Leto IX, St. 195
LJubljana, torek 21. avgusta 1928
Cena 2 Din
i	J» »to 4, «|ntf)« —
Stan« meaedio Du» «5*—; t* tM» iitrc Din tar—
Oglasi po taritu.
Uredništvo ■
LJubljana, Knailova ulica Ster. c/L Tod on St. «07« m »804, ponoči tudi it. <034.
Rakopisi te **• vračaj«.
Uprava (ttva: Ljubljana,
aMca te s*. — Telefon te. »056.
it Ljubljana, nova uMca te. — Telefon te. »40«
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Potfrataid: Maribor, Alekn------
te tj — Celic, Aleksandrova cesta
Rafan pri postnem ček. zavoda: Liub«
<ana te ii.&m - Prah. čislo 78. 1*0.
Wten, Nr. »s.ui-	'
Ljubljana, 20. avgusta.
Včerajšnje parlamentarne volitve v Grčiji so se končaie z veliko zmago preizkušenega voditelja liberalne stranke, ministrskega predsednika Venizelo-sa. Uradni izid do tega trenutka še ni znan, vendar se zagotavlja iz verodostojnega vira, da je dobila vlada od 250 mandatov, kolikor jih bo imela nova grška zbornica, celih 200.
Borba, ki je bila nadvse ostra in krvava., se je bila v glavnem med dvema taboroma: republikanci in monarhisti. Prve predstavlja liberalna stranka pod Venizelosovim vodstvom. Venizeios si je znal pridobiti tudi podporo «stranke republikanskega združenja«, ki ji nače-luje Papanastasiu in ki je štela v prejšnji zbornici le nekai nad 20 mandatov ter mnogo pomembnejšo skupino Miha-lakopulosovih konservativnih republikancev, ki so bili poleg liberalcev jedro prejšnje vlade.
Rojalisti zastopajo tri grupe: Calda-risova ekstremistična «ljudska» stranka, ki ni prav nič prikrivala, da ji gre za takojšnjo vzpostavitev kraljestva, nekoliko zmernejša Metaksasova »stranka svobodnega mnenja« in skupina Streitova. ki je bil osebni prijatelj in svetovalec rajnega kralja Konstantina. Na svojo roko je nastopal bivši voditelj liberalne stranke Kafandaris, ki se ;e odcepil od Venizelosa in s 30 poslanci ustanovil lastni klub. Kafandaris je poražen, prav tako tudi nekdanji diktaro Pangalos. ki ga je Venizeios izpustil iz ječe. da omogoči vsestranko svobodo volitev. Čeprav so Pangalosovi pristaši izzivali krvave poboje, se jim ni posrečilo doseči nikakih uspehov.
Venizeios je torej absolutni gospodar situacije na Grškem. Republikanska oblika vladavine je končno zagotovljena. Upati je, da bo zdaj naša južna soseda uživala novo ero miru in konsolidacije, ki ji je tolikanj potrebna. Ko se je Venizeios po večletnem umiku zopet postavil na čelo grškega naroda in 4. julija sestavil vlado, so si oddahnili pravi grški patrijoti v upu, da bo neprestani notranji borbi in razsulu napravil konec. Njegov povratek v politiko pa so pozdravili tudi iskreni prijatelji Grčije in njeni stari zavezniki iz dotbe obeh balkanskh vojn, zlasti naša država. Dokler je Venizeios vodil usodo grškega naroda, je Grčija napredovala in s pomočjo svojih zaveznikov realizirala svoj nacijonalni ideal. Pod njegovimi nasledniki jo je do'etela naci-jonalna katastrofa in notranje razsulo. Odtujila pa si je tudi edino zanesljivo zaveznico Jugoslavijo.
Venizelosa čakajo težke naloge. Ce sploh kdo v Grčiji, je on sposoben za njihovo izvedbo. V svojem velikem solunskem govoru je označi! glavne točke svojega programa za bližnjo bodočnost: doma pomirjen je, red, konsolidacija obstoječe vladavine, realizacija od predhodnikov zasnovanih javnih del in ozdravitev od posledic nacijonalne katastrofe, v inozemski politiki pa predvsem zbližan je s sosedi in poglobitev starih tradicijonalnih zvez, ki so se zadnja leta pretrgale ali vsaj zrahljale.
Velikega Krečana, ki je vedno in z uspehom branil načelo: Balkan balkanskim narodom! z zaupanjem pričakuje na delu tudi naša kraljevina. Odtujevanje od te prave smeri je zavedlo Grčijo v odvisnost od imperialističnih sil, ki teže za podiarmljenjem in eksplo-ataciio balkanskih narodov. Venizeios je dovolj močan in moder državnik, da vrne Grčijo na pravo oot, ki jo je v najlepši dobi svoje moderne zgodovine hodila pod njegovim vodstvom. To bo v največjo korist grške repub'ike same. njenih sosedov in miru na Balkanu in Sredozemju.
Dr. Srskic in Vukičevič
Sarajevo. 20. avgusta n. Bivši minister in radikalski poslanec dr. Milan Srskic, ki je nekak radikalski separatist v Bosni, je pedal novinarjem izjavo, v kateri odločno demantira vesti nekaterih beograjskih listov df- se je pomiril z Vukičevičem in priznal i-'egovo vrhovno vodstvo v radikalni stranki. To njegovo pomirjenje se je zlasti spravljalo v zvezo s prizadevanjem ministra dr. Vlade Andriča, da spravi bosanske radikale
v	Vukičevičev tabor. Dr. Srskič naglasa v svoji izjavi, da se z Andričem ni imel o čem prepirati, pa tudi ne se pomirjevati. Njuni osebni odnešaji so ostali nespremenjeni. »Res je,< nadaljeval dr. Srskič, »da se nekatere radikalske organizacije v Bosni in Hercegovini ne strinjajo popolnoma z inojin sta'iščem, toda velika večina bosanskih radikalov je na moji strani in ie o Vukičevičj-
vi	četvorni koaliciji prav takega mnenja, ka kor sem jaz. da bo namreč za državo tem •večja sreča, čimprej ta koalicija izgine o površja.
Odhod čsl. konzula iz Zagreba
Zagreb, 20. avgusta, r. Dosedanji češkoslovaški konzul v Zagrebu, gosp. Odon Para, zapušča Zagreb in se vrača v ministrstvo zunanjih del v Prago. Na njegovo mesto ie imenovan gosp. Andrijal. dosedanji trgovinski ataše pri češkoslovaškem poslaništvu v Beogradu.
Protest na interparlamentarni konferenci
Včeraj sta odpotovala v Berlin posl. dr. Krnjevič in dr. Per-nar, da spravita beograjski umor pred interparlamentarno konferenco. — V četrtek bo vodstvo KDK sklenilo še posebne
ukrepe
Zagreb, 20. avgusta, č. Nocoj je izšla posebna številka »Narodnega vala», ki prinaša na prvi strani pod naslovom «Hrvatski narod obtožuje lažni beograjski parlament pred mednarodnim forumom v Berlinu* naslednje poročilo predsednika HSS dr. Mačka:
■«Jutri dne 21. t. m. se sestane v Berlinu k 25. zasedanju interparlamentarna unija, ki ima nalogo, da učvršča parlamentarizem ter poglablja bratstvo in mir med narodi. Zaradi sodelovanja na tej konferenci interparlamentarne unije je odpotovala iz Beograda tudi delegacija Narodne skupščine in to kot delegacija, ki hoče tam zastopati tudi hrvatski narod. Zato smatra predsed-ništvo poslanskega kluba HSS za svojo dolžnost, da z ozirom na pokolj hrvatskih poslancev v Narodni skupščini 20. junija opozori interparlamentarno aniio na pomen in posledice tega groznega dogodka ter negira navedeni delegaciji tako pravico, da zastopa hrvatski uarod v Berlinu, kakor sploh vsaka moralno pooblastilo, da se pojavlja v zboru predstavnikov civiliziranih narodov, ki streme za mednarodnim bratstvom in mirom. .
V to svrho ie poslalo predsedništvo poslanskega kluba HSS danes predsedniku interparlamentarne unije pozdrav, v katerem opredeljuje stališče hrvatskih poslancev do delegacije okrnjenega parlamenta v Beogradu, kakor tudi do same interparlamentarne uniie. Dalje je predsedništvo odposlalo v Berlin narodnega poslanca dr. Jurija Krnje-viča, člana interparlamentarne unije in narodnega poslanca dr. Ivana Pernarja, enega od dvojice narodnih poslancev, ki sta prebolela rane. zadobljene v Narodni skupščini 20. junija. Pr. Jurij Krnjevič, član interparlamentarne unije, seveda ne bo sodeloval kot član beograjske delegacije, temveč bo skupro z dr. Pernarjem zastopal pred javnim mišljenjem kulturnega sveta stališče hrvatskega naroda. Vrh tega bo poslovni odbor KDK. ki se sestane k redni seji dne 23. t. m. v Ljubljani, storil še posebne sklepe, s katerimi hoče ostro in odločno protestirati proti temu, da bi delegacija okrnjene Narodne skupščine zastopala državno celoto pred tem internacijonalnim forumom in tamkaj pred vso Evropo predstavljala sedanji lažni parlamentarizem v Beogradu kot pravi in resnični parlamentarizem ter inozemstvo varalo o pravem stanju pri nas.»
Zagreb, 20. avgusta, č. Predsedništvo poslanskega kluba HSS je danes poslalo predsedniku konference interparlamentarne unije in predsedniku Reichs-taga Pavlu Lobeju v Berlinu naslednje pismo:
«Dne 20. junija so bili po premišlje-
nem načrtu umorjeni z revolverskimi streli v beograjskem parlamentu hrvatski poslanci dr. Gjuro Basariček in Pavle Radič, a težko ranjeni dr. Ivan Pernar, Grandja in tudi sam vodja hrvatskega naroda, član delegacije za interparlamentarno unijo, Stjepan Radič, ki je zadobljenim ranam podlegel 8. avgusta. S tem krvoprelitjem nad poslanci hrvatskega naroda je bilo preprečeno hrvatskim poslancem nadaljnje sodelovanje v beograjskem parlamentu, kakor tudi v delegaciji tega parlamenta, na konferenci interparlamentarne unije. Po tem zločinu, ki mu ne najdemo para v parlamentarni zgodovini, Narodna skupščina v Beogradu nima pravice, da zastopa Hrvatsko in hrvatski narod. Tudi nima sploh pooblastila, da sodeluje na mednarodnih konferencah, ki streme za očvršoenjem parlamentarizma. kot izraza resnične demokracije in poglabljanja trajnega miru in bratstva med narodi. Pozdravljamo predstavnike civiliziranih narodov na konferenci interparlamentarne unije v Berlinu in se nadejamo, da bo konferenca zavzela stališče proti temu groznemu atentatu na samo institucijo parlamentarizma. Trdno verujemo, da bo hrvatski narod mogel v kratkem sodelovati v delovni zajednici svobodnih narodov pri vzvišenem cilju splošnega miru, ki je mogoč samo med svobodnimi narodi. V Zagrebu, 20. avgusta.«
Pismo sta podpisala dr. Maček in dr. Krnievič.
