241. Številka._hjnbljana, v soboto 20. oktobra. XXVII. leto, 1894.
SLOVENSKI MRI
Uhaja vsak dan »večer, iaimH nedelji) in praznike, ter velja po posti prejeman sa avatro-ogerake dežel« u vae leto 15 gld., sa po) let* 8 gld., se Četrt leta 4 gld., sa jedea aaeaer 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., sa Četrt U ta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poftiljenje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. sa četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za osna ni I a plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., 6e se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se isvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniitvo je na Kongresnem trgu It. VJ. Upravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osuanila, t. j. vae administrativne »tvari.
Ali najlepše pri vsem tem je to, da, če se pridobi ta malenkost dvomljive vrednosti, ne pridobi se s pomočjo koalicije. Te dni sta se poljski in konservativni klub izjavila, da hočeta glasovat', za dotično proračunsko postavko. Tretja koalicijska stranka pa, klub levičarjev se je takoj na pragu nove sesijo postavil proti nameravani Celjski gimnaziji. Iz tega položaja pa izhaja, da v koaliciji ni večine za to, kar je Slovencem koncedoval minister Madevski. Će hočejo slovenski „koaliranci" kaj doseči, morajo se s koalicijsko vlado vred obrniti do faktorjev izven koalicije. Dobri bodo sedaj — Mla-dočehi! Kako si bodo uravnali svoje stališče nasproti temu vprašanju, za gotovo ni še znano. Nihče bi jim ne zameril, če oni — stroga opozicija — zapro tudi pri tej priliki vladnim možem vrata pred nosom, ali če bi slovenskim „koaliran-cemu, kateri jih po svojih glasilih ne božajo z rokavicami in kateri če le moči v državnem zboru glasujejo zoper vsak mladočeški predlog, če bi torej temu delu slovenskih poslancev dali „Silo za og-njilo* in pustili Celjsko gimnazijo, naj jo le izbojujejo s pomočjo svoje koalicije, če morejo. Na to tudi meri nasvet celo v predalih staročeške „Politike". Ali mladočeški poslanci težko, da bi takšno, dasi jako mikavno opozicijo delali. Iz glasov, ki sedaj prihajajo iz njihovih krogov, doni Čut slovanske vzajemnosti, ki ne pušča brata brez pomoči. Mtadočehi ne bodo brez posebnega razloga pustili še tiste drobtine, koje bi vlada nam v Celji rada dala, splavati po koalicijski vodi. Pa do končne rešitve je še dolga pot. Danes je samo jedno gotovo in to je morala: s koalicijo Slovenci ne dosežemo ničesar svojih narodno-političnih pravic ! če nemško-liberalna levica ne privoli niti v nameravano nižjo gimnazijo, s tem je dokazala, da se tudi v koaliciji nič spremenila ni, nego da jo vodi staro sovraštvo proti Slovencem, da jo slepi stari germanizatorski pohlep. Ona je pokazala, da hoče tudi pri Celjskem vprašanji dosledna ostati, krčevito držati se koalicijskega gesla : obvarovanje nemško-narodne posesti in stagnacija slovansko-narodnega vprašanja, kar liberalnim in nacijonalnim Nemcem toliko pomeni, kakor potlačevanje vsakega razvoja, tudi kulturnega mej Slovenci, Hrvati in Čehi.   In ta politika je že
I iz prvega početka inartikulovana v programu koalicijskih strank. Zato smo obsojali mi ta program, kot škodljiv Slovencem, zato smo obsojali vstop dela slovenskih poslancev v koalicijo. Pa reklo se nam je, da vlada, osobito knez Windisch-graetz in Madevski imata dobro voljo nasproti slovenskemu programu, — dali smo se tolažiti s tem, da se je našim „koalirancem" laskalo z meglenimi obljubami. Ugovarjali urno, da koalicijska vlada, če bi tudi hotela, ne more in ne sme vstre-zati nam, dokler se opira na takšno nemško liberalno levico. Od dne do dne smo bili bolj prepričani o utemeljenosti tega ugovora. Danes pa je nad vse jasno in Celjsko vprašanje obsega kričeč odgovor : Koalicija ne pusti! Zategadelj bodemo koalicijo odslej še odločniše pobijali in vsak dan, ki ga slovenski poslanci v njej prebijejo, obsojali kot dan politične nespameti!
Državni zbor.
Na Dnnaji, 19. oktobra.
Krvavi boji mej delavci in redarji, ki so bo sinoči vršili na .Ringu11, so zagotovili posl. Per-nerstorferju, kateri je danea utemeljeval svoj nujni predlog glede splošne volilne pravice, posebno pozornost. Perneretorter je na svoje oči videl, kaj ne je godilo in kako je postopala policija. Njegova izvajanja so obujala splošno senzacijo in ves čas, ko je govoril, so se čuli različni sa vlado in za policijo ne preveč laskavi vzkliki. Utis njegovih besed je bil toliko večji, ker so časniki več ali manj celo sfero ravno tako popisali kakor on, seveda ne v tsko krepkem zlogu. Ministerski predsednik knez WindiBchgraetz je pokazal, da je vreden unuk svojega strica. Grozil je brez ovinkov z odločnim postopanjem. Minister Bacquebem, katerega je Perneratorfer z nekaterimi besedami prav dobro karakterizoval, je čital dopis policijskega ravnateljstva, ki popisuje sinočno rabuko ravno nasprotna tako, kskor jo je popisal Perneratorfer. Ta je z vso odločnostjo trdil, da je poročilo policijskega ravnateljstva neresnično. Rabil je ta to tako oster izraz, da ga je predsednik grajal. Nujnost njegovega predloga se je seveda odklonila in proti nujnosti
Celjsko vprašanje.
u
Ko smo zadnjič izrekli bojazen, da bode na nižji gimnaziji Celjski, katera se nam je kazala kot obljubljena dežela, slovenščina le bolj pasterki podobna, nismo mislili, da nam gospod poslanec Vošnjak na pristojnem mestu tako hitro opraviči našo žalostno slutnjo. Ta koalicijski poslanec je v četrtek v klubu konservativcev zagovarjal proračunsko postavko, ki se tiče „nižje gimnazije v Celji z nemško-slovenskim učenim jezikom." Poudarjal je skromni njen pomen in ae pri tem vzkliceval zlasti tudi na to, da bode slovenščina na novem zavodu poučni jezik samo za tri predmete in to: veronauk, latinščino in matematiko. O slovenščini poročila ne govore, a to utegne biti pomota, ker se nam še tega manka, da bi Slovencem predavali slovenščino z nemškim jezikom ! Istina bode torej, da štajerski Slovenci ne bodo pridobili niti toliko slovenske gimnazije, kolikor je imamo v Ljubljani, ampak da bodo dijake v Celji še zanaprej že v prvem gimnazijskem razredu mnčili z nemškim poučevanjem, zoper katero gre ves naš pravični boj. Sedaj ima štajersko-slovenska mladina v Celji pripravljalni tečaj, v katerem izgubi jedno leto, da se nekoliko z nemščino dresuje, predno sme vstopiti v nemško gimnazijo. Ta nesmisel je zakrivil baš nemški učni jezik na gimnaziji. Če pa naj dobimo sedaj nižjo gimnazijo, na kateri bode za nekatere predmete koj v prvem razredu veljala nemščina kot učni jezik, tedaj bode logika nesmisla zahtevala, da še nadalje ostane pripravljalni tečaj tudi za — nižjo gimnazijo 1 In takih razmer naj se veselimo? To naj je pridobitev, zaradi katere bi mi koalicijskim poslancem „hosana" klicali, pozabivši na vse tisto, za koliko so odjenjali? Zaradi tega, če se v opisanih razmerah nekaj gimnazijskih predmetov poučuje v slovenščini, naj je opravičeno, da slovenski poslanci še niso izstopili iz koalicije, naj je opravičeno, da ostanejo v njej še nadalje? Takšna gimnazija, kakeršna se nam sedaj obeča, hodi torej odkupnina za vse politične in gospodarske nasledke koalicijskega sistema, katere Slovenci občutimo v svojo škodo od dne do dne?
LISTEK.
Slovensko gledališče.
„M a m' z e 11 e Nitouch e", comčdie ope-rette v treh dejanjih, francoski spisal L Meilhac in Millaud, poslovenil Gestrio, uglasbil Ilervć, kapelnik gosp. Kr. Gerbić, režiser Rudolf Inemann" Nitouche je francoski priimek za dekle, ki se dela nedolžno in nevedno, a je že vseh muh polno. Gospića Deniza de Flavignv (gdč. P o 1 a k o v a) je najbolj krotka, ttha in pobožna gojenka odgojeva-lišča v mestu Pontarcv. S svojo pridnostjo, nadarjenostjo in ubogljivostjo pridobila si je naklonjenost predstojnic«', s prijaznostjo in priljudnostjo pa ljubezen svojih sogojenk. Na videz je zelo srečna in zadovoljna v starem ozidju, v srci pa ima samo jedno željo, da se jej kletka kolikor mogoče kmalu odpre in da poleti mej svet. Gospod CeMestin (gosp. Freudenreich), organist v istem zavodu, je ravno taka tiba voda. Mlad, pohleven in oblizan, nima na videa drugega namena, nego petje poučevati v odgojevališči. V resnici ima pa tudi g. organist vse druge namere. Spisal in zložil je precej
posvetno opereto ter jo ponudil gledališkemu vodji v Pootarcvju za predstavljanje. Ta jo je vaprejel in jo namerava na dan, ko se dejanje začne, spraviti na oder. Stvar je popolnem tajna; a Deniza izvoha in izmakne Celestinovo, ali kakor se kot komponist imenuje .Floridorovo" partituro in se nauči celo opereto na pamet. Celestin pride temu na sled, ter poskusi z Danizo njemu najljubši kos Bvoje skladbe. „Mam'zelle Nitouche", — »gospico Potuhnjenko" jo naziva g. organist, ko sliši in vidi, kako dobro ume in zna tolmačiti pobožna njegova učenka lahkokrilo delo. Deniza ima samo jedno željo, da vidi prvo predstavo Floridorove operete. Izpolni se jej na poseben način. G. major grof de Chateau-Gibus (gosp. Inemann) pride prosit svojo sestro predstojnico (gdč. G. N i g r i u o v o), naj dovoli njegovemu poročniku v-comtu de Cbamplatreuxo (g. Anić), da govori s svojo zaročenko gospodično de Flavignv. Za špansko steno se sme nekoliko časa pomenkovati ž njo, se zaljubi — dasi je ne vidi — vanjo, in gospodični de Flavignv je še isti večer odpotovati v Pariz k svojim stanšem, kamor naj jo Floridor spremi. A ta dva se ne odpeljeta v Pariz, nego ostaneta v Pontarciju: gosp. Celestin, da vidi svojo opereto; gdč. Deuiza pa uide iz hotela za njim
v gledališče ter lam, ker je prva pevka Corina (gdc\ S 1 a v č e v a) iz ljubosumnosti odrekla, poje prvo ulogo z velikim UBpebom. Vicomte de Champlatreux se seznani 2 njo, se zaljubi zopet vanjo, ne da bi vedel, kdo da je, ter sklene spremiti jo v Pariz. Toda major, ljubosumen zastran Corine in Floridora, ostane pred durmi, in Deniza ali Nitouche, — pod tem imenom je nastopila v gledališči — in organist morata skozi okno pobegniti. Pod oknom ju ujame straža ter ju odvede v vojašnico. Tam se da Deniza zapeljati, da obeduje z oficirji, uide na konji iz vojašnice, spozna potem vicomta de Champlatreux kot svojega zaročenca, in vsa reč ima Brečen in soliden konec.
Snov je lahko in zanimivo razpletena, situva-cije so nove in komične, značaj lahkomiselne Danile, koketne Corine, presukanega in Btrahopetega Celestina in starikavega zaljubljenega majorja je dobro narisan. Godba je lahka, melodijozna, karakteristična, v orkestraciji večkrat origioeina; predigre časih — posebno ouvertura — malo dolge, komične, poBebno marš k četrtemu delu. Večina spevov je zložena po načinu francoskih cbansonet, tako duet o svinčenem vojaku, Babette io kadet, pesem brigadirja (g. Perdao), legenda o velikem bobnu,
80 glasovali tudi člani Hohenvvartovega kluba.
Vslic temu ni obžalovati, da je Perneratorfer provociral to debato. Na samo, ker se je pojasnilo, kako se časih postopa zoper delavce, ampak tudi zato, ker je imel ministerski predsednik zopet je denkrat priliko, čitati izjavo visoke vlade. Ko je zadnjič čital tako izjavo, je rekel, da se bode začelo z volilno reformo, čim se zbere potrebni statistični materijal. Danes ni govoril o statističnem materijalu, še tt ga ni povedal, če se še zbira, ali če je že zbran. Povedal je le, da se predloga o volilni reformi še v tekoči legislaturni perijodi predloži državnemu zboru. O tem, da bi se drž. zbor imel s to predlogo baviti, ni črhuil besede, kar je vsekako jako karakteristično.
Napovedane debate o Celjskem vprašanji ni bilo. Nemški nacijonalci so jo sicer hoteli prouzročiti, a komaj je bil poni. R i c h t e r udaril na to struno, se je že oglasil predsednik in rekel, da spada to v specijalno debato. S tem je nacijonalcem pokazil njih namero. V/.lic temu je bila razprava o proračunu j*ko zanimiva. Mladočeški govorniki so v njej opozorili prebivalstvo na veliko nerarnost, ki mu preti, na monopol na Jganje. Koalirane stranke so molčale kakor grob.
Začetkom Beje n> se rt šile nekatere predloge glede podpor po ujmah oškodovanim okrajem, potem pa je utemeljeval posl. PernerBtoi f-r svoj predlog glede volilne reforme.
