vsi, ki posedujejo pismonošne golobe, se v njih lastno korist opozarjajo, da jih nemudoma izroče najbližji orožniški postaji, odnosno policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani, sicer se bo zoper nje kazensko postopalo — Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« št. 108 z dne 22. trn. objavlja uredbo o učiteljskih disciplinskih sodiščih, — Smrt nacijonalnega borca. V frančiškanskem samostanu na Vučji gori pri Travniku v Bosni je v soboto preminui fra Grga Kotro^ nič, zadnji potomec nekdanje bosanske kraljevske rodbine Kotromani-čev. Pokojnik je bil idealen nacijonalini borec. S Petrom Mrkonjidem se je boril za osvobojenje Bosne in Hercegovine proti Turkom. Odlikoval'se je z neobičajno hrabrostjo. Po ujedinjenju 1. 1918. je Grga Ko-tromanič vstopil v frančiškanski samostan. Za hrabrost ga je kralj Peter odlikoval z redom Sv. Save. — Gradnja železniške proge Bitolj-Prllep. Ministrski svet je na predlog prometnega ministra odobril ponudbo gradbenega Podjetja »Rekord« v Beogradu glede gradnje normalnotrrne železniške proge Bi-tolj - Prilep, dolge 46 km. Podjetje je stavilo med sedmimi ponudniki najnižjo ponudbo v znesku 39.729.000 Din. — Prezadolžitev našega kmeta. V poljedelskem ministrstvu se je v soboto pričela važna konferenca gospodarskih kor-poracij, ki ima nalogo temeljito proučiti vprašanje prezadolžitve našega kmeta. — Redukcija upravnih uradnikov. V smislu sporazuma med ministrskim predsednikom in finančnim ministrom so prejeli vsi veliki župani nalog, da sestavijo posebne komisije, ki bodo proučile redukcijo po-btičneupravnih uradov. Veliki župani imajo v najkrajšem času izdelati posebne predloge. — Živalske kužne bolezni v ljubljanski oblasti. Od 10. do 16. trn. je bilo v ljubljanski oblasti 14 slučajev svinjske kuge, in 9 svinjske rdečice. — Slovenska Matica objavlja: Pred nekaj dnevi je bilo v slovenskih dnevnikih priobčetno društveno delovanje na temelju novih pravil. V teh objavah so bili vabljeni vsi interesentje iz Ljubljane—v svrho olajšanja delovanja društvenega administrativnega tajnika z nabiranjem članov v Ljubljani. — a tudi vsi izven Slovenije živeči Slovenci, da prijavijo pismeno po dopisnici svoj pristop in način zaieljenega odplačevanja članarine (50 Din letno, v mesečnih obrokih, oz. ob sprejemu knjig itd. Pristop je pa do zdaj pismeno prijavilo tudi lepo število oseb izven Ljubljane iz različnih krajev Slovenije. Vse te izven Ljubljane v Sloveniji že prijavljene člane a tudi tiste, ki se bodo še prijavili opozarjamo na objavljeno dejstvo, da se bodo ustanovila, oz. so deloma že ustanovljena poverjeništva izven Ljubljane po vse! Sloveniji na sedežu okrajnih sodišč za cele okraje, po potrebi tudi v drugih večjih prometnih krajih za dotične okoliše. Samo ob sebi ie umevno, da veljajo te prijave, vendar se bodo imena teh članov od društva naznanila pristojnim okrajnim poverjenikom v svrho evidence. To je potrebno že radi razpošiljanja knjig: knjige bo društvo za vse člane posameznih okrajev oz. po-verjemištev poslalo skupno na naslov poverjenikov. Imena poverjenikov se bodo objavila v časopisih. — Zanemarjena rana. 2e 16. trn. v nedeljo