Dr. Krnjevič je noooj dospel na Dunaj. kjer se je sestal z dr. Pernarjem in skupno z njim nadaljeval pot v Berlin.
Prihod beograjske delegacije v Berlin
Berlin, 20. avgusta, g. Na mednarodno konferenco interparlamentarne unije, ki bo zasedala v Berlinu od 23. avgusta do 2. septembra, je prispelo 474 delegatov. Madžarska je poslala 68, Romunija 54, Poljska 45, Avstrija 33. Jugoslavija 25 delegatov. Jugoslovenski delegati so prispeli v nedeljo popoldne. O položaju v Jugoslaviji je podal predsednik delegacije Joca Jovanovič poročevalcu «Vossische Zeitung« naslednjo izjavo: «Žalostn.i dogodki v Narodni skupščini ne bodo in ne morejo imeti onih usodnih posledic za bodočnost Jugoslavije, kakor se jim pripisuje v inozemstvu. Težkoče v Jugoslaviji so enake onim, ki so jih imele vse države po svoji ustanovitvi. Mnogo nesoglasij in sporov je nastalo vsled slabe notranje uprave. Izboljšanje sedanjega stanja je mogoče predvsem z revizijo ustave in z novimi volitvami, ki naj dajo jasnejši izraz narodove volje.»
Hude obtožbe posl. dr. Sekule Drljeviča
Dr. Drljevič obtožnic uradnika zunanjega ministrstva, da je tm>-skušal KDK spraviti v zvezo z makedonskim revolucionarnim
odborom
Beograd, 20. avgusta, č. Davi je iz Zagreba zopet prispel v Beograd posl. dr. Sekula Drljevič. Ko so pa novinarji opozorili ra vesti beograjskih listov, ki trdijo, da vzdržuje KDK stike z makedonskim revolucionarnim komitejem, jim je posl. Drljevič dal naslednjo izjavo:
<23. junija nekako ob 5. popoldne sem posetil v beograjski bolnici težko ranjenega Stjepana Radiča. Ostal sem pri njem do 7. zvečer. Navzoča sta bila tudi poslanca Nikola Preka in Rude Bačinič. Ko smo zapuščali Radicevo sobo, me je v predsobi nagovoril neznan gospod, ki se mi je predstavil z naslednjimi besedami: cjaz sem Klujič. «ef tiskovnega urada pri našem noslaništvu v Sofiji.* Nato je pristavil, da želi govoriti z mano na samem, čemer sem takoj ugodil. V sledečem razgovoru mi ja Klujič sporočil to-le:
«Prihajam iz Sofije, kjer sem v stikih z makedonskim komitejem. Od komiteja nosim važno sporočilo za Stjepana Radiča. 'azen tega pa mi je bilo naročeno, ia to sporočilo izročim tudi vam.» Odvrnil sem mu, da ne more k Radiču, da pa lahko meni izroči sporočilo. Nato je Klujič nadaljeval: cUprava makedonskega komiteja me je zaprosila, nai vam sporočim, da do danes ni hotela stopiti v strankarsko, politiko v Makedoniji, temveč da je tamošnjemu prebivalstvu svetovala, naj glasuje za radikale ali pa demokrate, kamor jih bodo oblasti največ gnale. Sedaj na je komite sklenil, da stopi v politično horbo in želi stikov z Radičem in z vami, da bi mogel skupaj s KDK razviti veliko politično in strankarsko akcijo v Makedoniji. Prosim vas, da to sporočite Radiču in da mi sporočite odgovor, da ga lahko predam makedonskemu komiteju.*
Dr. Drljevič pravi, da je gosp. Kluiiču takoj odvrnil: <Moj odgovor je že tu. Ni mi treba, da sploh vprašart Radiča. moj in Ra-dičev odgovor se glasi tako-lej _ Makedonski komite je nezakonita organizaei'a; ki zavzema sovražno stališče do naše države. To ie zadosten razlog, da odklanjamo vsako zvezo z makedonskim komitejem. Prirod-
no je. da ima KDK interes na tem, da pade sedanji režim čim prej že zakadi tega, ker je bilo izvršeno zločinstvo nad pristaši HSS in člani KDK. Ta zločin je preveč strahoten, da bi sedaj imeli časa misliti o upravi v Makedoniji, saj se sedaj kopamo v lastni krvi. To je vse, kar vam lahko rečem in dovolite mi, da vas zapustim.
Ob izhodu iz bolnice, kjer sta čakala poslanca Preka in Bačinič, ie dr. Drljevič obema ponovil razgovor s prisotnim Klujičem. kar je bilo očividno sila neugodno. Poslanec Preka je še dodal: «Dobro, kaj drugega nisi mogel odgovoriti.*
Poslanec Drljevič je v tej zvezi opoznril novinarje tudi na svoječasno kleveto Velje Vukičeviča. ki ie v lanski volilni kampanji izjavil poročevalcu cPolitike*, da ima v rokah dokaze o zvezah Stienana Radiča z makedonskim komitejem. Radič je preko ?Na-rodnega Vala» pozval Vukičeviča. naj objavi dokaze, ali Vukičevič je umolknil . . .
Delovanje bolgarskih komunistov na Dunaju
Dnnaj. 20. avgusta. Prve dni julija so aretirali tukaj neznanca, ki je šele po dolgem zasliševanju na policiji priznal, da mu je ime Peter Iskrov in je član osrednjega odbora komunistične omladinske organiza -ije v Bolgariji. Pri sebi ie imel ponarejen potni list, pri hišni preiskavi pa so našli 6 kov-Čegov komunističnih spisov v nemškem, ruskem in bolgarskem jeziku, kakor tudi več-ie število rokopisov v bolgarskem jeziku. Med rokopisi je bilo tudi obširno navodilo za organiziranje oboroženega komunističnega upora v Bolgariji. V zvezi s tem je policijsko ravnateljstvo ugotovilo, da so tiskali v neki dunajski tiskarni komunistično bolgarsko revijo, ki je bila določena za inozemstvo. Policijsko ravnateljstvo je obtožilo Petra Tskrova poneverbe, osebe v tiskarni pa prestopkov tiskovnega zakona. Iskrov je bil prepeljan v zapore deželnega sodiSčs
Venizelosova zmaga dokazuje končno veljavno utrditev republikanske ideje v Grčiji. — Venizelosova stranka je dobila 200 mandatov. — Pomen Venizelosove zmage za našo državo. Pangalosovi manevri izjalovljeni. — Smrt grškega državnika.
Atene, 20. avgusta (Io) Pri včerajšnjih parlamentarnih volitvah je zmaga! na vsej črtj Venizeios, ki je preiel od 250 mandatov
180. Genera! Pangalos je bil poražen.
Atene, 20. avgusta g. Čeprav še niso bili znani vsi volilni izidi, je že gotovo, da je Venizeios od 250 mandatov dobil 170. Glede krvavih spopadov v noči na nedeljo pred volilnim lokalom Pangalosove skupine ie Venizeios dobi! od bivšega diktatorja lastnoročno pismo, v katerem pripisuje ta krivdo na spopadih demonstrantom. Venizeios na to pismo ne bo odgovoril, temveč je odredil preiskavo, ker so priče, ki so biie navzoče, pod prisego izjavile, da ie Pangalos sam kleče oddal strele v množico, dočim je umi-rovljeni podpolkovnik oddal štiri strele.
Snoči je prišlo do spopadov med skupinama zmernih komunistov in radikalnih marksistov. Marksisti so odšli pred poslopje strankinega glasila zmernih komunistov, vdrli v tiskarno ter uničili vse stroje.
Pariz, 20. avgusta s. Iz Aten poročajo: Po zadnjih vesteh so venizelisti od 250 mandatov dobili nad 200. Od znanih rojalistov ie bil izvoljen samo Tsaldaris, in sicer v Korintu. Propadla sta bivša ministra dr. Streit in Metaxas. Vsi venizelistični ministri so izvoljeni. V Atenah je venizelistična lista dobila 20.000 glasov več kot rojalisti Izvoljen je tudi Kafandaris, pač pa so propadli vsi kandidati, ki jih je postavila njegova stranka. Izvoljena sta tudi Mihaloko-pulos in Papanastasiu.
Beograd, 20. avgusta o. Po poročilih iz
Aten, je Venizelosova stranka pri parlamentarnih volitvah dobila ogromno večino. Venizelosova stranka je zmagala nad nasprotnimi kandidati v vseh volilnih okrajih. Misli se, da je vlada pri včerajšnjih volitvah dobila nad 80% glasov in da bo po poročilih službene atenske agencije imela v parlamentu ogromno večino. Pariški »Temps« poroča iz Aten. da ie od 250 mandatov, ki jih ima parlament, dobila Venizelosova stranka nad 200 mandatov. Zaradi izgreda ki ga je povzroči! Pangalos s svojimi prijatelji, se vodi energična preiskava. Pangalos je poslal Venizelosu pismo, v katerem mu sporoča, da so streljali na množico njegovi prijatelji, ker so bili izzvani od demonstrantov. Preiskava pa je ugotovila, da je Pangalos sam osebno oddal 9 strelov na demonstrante.
Beograd, 20. avgusta p. Prve vesti o velikanskih uspehih Venizelosove stranke so bile sprejete tukaj z velikim zadovoljstvom, ker je Venizeios znan prijatelj naše države. Ako se pokažejo resnične vesti o volilni zmagi Venizelosa, potem se more pričakovati, da bo Grčija stopila v daljšo dobo politične stabilnosti in da bo izšla pod izkušenim političnim vodstvom Venizelosa iz težke gospodarske krize. Razen tega se pričakuje tudi ugoden vpliv Venizelosa v zunanji politiki, ki bo pomenjal ureditev od-nošajev na Balkanu.