Posl. Perneratorfer:   Ko  je ministerstvo nastopilo  vlado, je svečano izjavilo, da je volilna refarma nje prva in najvažnejša ualrgi.   Že davno bi  bilo  moralo  reči koalicijskim strankam: Prva naloga je, rediti volilno reformo, podpirajte nas, sicer moramo odstopiti.  M msterstvo tega ni storilo, ampak se izgovarja na stranke,  te  pa zopet na vlado. Pri t*j krasni in dostojni igri je gotovo samo to, da se prezirnju opravičene želje ljudstva. Misliti je bilo, da bo mtoisteistvo zmatralo volilno r« formo za ret<uo stvar, tembolj, ker sedi v njem mož, če-gar državniška modrost je že legendarna in ki se je dne 23  oktobra izrekel odločno za volilno reformo. Takrat seveda še ni bil minister.   Leto dni j je Plener v ministerdtvu a najbrž nima dosti političnega upliva, da bi svojemu mnenju pomagal do veljave, če je kot minister sploh še tiBtega mnenja, kakor prej. Tat 11; je predložil načrt, o katerem se je dalo govoriti, sedanja vlada pa še tega ne stori. Kar je lani rekel Plener T at-fl-u, to rečemo danes mi Plenerju : Tako se stvar ne naredi! — Govornik popisuje potem ainočne dogodbe:   Vzlie netaktnemu postopanju vladnega zastopnika je sbod v Sufijini dvorani brez homatij zaključil in splošno se je pričakovalo, da se tudi obhod ne bo oviral. Na Lanci-strasse so policaji pustili delavce pri miru. Delavci bo klicali Slava splo.šui volilni pravici.   Na Ringu niso smeli več.   Seveda, na Landstrasae stanuje meščanska   .canaille",  na Ringu pa stanujejo visoki gospodje, in njih ušes ni smeti žaliti z delavsko pesmijo.  Zato in morda še iz drugih   tajnih   uzrokov   je   policija na It in y u namenoma provocirala rabuke. Govorim kol svedok.   Ne da bi se bil kdo pozval, ne da bi se bila rekla kaka beseda,
so redarji jeli udrihati po delavcih. Ljudje so seveda račeli upiti. Razburjenost je vedno rasla, saj je bilo videti, da ae je hotelo razburiti ljudi. Morda potrebuje visoko misi-sterstvo uzrokov, ki bi se dali toper volilno reformo porabiti. Delavci niso ničesar storili. Na Ringu ie ni b lo ljudi}, prišli so šele pozneje iz gledališč in bili bo seveda tudi tepeni. Policija je korakala ob strani. Hkrati pa so, ne da bi ne bilo kaj zgodilo, ne da bi ie bila primerila kaka provokacija, akočili kakor blazni na delavce in besno n sabljami udrihali po njih. Pri restavraciji Krischke so redarji s sabljami sekali po neki ženi, da se je vsa krvava zgrudila. Nekateri dobro-arčniki so jo dvignili in redarji ao zdaj napadli te samaritane in s sabljami po njih udrihali. Nihče ni ljudi pozval, naj se razidejo, nihče jih pozval, naj molče — ne, samo sekalo se je. To je princip g. markija F a 1 k n o v s k e g a , Ostrovskega in Karvinskega. Govornik čita pismo nekega pravnika, ki mu piše, da na nobeno stran ni bilo moči uteči. Redarji so ljudi razganjali, vse obstraaske ulice pa so bile zaprte, Ljudem ni bilo mogoče ne naprej ne nazaj ne na stran se umakniti. Morali so ostati na mestu, kjer bo divjali redarji. Očitno je, da je imela policija namen, da bi prav mnogo žrtev obležalo na bojišču. Ko bi bilo sedanjemu parlamentu kaj za njega pravice, volil bi preiskovalno komisijo in sto in sto ljudij bi prišlo pričat. Velikanska večina delavcev si hoče svoje pravo pridobiti legalnim potem, a ne zamuditi pravega trenotka, sicer bodo za prelito kri odgovorni tisti, ki sede u» mmisterski klopi. Ko bi vede), da bi imel boj kaj uspeha, jaz bi bil prvi, ki bi ga nasvetoval. Dogodbe, kakor so se primerile sinoči, razburjajo delavce silno in ta raziurjeoost prešinja že iinovite kroge, ljudij, katerim je kaj za politično dostojnost. Rešitev tega | vpra9ania je stvar političnega in osebnega poštenja ministrov. Oislej bodo v Avstriji dan na dan demonstracije in prej ne bo miru, dokler se delavcem ne da volilna pravica. Tu ne govorim kot posamičen poslanec, tu govorim v imeni več stotisoč orgauizo-vanih delavcev, ki zahtevajo svojo pravico in si jo hočejo na ta ali na drug način priboriti.
Ministerski predsednik knez W i n d i s c h-g r a e t z izjavi, da pride volilna reforma še v tej legislut vui perijodi na vrsto, minister marki Bi • c q u e h e m pa opira Dunajsko policijo.
Posl Prade se iznci v imeni nemških na-cijooalcev za nujnost Pernerstorferjevega predloga, takisto se izjavita tudi dr. B r z o r a d in grof K o u n i c , ki konstatuje, da je ministerski predsednik danes že šestič ali sedmič nekaj izjavil glede volilne refjrme, da pa te obljube nimajo nikake vrednosti.
Generalni govornik drGessmann primerja miuisterskega predsednika luaaku neke operete in pravi: Xilosten dokaz politične propalosti je, da se noben člau koaliranih atraulc ni oglasil in potegnil se za najvažnejšo ljudsko pravico. Koalicija tega ne trpi, da bi se javnost bavila z važnimi po-
litičnimi vprašanji. Vseh manevrov cilj je: kopirati Praski vzgled tudi as Dunaj. Vlada bi rada razglasila izjemne naredbe tudi za Dunaj, ds bi nihče ne smel govoriti, nihče ka-rakterizovati nemško-liberalne stranke, nihta osvetljevati resničnosti in odkritosti vlad«. Dosti je bilo besed, s dejanji na dan.
Poslanec Perne rstorfer je kot udeleženec včerajšnje demonstracije konatatoval, ds to, kar je minister marki Bacqnehem čital glede izgredov, je do cela neresnično. Govornik je rabil besedo zlagano, sa kar ga je predsednik grajal.
Poslanec Kronawetter je predlagal glasovanje po imenih, kar pa ni obveljalo. Pri glasovanju se je nujnost Pernerstorfer-jevega predloga odklonila.
Ko je Ae Perneratorfer prijel predsednika, zakaj se pri takih prilikah, kakor je današnja, ne puste ljudje na galerijo, seja začelo prvo Čitanje drža vnega proraču na za. 1. 1 89 5.
Posl. dr. Kaizl poiemizuje s ekspozejem finančnega ministra in ae čudi, da vlada še ni izdelala načrta, kako porabiti prebitke zadnjih let. Ku ima država prebitek, naj davkoplačevalcem olajša bremena, ne ps spravlja ns dnevni red projektov, ki nalagajo prebivalstvu novih intenzivnih bremen. Doslej je bila Avstrija trsdicijonelna država deficitov, sedaj pa postane dežela oepotrebu.h prebitkov. To svedoči, da je finančna uprava povsem neraoijonelna. Projekt, monopolisovati žganje, nima drugega namena, kakor dati vladi na razpolaganje neštete milijone. Kaj se bo s temi mil'joni zgodilo, to se jasno ne pove, a vse kaže, da v namene, katerim se moramo odločno zoperataviti, tako iz političnih kakor iz socijaloopolitičnih nagibov. Monopol bo ravno najbolj siromašnim slojem naložil težavnih bremen. Nekemu prejsmemu finančnemu ministru se je porogljivo reklo: Petrolej in dolgovi. Sarkastičen opazoval* c pa reče lahko sedanjemu finančnemu ministru : Žganje in dolgovi.
Posl. Rienter hoče govoriti o nemško-bIo-venski spodnji gimnaziji v Cilju, a predsednik mu prestriže besedo, češ, da spada to v specijalno razpravo. Govornik se izreče zoper to gimnazijo.
F naučni minister Plener zagovarja svoj proračun v daljšem govoru.
Posl. S c h v* a r z je obrazložil želje češkega naroda in iz proračuna dokazal, da se vlada n« te želje kar nič ne ozira, da zanemarja ČJjAko v gospodarskem oziru in da porablja iz Časke dobljene velikanske dohodke za druge kronovine.
Poslanec dr. K ra m af kot generalni govornik conlra je ostro grajal valutno reformo, v kolikor se ta ref jrma zrcali v budgetu. Posebno nevaren ie valutni reformi minister-govornik koalicijskega kabineta. S cer nimamo oficijeluega miuistra-govornika, ali čj imenujemo tako trgovinskega ministra, mu ne storimo nikake krivice. Kadar koli se oglasi gospod trgovinski minister, vselej prouzroči na borzi tako hausse, da bo to naše gospodarstvo spravilo v veliko nevarnost. Minopol na žganje je anti socijalističen in zelo nevaren. Ž njim dobi vlada v roko sredstvo, s katerim posamičnim kronovinam lahko ali mnogo
Dalje v prilogi. ~^kM
prošnja do sv. Nitoucbe i. t. d Najlepše so izvedeni | soli z zborom, tako mistične pesmi z ženskim zborom v prvem in po vojnih fatifirah zloženi moški zbor z Denizioim samospevom v tretjem dejanii. Najbolj bo ugajali groteskni duet Denize s Calesti-nom v prvem dejanii, Denizin boIo z zborom ,Ale-luja", pesem Babette in kadet, pesem o velikem bobnu in Denizin kuplet „Dobra Nitouche"; prikupljala se je pa vsa godba od začetka do konca.
Izvajale so se vse uloge spretno in razumno, da je bil splošui utis jako znamenit. Naslovno ulogo „Mam'zelle Nitoucbe" je izvedla gospica Po lako v a z velikim uspeboin Kje so zdaj tisti, ki s j dvomili o njeni sposobnosti v M'čna osebica, živa, do najmanjšega (Jetaila pri udarjena mimika, originalno kretanje pri ehausonetab, priprosto in neumetno, pa čisto razločno in znuirom primeruo pointovano petje: to vse se je spojilo v tako prikupno iu prijetno jednoto, da se — lahko trdimo — še nobena toliko originalna uloga ni predstavljala v slovenskem jeziku tako iz celega iu tako v podrobno premišljeno, kakor „Nitouche" goapice Polakove. Od srca je čestitati ljubki goapici na njenem posebnem napredku v kratkem času; samo želeti je to, naj ostane skromna, i.i marljiva, kakor doslej ter naj se zvesto
drži tal, iz katerih je vzrasia. Gosp. Freudenreich I je v svoji težavni ulogi srečno iu razumno ločeval Celestma in Fioridora. Bolje ae mu je posrečil prvi od drugega; soaeboo v prizorih z Denizo je imel veliko lepih momentov. Žal, da je v tretjem dejanji s karikiranjem grešil proti jednotuoBti svoje uloge. Pel je g. Freudeureicb pravilno in razločno, spretno nuanciral v prvem kupletu C-destina in Fioridora ter je tudi v duetu o svinčenem vojaku vrlo pripomogel k uspehu. Gospod Inemann se je zopet po kazal pravega igralca. Njegova individuvalnost nikdar ne prodi c uloge same. Kot major bil je mojstersk v maski, zmeren v igri in fio v govoru. S humorjem je igral na strani svoje sestre predstojnice, duhovito jemal slovo od neusmiljene Cjrine in brez pretiravanja ropotal v vojašnici. Samo to bi radi vedeli, kdo ga je zapeljal, da se je plašil nad velikim bobnum. Gjapica Slavce v a šteje lahko malo Ko-rino mej svoje najboljše uloge. Našla je zanjo pravi zametljivi ton, položaju vselej primeren tempo iu neštetih pudrobnostij za igro. Nismo se preveč čudili majorju, da se jej je dal tako „za nos voditi*. Gospica Gizela Nigrinova je naredila iz svoje predstojuict*, kar se je po baje le dveh skušnjah narediti dalo.   Gospod Anić je živahno nastopal v
prizorih pri španski steni, posebno kot Btari nadzornik, sicer pa elegantno representoval resnega poročnika, katerega je ljubezen zmodrila. Gospod Ve« rovšek je s svojim gledališkim vodjo v zadregi vzbudil veliko ameba. Dobro mu je pri tem pomagal gospod Podgraj sk i (režiser). Gospod Perdan (Loriot) igral in pel je svojo komično epizodo vestno, kakor smo to pri njem vajeni. Žinski in moški zbor sta se vrlo držala ; v slednjem smo v majhnem solo zopet opazili prijetni glaB g. Rusa. Režija ja bila vseskozi vzorna; le v drugem dejanji smo pogrešali za oder karakterističnega življenja. Toiltte gospic bi se lahko pokazale na vsakem velikomest-nem odru, deloma celo tam ne. Oficirski kostumi in oprava gojenk so pripomogli k splošnemu ugodnemu vtisu. Novo dekoracijo za tretje dejanje je g. Stadler dobro slikal in apretno postavil. Dramatično društvo je z obilnimi stroški (kakor čujemo, velja samo pravica predstavljanja 200 gld.) napravilo in opravilo novo spevoigro, prvo zadoščenje mu bodi sinučni popolni vspeb igre same, drugo zadoščenje pa mnoge polue hiše, katere bo doživela „Nitoucbe", saj sama o sebi poje aCric, erac, lepo je tu. Težko je bilo, pa le je Šlo."
V Ljubljani, 19. oktobra 1894. K.
Priloga ..Slovenskemu Narodu" it 241, dnj 20. oktobra \ 894
koristi ali mnogo Škoduje, kakor hoče. Katerim kro-novinara bo koristila in katerim škodovala, o tem ni dvoma, to je lahko uganiti po sestavi kabineta. Takega sredstva ni smeti vladi v roke dati, sicer bode Žganje igralo pri raznih glasovanjih odločilno ulogo.
S tem je bila generalna debata končana in se je proračun odkazal proračunskemu odseku.
Po razu h interpelacijah in izročitvi samostalnih predlogov se je seja zaključila.
Prihodnja seja bo v ponedeljek.
Politični razgled.
Notranje iBezele.
V Ljubljani, 20 oktobra Celjsko vprašanje.
Za rešitev Oljskega vprašanja se zanima so-sebno nemškonacijou&Jua „Deutsche Zeitung". Doslej je vedela povedati, da se bode pri glasovanju o dotični postavki abaentiralo toliko levičarjev, da bo vlada zmagala, uko bi tudi mladočeški poslanci glasovali zoper gimnaz jo. Kečeui nemški list je tudi javil, da se zlasti post. Eim trudi, pr dobiti mladočeške poslance, naj bi glasovali za vlado, a večina se mu zdaj ustavlja z vso odločnostjo. »Narodni Listy" javljajo, da se klub s tem vprašanjem splob še ni bavil. „ L ulove Novine" pa zatrjujejo, da so že sklenili, glosovati za vlado. Oljsko vprašanje je celo spravilo na noge oficijelno glasilo poljskega kluba. Krakovski „CzasH obza luje, da bo levica glasovala zoper postavko in pravi: To je dokaz, da levica, ki je kot zmerna stranka stopila v koalicijo, ni v stanu zoperBtavljatt se uplivom ekstremne stranke, in da torej ni v stanu jamčiti za izvrševanje koalicijskega programa v jav nem življenju. Posesti nikakor ni tako tolmačiti, da te nobene upravne uredbe ni tmeti dotakniti in zlasti da mora v kulturnem oziru, ki zauteva naravnega napredka iu razvoja, vse stagnirati, d bo vsaka administrativna uredba — in ustauovitev slo venske spodnje gmuazije je to — prouzročila viharje, če se bo nemška levica na vsako pravično uvaževauje potiob uenemškega prebivalstva odgovarjala z opozicijo koalicijski vladi, potem seveda nima koalicija uikake bodočnosti. Pikrost, opozicija pravičnim zahtevam, očitna antipatija napram ne-nemškim narodom, tendenciozno apelovanje na posest, katere nihče ne krši, to bi moglo tudi v drugih krogih vzbuditi p krost in antipatijo in nastala bi zagrizenost, nezaupnost in nezadovoljnost, ki bi mogli pri prvi priliki razdreti itak ne pretrdo koali cijsko vez. Res je, da zamore lev ch, če boče, koalicijo razdreti, ali to zamoreta tudi ostala dva koa licijska kluba, lo kaj so zgodi, če razpade koali cija? Čo kdo, tako ima levica dovolj uzrokov, premišljati o tem vprašanju.