se je zgodilo. Posestnik Jakob Len-ček v D. M. v Polju ie sedel v neki gostilni. Med njim in posestnikom Leopoldom Jevnikarjem je prišlo do hudega prepira. Jevnikar je pograbil stol ter ž njim LenčTca udaril po glavi. Prizadejal mu je težko rano. Lenček se za to ni dosti brigal in rana se mu ie končno tako inficirala, da je moral . danes iskati zdravniške pomoči v ljubljanski javni bomici. — Pomnite! Schichtovo milo izda dvakrat več, če se perilo namoči z Žensko hvalo. Iz Ljubljane —lj G. veliki župan dr. Fran V od opi v ec se je vrnil z dopusta in zopet prevzel svoje uradne posle. Stranke sprejema vsak torek in petek od 10- do 13. ure. —lj Napredno gospodarsko društvo za dvorski okraj II. predavanje s skioptičnimi slikami v torek 25. trn. ob 8. zvečer v Kazini, TI. nadstropje: 1. Hospic Vel. sv. Bernarda. 2. Francoska marina. Člani in prijatelj! društva vabljeni. Vstop prost — Izobraževalni odsek. —lj Društvo konservatoristov priredi danes 24. tm. predavanje dr. Iv. Karlina, ki bo govoril o »Vibratu na goslih«. — Začetek ob 18.30, v sobi št. 14 Glasbene Matice. Glasbeniki vabljeni! —lj Cene v izložbah hna F. Čuden, Prešernova 1. Zlatnina, ure. * 122-L Schichtov način pranja 3 Namočiti v ekstraktu za pranje „Ženska hvala" Izprati s Schichtovim Terpentinovim milom. —lj Dr. Bleiwels, specijalist za notranje bolezni in za bolezni v nosu in vratu, se je povrnil in ordinira Kongresni trg 15, od 3.—5. pop. 806-n — lj Na grobove nepozabnih pokojnikov romamo ta teden, da jim pripravimo in okrasimo zadnja bivališča za dan, ki je posvečen njih spomimu. Spomin nanje se ta teden ojača in zdi se nam, da so se vrnili med svojce, da bivajo med nami in se z njimi razgovarjamo.Ta poset jim vračamo na dan Vseh svetili. Milijoni cbiščejo njih grobove, zadnje in najlepše cvetje sipa nanje umira'joča priroda in plameni morja lučic nam izražajo zahvalo pokojnih za naš obisk. Kdo prešteje vso to množico, ki potuje ta dan na pokopališče? Zdi se. da je to nemogoče, ugibanja in cenitve si močno nasprotujejo. In vendar se hoče letos v Ljubljani to število dognati s pomočjo plemenitosti obiskovalcev grobov samih. S spominom na v pokoju, vseh po-zemeljskih težav rešenih rajnih, se druži spomin na najbednejše med nami živečih — na zapuščeno mladino. Zato bo tej letos vsak obiskovalec daroval en komad bodisi kovanega ali papirnatega novca. Društvo »Skrb za mladino- bo te komade preštelo in objavilo njih število, ki bo enako številu obiskovalcev grobov. Poročilo o organizaciji te dobrodelne akcije sledi v prihodnjih dneh. 810 n —lj Nesreče. Triletna, v ulici na Grad št 5 stanujoča delavkina hčerka Marta La-jovic je snoči sedela pri mizi. Po nesreči se je petrolejka prevernila in razbila. Petrolej se je vžgal ter je plamen objel tudi deklico. Vso opečeno so jo še snoči z rešilnim vozom prepeljali v ljubljansko javno bolnico. — Še hujša nesreča se je zgodila v Spodnjih Lokah. Enoletni sinček knjigo-vodkinje Zdravko Bizjak je bil v reji pri neki kmetski družini. Včeraj ie prevrnil velik lonec vrele vode ter se pri tem močno opekel po vsem životu. Prepeljali so ga takoj v ljubljansko javno bolnico, kjer ie danes ponoči