Atene, 20. avgusta g. Danes ponoči je umrl bivši grški ministrski predsednik Sku-ludis.
Prvi poset nemškega zunanjega ministra
v Parizu
V sredo se vrši v Berlinu ministrski svet, v četrtek pa v Pa* rizu. — Kellog na potu v Pariz. — Mussolini ostane na varnem v Rimu
Berlin, 20. avgusta s- Zunanji minister dr. Stresemann je danes zopet prevzel posle zunanjega urada. Ministrski svet se bo v sredo sestal k veliki zunanjepolitični seji, ki se more smatrati kot priprava za potovanje dr. Stresemanna v Pariz in Ženevo. Na tej seji bo dr Stresemann podal poročilo o sedanji zunanjepolitični situaciji. Z ozirom na sedanji težki paložaj vlada najbrže zunanjemu ministru ne bo dala določenih nalog in smernic za njegovo bivanje v Parizu in Ženevi Gotovo pa je, da se bo pri razpravah na ministrskem svetu ponovno povdarilo, da nemške koncesije za eventualno predčasno izpraznitev druge cone, s katero se sedaj močno računa v Nemčiji, ne morejo priti v poštev.
London. 20. avgusta (lo.) Ameriški državni tajnik Kellog, ki potuje na ladji »Ile de France« v Evropo, da prisostvuje podpisu protivojnega pakta, je odposlal z Ia-
Madžarski klerikalci kupili tiskarno v Bratislavi
Bratislava, 20. avgusta, (c) Spor v tu« kajš-*jih tiskarnah, zaradi katerega so mo« rali ponehati z izhajanjem trije listi in si* cer «Pressburger Zeitung«, «Hirad6® in «Magyar Ujsag», bo v kratkem likvidiran. Kakor znano je spor nastal zato, ker upra» va lista «Hirado» ni mogla izplačati svoje* ga dolga v iznosu 250.000 čsl. kron tiskar« ni.
Kakor zatrjujejo, je madžarska klerikal* na stranka kupila tiskarno «Pressburger Zeitung» in list «Hiradon>. Tiskarna se bo odslej imenovala «Concordia» in bo last madžarske klerikalne stranke. List «Ma» gvar Ujsag® bo prenehal izhajati defini* tivno.
Makedonstvuiušči nočejo - odnehati
Sofija, 20. avgusta g. Makedonske organizacije so poslale vladi spomenico, v kateri protestirajo proti preganjanju teh organiza-cii. Korak angleške in francoske vlade pri sofijski vladi smatrajo kot vmešavanje v bolgarske notranje zadeve Opozicijonalno časopisje najavlja že več dni krizo vlade zaradi postopanja proti makedonskim organizacijam, vendar pa vlada to demantira. Vodilni makedonski krogi izjavljajo, da bodo svoje delovanje za osvoboditev Makedonije ne glede na zadnje dogodke nadaljevali.
Praški parlament se sestane 4. septembra
Praga. 20. avgusta, h. Pričakuje se, ia se bo do konca tega meseca dosegel sporazum med vladnimi slrankami in socijalistifno opozicijo zaradi novelizacije socijalnega zavarovanja. Parlament se bo sestal 4. septembra, da reši vprašanje novelizacije socijil-nega zavarovanja in državnega proračuna.
Konzularna pogajanja s ČSR
Praga, 20. avgusta, h. V kratkem bo f-kle-njena konzularna pogodba med Češkoslovaško in Jugoslavijo. V septembru se bodo v Pragi pričela pogajanja o pravno - finančnih vprašanjih med obema državama.
dje zunanjemu ministru Chamberlainu brezžično pozdravno brzojavko. Kellog izjavlja v brzojavki, da globoko ceni sporočilo zunanjega ministra, v katerem je Chamber-lain izjavil, da bo svet veliko dolgoval Kellogovi inicijativi za oživotvorjenje protivojnega pakta in da obžaluje, da mu bolezen preprečuje prisostvovanje podpisu prorivoinega pakta
Rim, 20. avgusta o. Ministrski predsednik Mussolini je pooblastil pariškega poslanika grofa Manzonija. da podpiše za Italijo Kellogov protivojni pakt.
Pariz, 20. avgusta (be.) Časopisje pravi, da smatra predsednik Coolidge angleško-francoski pomorski sporazum za veliko nevarnost za ameriški pomorsk' prestiž. Ze-dinjene države bodo orisiljene. da se bodo povrnile k programu izgradnje močne vojne mornarice.
Pilsudski v Romuniji
Varšava, 20. avgusta, g. Spremljevalci Pilsudskega so se danes vrnili v Varšavo. Pri maršalu je ostal samo njegov osebni zdravnik. Maršal Pilsudski bo ostal v Ro* muniji štiri tedne. N? povratku se bo usta« vil tudi v Bukarešti, kjer bo napravil c£i* cijelne posete.
Agilnost kitajske nacionalistične vlade
Šanghaj, 20. avgusta, (be.) Nankingški zunanji minister je pričel pogajanja s Portugalsko, Dansko, Belgijo, Italijo in Španijo za revizijo pogodb.
Tokio. 20. avgusta. Nacionalistična vlada je že odgovorila na noto z dne 8 avgusta, vendar pa besedila še ni objavila. Kakor domnevajo, japonska vlada z ozirom na dvoumen kitajski odgovor ne bo odgovorila, temveč bo počakala vse dotlej, dokler se razmere v Nankingu ne uredijo.
Protifašistična demonstracija na mednar. dijaški olimpijadi
Pariz, 20. avgusta, (be.) Na mednarodni dijaški olimpijadi je prišlo do velikih pretepov med fašisti in protifašisti. Končno je nastopilo 100 policistvov, ki so demonstrante razgnali.	,
Ženitev Kemal paše?
London, 20. avgusta, s. Po poročilu iz Carigrada, je predsednik turške republike Mu-stafa Kemal paša pri afganistanskem kralju prosil za roko princezinje Kubrajane, najmlajše sestre kralia. Kralj je novabil Kemal pašo, naj pride v Kabul, kjer se bodo v rodbinskem krogu razgovorili o tej zadevi.
Angora, 20. avgusta, (be.) Poluradno se zanika vest. da je zaprosil Kemal paša za roko sestre afganistanskega kralja.
Iz letalskega sveta
Otawa. 20. avgusta. Po brezžičnih vesteh ie letalec Chastel dve uri po startu preletel postojanko Hudsonbay - družbe severno od Quebeca.
Rio de Janeiro. 20. avgusta, (be.) Truplo umrlega italiianskega letalca Del Prete bo prepeljano v Rim. kjer se bo vršil pogr?b z vojaškimi častmi.
Finančni minister odgovarja Pribičeviču
Medle izjave ministra dr. Subotiča. - Demantiji, ki niso demantiji. - Vesti o velehdajalskem poskusu obnove londonskega pakta so „ugibanja"
Zagreb. 20 avgusta Nocoj ie na potu tz Beograda na Bled dospti semkaj finančni minister dr. Subotič Za čas postanka vlaka na postaji ie spreje' zagrebške novinarje ter iim podal glede na včerajšnjo Izjavo Svetozarja Pribičeviča o finančnem položaju države sledečo izjavo:
»Prečital sem v listh včerajšnjo izjavo g. Pribičeviča. Za mene kot finančnega ministra ie ta Izjava pomembna v onem dela ki govori o finančnih stvareh, kolikor se tiče inozemskega posojila Mislim, da so trditve g Pribičeviča netočne in ne-osnovane. Odgovoril bom na nje po oni vrsti. kakor so bile podane.
G. Pribičevič je izjavil, da je bil za ratifikacijo nettunskih konvencij glavni razlog ta. da bi se pripravil teren za posojilo, ki pa da ie že popolnoma propadlo To je netočno. Problem nettunskih konvencij je mnogo starejšega datuma, kakor pa akcija mojega predhodnika za nsjetje posojila. Ne morem tudi priznati. c!a bi ta akcija propadla. Nettunske konvencije so starejše kakor pa sama misel nrojeza predhodnika na najetje posojila Ratifikacija nettunskih konvencij ima svoje moralne in pravne razloge, ki niso v nobeni zvezi z vprašanjem inozemskega posojila. Moj predhodnik gotovo ni delal računa brez krčmarja, kakor pravi g. Pribičevič. ki trdi. da se v inozemstvu ni našel n hče. ki bi dal posojilo državi, v kateri vladajo tako veliki spori.
Ne morem pa verjeti, da je zavzel g Pribičevič to stališče zato. da bi imel v tem svoje zadovoljstvo, marveč sem prepričan, da je hotel dati s tem samo izraz svojem« pesimističnemu razpoloženju, ki pa mora biti le prehodno, ker zani ni nobenega opravičila niti v sedaniem nepo-voljnem razvoju notranjepolitičnih razmer. Upam, da bo tudi g. Pribičevič oDusci! ta svoj pesimizem in srečen sem. da lahko Iziavim, da naša država more in hoče na-
jeti posojilo, ki bo povoljno. Za časa mojega kratkega ministrovanja sem dobil že mnogo ponudb, novih in obnovljenih, ki so vse zanimive, a vse imajo svoj izvor v gospodarski sili in moči naše države. Imen ponudnikov ne morem navesti, a jih je zelo mnogo.
Prav tako je netočna trditev g. Pribičeviča o onem delu njegove izjave, kjer trdi. da išče vlada predujem v Franciji ln da je pripravljena zato izplačati Franciji vse srbske dolgove v zlatu Niti sedanja, niti prejšnja vlada ni iskala kakega predujma na posojiilo v Franciji, niti je bilo to potrebno. Naši dolgovi v Franciji so splošno znani in gotovo so znani tudi g. Pribičeviču Vprašanje plačila naših dolgov v Franciji ni s tem v nobeni zvezi in nikakor ni odvisno od razsodbe haaškega sodišča. Ponavljam, da so do ratifikacije nettunskih konvencij dovedli moralni in pravni razlogi: bili so seveda tudi politični razlogi. toda o tem nočem govoriti.«
»Ali vam je znano, da italijanske tovarne v Dalmaciji v masi odpuščajo naše delavstvo, odkar so ratificirane nettunske konvencije?«
»Ne, to mi ni znano. Ce pa je res, je iskati vzroka v tem, da je produkcija padla. Potreba karbida je sedaj mnogo manjša, a tudi povpraševanje po našem cementu ni več tako veliko, kakor je bilo poprej.«
»Ali je res pokrenjeno vprašanje obnove londonskega pakta iz leta 1915?«
»To so ie ugibanja.«
V tem se je začel vlak pomikati in razgovor je bil zaradi tega prekinjen baš v trenotku, ko bi novinarji radi izvedeli kaj več o tej pereči zadevi. Izjave finančnega ministra pa so splošno izzvale vtis. da trditve g. Pribičeviča drže ker jih finančni minister ni mogel kategorično zanika? in se je bisitvu Pribičevičevih izjav skrbno izogibal.