Zopet bomo xa Mađjave krvaveli
Našim čitateljem je znano, kako vel ko hmi-c' sija je Avstrija dovolila Italiji a tem, da je z vinsko klavmlo znižala carine na italijanska vina. Valed tega je italijansko vino poplavilo našo državo in zlasti Istri in Dalmaciji provsročilo ogromno škodo. II«rut i so se oglasili Franci n in zabtevali, naj se tudi carin« na francoska vina zn ža tako, kakor se ja znižala za italijanska. Vlada se je tej zabtevi odločno uprla. Dobro je spoznala pretečo nevarnost, vedela je da bi francoska vina našim fiuejšim vinom ravno tako škodo naredila, kakersno bo naredila italijanska vina cenenemu vim. Sološno se ie sodilo, da odpove trgovinsko pogodbo s Francijo. A zgodilo se je drugače. Hkrati se je vlada odločila znižati carino na francoska vina. In zakaj ? Ker je Franci ja zagrozila, da zipre svojo mejo lesu za sode. Takega lesa izvažajo židje iz Og^rske in Bosne vsako leto za več milijonov in ker francoska vina Ogerski itak ne bodo delala konkurence, se je vlada odločila za znižaoje. Kaj zato, če bodo nsši vinogradniki, ki pridelujejo finejša vina, imeli čutno škodo; da le mad,arski židje ne bodo oškodovani! Cerkvenopolltlčne reforme na Ogerskem.
Poslanska zbornica ogerska je po večdnevni razpravi s veliko večino novic odobrila od magnatske zbornice odklonjeni zakonski načrt glede svobodnega izvrdevanja veroizpovedanj in potem začela razpravljati o zakonskem načrtu glede recepc je Židov, kateri je magnatska zbornica tudi odklonila.
Vitanje države.
l*oloxaj v Srbiji, O poližaju v Srbiji se javlja: Predoo je kralj odpotoval, mu je minioterski predsednik obrazložil, da je potrebna popolna jednota vladnih odredb. Prosil je, naj se mu da glede notranje politike prosta roka in naj se mu dovoli, najeti za finančno in trgovinsko miniaterstvo ter za ministerstvo javnih zgradb sposobnih inozemcev, ki bi kot s< kcijaki načelniki organizovali vsa dela, kakor je svoj čas Bel gijec Boscbmsnn organizoval narodno banko. Ako bo krali Nikolajev ć-ivi zahtevi ugodil, odstopila bi samo liberalna ministra Andonov č is Jovanović, če pa bi as kralj ae odločil za stavljeni mu predlog, bi Nikolajev ć odstopil, v katerem slučsju bi sestavil novo ministerstvo ali  predsednik državnega sveta
Nikola lvnst ć ali pa poslanik v Carigradu Vladan Gjorgjevič
JJemission jtresfdentfclle. Pariška lista „Intransigeant4 in „Cocarde" sta te dni razširjala vest, da misli novi predsednik republike Časi mi r - Perier odstopiti Perier je baje zahteval, naj se toži neki list, ki ga je razžalil in grozil z odstopom. Oficijelno se ta vest ni demen-tovala; ah se vladi ne zdi vredno dementovati jo, ali pa je resnična. Sjdob pa ni C isimir - Perier jako popularen. Naj stori kar hoče, ljudske naklonjenosti si no more pridobiti in lahko se reče: predsednik je naj nepopularnejši človek na Francoskem.
lielgljske volitve. Vse stranke se uprav grozn Čavo pripravljajo za ožje volitve. L'beraini doktrinami bo otklonili v Bako zvezo s Bocijalisti in bodo vsled tega izgubili vse mandate, kar so jih imeli pri ožjih volitvah še pričakovati, a odklonili so tudi zvezo s klerikalci. Vsled tega je klerikalna stranka izdala poziv, s katerim kliče zmerne liberalce na pomoč zoper socijaliste in jih roti, naj glasujejo v,\ klerikalne kandidate. Klerikalna stranka ni jedina in zlasti si nasprotujeta intranBrgentni Woeste in bivši klerikalni miuisterski predsednik Beernaert. Te dni se je sešel rainisterski svet na posvetovanje o položaju Povabljena sta bila tudi Woeste in B^emaert in se močno sporekla. Woeste je dolžil Beernaerta, da je kriv obupnega položaja, Beernaert pa je imenoval VVoe-steja političnega sleparja. Razprave so bile tako srdite, da se je moralo posvetovanje ustaviti.
Japonski parlament.
Londonski listi javljajo: Japonski cesar imenovan M i kad'*, je otvori! novo zasedanje japonskega parlamenta in napovedal, da bo vlada predlagala, naj se poviša proračun za vojsko in za mornarico. Sedanjo vojno je prouzročila Ktaiska, ki je sovražna vBuki civilizaciji in katere barbarsko trdovratnost je za vsako ceno premagati. Dokler se Kitajska ne uda, ne bo Japouska odoebala. — Londonski listi javljajo, da bodj morali Japonci ustaviti svoje operacije. V Kitajski je nastala zima. Zač-lo je deževati in pritisnil je bud mraz. Pota so preplavljena, Japonci pa trpe od mraza, katerega niso vaieni. To je vzrok, da se že nekaj doij nič ne sliši o njih operacijah.
Dopisi.
Iz Trata, 19. oktobra. [Izv. dop ] (Italijani in dvojezični napisi.) Velikansk hrup je prouzročil zadnji odlok pravosodnega ministra, vsled katerega morajo vsa sodišča po Primorskem razun treb napraviti v teku jednega meseca poleg laških in nemskib napisov, pečatov in tiskovin tudi slovenske. Naredba ta, Človek bi mislil, da ne bode laške 1 berače tako nemilo dirnila, da bodo klicali svote somišljenike na taborišče, spodbujevajoč jib, da uprizarjajo razne demonstracije v prilog laški narodnosti in nasproti tej odredbi. Saj se z zadnjo ničesar ni vzelo Labom, temuč dovolilo se je tudi Slovanom v najmanjši meri in Šele na drugem mestu to, kar so že stoletja uživali primorski Italijani — ravnopravnost pri sodiščih Se li žali italijaneka narodnost s tem, da se večini dovoli, da sme svoj jezik uporabljati tam, kjer se mu sodi pravica? Vsak pameten človek bode to zanikal razven primorskih Lahov, ki se, kakor znano, odlikujejo posebno po svoji preširnosti in nestrpnosti. Liberalce se nszivljejo, a zdravi liberalizem jim od daleč smrdi ter se na vse pretege upirajo njega napiedku. Vlada je z najnovejšo naredbo ugodila le naj skromnejši želji in zahtevi primorskih Slovanov, kajti do popolne jedsakopravnosti, kskeršno uživaju Italijani, smo še daleč. Dovolila je le to, kar se je moralo dovoliti, kajti vnebovpijoča krivica je pač bila, da se je moral dosihd ib Slovan pred sodiščem posluževati tujščine pred onimi sodniki in uradniki, koje sam plačuje. A še tega nam ne privoščijo, temveč kričo o slavicovanju Istre in koncesijah Slovanom. Istre ui treba slovaniti, kajti tri četrtine njenega prebivalstva so slovenskega in hrvatskega rodu; pač pa bi hoteli liki grabežljivi volkovi, da bi vedno ostalo, kakor je bilo dosedaj — da bi lahonska manjšina še dalje prevladovala nad slovansko večino. Obupen krik zadoje je našel pač malenkosten odmev pri pravosodnem ministru, a ta odmev razburil je do Živega — italijanske odvetnike po litri. Kdo pač toliko tuli in javka nego uprav ti ljudje, kateri so pošteno obirali slovanske kmete ter jim za Užko prislužeai denar uradovali v tujem jeziku? Boje* se, kakor .Piccolo* aam priznava, da bi jim mastne kose odvzeli odvetniki in pravdaiki slovenski in hrvatski. Ol tod izvira vse onu kričanj« po listih in protestovsnje v občinskih nastopih. Pred vsemi se js oglasila Poreška ,junta", čeprav so se ■edavno njeni odborniki odpovedali mandatom ter odločno se soperstavila ministarstvu, rekoč, dn je
to napravilo „un insulto alla nazionaliia italiana" (zasramovaoje laSko narodnosti). Ta izraz . insulto" — kojega je menda prvi izustil rudečkar Spadoni v Tržaškem mestnem svetu — pobrali so občinski odbori drugih istrskih gnezd, Pirana, Kopra, Lola, ki so soglasno sklenili protestovati, obrnivši se do ministra, predsednika višjega sodišča, namestnika itd. V Piranu so napravili celo izgrede ter javno demonstrirali proti tej naredbi. Vender so pa v Piranu prvi doživeli, da se je snel dosedauji napis ter se nadomestil z dvojezičnim. V Kopru je okrajno glavarstvo obustavilo sklep občinskih očetov iz razluga, ker je mestni svet z njim prekoračil svoj delokrog. Pravi kaporijoni so pa povsod bili italijanski odvetniki, kateri so menda najbolj prizadeti. Dubovi se pa brez dvojbe kmalu pomirijo in tudi za tužno Istro napoči sčasoma dau preporoda. Lahoni se bodo j>ač morali privaditi tudi „burbariskemu" jeziku, ako nočejo, da jih bodemo mi prekosili! Večina mora sčasoma prevladati roanjšno. Slovan gre na dun !
Domače stvari.
— (Volitev deželnega poslanca na Notranjskem) .Slovensko društvo" bode danes zvečer imelo odborovo sejo, v kateri se na podlagi izjav naftib volilnih mož, določi kandidat naše stranke.
— Drugi teden se zvrše volitve volilnih mož še po ostalih ubčinab, tako v Trnovem, v Št. Petru (drugič), v Senožečah (drugič) in dr.
— (Politično društvo »Edinost") priredi jutri, v nedeljo dne 21. t m. v novih prostorih „TržaSkega Sokola" v ulici Farneto v TrBtu izreden občni zbor. Začetek ob 1/a9. uri dopolmlut*. Miuolo nedeljo je društveni odbor Bklenil, prositi pravosodnega ministra, naj tudi v Trstu in v Bujah ukaže napravit dvojezične na p i 8« in sploh povsod, kj*r to zahtevajo interesi slovenskega oziroma hrvatskega prebivalstva. Vrh tega je odbor sklenil izreči klubu mladočeških državnih poslancev zahvalo, da bo njegovi člani v minulem zasedanju delegacije tako moško in odločno branili in zagovarjali interese Slovencev in Hrvatov, zlasti primorskih.
— (Na b I a v u o s t koroških Slovencev!) Katoliško-politiČBo in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem priredi, kakor smo že naznanili, dne 24 oktobra v Celovcu shod zaupnih m o ž in tisti dan zvečer K i ti s p i e I e r - Slom-ž e k o v o slavnost. Vstop bode dovoljen le proti izkazu vstopnic, katere se bodo dobivale od 20. oktobra naprej pii društvenem odboru in na dun slavnosti pri shodu zaupnih m ž Želeti je, da bi bila udeležba tudi iz sosednih kronovin kolikor moči velika. Dolžnost naša je, da materijelno in moralno podpiramo koroške Slovence v njih pretežavnem bo.u. Kdor more, pojdi dne 24. t. m. v Celovec!
— (O s o b n e v e s t i.) C. kr. finančna kon-cipista Herman pl. Nickerl in dr. Rudolf Rožnik sta imenovana komisarjema in c. kr. fin. konceptna praktikanta Karol Pogač ar in Makso K o stanje vec pa finančnima koncipistoma pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. — Kanonik stolnega ka-pitela TiŽaškega, msgr. Sinčic je imenovan stolnim dekanom, župnik pri sv. Antonu starem v Trstu, msgr. M ar tel an c pa kanonikom. To imenovanje je toliko bolj zanimivo, ker se je lahonska stranka močno poganjala za to, da namesto Martelanca, ki je bil škofov kandidat, postane kanonik kak Italijan.
— Ravnatelj Goriške gimuazije gosp. dr. Gtobb je šel na odpust zaradi bolezni.
— (Slovensko gledališče.) Opozarjamo na današnjo drugo predstavo tako sijajno uspele „Mam'zelle Nitouche*. Cene so nekoliko nižje kakor pri prem jeri.
— (Koncert Bronislavve Wolske) Prijatelji slovanske pesni bodo imeli jutri izredno priliko ćuti jedno prvih tolmač<teljic s'ovanske glasbe, ka-koršna je gdčna. WoIska. Mnogobrojno jako laskave ocene iz raznih slovanskih mest, kjer je koncerte-vsla ta „»posteljica slovanske pesni", kakor jo imenujejo, dokazujejo, da je tudi drugod dosegla ieto-tako aijajea umetniški uspeh, kakor ga je imela v Ljubljani, ko ie pred nekaterimi leti koncertovala v atari čitalniški dvorani. Od takrat je gdčna. Wol ska še lepo napredovala in bode gotovo izvajala obsežni in zanimivi vzpored še bolj umetniško dovršeno. Ž-deti je torej, da bi bil koncert prav dobro obiskan in da bi naše občinstvo pokazalo, da ve ceniti slovansko umetnost, kakor zasluži.
— (Italijanske demonstracije.) Isteraki iredentovci se Se vedno ne morejo sprijazniti z dvojezičnimi napisi. Celo obskurno mestece Izola si ni moglo kaj, da bi po vzgledu polentovcev v drugih mestih ne uprizorila male demonetracje. Sicer pa te demonstracije niso tako nedolžne in neumtvoo je samo to, zakaj j h cficijozoo in oficjelno časopisje ne ura■ ui. Kakor se kaže, imajo ti listi, kakor levičarski, očitni nameu, prikriti resnico. Cu bo v Pragi ali v Ljubljani kaj zgodi, pa bodi še tako malenkostno, prinašajo dolga poročila, v katerih pretiravajo na vse kriplje, dogodeb v primorskih mestih pa nečejo videti. PoBebno živi so bili iredentovci v Kopru. Pri demonstraciji, katero smo včeraj omenili, so na vse grlo kričali ,Ev vi va Italia" in na-kukovali hiše Slovencev in Hrvatov, ter pobijali njih vrata in okna. To je trajalo do 2 ure ponoči. Ž&ndarji so zagotovili mir v — naslednji noči. Protest Koprskega občinskega sveta zoper dvojezične napise jo okrajui glavar inhibiral, češ, da je občinski svet s tem sklep im prekoračil svoj delokrog. Proti dvojezičnim napisom se je oglasil tudi Tržaški deželni odbor m vzprejel nastopni predlog dra. Vene zian a: Pravosodnemu ministerstvu naj se pošlje memorandum proti pričetemu slaviziranju sodnih okrsjev v Piranu in v Kopru, ker sta ta dva sodišča podrejeua Tržaškemu deželnemu sodišču, in odredba zadeva isto tako njijine kakor tudi narodne pravic« Tržaškega m -sta. Deželni odbor isterski naj se takoj obvesti o tem sklepu in naj se zahteva, da poroča, kaj je ukrenil o tej zadevi. Ko-nečno naj se naroči državnima poslancema pl. IJurg-stallerju in R. Luzzatu, da omenjeni memorandum osobno zagovarjata pri ministerstvu. Od italijanske strani se je pričela torej prava gonja proti tej mrvici pravice, ki se je podelila Slovanom!