podlegel težkim opeklinam. —lj Popadljiv pes. V Trubarjevi ulici je včeraj popadel velik pes livarskega vajenca Franceta Muzolinija ter ga močno ugriznil v levo stegno. OBLAČILA Me J. Maček Ljubljana, Aleksandrova 12 se naibe'is; in nascenejia. —lj Male tatvine. Privatnemu uradniku Pavlu Skubicu Je neznan tat odnesel iz Bizjakove gostilne na Tržaški cesti, kjer je bila vinska trgatev, 100 Din vreden dežnik. Nočnemu čuvaju Aleksandru Klemeneu, stanujočemu v dT. Kodretovi vili za Bežigradom, je neznan uzmovič odnesel 700 Din vredno suknjo. —lj Največjo izbiro bluz, otroških obleke in plaščev nudi ceno Krištofič-Bučar. 119-L —lj Čegavo je kolo? Pod mostom t v GradaŠčici pri Koleziji je kolesarski pomočnik Ciril Kramar našel črnopleskano, precej rabljeno kolo. Ni izključeno, da je kdo kolo ukradel, a ker ga ni mogel prodati, ga je vrgel v Gradaščico. Lastnik kolesa naj se javi na policiji. lj Drzen vlom. V prodajalno in trafiko Valentina Skandra na Celovški cesti v Spodnji Šiški se je ponoči splazil na prav drzen način neznan vlomilec. Pobral je približno za 1400 Din raznih stvari, zlasti se je spravil na cigarete boljše vrste. Odnesel je tudi nekaj drobiža. Na mestu je pustil za spomin svoj že obralien ustnik. Vlomilec pa ni imel prave sreče, ker ni izvohal posebne vrečice, v kateri je bilo za 1000 Din kovanega drobiža. Vlomilcu so sledu. —lj Vreme. Danes ob 7. zjutraj je kazal barometer 757, termometer + 6° C, opoldne barometer 758, termometer -J- 14.5 C°. Dopoldne jasno in lepo. —lj Drobiž policijske kronike. Od sobote do danes je policija prijela in zaprla dva uzmoviča, neko mlado tatico in nekega potepuha radi raznih deTflctov. Prijavljeni sta dve manjši tatvini in drzen vlom, 8 ponočnjakov je prijavljenih radi kaljenja nočnega miru. Neka starejša ženska je ovadena radi suma svodstva. Trna tam v Šiški svoj lo-kulturni<- sosedje ne pripuste sol. 800 na Primorskem rojenih dijakov se šola v slovenskih srednjih šolah, koliko pa še po drugih! Občni zbor je počastil spomin preminulih tovarišev, prof. Franketa in ravnateljev Lju-bivoja Skerlja, Matije Pirca in Frana Vvies-thalerja. Slovenska sekcija Prof. društva šteje v 16 pododborih 261 članov. Z ozirom na lansko leto je narastlo število pododborov za enega, članov pa za 16; 2 Člana sta izstopila. »Profesorska Samopomoči šteje *264 članov, v štirih letih jih je umrlo 6, izstopil je 1, črtan je bil 1: ostalo je torej 256 članov. V šestih smrtnih slučajih je bilo izpla&uiih nad 31.000 Din. Sedaj je v blagajni nad 20 tisoč Din, ki so naloženi v mariborski posojilnici in ki zadostujejo za gladko izplačevanje posmrtnine pri treh novih smrtnih slučajih, katera znaša sedaj 6400 dinar, jev. »Prof. Samopomoč« je med enakimi uradniškimi društvi najcenejša. Nje občni zbor ee bo vršil prihodnje leto zajedno z občnim zborom sekcije Prof. društva. Je v pogajanjih z univerzitetnimi profesorji, da se tudi ti sprejmejo. Ob€ni zbor je sprejel predlog, naj se naslov profesorja zakonito aaščiti, ker se danes že zlorablja od najrazličnejših ljudi. To zaščito je pričakovati z novim srednješolskim zakonom, kojega redakciji bo odbor posvečal največjo pažnjo, ko