,,Kritičen položaj Koroščeve vlade"
Zanimive informacije beograjskih »Novosti«. — »Vlada dr. Korošca je izvršila vlogo črnca in lahko izgine.« — Hrvatski epi-
skopat proti dr. Korošcu
Beograd, 20. avgusta p. Današnje »Novosti« objavljajo pod naslovom »Težak položaj vlade dr. Korošca« naslednje informacije: Stabilnost vlade dr. Korošca postaja, 'kakor se kaže, vsak dan manjša in vedno bolj se mno-že razlogi, ki zahtevajo izpremembo vlade in uvedbo drugega političnega kurza. Vlada dr. Korošca je izvršila svojo vlogo črnca in v kratkem času ji je uspelo, da Se je zadosti kompromitirala, radi česar se je pojavila potreba, da se umakne z uprave države. Zdi se, da že prevladuje mnenje o potrebi, da se pristopi k rešitvi težkega spora, ki je nastal med Beogradom in Zagrebom jn ki je zelo nevaren za državo. Vodstvo KDK. ki je s svoio avtoriteto brzdalo množice, je podalo dovolj razlogov za poskus, da se ugodi njegovim upravičenim zahtevam. Ni dvoma, da bo odhod dr. Korošca ustvaril ugoden teren za pogajanja med Beogradom in Zagrebom, ki se ne smejo več dalje odlašati.«
»Novosti« pravijo nadalje, da je položaj vlade dr. Korošca močno ogrožen
tudi zaradi odnošajev v sami četvorni koaliciji, ker demokrati izgubljajo pristaše med narodom. Pričakuje se, da bo Ljuba Davidovič na zborovanju v Beogradu, ki je napovedano za nedeljo, označil nove smernice demokratske stranke z ozirom na revizijo ustave. Prav tako otežuje stališče dr. Korošca kaotično stanje v radikalski stranki.
»Dr. Korošec — nadaljujejo »Novosti« — je v težavnem položaju tudi zaradi odkritega nastopa hrvatskega epi-skopata proti njemu, kar je zelo intere-santno in nov moment v našem političnem življenju, ker se ve za odnošaje med Vatikanom in katoliško cerkvijo ter se morejo za to pričakovati značilne posledice. Zadržanje vodstva katoliške cerkve v Zagrebu in Sarajevu samo potrjuje, kako velika kompaktnost in enodušnost vladata med Hrvati, kar ie dejstvo, s katerim se mora brezpogojno računati. Tudi to ie eden razlogov. ki govori v prilog stremljenjem po nagli izpremembi sedanjega političnega kurza.«
Preiskava o incidentih v Splitu
Vlada se hoče vveriti o točnost noti. — Po nekaterih vesteh atakiran. — Pred povratkom
Beograd, 20. avgusta p. Zaradi protestne aote, ki jo je italijanska vlada izročila naši vladi glede demonstracij v Splitu in Šibeni-ku, sta imela v Zlatiboru konferenco zunanji minister dr. Marinkovič in njegov namestnik dr. Šumenkovič, ki se je danes že vrnil v Beograd. Ze popoldne ga je posetil odpravnik poslov italijanskega poslaništva Scamatto. Kakor se doznava iz vladnih krogov, je naša vlada odredila preiskavo v svrho ugotovitve, v koliko so navedbe v italijanski noti točne, ker obstoje poročila, da italijanski konzul v Splitu sploh ni bil atakiran, temveč ga je zaščitil ob priliki demonstracij proti ratifikaciji nettunskih konvencij policijski agent, ki je dobil za to tudi batine namesto njega. Ako se pokaže, da
Turnir v Kissingenu
Kissingen, 20. avgusa. Včeraj, v nedeljo, «o bile odigrane samo viseče partije. Mar* shall je imel pro' Yatesu kmeta več ter je zmagj, partija Rubinstei* * Yates se je končala remis, ravno tako sta se Yates in Tarrascl: brez boja pogodila za remis. — Stanje po sedmem kolu je torej naslednje: Bogoljubov 5 in pol, Euwe 4 in pol. Capa« blanca, Marshall 4, Niemcovič, Spielmann, Tarrasch 3 in pol, Reti, Tartakover, Ru* binstein 3, fates 2 in pol, Mieses 2.
Kissingen, 20. avgusta V danes odigra* nem osmem kolu je zmagal Capablanca . nad Yatesom, Niemcovič je izgubil na* pram Rubinsteinu, Bogoljubov je pa pora* zil Tarrascha in s tem še povečal razliko, ki ga loči od Euweja in Capablance. Par* tije Tartakover*Mieses, MarschalbRetti in Euwe«Spielmann so se končale remis. — Stanje po 8. rundi: Bogoljubov 6 in pol, Capablanca, Euwe 5, Marshall 4 in pol, Ru* binstein, Soielmann 4, Niemcovič, Reti, Tarrasch. Tartakover 3 in pol, Mieses, Ya* tes 2 in pol.
Smrt nemškega dirkača
Berlin, 20. avgusta, g. Znani dirkač Huld* reich Reusser, ki se je na svojem Bugatti vozu pr! dirki v Bukovu ponesrečil, je da* nes dopoldne v Miinchsberen podlegel svo* jim ranam. Pri nesreči si je Reusser zlo* mil več reber m trikrat nogo ter je dobil notranje poškodbe.
navedb v italijanski ©rotestni Halijanski konzul snloh ni bil zunanjega ministra v Beograd
so navedbe italijanske, note točne, bo dano zadoščenje, ki ga zahteva italijanska vlada V zvezi z zunanjepolitičnimi dogodki se beleži danes tudi povratek francoskega poslanika Darda z Bleda v Beograd. Danes se je vrnil v Beograd in posetil namestnika zunanjega ministra dr Šumenkoviča tudi angleški poslanik Kenard.
Beograd, 20. avgusta p. Zunanji minister dr. Voja Marinkovič se bo vrnil iz Zlatibora v Beograd 26. t. m. Po svojem povratku bo dr. Marinkovič izvedel priprave za udeležbo naše države na letošnjem zasedanju Društva narodov, ki prične dne 3. septembra. Pred odhodom v Ženevo bo zunanji minister dr. Marinkovič sprejet od kralja v avdijenci.
0 Amundsenu ni sledu
Rim, 20. avgusta, s. Po brezžični brzo* javki parnika «Citta di Milano« sta včeraj dve letali zapustili ladjo «Braganza», ki je v bli*' i Kartensovega otoka, ter sta zelo nizko preletela skupino Sedmerih otokov. Pilota obeh letal izjavljata, da v tej coni nista mazila ničesar. Letali sta se vrnili na «Bra<»anzo», ki bo nadaljevala po na* črtu svoja poizvedovanja proti vzhodu. Preteklo noč so preiskali lope z živili, da ugotovijo njihovo stanje.
Velika nesreča na morju
Newyork, 20. avgusta, (be.) Na čilski obali pri ustju reke Mautlin pri Pangolu se je nenadoma potopil potniški parnik «Mira Flores». Utonilo je 20 oseb.
Newyork, 20. avgusta, g. Kakor je dose* daj ugotovljeno, se je pri katastrofi par* nika «Mira FIores» ob čilenski obali po* topilo le 20 oseb.
Hčer so mu ukradli
Varšava, 20. avgusta, g Znani berlinski trgovec Herman Griin je danes prijavil pri policiji v Katovicah, da mu je v vla* ku Varšava=Katovice izginila njegova 18* letna hči. Na majhni postaji sta prišla v kupe dva elegantna mladeniča ter pričela kaditi. Kmalu nato je on trdno zaspal. Ko se je zopet prebudil, ni več našel svoje hčerke. Policija domneva, da gre za zločin mednarodne tolpa
V Ljubljano pride večje število poslancev KDK
Zagreb, 20. avgusta, n. Danes je dospe« Io semkaj okrog 50 poslancev KDK, veči« notna pristašev HSS, ki so poročali pred« sedniku dr. Mačku o položaju v svojih vo* lilnih okrožjih. Mnogi od teh poslancev bodo odšli povodom četrtkove seje vod* stva KDK skupno s člani vodslva v Ljub« Ijano. V sredo dopoldne bodo prisostvo* vali zadušnici za pokojnim Stjepanom Ra* dičem, popoldne pa se bo vršila v sabor* niči večja konferenca.
Ne gre za versko borbo!
Beograd, 20. avgusta r. Danes sta frančiškanska provincijala Peter Grabič iz Splita in dr. Mandič iz Mostara v spremstvu ministra za socijalno politiko St. Bariča obiskala šefa demokratske stranke Ljubo Davidoviča. Barič je izjavil novinarjem, da so se hoteli prečastiti očetje spoznati z Davidovičem. Na vprašanje novinarjev, kaj sodi o pokretu katoliške duhovščine, ki se je priključila borbi KDK, je Barič Izjavil, da tn ne gre za versko borbo. Glede izjave kanonika Koreniča pa smatra, da je javnosti znano, da je g. Korenič star pristaš Svetozarja Pribičeviča, (Joj, joj, — kaj porečejo na te bogokletne izjave naši klerikalci, ki smatrajo za smrten greh vsak dvom v nji-novo trditev, da »gre za vero« vedno, kadar je SLS v nevarnosti. Op. ured.)
Odgoditev Koroščevega potovanja na Bled
Beograd, 20. avgusta p. V vladnih krogih se zasuje, da se bo predsednik vlade dr. Korošec jutri ob U. dopoldne sestal s predsednikom radikalnega kluba Veljo Vukičevičem. Radi tega Je dr. Korošec od godil svojo pot na Bled, ki je bila naznanjena za danes.