— („Slovensko plani i s k o društvo".) Zaradi slabega vremena se je za jutri določeni izlet .Slovenskega planinskega društva na Kurešček odložil.
— (Pevsko društvo »Ljubljana") priredi svojo prvo letošnjo zimsko veselico v nedeljo, dne 4. novembra letos v prostorih starega strelišča s sodelovanjem slavne vojaške godbe c. in kr. 27. peSpolka. Pri tej priliki ravnal bode prvikrat z zborom gospod Josip Schulz, ki je prevzel društveno pevovodstvo. — Druga veselica vršila se hode iBtotam dne 17. februvanja 1895 leta. Postrežbo prevzel je gosp. Fran Rozman, krčmar na sv. Jakoba trgu št. 11.
— (Edisonov fo no graf.) V prizemlji fil-harmoniškega poslopja (vbod poleg prodajalnice g. Stampfla) je razstavljen cd danes naprej Edisonov finograf gosp. Atilija Dogheria, čudovita iznajdba, ki reproducira popolnoma človeški ali vsak drugi glas. Imeli smo priliko preveriti se, da je stroj zares dovršen in izdelan z najnovejšimi po-boljSki, Ker so cene jako zmerne, jedno slušanje velja samo 10 novč., 3 slušanja 25 novč. je vsakemu mogoče ogledati Bi to ženijalno iznajdbo slavnega elektrika, oziroma poslušati razne reproducirane glasove petja, glasbe, deklamacije itd.
— (C. kr. glavno ravnateljstvo avstr. državnih Železnic) javlja, da se bode uvedel z veljavnostjo od 1 novembra 1894 dodatek X k januvarBki izdaji 1894 glavne tarife za blago c. kr. avstr. drž. železnic.
— (Razveljavljena prepoved.) Ker je kužna bolezen na gobcu in parkljih ponehala tudi v župnijah Požega in Osek in je Hrvatska in Slavonija kuge prosta, je deželna vlada kranjska dovolila, da se sme uvažati goveja živina in prasci iz vse Hrvatske in Slavonije na Kranjsko. Ozirati se je na veljavne živinozdravoiške policijske določbe.
— (Pevsko društvo .Struna" na Vačah) priredi v nedeljo dne 21. oktobra 1894 svoj občni zbor. Začetek ob 4  uri popoiudne.
— (Za rešitev življenja) je dovolila deželna v!a »a dotični taliji po 26 gld. 25 novč. Francu Jam ni k u iz Šk(fje Loke, ki je dne 10. avg. rešil Šestletno Frančiško Pavlic in Antonu Uhanu iz Dolnjih Ponikev, ki je rešil iz vode dne 26. julija Alojzija .It t'a iz Studenca.
— (Medvedje na Dolenjskem ) Kakor poroča uradni list, so videli kmetje v gozdu blizu Trebanjske graščine štiri medvede. Dognalo se je po sledovih, da so se medvedje obrnili proti Novemu mestu. Naznanilo se je to okrajnemu glavarstru.
— (Zdravstveno stanje.) V nekaterih vaseh litijskega okraja je zbolelo 61 osob za grižo (42 otrok  in  19  odraslih), izmej  katerih jih je
umrlo 15, (14 otrok in 1 odrasli), ozdravelo pa 26. Bolnikov je še 15.
— (Nova pošta.) Pri sv. Bo fanku pri BiŠu v Slovenskih Goricah na Spodnjem Štajerskem, se je odprla dne 16. t. m. nova poŠta, ob jednem tudi poštna hranilnica, ki ima v tednu trikrat zvezo s Ptujem.
— (Blazen vojak.) V soboto popoiudne je opravljal 'J 2 let ni vojak R. Pulič iz Pasa v Istri svojo službo kot kuhar v mali vojašnici v Trstu. H krati je mladenič menda zblaznel, kajti nabil je puško s 5 naboji, zaklenil vrata kuhinje in sprožil hiteč v vrata. Kroglja je prodrla vrata, prebila na dvorišču stoječemu desetniku Saxidi iz Gorice desno peto, udarila skozi smetišče in konečno obtičala ob zidu. Pulu: je na to skočil s puško v roki na dvorišče in predno so se tam stoječi prestrašeni vojaki zganili, zgrabil je blaznenca nadzornik policijskih stražarjev in mu iztrgal puško iz rok. Po ukazu navzočega poročnika je prihitevši stražar vklenil blaznenca. Ranjenega desetnika so odvedli v bolnišnico, blaznega vojaka pa v veliko vojašnico.
— (Napad.) Na potu proti pokopališču v Trstu je napadel neznanec tri dekleta ter skušal jedni iztrgati zlato verižico, kar se mu pa ni po srečilo. Dekleta so bežala proti domu, neznanec pa za njimi. Ko je zopet zgrabil jedno, se mu je postavila krepko v bran. Udaril jo je s pestjo in ranil z nožem, potem pa pobegnil. Ranjenka, katere rana ni nevarna, je dobila prvo pomoč na rešilni postaji.
— (Za skušnje učiteljske osposobljenosti,) ki se pričoo dne 12. novembra pri iz-praševalni komisiji v Kopru, se je oglasilo 12 uči-tel.ev in učiteljic za slovenske šole, 3 učitelji pa za hrvatske ljudske šole Italijanskih učiteljev se je oglasilo 5 za meščanske šole, za ljudske šole pa 15 učiteljev in učiteljic.
— (Zaprte šole.) Tudi v Kopru so se zaprle šole zaradi vratice, ki razsaja mej otroci. Vadnica, v katero zahaja tudi mnogo otrok od 6 — 10. leta, pa še ni zaprta.
— (Hrvatska opera v Zagrebu.) Stalna hrvatska opera je po dolgem prestauku zopet sijajno ustala te dni, ko se je predstavljala prvikrat v tej sezoni ZajČeva priljubljena narodna opera : „N i kola Z r i o j s k iu s zgolj stalno engaževanimi slovanskimi pesskimi močmi, to je domačimi hrvatskimi in nekaterimi češkimi pevci, ki so se že priučili hrvaščini. Občinstvo je opero vzprejelo navdušeno in burno aplavdiralo pevcem in navzočemu skladateliu, ki se je zahvaljeval is intendantske lože. V kratkem se predstavlja kot druga opera Smetanova .Prodana nevesta". V obeh operah ima posla tudi novo sestavljeni bsletni zbor in solo-plesalka gdčna. G r o n d o n s. Da bo je po tolikem času zopet obudila hrvatska opera, je zasluga novega intendanta g. dr. Šttf*na M i 1 e t i ć s.
— (Ustanove za železniške služabnike. ) Letos je zopet oddati nekaj podpor iz ustanov iz podpornega zaklada avstrijskih železnic, .Scbo nererjeve ustanove" in „Kbiigswarterjeve ustanove". Prošnje za podpore je pri načelniku Ljubljanske postaje južne železnice vložiti do dne 24. oktobra.
— (Razpisane službe.) Službeno mesto za vzdržavanje evidence katastra za zemljiški davek b ■edežem v ČJrnomlji, eventnvelno mesto evidenčnega geometra II. razreda, eventuvelno evidenčnega vajenca za Kranjsko. Prošnje v 14 dneh fiaanČnemu ravnateljstvu v Ljubljani — Na dvorazredni ljudski šoli na Dobrovi drugo mesto učiteljice s plačo 450 gld. Prošnje do dne 17. novembra okr. šol. svetu.
		
		
	r i i Slovenoi ln Slovenke 1 ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1 k A	
	i -f	
		
Davila b
Uredništvu našega lista so poslali: Za .Narodni dom" v Ljubljani: Narodna čitalnica v Kamniku 50 kron, kot čisti dohodek veselice, katero je priredila dne 7. t. m. na korist .Narodnemu domu". — Gg.: J. G , J. M., F. P., in J V. na Vrhniki 7 kron. — Skupaj 5 7 kron. Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki f
Društvu za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani je podaril 100 gld. ter kot ustaaovnik pristopil gosp. dr. Ivan
Tavčar, advokat, deželni poslanec itd. Neimenovan dobrotnik v Gradcu pa je društvu podaril vrednostnih papirjev za 200 gld. Obema velikodušnima dobrotnikoma izreka društveni odbor  najtoplejšo zahvalo.
Razne vesti.
•(Pomiloščeni dijaki.) Naučni minister dr. vitez Madevski je odpustil kazen onim dijakom, ki bo bili zaradi znanih izgredov proti prof  Nnthnaglu relegirani.
* (Madjarska tiskovna svoboda za Ne m a d jare.) Pred madjarskimi porotniki v Ko-loŠvaru je bila te dni zopet tiskovna pravda proti romunskemu časopisu „Foaia Popolului". V toženem članku „Inozemstvo je z nami", se je poudarjalo, naj Rumuni ne obupajo navzlic krutemu zatiranju po Madjarih, kajti inozemstvo čuti z zatiranimi Ru-rnuni. Izdajatelj lista Jurij Moldovan je bil obsojen na dva meseca zapora in 300 gld izgube na kavciji.
* (Oklofutani seladon.) Da tudi na I hitniji o i vnrno, kar meni nič tebi nič približevati se z dvomljivimi govori |*0 ulicah šetajočim so k raso-ticani je te dni prav dobro občutil nek poljski grof. Nadlegoval je mlado, krasno gospo tako dolgo, da mu je priložila z nežno svojo ročico prav krepek odgovor na lica. Mestu pa, da bi grof spoznal svojo zmoto, odgovoril je razžaljivo. Energična dama pa mu je na to nesramnost založila še dve prav gorki. Redar, ki jo posredoval, zapisal jo ime grofa, dame pa ni nadlegoval, ker jo je poznal kot soprogo nečega občinskega svetnika.
* (Policija na biciklu.) V Pariškom občinskem zastopu se je predlagalo, da se za poskušnjo omislijo bicikli za agente tajne policije. Uporabljali bi ae najbolj v oddaljenih in manj obljudenih predmestjih, kjer se zločinci laglje odtegnejo pravici in pobegnejo.
* (Improvizacija na odru.) Malo predmestno gledališče Dej »zet v Parizu je bilo nedavno torišče nekega int.ermezza, ki ni bil na vsporedu. Drugo dejanj« spevoigre „ Poljub Ivonnea" se je odigralo in občinstvo v svoji dobrodušnosti je odliko-valo igralce obilim ploskanjem. Presledek moj drugim in tretjim dejanjem je trajal že četrt ure in še niso hoteli dvigniti zavese. Občinstvo na galerijah začne zdaj klicati: „Au ri-deau, au ri-deau l" kateri klic je jela kmalu ponavljati vsa hiša v staccatih „Lampion" arije razume se, da ni manjkalo obligatnega ropota. Zdaj jiride režiser na oder, s« globoko prikloni in izjavi, da jo jeden igralcev hkratu zbolel in da hoče jeden kolega i« prijaznosti brati njegovo ulogo. Začelo se je tretje dejanje. Srodi prvega prizora pridrvi oni baje bolni igralec, postavi se" pred šepetalca in vpije: Prevarili so vas, jaz nisem bolan, a plačali me niso. Nisem nič večerjal in zaradi tega ne morem igrati svoje uloge." Ta izjava je najprvo občinstvo osupnila, potem je pa začelo grozno ropotati, cela toča bakrenega drobiža vrnila se je ni igralca in burno in burneje je zahtevalo občinstvo, naj pride oni stradajoči igralec na oder. Čez nekaj minut res pride in igra se je nadaljevala, ker je bil mej tem izplačan.
* (V parni kopeli utonile.) Grozna nesreča se je pripetila v mestecu Glogov, kakor se poroča iz Lvova. Več žensk je bilo v parni kopeli in jih je omami! sopuh premoga, da so omedlele. Predno so jim prihiteli na pomoč so bile že vse mrtve.
* (Medved mej s t r e 1 j a j o Č i m i vojaki.) Blizu Gorazde v Bosni imeli so te dni vojaki strelno vajo v bližnjem gozdu. Najedenkrat se prikaže velik medved, ki je bežal mej vrstami streljajoči h vojakov Ker nobeden vojakov ni imel s a boj nabojev s krogljo, odnesel je kosmatin nepoškodovan svoje pete.
* (Tožen kralj ) Gledališki igralec Albin Svoboda dolguje še od leta 1875, ko je bil ravnatelj v Budimpešti, nekemu Bau u 20.000 gld. Ko je Svoboda prišel na dvorno gledališče v Draždaoih, sta ae poravnala z upnikom tako, da mu je plačeval po 100 mark na mesec. Tako ae je tudi zgodilo in dolg se je Bkrčil na kakih 6000 mark. H*poma pa je DraŽdanska dvorna pisarna ustavila daljnje izplačevanje te mesečne vsote. Biau pa se oi prestrašil, nego vložil je tožbo naravnost proti saksonskemu kralju kot lastniku dvornega gledališča.
Književnost.
— Slovensko-nemški slovar. \Volf-Pleteršnikovega slovarja je izšel 14. sešitek, ki prinaša slovarsko gradivo od besede potekniti do besede preden.
— Itiilessi di poesia e p r o s a s I o v e n a (Odmevi slov poezije in proze), Fran Pirman, Trieste, Tip. Dolenc, 1 kr. — To je naslov jako ličnej knjižici, ki je posvečena Franu Kalistru in prinaša v gladkem prevodu nekaj najlepših slovenskih pesmij (Preširna, Stritarja, Gregorčiča, Lujize Pesjakove in dve narodni) ter dve krajši povesti od J. Kaša in Stritarja. Jezik je dosti točen, le na str. 28 bi moralo stati „bisbigliera" (mesto gorgheggiara), na str. 59 „faceva bisogno" (aveva), st. 63 „dai loro piedi" (a loro dai piedi) Priporočamo toplo knjižico onim, ki razumejo italijanščino.
SbbJT Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskemo Narodu" St. 241, đnć 20. oktobra 1894.