bo predložen osnutek. Iz odbora izstopajo; gg. prof. Prezelj, Zaletel, Peterlin in dr Str niže k, na novo so pa vanj izvoljeni: gg. Kova?, Perhauc in dr. Pavel Sušnik. Na predlog nekega podod-bora. ki zahteva, naj bi filologi imeli manjšo učno obvez-uost kot drugi profesorji, odgovarja predsednik, da so se na kongresih vse sekcije enoglasno izjavile proti taki diferencijaciji. Upravičena je pa zahteva, da se vsem državnim uradnikom vojna leta ravno tako dvakratno štejejo, če so jih prebili v vojaški slufbi, kot so se dosedaj Srbijancem in Črnogorcem; so slučaji, da ima 29 let star uradnik 22 let vštete državne službe in malo manjka, pa bomo imeli uradnike, ki imajo več službenih let kot so stari! Ponovno se je Čula želja, naj *e >Profesorski Glasnik* reformira, tako da bo Član iz njega imel pregled o novih imenovanjih, premestitvah, uredbah, kakor iudi o delovanju sekcij in svetovnem pedagoškem in učnem pokretu. Posebno pažnjo obrača odbor gimnaziji v Murski Soboti, ki je za nas eminentno nacionalne in kulturne važnosti. Hranil jo bo z vso odločnostjo in obstoja upanje, da s* nje okrnitev popravi. Občni zbor je izrazil željo, naj slovenska sekcija dela na to, da društvo hrvatskih profesorjev pristopi centralnemu društvu, tako da bo eno samo stanovsko društvo v vsej državi in njegov ugled in vpliv lem večji. Predlagana je bila tudi reforma cenzuriranja novih šolskih knjig, ki se sedaj vrM silno neokretno. Ta reforma je v zvezi z reformo glavnega prosvetnega -saveta. Sekcijsko premoženje znaša Din 39.4'2f> in sicer: saMo 15. oktobra 11.207 Din, književni fond skupno 13.299 Din in .Fond neimenovanega rodoljuba« 12.500 Din. kateri slednji so naloženi v obligacijskem posojilu. 64 članov sekcije je vpisanih pri Zadrugi v Zemunu. Zanje se je vplačal znesek Din •'.4.9o5. Predsednik je končal zasedanje z besedami : »Zavedajmo se, da je moč le v *Iojji, da je rešitev le v tesni organizaciji. V njej ne bi smel manjkati niti eden tovariš. Vsak bi moral bili člnn na^e samo strokovne in stanovske organizacije!« Iz Maribora —m Jesensko zasedanje mariborske skupščine je sklicano z dne 5. novembra. Dnevni red še ni določen. —m Seja občinskega sveta menda zadnja pred občinskimi volitvami, ie skHcana za v petek dne 2S. tm. Na dnevnem redu je cela vrsta aktualnih vprašan", največje zanimanje pa vlada za dodelitev stanovanj v novih hišah. Prošenj ie vIožcmiHi okro;; 600, večinoma s stram državnih nameščencev, pa tudi mnojio privatnikov se poteguje za občinska stanovanja. Občinski svet bo imel precej teZko stališče, da med tolikimi prosilci poiSče najpotrebne.se. Ozirati pa se bo vsekakor moral v prvi vrsti na prošnje mestnih uslužbencev in vpokoieueev. katerem je odpovedano stanovanic v starih hiSah. —m Otvoritev avto - prometa v mestu. 