Jugoslovenska kriza in češka javnost
H. — Praga, 17. avgusta.
Od žalostnih dogodkov v Narodni skupščini z dne 20. junija češki tisk in politična javnost z razumljivo skrbjo zasledujeta dogodke v Jugoslaviji. Po večini se listi — Venkov, Češke Slovo, Narodni Listy — ne zadovoljujejo z nezanesljivimi vestmi službene Avale, na katero edino je navezan službeni čsl. poročevalski urad. Zato so si uredili lastno poročevalsko službo, da lahko vsak dan poročajo o razvoiu položaja na temelju poročil iz raznih virov. Ne mine dan, da bi listi ne poročali in priobčevali razmotrivanja o stanju jugoslovenske politike. Poslanec Uhlir in Hlavaček, ki sta se udeležila pogreba Stjepana Radiča, sta svojim listom poslala nekoliko originalnih dopisov in poučila češko javnost o položaju v bratski državi. Prirodno je, da tu cela zadeva vzbuja pozornost ne kot senzacija, ampak kot stvar, ki ima tudi za Češkoslovaško velik pomen, kar naglašajo listi vseh strank in političnih pravcev.
»Češke Slovo« je pisalo: »Dogodki v Jugoslaviji, kakor oni v Rumuniji so za nas jako važni, ker gre za naše prijatelje in najzanesljivejše zaveznike. Ti problemi se kon cem koncev tičejo tudi nas kot člana Male antante, ki bi na njeno silo usodno lahko vplivale večne krize v zavezniških državah Pripravljajo se mednarodne akcije velikega pomena. Ako bo pri rešitvi teh sodelovala Mala antanta oslabljena s tem, da vlada v dveh državah težka notranje-politična kriza, ne bo to v prospeh niti Jugoslaviji niti Rumuniji.« Isti list stvari pred takim tiskovnim bojem, kakor ga je začelo beograjsko »Jedinstvo«, ker tak boj ne more končati drugače nego z nasiljem.
»Narodni Osvobozeni«, glasilo čsl. dobro-voljcev, pravi, da morajo jugoslovenski politiki v tem trenutku napeti vse sile, da bi dogodkih zadnjih tednov ne imeli slabih posledic za državo. Drugi listi celo pozivajo Čehe k posredovanju, da bi se čimprej napravil konec obupnemu položaju, ki ne obeta nič dobrega.
Nemški in madžarski tisk je neprijateljsko razpoložen tako napram Češkoslovaški kakor napram Jugoslaviji in z neprikritim veseljem izvaja, da Slovani niso zmožni vladati sami sebe Zlasti »Pragai Magyar Hir-lap« izvaja na temelju zmed v Rumuniji in Jugoslaviji, da ti dve državi dokazujeta ne-opravičenost očitkov na naslov sistema v Madžarski. Doslej da se je trdilo, da na Madžarskem vlada reakcija, zdaj pa se vidi, da so nasledstvene države glede tega veliko na slabšem.
Pri takih glasovih mora češka Javnost t bojaznijo gledati na Jugoslavijo, a se nadeja, da bo ministrski predsednik dr. Korošec ie prišel do spoznanja, da je zakrknjenost najslabša politična metoda. Pogreb Stjepana Radiča in izjave KDK bi morale biti zanj dokaz, da na dosedanji način ne more iti dalje.
Zasedanje tarifnega odbora v Celju
Celje, 20. avgusta, a. Danes Je pričelo zasedanje tarifnega odbora prometnega ministrstva, katerega se udeležujejo vsi člani tega odbora in sicer zastopniki prometnega trgovinskega in kmetijskega ministrstva in odposlanci gospodarskih zbornic ter zadružnih organizacij. Tarifni odbor je bil sklican, da razpravlja o nameravanem povišanju železniških blagovnih tarif, ki naj bi se izvedlo že s 1. oktobrom.
Danes se Je vršila debata o tem, ali se naj tarife povišajo linearno, kakoT to hoče izvesti generalna direkcija železnic, aH pa naj se po predlogu gospodarskih organizacij izvrši najprej reforma tarif in šele potem povišanje, v kolikor ne bi bilo preobčut-io za gospodarstvo. Po daljši debat! so gospo-darski zastopniki brez razlike zavrnili linearno povišanje tarif. Zato se bo izvršil natančen pretres vseh tarif in šele na podlagi tega se bodo stavili generalni direkciji železnic odnosno prometnemu ministrstvu dc-finitivni predlogi. Jutri se bo vršila debata o luških tarifih.
Škandalozne razmere pri državnih železnicah
Kako izgleda ravnopravnost Koroščeve vlade. - Na ljubo beograjskim milijonarjem pusti železniška uprava propadati promet v prečanskih krajih
Prejšnji teden smo poročali, di ie na področju direkcije državnih železnic v Zagrebu odpovedala trakcija in da je bila ta direkcija zaradi prenatrpanosti prog na Sušak in Split prisiljena odpovedati nadaljno sprejemanje tovornega blaga.
Prve posledice tega ukrepa se čutijo v Sloveniji. Naša izvozna trgovina gre dober del po progah zagrebške železniške direkcije, ker je navezana na izvoz preko Sušaka in celo Splita. To velja zlasti za naš lesni izvoz. Tvrdke ne prejemajo dovolj vagonov, da bi mogle blago pravočasno odposlati.
Pod takimi pogoji so terminske kupčije izključene. Trgovci so v veliki nevarnosti. da zapadejo v visoke korive*-cijonalne globe, ker ne morejo dobavljati blaga ob pravem in pogodbeno oo-vezanem času. Ti nezdravi dogodki vpM-vajo seve tndi na cene, producent pride ob kalkulirani zaslužek, najhmše pa so zopet prizadeti delovni sloji, kakor pri vseh gospodarskih neprilikah.
V	svojem poročilu smo kot slutnjo in le mimogrede omenili, da je nastalo pomanjkanje lokomotiv in voznega parka na področju zagrebške direkciie nemara tudi zato; ker si Beograd pridržuje dobre lokomotive in nadštevi-len vozni park. dočim se zagrebški direkciji dodeljuje pomanjk'jiva trakcija. Naša slutnja se je le preveč obistinila.
Generalna direkcija železnic \ Beogradu je na številne brzojavne proteste sklicala sejo šefov saobračainih oddelkov in vozovnega vodstva. Konferenca je ugotovila naslednja presenetljiva dejstva:
Zagrebška direkcija Je pravočasno prosila za izpopolnitev svojega voznega parka, za temeljita popravila, zlasti pa, da se ji od beograjskega parka lokomotiv dostavi vsaj 80 strojev, ki jih nujno rab! tako z* vzdrževanje svojega rednega tovornega prometa, za dokončanje del na drugi progi Beograd-Zagreb, zlasti pa za že pričenjajočo Izvozno sezono. Beograjske saobračai-ne oblasti na to prošnjo in obvestilo sploh niso reagirale in niso dale Zagrebu niti ene lokomotive od 80 zahtevanih. Zato je taista seja šefov saobra-čajnih oddelkov in vozovnega vodstva obenem ugotovila, da razpolaga beo-rajska železniška direkcija z 62 loko-
KDK in Srbijanci
V	včerajšnji beograjski »Politiki« zavrača poslanec KDK Dušan Ivančevič v članku na uvodnem mestu pisanje onih beograjskih listov, ki bi iz sedanjega notranje-političnega konflikta po vsi sili radi napravili boj med Srbstvom in Hrvatstvom. Zlasti ne ocenjujejo Srbijanci pravilno položaja prečanskih Srbov pristašev KDK, ako mislijo, da se ti samo iz neke kljubovalnosti nahajajo v taboru KDK, kamor po pojmovanju Srbijancev ne spadajo.
Poslanec Ivančevič se je mudil več tednov v raznih krajih Hrvatske, Bosne in Dalmacije ter javlja Srbijancem, da je KDK že do danes popolnoma zavzela dušo hrvatskega in srbskega kmeta v teh krajih. Na deželi vlada med seljaki popolna enodušnost in vsi enako ljubilo KDK. ki jo smatrajo kot svojo borbeno in močno koalicijo, ki je rešila naše kraje pretečega pokolja in ki se bori za pravice in blagostanje kmet-skega ljudstva v naši državi.
Po mestih sicer ni povsod take eno-dušnosti, ker nekateri meščani mislijo samo na cirilico in latinico, na zastave in nepremišljeno izrečene besede, ki se kot izjave kolportirajo od mesta do mesta. Kmetsko ljudstvo gre z dostojanstvenim mirom modrega in trpečega človeka preko teh malenkostnih in nespametnih skrbi, ki jih ima meščanstvo. Kmet ima namreč pred očmi vse večje stvari: svobodo in blagostanje ter popolno enakopravnost, za kar vodi svojo borbo KDK. Radi tega visokega cilja vladajo v kmečkih vrstah idealen mir. čvrsta sloga in globoko zaupanje v koalicijo. Srbi in Hrvatje bodo odločno čuvali to svojo slogo in tega se naj Srbija zaveda.
Agenti režima trosijo vesti, da KDK deluje za razcep države, toda tega kmečko ljudstvo nikjer ne želi. Ves narod je za to državo, ni pa nikakor niti za tako upravo niti za tako notranjo uredbo. Niti Srbija saima ni bolj trdna v zvestobi do države nego so naši prečanski kraji. Naš kmet, srbski in hrvatski. vidi v KDK predvsem borca za svobodo, napredek in blaginjo kmečkega ljudstva in dokler bo KDK vodila borbo v soglasju s težnjami in razpoloženjem naroda, ni sile, ki bi lahko razbila njene vrste.
S -tem stanjem mora biti zadovoljen vsak Srbijanec, toda naglasiti je treba še nekaj drugega: Ugled Srbije in Beograda je v vseh prečanskih krajih strahovito padel. Sami Srbijanci so krivi tega padca. Režim Velje Vukičeviča je ubil ves ugled Srbije v prečanskih krajih. Ta režim je izven Srbije bolj osovražen nego vsi dosedanji, ž njim pa so osovraženi vsi oni, ki ga podpirajo.
Zlo je tem večje, ker se v prečanskih krajih misli, da stoji za tem režimom vsa Srbija iti to je za naše državno in narodno živlienie opasnejše nego kakršnakoli politična akcija. Kdor kljub temu še ljubi Srbijo in n« veruje, da je
motivaml preko svojega rednega števila. Zagrebu niti ene lokomotive za povečani tovorni promet in izvozno kampanjo, Beogradu pa kar 62 nad normalo!