Dunaj 20. oktobra. Pod vodstvom grofa Franca C o r o n i n i j a bili so danes Goriški poslanci grof Alfred C or oni ni, dr. Gregorčič in Jordan ter poslanca dr. Fer-jančič in Kušar pri vojnem ministerstvu, da se informujejo glede zgradbe ozkotirne železnice Gorica-Ajdovščina-Vipava-Postojna. Na svoje zadovoljstvo so poslanci čuli, da ministerstvo ni samo naklonjeno tej nameri, ampak da želi, naj bi se proga čim   prej zgradila.
Dunaj 20. oktobra. Predsednik poslanske zbornice Chlumecky je pred generalno debato o proračunu vsem govornikom zagrozil, da jim vzame besedo, Če bodo govorili o političnih rečeh, in je res segel Richterju v besedo, ko je govoril o Celju. Nemški nacijonalci so se bili pripravili za naskok na levico in vsled tega slovenskim poslancem ni bilo treba oglasiti se za besedo.
Dunaj 20. oktobra. Včeraj se je vršil tu kontrolni shod rezervistov, pri katerem so se primerili resni izgredi. Nekateri rezervisti so kričali „živelft anarhija". Batalijon vojakov se je poklical na pomoč. Mnogo razgrajal cev je bilo aretovanih.
Dunaj 20. oktobra. Ministerstvo vna-njih del je dobilo uradno poročilo, da leži ruski car v agoniji.
Fraga 20. oktobra. Mej Pribramskimi rudarji je policija zasledila anarhistično zaroto. Vršile so se razne hišne preiskave. Šest rudarjev je policija zaprla.
LiVOV 20. oktobra. Pri volitvi v kuriji veleposestnikov v okraju Zolkiewskem je bil voljen vseučiliški prof. dr. Milewski državnim poslancem.
Zemun 20. oktobra. Včeraj popoiudne je nastala velikanska nevihta. Padala je gosta toča. Zrna so bila debela kakor golobja jajca. Šipe so malone vse pobite. Vihar je podrl več dimnikov in razkril strehe manjših hiš. Takisto je bilo tudi v Belenigradu. Skoda je velikanska.
Feterburg 20. oktobra.   Car ni celo noč spal in je sploh jako slab. Noge mu ote-kavajo. Zdravniki so konstatovali ruztvorbo krvi. Veliki knez Vladimir je dospel ponoči v Var šavo in nadaljeval pot v Livaaijo.
Novi York 20. oktobra. Pred sodnim poslopjem se je zbralo na tisoče ljudi j, ki so hoteli nekega črnca ly nehati. Vojaki so na razgrajajoče množico streljali. Pit oseb je bilo ubitih, mnogo ranjenih.
Narodno-gospodarske stvari.
— Kranjskim ovčarjem. Kmeti jake družbe kraojake odbor je ukrenil tudi letos porabiti državno podporo zs ovčarstvo sa nakup ovnov ter bode v ta namen kupil is razdelil po deželi dobre plemena ovne bergamaške pasme. Izkušnja je pokazala, da našim krajem izvrstno ugaja „bergamafiko ouj<-pleme", imenovano tudi ,velikansko planinsko pleme". Prednosti tega plemena so hitra rast, velikost in teža, primerno dobra volna ter izvistaa sposobnost za pašo. O ce tega plemena niso vsltd slabih pašnikov v svoji domačiji prav nič nevajene ter so utrjene zoper vse vremenske izpremembe. Oi družbo vpeljani ovni izvrstno uspevajo, visoki so do jednega metra ter tehtajo nekateri čez dva stara centa. J ag nje ta od njib so v dveh mesecih bils tako velika, kakor stare ovce bolakega sli istrskega plemena, imajo lepšo volno nego domače ovce, in celo majhne ovce so s najvičjo lahkoto skotile. Podpisani odbor bode torej tudi letos oddajal te ovne, in s cer onim kranjskim ovčarjem, ki viole predajo, v kateri je od dotične kmetijske podružnice potrjeno, da se precej pečajo s ovčjo rejo (navesti je število ovac) in ki se zavežejo: 1. da plačajo, kadar prejmejo ovna, glavnemu odboru 5 gld , 2. ds bodo vzpreje-tegs ovna obdržali najmanj dve leti za pleme, kolikor dopušča umna ovčja reja. Nekolkovane prošnje je vložiti do 1. novembra r. I. pri glavnem odboru C. kr kmetijske družbe kraniake v Ljubljani.
— Nova Železnica v Bosni. Te dni se je od prla železniška proga Travnik Dulnji Vakif Bugojna v Bosni. Nova železnica je dolga 41 kilometrov. Ko se dodela vsa nameravana proga, ki bode vezu In dolino Bosne s Spletom, bode to mesto v marsikaterem oziru postalo živahen tekmec Trsta in Ueke.
Listnica uredništva.
Gosp. Ivan Požene!, nad uči tel j v Rakeka: Potrjujemo Vam, da nam o sedanji notranjski volitvi niste poslali nikake notice in da aploh niste aottuduik nafiega lista. — Goap. I. V. vaŠt. Pavlu: Poročil o veselicah ne moremo priolčevati, če nam dojdejo skoro tri tedne po veselici.
Razilrjeno domače zdravilo. Vedno večja po-raševanja po „Hull-ovem francoskem žganja in soli1' do-azujejo uspešni npliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti uteflujoče, dobro znano antirevmatično ma/ilo. V steklenicah po 90 kr. Po poltnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, na DUNA.JI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati N0LL-ov preparat, zaznamovati z varnostno znamko in podpisom. 4 (16—11)
Za poljedeloe: Da domače živali dobro uspevaj.>, temu je glavni pogoj njih popolnoma dobro zdravstveno stanje in da se to ohrani, najvažnejša je naloga za poljedelca. Sredstvo za to bo mu Kvvizdini veterinami preparati ki jih izdeluje Fran Ivan Kwizdn, c. kr. avstr. ogerski in kr. rumnnski dvorni za!agatelj in okrožni lekarnar v Kor-nenburgu pri Dunaj i, ki so že mnogo let preskuSeni in so si kot preservativna sredstva pridobila dober glas daleč čez meje naše domovine. Izborno delovanje Kwizdino restitucij-ske tekočine za konje (ki je izborno okrepćujoče sredstvo), dalje Kvvizdinega Korneuburškega živinskega praška, ki se porablja povsod kot redilni prašek za živino sploh zlasti pri kravah, da dajo več ml-.-ka, z najboljšim uspehom in vseh od Frana Iv. Kvvizde izdelanih veterinarnih preparatov opravičuje na sijajen način svetovni glas to tvrdke.
JJIU1ISKI nor
stoji f
sa vse leto 4 gld. 60 kr.; sa pol letA f l gld. 30 kr.; r.a četrt leta 1 gld. 15 kr. {
l»iiesjes^ee^esjePsjpsjsie»#^setsnss^wN»»#«
Iz uradnega lista.
Izvršilne aH eksekutivne dražba: Jakoba Velkovrba v Ljubljani stacuoska oprava, (v drugič), doe 22. oktobra v Ljubljani.
Antona Cente posestvo v Spodnjem Golem, cenjeno 7225 gld., dne 24 oktobra in 24. novembra v Ljubljani.
Janeza Jakopina zemljišče v Ravnah, cenjeno 2223 gld., dne 24. oktobra in 28 novembra v Ložu.
Janeza Ing lica zemljišča v Škof ji Loki, cenjena 2659 gld., 560 in 150 gld., dne 25 oktobra in 22. novembra v Skofji Loki.
Marije Cankar poBG&tvo v Brodu, cenjeno 1800 gld, doe 25. oktobra in 24. novembra v Logatcu.
Luke Zajca posestvo v Strmi njivi, (v drugič) doe 26. oktobra v Litiji.
Frana Sodie semljifiCe v Polju, cenjeno 2207 gld., dne 26 oktobra in 23. novembra v Ljubljani.
Nsceta Germa neprem čnine v Zagorici, cenjene 285 gld., dne 26. oktobra in 30 novembra v Velikih Laščah.
Janeza Praznika zemliišče v Rašici, cenjeno 1000 gld., (ponovljeno), dne 26. oktobra in 4. decembra v Velikih Laščsh.
Smona in Marjete R e i m e r posestvo v Metliki, cenjeno 557 gld, doe 27. oktobra v Metliki.
Janeza Bon če zemlji&fie v Črnem Vrhu, cenjeno 870 gld., dne 27. oktobra in 27. novembra v Idriji.
Frančiške P a r k e I j posestvo v Lazab, cenjeno 611 gld, dne 27. oktobra in 28 novembra v Ljubljani.
Jakoba Peršina posestvo v Stožicah, cenjeno 7690 gld., dne 27. oktobra in 28. novembra v Ljubljani.
Jsneza Pezdirca posestvo v DraS&icab, cenjeno 3372 gld., dne 27 oktobra in 29. novembra v Metliki.
Gašperja Jakelja posestvo v Podkorenu, (v drugič), dne 29. oktobra v Kranjski Gori.
Valentina S ti n oka posestvo v Zagorji ob Savi, dne 80. oktobra in 30. novembra v Litiji.
Mhsela Ko ni ga posestvo v Kunčab, vnovič, dne 30. oktobra v Žužemberku.
Tujci:
19. oktobra.
Pri aionu : Vitez pl. Schilhavskv, 1'olak, GoltUtein, Ileksch, Mosstnan, Prossinagtt, Hitri l z Dunaja. — l'.k»ll i a Prage. — Kaiifmann iz Reke. — Mxrqnis pl. (iozuni iz Postoj ine. — Veaaun it Celovca. — Tol lazil iz Logatca. — lVtruli iz Italijo.
Pri Malici t Kritsch, Freisagor, Kothcuborg, Frimul, Just, Leraberger, Schachur, Jurčieh, Reioh, Haas, Frohlich z Dunaja. — Schweighofer iz Brna. — Spanberger, Polak iz Gradca
Umrli $o v li jfitsljanl:
17. oktobra:   Ivana Fečnik, delavka, 23 let, 1 lovca It. 34.
19. oktobra: Marija bimonik, nadsprevodnlkova žena, «8 lit, Sv. Potni cesta it. "20.
V deželni bo I P i c i:
IG. septembra: M.trija It ./jak, delavka, 30 let.
17. BupUmbra:  Marija Knsteic, gostija,  76" let. — Marijana V« di.ik. gostija, 80 let.
Meteorolog i čn o poročilo.
9 o	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi » mm.	
19. okt	7. zjutraj 2. po pol. 9.zvečer	.249 m. 1*28 9 ai. 7 30« m	8 4" C 14 6 (J 11 b* C	si. vsh. si. jzh. si. jzh.	obl. obl. obl.	0 50 mm. dežja.	
Srednja temperatura 11*6*, sa 0 5' pod nor malom.
ZD-u.n.a.3sl?:SL "borza,
dm'« 20 nkt.bra t. 1.
Skupni državni dolg v notah..... 99 g!d. 3) kr.
Skopni državni dolg v srebrn    .... 99 , 25 ,
Avstrijska zlata renta....... 123 , 80 „
Avstrijska kronska renta 4' „..... 98 „ 05 ,
Ogerska zlata renta < ...... 121 , 85 ,
Ogerska kronska renta -1 ..... 9B „ 65 ,
Avstro-ogerske bančne deinico   .... 1027 „ — „
Kreditne delnice......... 370 , — „
London vis t a........... 124 , 25 „
NemSki drž. bankovci za 100 mark    .   . Hl t — ,
20 mark............ 12 „ 20 ,
20 frankov........... 9 B 90'/, ,
Italijanski bankovci........ 45 , 40 „
C. kr. cekini.......... 5 , 89 „
1 •c v £	Iravilnica		6 M
1	w	js	rt
iiili	3p0/	var	B
X X V 5	Mlišce in \	Karlovih	S 3
išče:	m** C3 1-"O	a.	3 cx T O
	*		M Pu,
L*	■		
	S a		
K. tf. glavno ravuaietjstvo avstr. drž, želeimc.
Izvod iz voznega reda
■vel^a.Viri.eEra od 1. ©IrtoTora. 133-4.
N»Kti>j'iio omonjonl prihajal il in ortliajalnl č.iil or:...i m.i «o \ ircrfj^fiiT.iji«i-fiii rti..u, HroiinJ««Trop«kl Am Ja kr*.Jti(iinn .-.mi t I.jub • IJb.iii m 3 minuti iiiiprcj
Odhod ls LJubljane (jnž. kol.)
Oh lit. uri ti min. po »»ori oiebul vlak r '1'rt.i*, Pont^Unl, H. i. k k, O Iotbc, Kransensfeate, I.jul.uo, .•■» Selithftl v Animi, Ischl, ilintin-.In., Soluoara.i, l.nn.l-Okitmii, /ell na jnznru, Htrvr, Lino, Hu.loJOTiO«, Plaonj, Marijina rara, K(fer, Karlovo Tare, Prauuora vnn, Prago, I.ipiijo, Dunaj vi« AmttMten.
Ith 6. uri 7 min. tjiitrnj mniuni vlak t Novo moito, Kofovjo.
CM 7. Hn tO min. oaabni vlak t Trhli, Poutaliel, lloljak, Oa-
ioveo, Framtantfeate, IaJuUuo, Dunaj, čb» Selr.tt.ul t goltiograd, Dunaj Tla Amitottmi.
Ob lt. tiri 41 titin. iio)ntttnln* motani Tlak v Noro rooito, Kočevje.
06 J I. uri SO min. rl»,,<>iurt,tr otebnl vlak v Trbis, Pontabel, lloljak, Oeilovnc, Franri.iiiff»to, IJubno, Salatlial, Duna).
OI> 4. uri 14 min. jtojtohutnti oaebui vlak v Trbli, lU.lJak, noloreo, l.jui'iin, .ti Seltthal t Holuograd, 1 .im;.1-<Untoin, Zeli na Joioru, Ino-muni, Broiriilo, Curili, Oauevo, Paria, Sto.vr, Lina, OraunJen, Iaohl, Hu.leJOTice, PlzanJ, Mnrljinc vare, Kfrer, Frauoova v»re, Karlova vara, Prago, Llpiko, Dunaj via Amitclten.
Ob 0. uri SO tniii. trrčrr moiani vlak v Novo mealo, Kočevja.
Prihod v LJnblJano (jnž. kol).
Ob B. uri A-'> min tjutrn) oaobni vlak » Dunaja Tla Aroatetten, Lip-eije, Prage, Krancovlh varov, Karlovih vaiov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Budojevio, Solnograda, Ijinoa, Stoyra, Gmun>lona, Iiolila, Auo-aoea, Zalla na Joaerti, i<cml-Qaftoina, Iijubnoga, Oolovoa, Holjaka, Kranaeiiifaila, TrhiAa
<W> ft. url H min. tfutrnj motnni vluk is Kočevja, Novega meata.