2e dolgo pričakovana otvoritev avtobus-pi ometa v mestu je končno določena za petek, dne 28. tm. Avtobusi bodo nepretrgoma vozili od Jestih ziutraj do osmih zvečer. Spočetka se bo vršil promet samo na dveh progah in sicer Glavni-kojodvor-Glavni trg-kadetmea in Gl. trg-Pobrežje-je. Ko dospejo še ostali naročeni avtobusi, bo promet razšrrjen tudi na vse ostale projektirane proge, to je Studence. Karrmi-ca in Lajtersberg - Krčevina. Voznina se bo računala po 1 Din. za kilometer, tako da bo stala n. pr. vožnja iz mefUkeffa predmestja do kopališča na Pobrežju 5 Din. Od glavnega kolodvora do Glavnega trca bo stala vožnia 1 Din itd. Na podlagi izkušenj pa se bodo cene naknadno regulirale. Cim večji bo promet« tem cenejSa bo vožnja. —m Mineralna voda na Pohuriu? »Mar- burger Zeitumgt poroča, da ie neki lovec odkril na Pohorju vrelec mineralne vode. Vrelec leži baje na zelo ugodnem kraju, tako da bi se lahko eksploatiral in ustanovilo tam tudi višinsko gorsko zdraviHšče. Za zadevo se zanhna več interesentov In bo v kratkem izvršena strokovna preiskava vrelca. Po dosedanjih ugotovitvah vsebuje voda železo, aluminij, kalcij, magnezijev sulfat in natrijev Jrtorkl. •SLOVENSKI NAROD* dne 25. oktobra 1927. Stev 242 To in ono Dva Rileva O čudovitem dogodku poročajo iz Wellingtona na Novi Zelandiji. Kiju* čavničar Tom Rilev se je med vožnjo z motociklom zaletel v spominsko plo* Zčo v svetovni vojni padlih vojakov in se je ubil. Tudi Rilev se je udeležil svetovne vojne. Bif je mož krepke pt> stave in najholjši trobač v polku. Pri istem polku je služil tudi drugi Riley po imenu John, ki je bil popolno na* sprotje prvega Rileva. Bil je slaboten, zelo nervozen in razburljiv. Kmalu se je spri s prvim Rilevem in pretepala sta se skoraj vsak član. Tom je vedno premagal Johna, toda slednji je upal, da se mu končno vendarle posreči vkrotiti močnega tovariša. Njuni spo* padi so bili vojakom zelo dobrodošli, ker na bojišču itak niso imeli druge zabave. Nekega dne stri pa oba Rileva med spopadom pozabila na previdnost in se začela boksati na nevarnem kraju. Nemci so ju opazili in prva salva je prcstri^la Johnu Rilevu nit življenja. Tom je ostal zdrav in se je srečno vrnil domov. Toda senca tragičnega dogodka ga je neprestano preganjala fn očital si je, da je zakrivil smrt svo= jega tovariša. Cesto je pripovedoval svojim prijateljem, da se mu je zdelo, kako sc je spopadel z Johnom in pod* leg jI. Njegova slutnja sc je izpolnila, sa= mo v drugačni obliki. Na spominski plošči, ki je zakrivila njegovo smrt, je buo vklesano tudi ime Johna Rileva. Mimoidoči so našli Toma pod sporne? nikom z razbito lobanjo. V zadnjih trenutkih svojega življenja je gledal na ime Johna Rileva, ki se je po smrti osvetil svojemu vojnemu tovarišu zato, ker :ja je na bojišču opetovano pre* mlatil Na kciesu okrog sveta Že pred vojno so se napotili mnogi podjetni športniki na pot okrog sveta, po vojni se je ta strast še bolj razpa* sla. Prišlo je tako daleč,da smatrajo mnogi potovanje okrog sveta za nekak poklic, ki jim pomaga preživeti nekaj tet brez dela in zaslužiti lepe denarce, kajti za svoje junaštvo dobe navadno visoke nagrade. Večina globetroterjev se je spremenila v navadne prosjake, ki nadlegujejo razna športna društva in državne urade s prošnjami glede podpore. Častna izjema med poklicnimi glo* betrotterji je mladi danski skavt Kaj Thorcnfeldt, ki se je koncem pretek* lega tedna vrnil s potovanja okrog .sveta, katero je nastopil pred 2^ leti. Odpotoval je s kolesom okrog sveta v februarju 1925 in sicer