Beograjski izvozniški krogi so si torej znali pridobiti centralne prometne oblasti na svojo stran, tako da je beograjska železniška direkcija nakopičila 62 nadštevilnih lokomotiv, dočim so te oblasti dopustile, da tovorni promet na področju dirug;ih direkcij, zlasti zagrebške, propada in grozi z neizmerno škodo gospodarstvu v dotičnih pokrajinah.
Na podlagi teh dejstev si lahko na^-ša javnost ustvari jasno sliko, kako izgledajo srbijanski uradniki, kako so centralne državne oblasti prežete duha celokupnosti, kako vrše svojo službo brez plemenske ozkosrčnosti, brez srbijanskega protežiranja...
Da pa bo škandal še popolnejši, je treba v informacijo naše javnosti, ki je pričakovala od imenovanja dr. Korošca za predsednika vlade zlate gradove, dodati še to-le:
Konferenca šefov saobračajnih oddelkov in vozovnega vodstva je gornje podatke uradno ugotovila. Toda sedaj ni začela, kakor bi bila njena dolžnost, z razpravo o tem, kako bi se dala ta krivica popraviti in kako bi se vsaj del tistih lokomotiv, ki jih ima Beograd preveč, odstopil Zagrebu. Tudi ni razpravljala o tem, da bi bilo potrebno imenovati anketo in disciplinarno komisijo, ki bi te nedostatke dognala, izsledila krivce ter jih predlagala v kaznovanje. Ne! Konierenca se je razšla z edinim pozitivnim rezultatom, da je treba sklicati posebno predkonferenco, ki bo določila čas in dnevni red defi-nitivne konference o gornjih vprašanjih!
Čisto po beograjsko! Protekcijoni-zem srbijanskih izvozničarjev je stvar, v katero se nima nihče vtikati! Promet na področju zagrebške in z njo tesno zvezane ljubljanske direkcije pa naj mirno propada, saj to beograjskih kapitalistov ne boli!
Take stvari se gode pod predsed-ništvom moža, ki je dal po svojih časopisih objavljati urbi et orbi, da je z njegovim imenovanjem zadela Slovence največja sreča, odkar prebivajo na svoji ubožni slovenski grudi.
vsa Srbija identična s tem režimom, rt§ more oddeliti pristašev režima od po* štenjakov, ako se ti slednji sami ne od« dele od režimskih hlapcev. Oddeliti sa morajo jn se posebej organizirati, da s« vrne vera v Srbijo in da se olajša dela med našim prečanskim ljudstvom v pravcu, da je v Srbiji še mnogo poštenega elementa.
Danes imajo v roki državo Srbijanci tipa Velje Vukičeviča, ki so se zvezali z dvema verskima pokrajinskima strankama. Bodočnost pa bo samo onih Srbijancev, ki se bodo združili s KDK, ki je danes edina sposobna, da postane prva in najmočnejša jugoslovenska stranka.
Nove lumparije „ Jedinstva'*
Beograd, 20. avgusta n. Zloglasno beograjsko »Jedinstvo« še vedno izhaja na veliko sramoto ne samo vlade dr. Korošca, nego tudi naše državne prestolnice. Najnovejša številka je polna novih izmišljotin, klevet in najordinarnejših laži na račun KDK, Svetozarja Pribičeviča in Zagreba. Listi bi ne zaslužil pozornosti vt kulturnih delih naše države, če bi se ne vedelo, da ga financirajo prijatelji Vukičevičeve poMke in da je zato ta list, žal, izraz mnenja in nazorov dobrega dela beograjskih političrrh krogov. V zadnji številki piše pod naslovom »Zarota proti državi, skovana v Zagrebu, je prenešena na Dunaj« naslednje: KDK je pred 15. dnevi plačala dunajskemu tisku milijon dinarjev, da pomaga varati svetovno javnost o pravem stanju v naši državi. KDK ustanavlja na Dunaju tudi tiskovna urad za Hrvatsko. Ta urad bodo organizirali znanj srbožer Mandel .srbski renegat Miloš Bogičevič in lastnik »Jugoštampe« Toni Slegl. Pogreb Stjepana Radiča je stal 5 milijonov dinarjev. Denar dobiva KDK iz dveh sosednjih dTŽav. Vlada ne bi smela imeti ka'-turnih manir napram raznim Čarugom, Pr-pičem, Jevdjevičem, Pribičevičem in Suni-čem, kakor tudi ne napram oni frankovski tolpi, ki preganja cirilico in prodajalce beograjskih listov in ki terorizira ljudi po Dubrovniku, Splitu, šibeniku, po Liki in po Slavoniji.
Slične vrste so tudi ostali članki tega lista. Prispevke za ta list je, kakor so ponovno trdili razni listi, med dr. pobiral tudi inlni^er ver v kabinetu dr. Korošca, Dra-diša Cvetkovič.
Po krivem obtoženi.. •
Trst, 20. avgusta. 1. Kakor izvemo, je
S>reiskovalni sodnik, ki mu je bila pover* ena preiskava zaradi umora miličnika Cer* kvenilca ugotovil, da proti onim Sloven* cem, ki so bili aretirani po nalogu tržaške kvesture, ni mogoče uvesti sodnega pošto« panja, in sicer zaradi pomanjkanja sleher* nflj dokazov. Krčmar Grgič in kmet Križ« mančič iz Bazovice sta bila izpuščena na svoboda V ječi so še vedno dr. Sardoč, dr. Dekleva ter visokošolca Pahor in Se* ga, ki so bili aretirani pred 16 dnevi. Se* daj so zopet na razpolago policijski obla« sti.
Naši Kraji in ljudje
Čudovito krščanska davčna praksa
»Politika« piše:
Komaj je žito po&eto, komaj so po vaseh zabrnele mlatilrcice, že so finančne oblasti začele izterjavati davke in prodajajo siromakom, ki so po težkem trpljenju komaj prišli do kruha, vse, kar jim pride v roke. In dočim siromašno ljudstvo jadi-kuje pod pritiskom davčnega vijaka, dočim tudi revnim invalidom pritrgavajo po par sto Din za davek, dočim tudi bedne majke, ki so v vojni izgubile svoje sinove, izpolnjujejo svoje davčne obveznosti — dotlej nekaterih bogatašev niti glava ne zaboli.
Davčnd organi so skušali biti vestni do skrajnosti, toda so venomer zadeli na odpor onih, ki vedrijo in oblačijo. Nekateri izmed njih so celo izgubili službo, samo zato, ker so skušali za državno blagajno iztisniti milijone davkov, ki jih dolgujejo bogataši.
Taiko na primer v nekem provinca j al-nem mestu nihče izmed vplivnejših osebnosti že par let ne plačajo nobenih davkov. Neki doktor dolguje državi 14.272 Din, neki kavarnar 16.812 Din, neki odvetnik 16.570 Din, zapuščina nekega narodnega poslanca 144.503 Din. neki aktivni narodni poslanec 19.945 Din, neki upokojeni ekonom 9000 Din, neka zapuščina 11.000 Din, neki zdravnik 9.972 Din. In tako dalje in tako dalje 1
Kakor se vidi, je med davčnimi dolžniki tudi narodni poslanec in par državnih uradnikov, ki se jim davek sploh ne odteguje iprd izplačevanju prejemkov. Zato pa so nekemu bednemu ciganu prodali konja za 40 Din davčnega zaostanka, dasi je konj edini vzdrževal golo in boso deco tega siromaka.
In koncem koncev bo kaka »dobrotna« roka prečrtala vse stare davčne zaostanke strankarskih magnatov. Dočim se država duši v krizi, se na drugi strani brezobzirno izvaja partizanstvo. ki bo končno zadavilo nezaščitene siromake. Zato pa bodo ostali živi oni, od katerih nima nihče nikake koristi._
Po gasilskem slavju v Cerkljah
Cerklje, 20. avgusta
01) krasni udeležbi gasilcev in prebivalstva se je v nedeljo izvršilo v Cerkvah slavnostno odkritje spominske plošče ustanovitelju Jugoslovenske gasilske zveze, pokojnemu Francetu Barletu. Vreme je bilo naklonjeno in vsa slavnost se je izvršila točno po sporedu v največje zadovoljstvo vseh udeležencev. Impozantni sprevod po vasi, mogočni zbor pred Barletovo rojstno hišo. kjer je kranjski pevski zbor zapel Jenkovo »Molitev« in Ferjančičev »Pozdrav«, nakar je po zelo lepo zasnovanih nagovorih nadučitelja g. Lapajneta in staroste Gasilske zveze g. Josipa Turka padla zavesa s črne marmorne plošče, pa končno strumni defile gasilcev — vse to je na prisotne napravilo najboljši vtis.
Bila je splošna sodba, da je naše gasilstvo s to slavnostjo najdostojneje počastilo spomin pokojnega staroste in mu zares pijetetno izkazalo hvaležnost za njegovo delovanje, ki je bilo vse usmerjeno v en cilj: v pomoč bližnjemu, v blagor človečansrva.
Krasen potek slovesnosti je neprijetno kalilo ravnanje cerkljanskega dekana g. Dolinarja napram popolnoma nadstrankar-ski in .nepolitični gasilski organizaciji. Cerkljansko gasilno društvo je poslalo prejšnji teden svojemu dekanu vljudno pisano prošnjo, v kateri ga je prosilo, da bi po možnosti v cerkvi s prižnice oznanil ljudem, da se bo v nedeljo vršila velika, splošno narodna spominska svečamost v spomin Francetu Barletu, Do sedaj je namreč cerkljanski dekan vedno oznanjal s prižnice vsakojake objave raznih klerikalnih shodov, objave vaške hranilnice ln posojilnice itd. Na svojo prošnjo pa je prejelo gasilno društvo v uradni kuverti naslednji odgovor:
»Čudim se Vašemu povabilu, da bi jaz ljudstvo nagovarjal, da naj se ta dan udeleži Vaše veselice. Ali ne veste, da je to za župnijo veliki dan celodnevnega češče-nja Presvetega Rešnjega telesa? Kako morete Vi od mene pričakovati, da bi ljudstvo ta praznik odvračal od molitve v cerkvi in vabil na veselico! Kakšen duhovnik pa bi bil, če bi to storil. Po mojih mislih je to predrznost, kaj takega zahtevati od mene. Spoštovanjem Franc Doli-nar, dekan. V Cerkljah. 14. VIII. 1928.«
Tako torej cerkljanski g. dekan razumeva ljubezen do bližnjega, ki je prvo in glavno pravilo gasilnega društva, obenem pa t>i moralo biti pravilo tudi vsakega katoliškega duhovnika. Mnenja smo, da se g. dekan ne srne ponašati s to svojo gesto.