Ob II. url •»'? min. Hojntlu<tn« oaabni vlak a Dunaja via Amatettan, Lipaijo, Prage, Krancovlh varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, l'1/.uja, liuiloiovlo, Bolnogra.la, Linca, Stejra, Parita, Oenera, Gttriha, llregnioo, Inomotta, /olla ua jeioru, Leu<l-Uuatelna, Ljabnega, Oolovca, l.ien/.i, Poutabla, Trbiia.
Ob fj. uri 4ii min. i>oj>alHiln* metani vlak ii Koi-evji, Novoga mosta
itb 4. url 4H min. fit^oludnt- eioliul vlak s Dunaja, Ljubaega, HoUthala, Haljaka, Oolovua, Vranzenaroite, HontabU, Trt.iza
Ob H. uri 34 min. tcrrftr nieaanl vlak iz Kočavja, Novega Mosta.
Ob U. uri HI min. mvtrrr naobui vlak s Dunaja proko Aniitottena In iAJubnega, Hoij»u», Celovoa, Pontabla, Tri.ita
Odhod ls LJubljane (dr-*,, kolj.
Ob    7- url !i:i min. z)utr<\)        t Kamnik. .    JS.   ■   OS    „    po/tolutln* , a B     «.    .    BO     „     mrt-rrr n n
„ IO.   ,,   tO    „     rvrrrr ,,       ,,     (slednji vlak lo oktobra me-
seca <>b ■ i«■.i«-■ .ii. in prasnikih.)
Prihod V LJubljano (drž. kol.). O*   «   url Sil min. mjutruj       ls Kamnika.
,   JI.   ,    M     .     itojKj/iiffno   „        „ (4—2 JO)
„    9.   ,,   HO    ,,     mvrčrr ,, ,,
.    9.   a   SS    „    »večer n        „     (ilo.lnjl  vlak le oktobra me-
.    i ob iiO(l«l;uli in praznikih.)
Posredovalnica služb in stanovanj G. Flux
na Bregu «st. <* (1194) priporo&H več l»i*liklli tsiočnils  deklci kis srauko delo, ruoj nj mi neka) takih, ki zui.jo ac-koliko kuhati, Šivati,  \ eri'o likati in  krtač t*, z h-p mi letnimi sprificvali.
30 gld. na. mesec
kot postranski zasluZek in vis>;ko provizijo si labko prisluži vaak, kdor ima mnogo poz-ianstev, z vzprojenianjein naročil na pateutovane predmete, ki se v vsakem okraju prav labko spucajo Ponudbo ■ pismeno znamko za 5 kr. Prana Pokor»j-Ja v Pragi, lliil—II.       ^1160—2j
f
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo, da jo umrl dne 15. t. m. v Metliki trgovec in posestnik gospod
Alojzij Weibl
v starosti 57 let. Priporočamo pokojnika v blng spomin.
Ob jednem izrekamo trn potom najtoplejšo zalivalo za mnogobrojne izrazo sočutja o priliki bole/.ni in smrti rajnkega: fi. duhovščini, gg. uradnikom, si. MetliSki godbi in gasilnemu društvu, darovateljem krasnih nagrobnih vem ev in vsem onim, ki so rajnika spremili k večnemu počitku.
V Metliki, 19. oktobra 1894.
1197)
Rodbina VVeibl.
PRI KATARU
s n p n i h organov, kašlji, nahodu, hrlpnvGSti in vratnih boleznih zdravniki opozurjajo na
• LAVNO tKLA
diit
najfilsrl/a lulo« KlBEUNa
ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mle-(II.) kom pomešana. (51—5)
Ima niiloraztopljivi. osvežujoči in pomirujoči učinek, poBebno pospešuje razslizeujo ter je v takih slučajih poznana kotjako dobro zdravilo.
Komi in prodajalka
se vzprejmeta v trgovino z mešanim blagom.
Kje? pove npravniStvo „Slov. Naroda". (1175—3)
Hišo št. 275 v Idriji
trinadslropno, z 8 sobami, srfdi me ta,  na glasni
ceatt,  ki  donaša  nad   200  gld. letnega dohodka,
proda za kupnino 3000 lanln-k CPu.lij
D=etri6. d 178—3)
Na najnovejfii in najboljši o»cin J nmetnfl (1180—2 |
*  ostavlja br»z vsakih bolft&in ter opravlja plouutio* J VKiiin in  vse sotttic   operi*«*!j«'. — odstranjuj6 # sobne boieeine z nsmrtenjem tivea
zobozdravnik A. Paichel,
poleg: čevljiiiskega mostu, v Kolilor-jcvi hifli, I. naduti*. ♦ o o***<o * +
Na živcih bolnim
(splošna nervoznoat, migrena, brezsenost, omotioa, otrpneloit, Će pojema pametovanje ali spomin)
so priporoča, da se seznanijo je uovo zdravilno metodo, ki je imela velikansk vspeh ter jo priporočajo ngleriui medicinci naj topleje in ki je poleg te^a izredno priprosta. Natančna opisovanja pošilja brezplačno knjigarna ,,884-3)
Karla Valentina sin, Pečuh, (Funfkirchen).
Zimske rakovice
najboljšega izdelka
in sicer glace-rokovioe * poUAlvoui in l»rea «.i«'K«* i« luirvHHlei;« unij*, ki He «1« prati« bole  m   vo|»k<*,   llisne   in   pleteue   v vseh velikostih. '1192-1)
Naj
51
jnovejše kravate
so dobivajo v lupi in veliki izberi pri
Ferd. Bilini & KascM
"v- 3Lo"u."fc>lja.nJ..
i i
Zobni zdravnik
D- ROMAN JACOBI
ustavlja po uajtioio)Al in najboljši metodi
umetne zobe in zobovja.
l*loml»ir» In izdii-a zolic brez
IlOlecill. (18G-19) Zdravi sploh vsako ustno bolezen.
Ljubljana, Stari trg* št. 4.
i I
1
Dr. Rose životni babo
je nad 80 let znano, probavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo razi opijajoče (424 - 27)
domače sredstva.
6,
Velika stekleniea 1 gld., mala 50 kr., po posti s»o kr. več
Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana, zakonito varovana i varstvena znamka.
Zaiuge skoro v vish lekaraai
A vsi ni Ogrske.
Tam se tudi dob
raško domače zdravilo.
To sredstvo pospešuje prav izhorno, kakor svo-dočijo mnoge skušnje, fiistenje, zrnjenje in lečenje ran ter polog tega tudi blaži bolečine.
V IkafUlean po 35 kr. in 85 kr. To pošli ti kr. ver. Na vseh delih zavojnine je m««ja tu dodana zako-
nito varstvi-mi znamka.
Glavna zalega
B. FRAGNER, Praga,
It. 203-201, Mula strana, Irkama ,,pri črnem orlu**. SJSJT" Postim razpo&iljutev vsak dan. "W
Koncesijonirana posredovalnica siužeb
v Oradtšči št. »
priporoča vol lic o last^r poslov vernico lttt-t «*tf<»t*ij«» — Za mnogobrojen obisk prosi
(i i *jr>—i) viB£sasK
Terezija Novotnv,
sFran ■ vjiii I4x\ l^<l;i.
c. iu kr. avstro-ogerski in kraljevsko romunski dvorni založnik.
7-TO**-
Rabi se 40 let sein v mnngib h levih, živina ne >.i«" ali če ima Ml»t>o prebavo, da so skol jsm mleko in sc poiniiošl tulce-■lOHl Ur.iv.
K wi zde
'=%tP '
za
živino
in sicer
za konje, rogato živino in ovce. Cena 1 , šhul ji 70 lir., »/i sVuatJi 35 kr.
Glavna zaloga:        (21.1—11)
Okrožna ekarna v Korneuburgu pri Dunaji.
Fazi naj se na gorenjo  varstveno znamko in
zahteva naj so izrecno
Kwizde Korneutmrški reclilni prašek za živino
Dobiva se pristen v vseh lekarnah in droguerijah.
Posestvo na
Proda se jednonadstropna hiša v nekem trgu na Spod. Štajerskem s 7 lepimi sobami, 2 kuhinjama, 4 kletni', gospodarskim poslopjem, lepim vrtom, sadovnjakom, 5 orali poljs. Hiša je v dobrem stanju, prikladna sa trgovino vsake vrste in tudi za penzijuniste. — Ponudbe vzprejema uprav-
niStvo .Slovenskfga Naroda1
(1177—3)
]>r. Frideriki« ■ A-iijjiel-a
Brezov balzam.
Žo suni rastlinski sok, kateri teče is breze, ako se navrta njeno deblo, je od pmntivcka znan kot najizvrstnejse tepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zndobi pa čudovit učinek.
Ako se namaze zvečer ž njim obraz ali drugi delt polti, iocJ|o He že drugI dan ne-analne luskin« od polti, ki poslane vale«! leg* cisto bela In neinn.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-BSVS pike tor mu daje mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, toltSVOStj ogorče, noBno rtidoćino, zajoilco in druge ntisnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred Kld. 1.50. (39—20,
Dr. Friderika Lengiel a
BENZOE-MILO,
NajmilejBo in najdobrodejneJHe milo,  za kožo nalaSč pripravljeno, 1 komad a<» Ur. Dobiva so v LJubljani v l'i». pl. Triikrtc'r.jr-Ia lekiimi in v vseli večjih lekHrnah. — Poštna naročilu \ sprejema W. Ilemi, Dunaf, .V.
Steklene črke za firmske table
ls stanz-stekla (avstro-ogerski patent)
pozlačene, posrebrene, belo in črno posteklenjene, iicdoisožeiic glede lepote in Nlfnja
prodaja ceneje nego vsak drug proizvod
Aktien-Gesellschaft fiir Glasindustrie vorm. Friod. Siemens
IN O UMU t t I    lM"i   1'} I 1>0«4*«»11
Ceniki na zahtevanje! Zastopniki za stanz steklo so tičejo I Drugi proizvodi: steklenice in samaskl, steklo sns Alpe, iičuo steklo (steklo s kovinskim vložkom za svetlobo od zgoraj. (1186—1)
U šojam si moje cenjene kupovalce naj-uljudtieje opozoriti, da sem začel s pečenjem
istrskega tropinskega žganja
(komoviee)
ter sem v položaju, da od IS. oktobra naprej lahko poslužim % i/.vrstm, mt-iMiviiiin. novim tropiiiNkloi ž^un |eni.
Posestnik žganjarnice
Jače Wai»en
(prec A. Wortmann)       (1147 6)
Žganjarnica in trgovina z vinom na debelo, izvoz pristnega francoskega konjaka, Cuba-in Jamaica-ruma in vseh vrst čaja.
Odlikovana tovarna vinskega kisa in maraskina.
X
♦♦♦♦♦♦
Odlični zvedenci
vseh dežel so na zdravilstve-
nih razstavah v Londonu, Parizu in Oenevu kot rasso-jevaloi izloženih preparatov
tinkturo za želodec
jJr lekarja
karji
O. Piccolija v Ljubljani
s rastmi diplomo in zlato svetinjo odlikovali. Te od-ločDJore odlike so najbolj** spričevalo že od nekdaj znanega dijetetiene^a sredntva, katero krepčs is zdravi želodec, kakor tudi opravila prebavnih organov izborno pospešuje. — To tinkturo za želodec razpošilja izdelovatelj 6. Ploooll v Ljabljasi proti pnv/etju zne«ka. Zaboj po 12 stekl. za 1 gld. U6 kr.; po 55 stekl. za 5 gld. 26 kr. (zaboj telita 5 kgr.).
Poštnine plsea veduo naročnik. (joSc-21)
P.n.
Približujoča se jesenska in zimska sezona mi daje povod, da iznova opozarjam na moje proizvode, ki so si pod imenom „Ditmar-svetiljke" pridobili svetovno slavo in ki se od leta do leta bolj razširjajo. — Stagnacija je nazadek! Po tem principu sem si neprestano prizadeval, da do- sBsm■ bbbbbbjbbb« km svm 8e^em spopolnitev petrolejskih svetiljk toliko glede palilnika. nI | MAR kolikor glede oblik in v nanje opreme objektov; to se mi je ■ ■»■■» nsBsa p0Brecji0 v tako veliki meri, da
se zdaj povsod tam, kjer se oni način razsvetljave, ki provzroča več stroškov — plinova in električna razsvetljava — iz gospodarskih ali lokalnih razlogov ne more uporabiti, kjer se pa želi močnih svetlobnih efektov, zamore uvesti razsvetljava z „Ditmar-svetilj-kami" in sicer z naj- ammma^mj-, — mam _ _ _boljšim uspehom. Zlasti opozarjam spoBto ff^fc T Mm ssB ■ E — m ssm m" vane moje kupovalce na   moje   „astralne ■ m ■sB\%sVBSBMBBBM^sr^s^klmBfci palilnike"   b svet-
lobno močjo 58 do 130 sveč, ki so se v velikih prostorih in povsod tam, kjer je potrebna posebno briljantna razsvetljava, n. pr. v salonih, restavracijah, kavarnah, v bolj preprosto izdelanih objektih za pisarne, šole, tovarne, delavnice itd izkazali kot neobhodno potrebni. Vsled prebogate svoje za- ^ss>ffpsBBBjsBBBBjiBBj■ ■■^bbjbbj *09e visscm» namiznih in Btenskih svetiljk, stebernih mm ^   j   [g   ^, |mM        svetiljk in svetiljk s pod-
stavkom, latorn, svetilnic, mmi ™ ■■^■^srklm^a« 8em v prjjetnem položaju,
da zamorom vsem mogočim zahtevam cjlede razsvetljavne stroke in v vsako svrho: za salone, za kleti, za veže, za dvorišča in za ceste takoj ustreči.
Ditmar-svetiljke se mogć naročiti v vsaki boljši trgovini s svetiljkami.
R. D I T M A R
c. kr. deželno priv. tovarna za svetiljke in kovinsko blago
DUNAJ
1121-3) III., Erdbergstrasie 23-97, 8ohwalbengasse 2—4.
F9
845427154447
„Slovenske pesmi"
sa Štiri molke glasove; zložil H. Volarlč ; Op. 10; dobivajo in naročujejo se jedino le pri skladat-Iju (v Devinu —i Duino — na Primorskem), zvezek po poŠti 85 kr.
Razposlanih je bilo čez 150 iztisov na ogbd Ker mu dotični p. n. prijemniki doslej So niso vrnili skladal), smatrati mu jih je kot naročniku ter uljudno prosi, na} bi mn blagovolili čim prejo poslati naročnino 85 kr.  (1174 2)
Tiukt: Stomacli: comp.
Sv. Jakoba želodečne kapljice.