preko severne Nemčije, Poljske, vzhodnega dela Če* škoslovaškc v Rumunijo in preko Bal« kana v Azijo. Često se je vozil po krajih, kjer še nikoli niso videli kolesarja. V Birmi so se mu domačini klanjali kot višjemu bitju, ▼ Siamu so g* ceniki zaklinjali kot hudobnega duha, v Urugvaju je komaj ušel, ker so stre* Ij ali za njim misleč, da je peklenšček. Velik del dolge in naporne poti je ab* solviral kot pomožni natakar na par* niku, pa tudi s kolesom je moral prevoziti zelo dolgo progo. Thorenfeldt je prevozil okrog 18.000 km. Pot ga je vodila preko Indije, Birme, Siama, In* dokine, Avstralije, Nove Zelandije, Chile, Argentine, Brazilije, Zedinjenih držav in Kanade. Vrnil se je preko Ir* ske in Anglije, od koder se je vozil iz Parkestona in Esbjerga s parnikom, zadnji del potovanja na domačih tleh je pa zopet prevozil s kolesom. Med potovanjem je dvakrat težko obolel. Spoznal je velik del sveta, vendar je pa izjavil, da se rad vrača domov in da bi nikomur ne svetoval slediti nje* govemu zgledu. Gledališki škandali v Budimpešti Madžarska prestolica je te dni dva* krat zaporedoma doživela gledališke škandale in to v takem obsegu, da se sličnih izgredov ne spominjajo niti najstarejši obiskovalci in ljubitelji gle» dališča. Temperamentni Madžari so energično protestirali proti vprizoritvi premijere in reprize drame aVelika vojvodinja». Avtor drame Deziderij Szomorv je žid, na drugi strani se pa čutijo prizadeti ljudje, ki še vedno sim» patizirajo s Habsburžani. In teh je v Budimpešti še vedno več kot preveč. Povodom premijere drame «Velika vojvodinja» so desničarske organizaci* je, njim na čelu vodje probujajočih se Madžarov Tibor Eckhardt in Juliu5» Gombos. organizirale protestne shode in pozivale občinstvo naj dramo boj* kotira, odnosno vprizoritev sploh pre* preči. In res se je v petek zvečer zbra« la pred gledališčem ogromna množica občinstva, ki je začelo demonstrirati ter psovati avtorja. Žide in vlado. Po* licija je sicer demonstrante razgnala in potisnila v stranske ulice, toda iz* gredom v gledališču samem ni bila kos. Predstava se je sicer odigrala do kon* ca, vendar je ves čas vladal v gledali« šču strahovit trušč. Demonstranti so žvižgali, vmes se je čulo oglušujoče tuljenje, ceptanje z nogami, nepresta* no so pokale žabice, izgredniki so me* tali tudi smrdljive bombe na oder in med publiko. Prvo dejanje je bilo sploh nerazumljivo. Demonstranti so-večino* ma zasedli galerijo, nekateri so se uta* borili tudi v parterju; no, ti nisc. imeli sreče, kajti ogorčena publika jih je postavila pod kap. Tudi v drugem in tretjem dejanju so sc izgredi, proti katerim je bila policija brez moči. na= daljevali. Radi številnih smrdljivih bomb je zavladal v gledališču straho* vit smrad in je mnogo gledalcev odšlo. Izgredi so trajali do zaključka predstave. Policija je aretirala v gledališču samem 30 oseb. Po predstavi je prišlo med demonstranti in policijo do spopada na Ra> _,_—_____ t- ..