To le pokazalo tudi splošno ljudsko razpoloženje pri včerajšnji pijetetmi prireditvi. Pripomnili bi samo še, da bi se bilo cerkveno celodnevno češčenje moralo vršiti že v soboto, toda ga je g. dekan preložil na nedeljo.
Letalski miting v Celja
Celje, 20. avgusta
Celjski aero-klub »Naša krila« je priredil v nedeljo 19. t. m. na starem vojaškem vežbališču pri Levcu letalski miting, na katerem so sodelovali aeroplani zra-koplovne čete in avijon »Ljubljana«. Velika reklama je privabila v Celje na tisoče ljudstva od blizu in daleč. Sličnega vrvenja, kakor v nedeljo na državni cesti od Celja do Žalca, že dolgo nismo doživeli. Avtomobili, motocikli ini navadna kolesa so drvela sem in tja, zlasti v popoldanskih urah, ter povzročila megle prahu.
Že v četrtek popoldne je nad Celjem in okolico krožilo vojaško letalo, iz katerega je opazovalec fotografiral mesto in metal reklamne letake za miting. V nedeljo ob 7.20 zjutraj sta prihitela iz Zagreba dva vojaška aeroplana tipa »Brandenburg«. Eno teh letal se je dvignilo, krožilo nad Žalcem in vrglo na grob pokojnega vojnega pilota Ludovika A. Polaka krasen venec. Polak se je ponesrečil 31. maja 1924. na aerodromu v Novem Sadu. Med tem časom je prispel avijon »Ljubljana«, nakar so sledili pasažirski poleti, ki so trajali do 13. ure. Popoldne ob 16. uri so bili pasažirski poleti za one, katerih vstopnice so bile izžrebane. Na letališču so vrgli piloti iz letal več vežbalnih bomb. Izpuščenih je bilo nekaj balončkov in raketa, ki je v zraku razvila državno in slovensko zastavo. Zal, da niso vsi izžrebani posetniki prišli na svoj račun, ker so letala po nekaterih poletih pokazala defekte. Točno ob 16.20 so prispela iz Zagreba tri težja letala tipa »Potez XXV«. ki so v zraku izvajala razne vaje. Komandant zračne flo-tilje je vrgel na letališče pismo, v katerem je sporočil pozdrave in obžalovanje, da ne more pristati zaradi pretesnega prostora. Te vrste letal namreč potrebujejo za pristanek in za zalet najmanj 600 m prostora.
Prireditev je posertilo nad 6 tisoč oseb, ki so občudovale hladnokrvnost pilotov ob startu in pristanku, a so bile nekoliko razočarane, ker izvršitev programa ni nudila tega, kar ie občinstvo v splošnem pričakovalo. Zvečer se je v Narodnem domu vršila zakuska. na kateri so govorili razni zastopniki pozdravne besede. Navzočim pilotom so bile izročene spominske kolajne.
Nova pot na Mojstrovko
Na skrajnem zapadu našo države gre meja proti Italiji po vrhovih glavnega gre« bena Julijskih Alp. V najznamenitejšem odseku od Jalovca do prelaza Vršiča, kjer je prehod iz Kranjske gore v Trento, je bil dosedaj dostop na naše gorske velika« ne i naše strani nemogoč. Sedaj pa je Slo. vensko planinsko društvo pustilo nadelati preko severne stene Mojstrovke novo, vse skozi s klini in žicami zavarovano turistov« sko pot, ki nas dovede do Erjavčeve koče na Vršiču (1523 m) v dobrih 2 urah na vrh Mojstrovke (2332 m). S tem bo ta po najdivnejšem razgledu sloveča gora našim turistom zopet pristopna. Vsa zavarovanja bodo še tekom tega tedna dovršena in v nedeljo, dne 26. avgusta se bo nova pot s slovesno otvoritvijo izročila prometu.
K slavnosti vabi SPD vse naše planinar* je. Najprej se bo izvršil pregled cele poti. Odhod okoli 6. do 7. ure zjutraj iz Erjav« čeve koče na Vršiču; po stari poti čez sedlo nad Rupami (1807 m) in po na novo nadelani, docela zložni stezi pridemo na« <ahko pod steno Mojstrovke, Od tam je iz* vedena nova turistovska pot, po kateri se da priti v dobri uri na vrh Mojstrovke. Sestop okoli 10. dopoldne. Povratek v Er« javčevo kočo oki" poldne. V Erjavčevi koči se bo proslavila otvoritev pota ob prijetni planinski zabavi. Turistom, ki bo« do došli šele po prvem odhodu, se bo po slavnosti nova pot še enkrat razkazala.
Drobiž s Sušaka
Sušak, 20. avgusta.
V Primorju se je nenadoma preokreni-lo vreme in je potegnila burja. Zato so nekateri gostje že odšli, ker so se zbali deževnega vremena. Tudi romarji, ki so prišli na Trsat so se vrnili domov. Zelje domačinov pa se niso Izpolnile: že 60 d»ni namreč v Priimorju ni deževalo, tako da je ves pridelek uničen in so polja vsa požga-na. A težko pričakovanega dežja ni in ni.
Primorje živi še vedno pod vtisom smrti Stjepana Radiča. Največ se govori samo o njem. Ljudje živahno komentirajo dejstva, da naš konzul na Reki ni izobesil ob Radičevi smrti žalne zastave. Ideja, da se na Sušaku postavi Stjepanu Radiču spo-
menik. dobiva vedno večji odziv. Značilno je, da so prišli prvi prostovoljni prispevki baš od nekaterih beograjskih tvrdk, ki pa žele ostati neimenovane. Na Sušak ie prispela vest, da ob priliki smrti Stjepana Radiča ni hotel razobesiti žalne zastave parnik »Vila«, kakor so to napravili vsi druga parniki. Moštvo je zahtevalo, da se parnik odene v črnino, kar pa je kapetan ponovno odklonil. Zaradi tega je na parniku nastal upor in kapetan je odpustil vse mornarje. Z zadevo se sedaj bavi Zveza trgovske mornarice.
Jutri, v torek bodo naši »Jutrovčki« zopet potovali s parnikom Jadranske plovid-be. To pot bodo obiskali Omišalj. kjer letuje mnogo ljubljanske dece. nadalje Njivice in Malinsko na otoku Krku. Ob povratku si bodo ogledali tudi Opatijo. Lov-rano in Volosko, jugoslovenska kopališča v italijanski oblasti.
Na Reki je sedaj otvorjen četrti mednarodni velesejem, za katerega pa ni posebnega zanimanja. V petek je bila zaključena razstava slik in narodnih vezenin, ki je bila otvorjena mesec dni. Zelo značilno za reške razmere je. da je bila prodana na razstavi samo ena slika Tujci, ki so se zelo interesirali za naše umetnike, ne morejo kupovati umetnin zaradi čudnih carinskih predpisov.
BuIIetina ni
Maribor, 20. avgusta.
Poljšakovo zdravljenje je postalo predmet vedmo burnejših debat. Med pacijenti g. Poljšaka sta namreč dva umrla, kakor je to pač med težkimi bolniki bilo in bo Najprej je umrla neka gospa Reiserjeva iz Slavonije, zdaj pa gdčna Minka Govekar-karjeva iz Ljubljane, ki se je zdravila pr! g. Poljšaku mesec dini.
To omenjamo brez vsakega zlega namena, najmanj pa, da bi hoteli zavzeti stališče za g. Poljšaka ali proti njemu. Ugotavljamo samo splošno mnenje javnosti, da le že skrajni čas, za izpolnitev obljube, ki Jo le dal svoječasno oblastni odbor glede poročil o poteku zdravljenja, ko je posebna komisija g. Poljšaku odbrala in izročila posebno težke primere te bolezni. Bilo je to 3. julija Poročila o poteku zdravljenja so bila obljubljena za vsakih 10 dni, a do danes nismo čuli še niti o enem bulle-tinu.
Nenavadna avtomobilska nesreča pri Lescah
Lesce, 20. avgusta.
Nocoj ob 19. se je tu prigodila velika avtomobilska nesreča, ki le po naključju ni zahtevala smrtnih žrtev. Z Bleda sta drug za drugim vozila na kolodvor dva velika avtobusa. Na zadnjem klancu tik pred Lescami sta privozila nasproti dva kolesarja. Pri zadnjem ovinku je zadnji avtobus hotel prehiteti sprednjega, a ta je, da se izogne kolesarjema, krenil pre« več na desno. Prizori, 4ci so se zdaj odigraš li, so bili skrajno razburljivi.
Zadnji avtobus se je obregnil v spred« njega s toliko močjo, da je le«ta podrl že« lezno obcestno ograjo in zadensko zdrvel po bregu navzdol v globino kakih 8 me« trov. V avtobusu se je poleg šoferja vozilo 7 oseb. Vsi so bili prešinjeni od panične groze, toda na srečo se razen neznatnih prask nikomur ni zgodilo nič hudega. Av* tobus pa je seveda pTecej poškodovan. Krivda na nesreči ne zadene nikogar, pač pa je bil šofer toliko duhaprisoten, da je med drčanjem avtobusa skušal zavreti av* to in je s tem preprečil, da se voz ni raz« bil ter pod seboj pokopal vseh pasažirjev.
Žrtev spiritizma
Zagorje, 19. avgusta.
Kakor je javnosti že znano, je v Posavja posebno med preprostim ljudstvom zelo razširjena sekta spiritisitov. Žal je ta verska zabloda te dni zahtevala svojo žrtev. V soboto je prejelo županstvo v Zagorju od trboveljske orožniške postaje telefonič-no obvestilo, da je v Bevškem stanujoči 61-letni upokojeni rudar Peter Špilek zblaznel in ga je treba oddati v ljubljansko bolnioo.