Žo mnogo let preskušeno domače sredstvo, ki prebavo pospešuje in tek vzbuja itd. Steklenica GO kr. in 1 gld. 20 kr. Kot domače sredstvo prve vrsto jo dr. Lieberja živoni krepkobni eliksir (Tinct. chinne ner-vitonica comp.) — varstvena znamka f in sidro — steklenica po I gld., 3 gld., 3 gld. 50 kr., že mnogo let preskušeno kot živce okrepčajočo sredstvo. l'o zdravniškib in uradno poverjenih predpisih napravljeno v lekarni M. Fante v Pragi (glavno skladišče): Stara o. kr. vojna lekarna Dunaj, Stetansplatz. Skladišča: Lekarna Alfred I. Eg-ger, C e 1 o v e c; v Ljubljanskih lekarnah in v večini vseh drugih lekarn,    (lUif)—2)
Ufaj boljše vošči Bo gretji ?
Fernolendt
voščilo za čevlie.
Ces. kralj.
dež.
pnv.
tovarna utem. I. 1835 na Dunaj i.
To voščilo brez galice (vitrijola) se lepo črno sveti ter vzdržuje iiNiije trpežno. ===== Povsod v zalogi. -, (204-6) Zaradi ponarejanj naj se pazi natanko na moje ime
St. Fernolendt.
Postni paketi, katerih vsebina (4 kilo vošf-ila) ji sortirana, pošiljajo se za ponkušnjo poštr:ine prosto po 1 gld 81) kr. na vsako poštno postajo.
^8,
Prijazna
eemetavaoa soba
za jedno ali dve oftobi, odda nc v najem v. iliieiu s. novembru i. I. (1080) Kt? pove upravnifttvo „Slovpnskega Naroda".
4
Vozni listki y Se?. Ameriko j
m—12)
pri
nizozemsko-aineriški * parobrodni družbi. )
I Kolowratring U 2  IV WeyringergasHe 7*
DUNAJ.
(g Vsak dan. odprava M Dunaju. *j
Al I *« > j i« j- 11 i I;«  /.iinI nuj. p
sj Bi sjp sssj njsj sjp sjp bjbj ny^<
C. kr. priv. južne železnice družba.
Razglas.
Dne 23. oktobra 1894 ob 10. uri dopoludne
prodalo   se  bode  po  očitni  dražbi v skladiščih južnu  železnice v
Ljubljani
252 žakljev posušenih cešpelj
(1183—3)
Sp. 20.928 kg.
Generalno ravnateljstvo.
jgfei______rđ**__S - - - <^K-
JOSIP CERNE
"□.zar v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 2
priporoča   slavnemu   občinstvi!   svojo  veliko zalogo Zlatih, srebrnih, tula in dr. Žepnih ur iz najimenitnejših tvornic, kakor. Longines ad Francillon v Švici, Schaffhausen, Grlasliutte in dr. Koledarske ure z in brez luninih spremen;  Dunajske ure na nihalo, budilnice in vsakovrstne ure za domačo rabo.
P3y Poprave izvršuje točno in po primerni ceni. (1060—5)      Za vojake in dijake znižana cena!
L
mm
PVL & 3sE*fc X
V J^jul>lj*llli m\}
(788-14)
Židovske ulice št. 3
svojo bogato zalogo
vseh vrst orožja in lovskih potrebščin
kakor tudi puške in samokrese lastnega izdelka. BSF~~ Vsa v njegovo strsko spadajoča dola s* iEvrsnjejo točno is po najniijl esal. "^sj
PRI NIZKI CENIL
Lepi nagrobni venci,
moške srajce, najboljšega izdelka, ovratniki, manšete
zmerom najnovejša izbera
kravat, različnega normalnega perila, rokavic, nogavic, mufov od 8o kr. naprej
i. t. a..
Priporočam se za mnogobrojan posot     z velospoštovanjem
diše) Ign. Zargi.
«   PRI  NIZKI CENIi
Š . 22.561,
Razglas
(1181 — 2)
V zmialu §. 37  občinskega reda za deželno stoln> meBto Ljubljano a« javno naznanja, da so
proračuni o dohodkih in stroških
1. iiU'sin^ olM'iiic  l.jiiktl jansl«
t£. m« slni'Uit  ciUo/iici^i #.itli Saila.
:5   iii«š<;«iisLo.lM>liii«iii'^u zaklada, in
4. UStatlOV nt'irii /aliliiila
že sestavljeni in bodo o d. U7. do 31.. t. :m. rszgrneni v magistrat-n ra ekspeditu občanom na vpogled, «la vsak lahko svoje opazke o njih navede.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dr.e 15  oktobra 1894.
I
l I
I
: i : i
♦
I
I
♦ ♦
I
»••»»»■in
Kamnoseška obrt in podobarstvo. Vinko Čamernik
kamnosek:      X_.3-a.lol3a.nl, Parne ulice št. 3 filijala na Dunajski cesti nasproti Bavarskemu dvoru (j><»i>**«»i Peter Toman)
priporoča se za izvrševanje
cerkvenih umetnih kamnoseških del
kakor oltarjev, tabernakeljev, prlinlo. obhajilnlh miz, krstnih kamnov itd., nadulje za vsakovrstna
stavbena kamnoseška ilela
kakor tudi za izdelovanje ploič lz vsakovrstnega marmorja za pohištvo.
Ima tudi bogato zalogo
3MP 23.sigrro"bia.ila.  spomc-nil-iov ~9bME
iz raznovrstnih marmorjev, napravljonib po najnovejših arhltektonlčnih
obrisih po Jako nizki coni. ykT~ Oskrbuje napravo kompletnih družblnskih rakov ln vsakako
popravljanje. (10—42) -Obrise, načrte in vzorce pošilja brezplačno na vpogiei. -
Prej Geba.
Fran Čuden
Prej Geba.
urar *<-
v IJ ii lil j a 11 i. t-l.ivni ir& «t. «S
priporoča si Občinstva ter posebno p reč. dubovščin svojo bogato zalogo
švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov (uo-iO)
in vneli v to stroko spndajočih  stvarij   |»«» na|-»i/.jili i« nuh.
Popravila izvršujejo se natančno pod poroštvom. — Zunanja naročila se  lutro izvršujejo po pošti.
Ceniki so vedno na razpolaganje zastonj in franko.
Odrezki in ostanki
^ukna
ia JeMeiiftko iu mlinitko «I6I»0 O.'i;
za popoln > obleko samo gld. 425 za sukno iz lodns samo „ 8 25 za zimsko tmknjo samo , 480 za salonsko obleko samo „ 780 za menčikov Bauuo ... , 4*36 moderno in dobro blago, tudi najfinejše kakovosti, speoijall-tete suknonega blaga za stra puce, lodua za lovce, tricota in mik-nenega hluga za damske obleke oeneje nego kjerkoli.
Pošilja se
proti povzetju ali pa     so poprej pošlje denar.
Jamstvo I
Povračilo kupnine, 6fl komu kaj no bi ugajalo.
Vsorol:     (9 0-K) Zastonj in poštnine prosto.
D. Wassertrilling
Ir^OVeo H suknom
Boskovvitz blizu Brna.
TImoč prianauie.
RX
^|š|fftf^j Najnovejše v kožuhovlni jg*
Nagrobni venci s trakovi
od najcenejših do najfinejših: dalje
3s: o s "u. Ib. o T7" i o
cepce, mufo za otroke in gospe, najnovejše v garnitur ali
po najnižjili cenah
priporoča
Karol Recknagel
Glavni trg št. 24. (lits-sj
8^^l^"^jvećJa izb6r vencev
Najboljšo -"^1
se nalagajo glavnice
če se kupujejo
4° o založnice gališkega zemljisko-kreditnega društva.
Iste domiajo
dobička več ko 4 odstotke
ter uživajo pravo
pupilarne varnosti,
se ne smejo  oftdačiti in niso fatiranju podvržene,
se lahko vložć kot kavcija
iu kot vojaška žonltna kavolja: razen tega je vnukih l< 0 gld. salotnlo zavarovanih po liiputekarni vrednosti 253 gld. 33 kr.
Založnice se dobivajo po vsakokratnem dnevnom kur/.u pri
banka in menjalnica v Ljubljani. (6b8-4-jj
Franc Novak P. d. Mihac
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
priporoča avojo veliko In uiuogovratno zalogo
r » 25 rr 1 Itl pušk
izdelanih po un)n<»vefMetu NlKtciuu, In raznih. lo-vslclll. potrebščin ter izvršuje T7-set2so3a.lcsL 3p©p>r6L-vl3a.rxjei. točno in po najnižji ceni. — Tm ltbornont blitva s>e Jwui«l. — Vse moje puške no (12) prej dobro preskušeno, predno se odpošljejo naročnikom.        1843)
€'eniki se na srahteia nje /nt.iiU*'.i<> toresplavmt. ~"*BBgJ
Prodaja vina.
Iz k r u.i n »kili vinogradov  Uukovec In Itfs.tit (Goljaker-Grebfrg) £rti«*f*ine llollnec* prodaje Re knlnh
100 hektolitrov vina
riiej tpni tudi rizling in rmlc«f*e vino. — Vmo je v lastni kleti v KitftrelMi. — PobbŽe pn ZTrstrLia. ^otočr^Ilsi-ia., graščinskem o*krbo»fcu v Kit^rcnu, palača Buratti jeva, Zrinjski trg. (1171—9)
Največjo zalogo
s pravim zlatom krasno pozlačenih
ima v Ljubljani
Albin Ahčin
v Gledaliških ulicah, blizu frančiškanske cerkve.
Ceniki s podobami se brezplačno razpošiljajo.
mnaonoH
1
(Viktor Kitmli (27) I.jnt>l fuitit,  >Ii«i-i|in  trjj 1
priporoma veliko zalogo oprem za krojače in čevljarje, beloprtenega blaga m podvlek, bombaža in ovije volne, preja za vezenje, pletenje, šivanje in kavlji- ^ čanle, tkanega in nogoviiarskega blaga,1; predpasnikov, životkov in rokovio, po- V zamen tir skega in drobnega blaga, tra- I kov, čipk iu petljanj, čipkastih zaves in preprog, umoteljnih cvetk iu ujih delov, f
:^t^ -^-------^.t^i
•aaioaaiaaasnitaa»>ft»»c^iaiai
.kitast
Ljubljana, Židovske ulice št. 4.
Velika zaloga obuval ,:{3)
lastnega  izdelka za dame,  gonpode in
otroke je vedno na izhoro. Vsakerftna naročila izvršujejo se točno in po nizki coni. Vse uiere ho shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih na-3 ročilih blagovoli uaj se vzorec vposlati.
nnniimimiiimiin
i'> lanu i Ijeno
J. J. NAGLAS
tovarna pohištva k v LJubljani, Turjaški trg it. 7 in t) Z Gospodske ulioe (Knežji dvoreo). £
>£ Zaloga jednostavnega in najfinejega le- % 45 senega in oblazinjenega pohištva, zrcal, 5
Btrugarskega in pozlatarskega blaga, po-i hištvene robe, zavčs, odej, preprog, za-\£ »tiral na valjci h, polknov (žaluzij). Otro- V ški vozički, železna in vrtna oprava, no- »jv pregorno blagajnice. (3r>) %
Restavracija „Pri Zvezdi"
cesarja Josipa trg.
^OOsVe
Velik zračni vrt, stekleni salon i ln kegljlsoe.
Priznano izvrstne j«»di in pijače in skupno obedovanje.
F. Fer I i nc, restavmter. y
I
<   Uran & Večaj ►
4 Ljubljana, Gradišče at 8, Igriške ulice št. 3 t* s| priporočata p. n. čnMt. občinstvu svojo ^ ^ vel ko zalogo VHakovrstuih w
4 pečij in glinastih snovij >
^ kiikor tudi ^
^ šted ilni ko v ^
a in vseh v to stroko spadujočib del po t ll nizkih cenah. ^^^^
Josip Rcich m
2 Poljanski nasip, Ozke ulioe št. 4 B priporoča čast. občinstvu dobro urojouo
♦   kemično spiralnico
■ v kateri se rtizpurane in nerszparane J uioSke iu Ženske obleke lepo očedijo. Pregrinjala vnprojiuo ne za pranje in crdiu v poharvanjo. V barvanji vspre-juuja se svilnato, bombažno in mešano blago.   Barva se v najuovejših modah,
I
(38;
HENRIK KENDA
v Ljubljani.
Najbogatejša
zalog-a za šivilje.
(34)
> Ljubljana, Fraučifikauske ulice 4.
M
y Slikarja napisov,
V,    stavbinska in pobištrena pleskarja.
^ Tovarna za oljnate barve, lak * in pokost. (-20)
r Glavni zastop nartlioli-JevegH url-P glualnega   k»rl»ollne|n. Maščoba
33 za konjska kopita iu usnje.
G-. T6nnies
v Ljubljani. Tovarna za stroje, železo ln k o vino-ilvnloa.
Isd«tuja kot poiehnoat:
vae vrste strojev za lesoreznloe ln žage.      1 Hl)
1'n-v/Mia« cel« uprava In oakrtiuja |»ar«>«troJe in k<»ll>- i>" iiHjlinljii aaatavi, alučaOuo furbln« m nuliiH koleam. ■■■■BBJBJir
Maksimilijan Patat-ova naslednika
■T. Jflerala Ss Boiicn
v LJubljani, siv. Petra oesta it. 32, ali pa »v. Petra naelp it. 27
priporočata se p. n. občinstvu za ženske in uioAke obleko, razparane in cele, iste se lepo «>č«mII|o; vzprejeinata vanko-vrstna progrinJMla, svilnate robce in trakove za prniije i 11 pobarvati|e9 kakor tudi svilnato, homha).no in uieAano bla(r,o vstli barv. Obleka se čiMtl, pere in kurvaš hitro, dobro in po nizki ceni.
J. Hafner-jeva pivarna
Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva.
Priznano izvrstna restavracija z veliko dvorano ■» koueerie itd. iu leplus vrlom. i36)
= Kegljišče je na razpolago. =
Uhod je tudi iz Poljskih ulic.
Zajamčeno pristni kranjski
liter po gld. 1^80 in
m edenovec
liter po gld. 1.—, ki ga priporoč»jo zdravniki, pri (216)
Oroslav Dolencu.
trgovina z voščenino ln medom
lijublJHUH, Cllcdtsllike ulice
Podobe
umrlih urednikov „Slovenskega Naroda"
(Ant. Tomšič, Jos, Jurčič, Ivan Zeleznikar)
dobivajo se na 3c«trton.-p atpirji tiskane
komad po 20 kr.
v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan-u in pri druzih knjigo-tržcih.
iT. Kunčič
priporoča p. n občinstvu svojo
Llubljana, Sv. Petra cesta 5
(nPri avstrijskem coHarju") z opomnju, d* rabi vodo is mestnega vodovoda, a v svoji
fl.lija.il -rr Lescali
rabi vodo is tekočega stndenoa nad cesto proti Bledu. i64) Zanasja ssreriln isvrse se teree.
čast mi je nazusnjati. da sem prevzela po smrti mojega uioža Frana Toni
liovuslio obrt
katero bodeni nadaljevala, ter se priporočam i.» vsa v to stroko spsd^oča dela po nizkih oensb, zlasti ss nove podkove. Dobro delo in točna postrežba
Z velenpoitovutijeni
Ivanka Toni
v Vodiuatu it. 4.