- — , ----, koezvjevem trgu. Demonstranti so po* lici jo obmetavali s kamenjem, tako da je morala seči po orožju, da jih je raz* gnala. Aretiranih je bilo 90 oseb. Demonstracije so se ponovile tudi povodom nedeljske reprize, vendar ne v takem obsegu, ker je policija postopala precej energično. Kljub temu se tudi ta predstava ni vršila nemoteno. Morilec treh Čehov v Parizu aretiran Svoj čas smo poročali, da so našli letos poleti na polju blizu vasi Louvres pri Parizu trupli Čehov Macharovskega in Klike. Njunega tovariša, elektroteh* nika Mullerja, ki je stanoval v istem hotelu, so dolgo pogrešali in iskali. Več prič je izpovedalo, da je prišel po tri Čehe v hotel neki neznanec, s katerim so Čehi odšli, a se niso več vrnili. Po* licija je domnevala, da bi mogel Mul* ler pojasniti zagonetni umor. Toda dne 10. avgusta so našli na polju tudi Mul* lerjevo truplo. Bilo je jasno, da so vsi trije Čehi padli kot žrtev roparskega umora. Po dolgem prizadevanju se je pari* ški policiji posrečilo aretirati sumlji* vega natakarja Karla Musila, rodom iz Prage. Musil odločno taji zločin in trdi, da umorjenih Čehov sploh ni poznal. Toda natakar restavracije v Louvresu trdi, da je Musila videl v družbi umor« jenih Čehov. Musil je prišel pred šti* rimi dnevi na češkoslovaški generalni konzulat v Parizu in je prosil, da bi mu dali vizum za potovanje v Ameri* ko. Na konzulatu se je vedel tako sum« ljivo, da mu niso hoteli dati vizuma. Obvestili so policijo, ki je začela Mu* sila opazovati. Ugotovila je, da je mož šele nekaj mescev v Parizu in da je bil poprej uslužben nekje na deželi. Pri konfrontaciji z natakarjem restavraci* je v vasi Louvres je natakar izjavil, da pozna Musila in da je spoznal celo hla* če, ki jih je nosil na dan umora. Poli* cija je ugotovila, da je bil Musil tudi v Parizu opetovano v družbi Mullerja, Klike in Macharovskega. Pri hišni pre* iskavi so našli denarnico, ki jo je no* sil eden umorienih Čehov. Musila iz? roče sodišču, ki bo dognalo še druge podrobnosti njegovega zločina. Serum proti zastrupljenju z gobami Strupene gobe zahtevajo vsako leto mnogo človeških žrtev in tudi pri nas, zlasti v Ljubljani, smo imeli letos več zastrupi j enj s smrtnim izidom. Do se* daj zdravniki proti temu strašnemu strupu niso imeli uspešnega protisred* stva. Nesrečnim žrtvam strupenih gob so Domagali s transfuzijo krvi, z inha* liranjem kisika ali umetnim dihanjem itd.. Seveda so jim rešili na ta način življenje samo tedaj, ako strup v večji količini še ni prodrl v organizem. Sedaj pa prihaja iz Pariza vest o senzacionalnem odkritju dr. DulariČa de la Riviere, člana Pastcurjevega za* voda, ki bo za zdravniško pomoč pri zastrupljenju z gobami v bodoče epo* halnega pomena. * Dr. Dularič je odkril serum, izde* lan iz krvi konj, ki jih je imuniziral z vedno večjimi dozami strupa gob. Ta preparat vsebuje antitoksine, ki so nastali že v konju in ti antitoksini pa* ralelizirajo vpliv strupa. Simptomi za* strupljenja izginejo že čez nekaj ur. Čim prej se sredstvo uporabi, tem bo* lje učinkuje. Tragični slučaj je nanesel, da so lahko preizkusili učinek novega pre* parata. V Pasteurjev zavod so prepe* ljali tri osebe, ki so sc zastrupile z go* bami. Poklicani zdravnik je imel na razpolago samo dve fioli seruma — vsaka je zadoščala za cepljenje ene osebe. Zato je dal injekcijo seruma obema bolnikoma, ki sta bila v večji