725474
» >*P «P
^ tfš d*>°'
<5>
V
4*°
lil
1894-OS
Haute nouveaute oheviot,	čista	volna	, 120 cm Široka.			meter |	)0	gld	1 55
Haute nouveaute oheviot,	rt	h	120	i	n		n		1-75
Haute nouveaute oheviot,	>>	jj	120	it	it	ii		t1	1-95
Chevlot oarreaux	ji	It	120	ii	ii	n	ii	11	1-95
Angleški oheviot mele,	It	It	120	it	ll	n	ll	ii	2" -
Cr epe-oheviot,	It	It	120	u	1»	n	ii	ti	1-90
Damuko sukno,	it		110	ii	n	ii	ti	>t	1-45
Drap brode,	1>	11	95	ii	II	it	»i	it	115
Drap uni,	1»	II	96	ii	It	ii	m	>»	1-10
Cai.č en noppe,	«1	It	110	o	ll	ti	„	i/	1-70
Haute nouveaute oheviot,	M	!•	190	ii	it	ti			2 40
Haute nouveaute oheviot,	f)	It	i;jo	it	It	it			3.10
Gredašana tkanina nouveaute,	ti	11	120	ti	ti	ii	it	it	1-85
Oredašana tkanina haute nouv.,	11	II	120	11	it	it		ii	290
Gredašana tkanina desslne nouv.	) 1'	11	llj0	it	it	ii	it	ti	3-
Nouveaute gredašana tkar'na,	II	It	100	u	It	it	il	ii	1 30
Speoialite excluaive,	11	1»	120	„	it	i,			290
čista volna, 120 cm Široka, meter po gld. ..      ..     1-') ,,      ,, n      u ii
Colore anglais, Petit oarreaux anglais,
Drap des dames ezolusive,       „     „      '.'5 „      „ ,. „ _„
Angleška flanela,                        „      „     lio M      „ „ n
Foule nouveaute,                      ,,     „     120 „      „ „ „ „
Foule,                                      „     „      90 „      „ „ „    ,, -
Kasan, gladek,                            „     „       (j0 „      ,. „ ,,    ,, -
Angleški modni oheviot   ......   100 „      „ „ ,, „
Diagonal sukno..........120 „      ,, „ „ „
Damsko sukno..........1^0 „      „ „ „    „ •
Chevlot mele...........120 ii      ii n i» ti
Chevlot g-ulpure .........90 „      „ „ , „    „ •
Demi drap............90 ,\      „ »
Chevlot nouveaute.   .   .   85 cm Širok, meter po 48 kr. i. t. d. i. t. d. i
Najboljše vrste baržvn za obleke z vlekom 0u cm širok, m po gld.
Desiniran lišprl baržun                                      51 „ „     ., „
Svilnat pliš..........45cm Srok, meter po gld. 1'20 in
Velika zaloga najnovejšega, testno desinovanega barhanta in flanelnega cottona v brezštevilnih barvnih nuansah.
Velika izbera svilnega blaga! (»7
V provincijo pošiljajo se vzorci in ilustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto.
Sl^ladijsče 1t>l«Lfij«
275 210 1 25 1-70 1 35 -•70 •80 115 l*— 82 •80 •80 38
t. d.
2.30 1-30 1 50
1-7)
r— ■
Dunaj. VI., Mariahilferstrasse št. 83
podzemlje,   pritličje,   iiioacjfcfiniii   in   j>i*v o nadstropje
fcjt. 21.308
(1130—2)
mladeničem, ki stopajo v vojaško dobo.
Zaradi prihodnjega vojaškega nabora, ki bode 1S95. leta, naznanja mestni magistrat ljubljanski sledeče:
1. Vsi tu prebivajo« mladeniči, ki so bili rojeni f *<*:!. ill Idil. se morajo zglasiti v zapisanje
tekom meseca, novembra, letos
V «*U*|it'«lH ll mestnega magistrata.
2. Mladeničem, ki nimajo v Ljubljani domovinstva, je seboj prinesti dokazila o starosti in pristojnosti.
3. Začasno odsotne ali pa bolne mladeniče smejo zglasiti starimi, varuhi ali pooblaščenci.
4. Oni, ki si mislijo izprositi kako v §§ib 31., 32., 33. in 34- voj. zakona navedenih ugodnosti, imajo ali v mesecih Jaitlivar ill fVfini* »•■• 1§9A. I. podpisanemu uradu, ali pa lil« fllill itcga mil»or;i
naborni komisiji izroditi z listinami podprte prošnje.
5. Oni, ki žele, da se jim dovoli stava i^ven domačega stavnega okraja, morajo o (priliki zglasitve izročili kolekovaue in w, lisi imuni |>«»«l|i 1*1 |ii*«»*iij«». V takem slučaji je moč istočasno zglasiti in dokazati tudi pravico do keke v §§ih 31., i52., 33. in 31. voj. zakona povedanh ugodnosti.
6. Zglasiti se morajo tudi sinovi vojaških oseb, bivajočih v dejanski službi, in pa oni, ki so nameščeni pri upravi vojstva (mornarice) in so se stavodolžui.
7. lailoi* v,t% iK-iiiiii-i (lolžiiotšt #.^la^i<«e. in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more izgovarjati s tem, da ni vedel za ta poziv ali pa za dolžnosti, izvirajoče iz vojnega zakona.
Stavljenec, kateri opusti predpisano zglasitev, akoravno rau te ni branila nikaka njemu nepremagljiva ovira, zakrivi se prolopka po § 35. vojnega zakona, in zapade globi od 5 do 100 gold., eventuvaluo zaporni kazni od jednega do dvajbetih dni.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
1. dan meseca oktobra 1894.
Župan: €»ru**elli 1. r.
Važno za sleharno
(11-21)
gospodinjo in mater!
Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kava
bo čedalje bolj Bkszuje kot najizbornejši, jediui naravi primerni zdravi iu ob jedueui v svoji uporabi najuencjsi dodatek bobovi kavi. Priporoča se izrecno od visokih znanstvenih in zdravniških avtoritet in ho prcdpiauje ženskam, otrokom iu takim, ki imajo žulodčuo  ali živčno bolezen, kot najboljši nadomoBtek bobove kuve. Opreznost pri kap o vanju 1 Zahtevajte iu jumljito Bamo bule originalne zavoje Uobivs limenom _ i/t ktlespr.
«e  po v no d,    %mW 22ZatDnLrei3^.er- "TBSG 25Ur»|««r|ev.
Stupica A Mal
trgovina z železnino in špecerijskim blagom
*#^| zalojga moke g§>
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 1
nasproti Tavčarjeve hiše, na Dunajski cesti.
Priporočava posebno svojo zalogo vsake vrste
ime
najboliSlh   vodnih  in  ročnih   žag,  kotlov  in štedilnih
Ognjišč iz litega žekv.a, v prvi vrsli pa bogato pozlačene nagrobne križe in vsakovrstne peči (od 2 gld. 75 kr. naprej) iz litega železa in iz pločevine, potem lončene peči po
najnovejši konstrukciji, barvane in bele, iz najboljšega materijala, kakor tudi mizarsko, ključarsko in kovaško orodje iu sploh vse orodje za rokodelce in kmetovalce.
Nadalje priporočava
sveže špecerijsko blago in moko.
Vrfso po niijiii^Ji <j*Mii !
Za obilno nakupovanje in naroeevanje se priporočava
z odličnim spoštovanjem
trgovca.
L. Luser-jev obliž za turiste.
4^
1   '     V.'liko pri /,n;ilnili piHorn jo na
(i^U-il v
lavni reipoiiljaloici; L. Schwenk-a lekarna
2) MeidllnK-DnnaJ.
samo, če imata navodio veno z» smko in podpis, ven; torej naj »o ptiJii manj vredne ponaredbe.
Pristen v  LjubiJmuI :
Joh. Uayr, J. 8woboda, U.
pl.Trnkoczj'.G.Piccoli.L. Grečel; v Badolfovene
S. pl. Blsdovifi, F. llaikn; v lin mul K ii . I Močnik; v Celovei A. EgKv.r, W. 'riiurinwald, J. Biruba-cher; v Kremah A. Aicb-inger; v Tr«u (na Koroškem) C Menner; v Iti-ljuUii F. Sob«.Iz, Dr. 10. Kumpf; v Uorlcl G. B. Poutoui; v Wolfs> bcri;u A. Hotli; v Krati) 1 K. Savni k; v Kittl-K«»mI C. E Andrien; v l«lri|i Jo»ip Warto; v lti4.lo vip« i A. Hoblok; v Celjl K. Gola.
44
40ričar <§ 3ffejač
v Ljubljani, Slonove ulice št 1
2)riporočata zti prihodu jo zimsko sezono svojo pojt&lrtOma novo asortirano zalot/o
oblek %a gospode in dečke
zimske suknje, menčikove, havelocke, sacco iz Jodna, kožušne sacco, spalne suknje, kostume za otroke in dežne plašče iz kavčukov ine,
dalje
draiestne nooosti
v najfinejših, finih in srednjih konfekcijah za dame, kakor kolobarjih (Rad-mantel), golf capes, jaquetihJ kožuš-nih pelerinah, paletot/h itd.
Mašči      191 ])
za deklice in otroke v vseh velikostih.
Ilustroimtii ceniki in vzorci, blaga se rax-■pošifjajt* zastonj iti poštnine prosto.
V citranji
po metodi Hu.bsr.Ja in Enslslna, kakor tudi po vfmki drugi poljubni metodi poučuje
Josip Petritz
izprašani učitelj {953—8)
na Kongresnem trgu štev. 5, 1. nadstropje.
Gosp. pl. Trnkoczv-ju, lekarju v Ljubljani.
S tem Vas danes prosim, da mi blagovolite kmalu poslati K) ikatljio sobnega praha** po •© kr. in dve steklenici »»sobne »ode** po SO kr. proti poitnemu povzetji. To potrebujem zase in zh svoje sorodnike ter bom ta zdravila kar moči priporočal vsakemu človeku.
Teh zdravil posluževal sem se vedno tudi v Ljubljani, bivajoč is v trgovinskem uči lisci pri Malini, ter ja flo sdsj rabim, ker sem sprevidel, da so ista istinito izvrstna
Valje v o (Srbska).
(1164—2)
Z ve'espoštovanjem Hir. It. Oocljevac.
Vse medicinično-farmacevtične preparate, specijalitete itd., dijete-tična sredstva, homeopatična zdravila, medicinična mila, parfumerije itd. itd. itd.
priporočajo in razpošiljajo ns vse strani sveta
lekarniške tvrdke
Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko. Viktor pl. Trnk6czy, Dunaj, Margarethen. Dr. Otou pl.Tmk6c2yI Dunaj, Landstrasse. Julij pl. Trnk6czy, Dunaj, Josrpovo. Vendelin pl.Trnk6czy, Gradec, Štajersko.
Cl
se dobivajo
vsako nedeljo
sveže krvave, riževe, pečene in mesene klobase
(domač iseclelelt). — Za mnogobrojen poset prost
(1196—1) Karol J^<oiič;o.
Surovo maslo
oziroma surovo maslo za čaj, maslo, fina smetana za kavo, sir in skute, sveže mleko
se dobivajo vsak dan »veke
v prodajalnici v semeniškem poslopji
lk£jT nasproti sadnemu trgu. TjfcJJ
Mojim velecenjenim kupovalcem izrekam za dosedanje zaupanje svojo zahvalo ter se jim najbolje priporočam z zagotov lom, da si bodem vedno prizadevala njih željam in zahtevam v vsaki m oziru popolnoma zadostiti. (1190-1)
Z velespostovanjem
Jera Lipovšek.
Ferd. Bilina & Kasch
v l.juliljitiii
priporočata svojo dobro asortirano zalogo vseli vrst
pristnih ruskih Št. Peterburških
galoš iz gumija.
Visoke nepremočljive
čevlje za sneg za gospode in gospe.
Čevlje za telovadbo
■a gospode In dedke.
(1191—1)
J*
i
<D
4-»
bo
M -*-»
d
f—I
(5
za jesensko in zimsko dobo
v
baržunu in plidu, potem lišpu za klobuke in obleke, pajčolanih, rokovicah, echarpih iz volne in svile, predpasnikih za nakit in delo, spodnjih, suknjicah, barvastih.
Vćlika izbćr
klobukov za otroke in gospe, nagrobnih vencev in trakov z napisom, ovratnikov za srajce, zapestnic (manšet) in kravat.
Moderce najboljšega izdelka
Cl 188-8) priporoča naj topleje
Karol Ktioliii.etjKel.
0
h-*
p 4
rt (1)
■
K)
I
W
H tis.
Fran Kaiser, puškar
Ljubljana, Šelenhurgovo ulice št. 6
priporoča svoj« veflko 7..lopo orožja za lov in osebno varnost, streljiva ln potrebščin za lovec. Specijalitete v ekspresnih, puškah ha ptlčarioah,
kator« Ham i/dtdujoin Popravki te izvršujejo v moji delavnici.
560
Registroma vijavsla vinarska zadruga
v zvezi
z istrsko vinarsko zadrugo
jo  odprla  clu«>   1-1. oktobra 180-4. leta.
svojo pivnico 3gj
1 v lajubljarii
kjer se bodo točila prav po oeni pristna lanska in letoinja vipavska ln istrska vina.
Skladišče tega vina jo v Bilki, kjer se hode oddajalo na debelo. Naročila za vsako množino sprejema gostilničar obeh zadrug, gosp. Peter KrebelJ, kateri tudi posreduje vsem kupovalcem direktno razpošiljanje vina po vzorcih.
Zadrugi Izvršujeta pa tuđi naročila neposredno ter razpošiljata na zahtevan Je vzorce.
Uljudno se vabijo Ljubljansko občinstvo in drugi knpovalci, posebno krčmarji, na obilen obisk in nakup tega izbornega vini. (1167-4)
Otvoritev nove prodajalnice.
P. n. slavnemu občinstvu si u so jat ii uljudno naznanjati, da otvorim z jutrajšnjlm dnem 20. oktobra
noTO prodajalnico
v lastni hiši
v Oraclisei lx. £>
v poprej Mauser-jevi hiši.
Častite jg§. trgovce in slavno občinstvo prosim, da mi doslej skazano zaupanje tudi v prihodnje ohranijo in me blagovolijo podpirati z mnogobrojnim! naročili.
Vsa do.šla naročila bodem skrbno in točno ter po kolikor mogoče nizkih cenah izvrševala. (1188—
% odličnim spoštovanjem
Josipina Schumi.
Največja zaloga sladčic in raznih času primernih izdelkov po najnižji ceni.
Izdajatelj is odgovorni urednik: Josip N u i ii.
Lastnina in tiuk .Narodne Tiskarne".