nevarnosti kakor tretji. Učinek je bil presenetljiv. Dočim sta oba težko obo* lela pacijenta okrevala, je tretji, dasi lažje obolel, umrl. Serum se bo še parkrat preizkusil, nato pa v splošnem uporabljal pri za* strupljenju z gobami. Ženo prodal na obroke V Sciacci na Siciliji je ovadil brivec Stefano Sabella nekega Giuseppa Rus* sa, da mu je zapeljal ženo in da mu povrhu še grozi s smrtjo. Oblasti so uvedle preiskavo in ugotovile zanimive podrobnosti iz brivčevega zakonskega življenja. Pred dvema letoma se je Sa* bella poročil z Ano Mongiosi. Zakon* ca sta živela v veliki bedi. Da si opo* more, je sklenil Sabella vnovčiti svojo mlado ženo. Seznanil se je z Giusep* pom Russo, ki je bil pripravljen pla* čati mu za ženo 2000 lir. Kupec pa ni hotel plačati kupnine takoj, marveč v obrokih. Sabella s tem ni bil zadovoljen. Hotel je čim prej iz* siliti od kupca kupnino in zato je ne» usmiljeno pretepal svojo ženo. Sled* njič je sklenil dolžnika ovaditi. Ko je žena izvedela za umazano kupčijo, je moža ovadila. Strašen čin blazneža V selu Suhavola pri Varšavi se je odigrala te dni pretresljiva tragedija. V selu biva rodbina Pluskva, čije 21« letni sin Ignac je bil nekoliko slabo* umen, drugače pa ni bil hudoben. Te dni so odšli roditelji na polje, doma pa so poleg Ignaca pustili njegovega Tletnega brata in 51etno sestrico. Otro* ka sta se igrala na dvorišču, a nena* doma se jima je približal Ignac. Otro* ka sta se instinktivno zbala in zbežala. Slaboumnež pa je najprej dohitel de* čka, ga pograbil in vrgel v vodnjak. Enaka usoda je doletela tudi deklico. Nato se je očividno zblazneli Ignac sam pognal v vodnjak. Nesrečni roditelji so tri dni iskali svojo deco, končno pa so trupla vseh treh našli v vodnjaku. KIJUC so najboljše, najtrajnejše in zato najcenejše. v svojem najnovejšem velefilmu Visoka pesem najnovejše Harryjeve ljubezni. Njegova partnerica mlada, živahna črnooka EDA c p o Y in ostali ensemble: Hans Junkermann, Paul Winterstetn, Adcle Sandrock, Paul Heiderrrutnn itd. Krasna, jako napeta vsebina. — Za zdrav humor jamčijo naši publiki dobro znani igralci. Predstave danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. Elitni kino Matica. Telefon 2124. hm Jan in sin Ljubljana 1 uosposvtstska cesta št. 2 Najboljši šivalni stroji in pletiini »troj:, zborna konstrukcija In elegantna izvršitev i? tovarne v Lineu 'stanovitna 1867. Ustanovila 1U1 Vezenje poučuje brezplačno osamezn deli koles in Siva!, stroje* 10-letna garancija, - - Pisalne stroje ADLER-- Kolesa iz prvih tovarn .Durkopp' .Styria\ .VVaffenrad" „Kay^ iCrai. ang. parobrod, linija ROVflL fflfllL LIHEzaJUžHO flMEBIHO >raziiuo-Urasuay-Argentinio 1P Kubo-Chlle-Peru .ntormacije brezplačno pri podzastopniku: JU&L3ANA Kolodvorska ulica Stev. 26. Telefon 379 Ttietin 379 Ivan Zakotnih mestni tesarski mojster, ____LJUBLJANA, Dunajska cmsta 46 — Vsakovrstna tesarska deta, moderne temena stavbe, ostrešja zo palače, hiše, vile, tovarne, cerkve tn zvonika. — Stropi, razna t (a, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. — Gradba lesenih mostov, Jamov in mlinov. PARNA 2AGA. I6fh TOVARNA FURNIRJA. KLISORM „JUGOGRAFIKA" T1SNO 'NO