Špilka poznajo vsi kot gorečega privrženca spiritizma. Posebno po smrti svoje pred par meseci umrle žene je mnogokrat prisostvoval sejam spiritistov. Kakor pripovedujejo sosedje, je Špilek zadnje čase venomer zatrjeval, da ga duh njegove žene, ki je vsa srečna na onem svetu, vabi, da prid kmalu tudi on za njo. Špilek je bil od tega časa zamišjen in otožen. Ogibal se je ljudi, ter je včasih za par dni izginil v gozd. Sosedje so opazili, da pri njem ni vse v redu. In res se ie siromaku v soboto omračil um. Mož je pričel streljati skozi okno svojega stanovanja, kar je vznemirilo vse sosede in so o tem nemudoma obvestili orožništvo v Trbovljah, le-
Kulturni pregled
Stoletnica rojstva " Antona Nedveda
V nedeljo, dne 19. avgusta t. 1. je minulo 100 let, odkar je zagledal v Horevicah ra Češkoslovaškem Anton Nedved luč sveta. Spominjamo se tega moža, ker je skoro celo svoje življenje posvetil razvoju glasbe v Sloveniji. Glasbeno izobrazbo si je pridobil v Pragi in takoj v začetku se je odločil za učitelja glasbe ter si pridobil v to svrho tudi sposobnostno izpričevalo za pouk petja in gosli. Šele pozneje, ko je bil v Pragi že nekaj let učitelj petja, se mu je razvil njegov glas v lep bariton. Zaželel si je gledališke karijere, pričel marljivo študirati so-lopetje, pel je parkrat v Pragi z velikim uspehom in bil končno angažiran v Brnu. A njegovo navdušenje za gledališče je trajalo le kratke mesece. Gledališče v Brnu je zapadlo in Nedved je ostal brez sredstev. Spoznavni nesigurno pot odra, se je zopet odložil za učiteljevanje in prosil za ravnatelj-sko mesto Filharmonične družbe v Ljubljani. To mesto je nastopil 1. oktobra 1856. Star je bil šele 28 let in je v Ljubljani deloval do svoje 9mrti 1. 1896. — tedaj celih 40 let.
Iz glasbeno zelo živahne In narodno zavedne Prage je prišel v nemškutarsko Ljubljano, kjer ni našel drugega kot za 5en-
klavšimi orglami starega Gregorja Rihar-ja, na glasbeni šoli pa smrtno bolnega Ka-mila Maska (f 1859.). Nemci, ki so imeli vso oblast v svojih rokah, so imenovali Nedveda ravnateljem Filharmoničnega društva, pa niso imeli ne orkestra in ne zbora, tedaj nobenega faktorja, s katerim bi se lahko prirejali koncerti. Slovenci pa niso imeli drugega kot narodno navdušenje, bili so brez moči in brez sredstev. Ni čuda, da je hotel mladi, navdušeni Nedved kar urnih nog popihati iz Ljubljane in skoro gotovo ne bi zaleglo vse prigovarjanje in obetanje ilharmonične družbe, da ne bi bilo brez mikavnih oči Gabrijele Smoletove, ki ga ni privezala samo nase, ampak tudi na Ljubljano, ki jo je tako vzljubil, da ji je ostal zvest do groba. Slovenija mu je postala diu-ga domovina, ki ji je posvetil vse svoje velike delavne moči.
No, pozabil sem še enega moža iz tedanje družbe, Jurija Fleišmana, ki ga je trda usoda življenja že skoro upognila do tal. Ne mislim delati primere med nadarjenostjo Slovencev Riharja in Fleišmana na eni ter Čeha Nedveda na drugi strani; brez dvoma sta Fleišman in Rihar glasbena talenta, a bila sta popolna samouka, manjkala jima je širša glasbena izobrazba, da bi mosta dvigniti slovensko glasbeno umetnost dosti nad skromna Potočnikova in Slomškov« početka.
Šele Nedved je dvignil slovensko pesem na umetniško višino in s svojo plodovitostjo je bil skozi 40 let glavni reprezentant slovenske glasbe.
Nedvedova zasluga ni samo ta, da nam je podal nebroj posvetnih in cerkvenih pesmi, katerih nekatere še danes pojo njegovo slavo. Neminljiv je njegov osmeroglasni cPo-potnik» in tudi njegov mešani zbor <Nazaj v planinski raj> vzbuja še danes isto navdušenost kot v davnih dneh, ko se je prvič pel v Filharmonični družbi. Tudi njegova maša cSlava Stvarniku> do "danes ni našla para. Prav tako mu moramo danes šteti veliko zaslugo, da je poslal v svet na glasbeno delovanje nebroj svojih učencev (Janko 2i-rovnik, Ferdo Juvanc, Anton Razinger, Avgust Štamcar, Franc Marolt, svetovno znani operni pevec Naval - Pogačnik, Anton De-kleva, dirigent Potrebin, Alojzij Sax, Pavel Gorjup, Josip Pavcič itd.), ki jih je izvežbal kot učitelj na glasbeni šoli od leta 1859. do 1970. in na učiteljišču od leta 1870. do 1890. Nebroj je njegovih pedagoških del o petju in pouku glasbe in marsikatera pesem njegovega <Slavčka» se še danes ob njegovi stoletnici poje širom slovenske domovine.
Nedvedova zasluga je, da se je osnoval koncertni zbor v Filharmonični družbi (združil je Slovence in Nemce), pomagal ustanoviti zbor pri čitalnici, sodeloval je pri ustanovitvi Glasbene Matice, ki ga je 1. 1880. imenovala častnim članom.
Dr. P. Kozina.
to pa zagorsko županstvo, ki ie takoj odposlalo občinskega stražnika v Bevško, da moža pomiri in odvede v bolnico.
Preden pa ie stražnik prišel na stanovanje so sosedje ravno odpeljali smrtno ranjenega Špilka v bolnico v Trbovlje. Špilek se je ustrelil v levo stran prsi in je krogla obtičala ravno nad srcem. Njegovo stanje je opasno in ni upanja, da bi okreval. Izpolnila se mu bo tako želja, da se bo njegov duh združil z duhom njegove žene. Pod dojmom žalostnega dogodka so sosedje in znanci, ki so Špilka dobro poznali, zelo ganjeni in moža splošno pomi-lujejo.
Ženo je zadavil
V idilični vasici Brezovici ob vrhniški progi se ie v noči od četrtka na petek izvršil grozen zločin. Posestnik Janez An-derle (p. d Cunjar) je zadavil svojo ženo, ki je bila v blagoslovljenem stanju že deveti mesec.
Kako se je odigrala grozna rodbinska drama, še ni povsem dognano. V petek zjutraj je šel Janez Anderle klicat sosede, češ da mu je oonoči umrla žena. Zeno so našli na tleh mrtvo, pogrnjeno, umito in oblečeno v moško srajco Ljudje so pričeli takoj šepetati, da je žena zadavljena in so javno obdolžili moža kot morlca Zakon ni bil srečen, v hiši so večkrat vladala ne-sporazumijenia Kaj je končno dovedlo do strahovitega čina. bo ugotovila preiskava.
Sodna obdukcija ie dognala zadavljenje, radi suma zastrupljenja pa so poslali posamezne dele obduciranke še v Ljubljano. Pod težo obtežilnih okoliščin je osumljeni Janez Anderle, orožnikom priznal umor svoje žene. Seveda ie bil takoj nato aretiran in oddan v preiskovaJni fupor v Ljubljani Dogodek je vzbudil v vsej okolici silno razburjenje in obilo komentarjev. Nesrečna zakonca sta imela tri otroke im sicer: 2 dečka (mlajši je star šele tri leta) in deklico. Starejši deček in deklica obiskujeta osnovno šolo na Brezovici.
Ko so orožniki privedli Anderla na njegov dom. je hotel aretirani izročiti svoji nvs.teri denar, ki ga je odklonila z besedami: »Od sina-morilca ne sprejmem ničesar!«
r
Smrt v kolodvorski čakalnici
Kranj, 20. avgusita. V Golniku, kjer išče zdravja in utehe toliko bolehujočih na jetiki, se je zadnje tedne zdravila tudi gdč. Julija Sertanova, mlada učiteljica iz Zagreba. Prišla je tjakaj z veliko nado, da se bo otela zavratne uničevalke, ki ie neusmiljeno ugonabljala njeno mladost. Toda njeno zdravstveno stanje se ni obrnilo na bolje in preteklo soboto se je Julka Sertanova odpravila k povratku v krog svojih domačih.
Okrog 18. popoldne se je pripeljala z avtomobilom na kranjsko postajo, da bi z monakovskim brzovlakom odrinila proti Zagrebu. Ko je v čakalnici čakala na prihod vlaka, ji je nenadoma postalo slabo. Redki navzoči potniki niso niti opazili kako je klonila na klopi. Ko je bila že v polni nezavesti so poslali po zdravnika, ki pa je mogel ugotoviti samo to, da se je Julka Sertanova tiho preselila v večnost.
Truplo mlade pokajnice so prepeljali v mrtvašnico v Stražišču, danes popoldne pa se je izvršil prevoz krste v Zagreb.
Strašna nesreča z nožem
Ptuj, 20. avgusta.
V	petek se je pripetila v tukajšnjem ključavničarskem podjetju g. Otona Schei-chenbauerja nenameravana nezgoda, ki je zahtevala smrtno žrtev v osebi ključavničarskega vajenca Sterbala, doma iz bližnje vasi Brestje. Odigrala se je naslednja drama:
Malo pred poldnem si je kupil ključavničarski pomočnik Kralj v eni tukajšnjih trgovin srednje dolg nož, podoben stiletu. Prinesel ga je s seboj v delavnico in ga začel brusiti. Še med brušenjem noža se mu je slučajno približal vajenec Sterbal. In kakor beseda da besedo, je Kralj brez zlega namena zamahnil proti vajencu Sterbalu, rekoč: »Kaj ne, da bi bil sedaj dovolj oster za...«
Vajenec se ie umaknil, a pomočnik je z nožem v roki za šalo stopal korak za korakom za njim, dokler vajenec ni zadel s hrbtom v zadaj se nahajajoči primež. Posledica je bila strašna: fant je padel z licem naprej in po nesreči naletel ravno s srcem na nož v rokah pomočnika Kralja. Ze po par minutah je siromak izkrvavel in je izdihnil, še preden je prišla zdravniška pomoč.
Pomočnik je brat nesrečne Kraljeve, ki si je pred kratkim končala življenje v valovih Drave, o čemer smo pred nekaj dnevi poročali, Tako ie zadela poleg Šterba-lovih ponovna nesreča tudi družino Kraljevih. Ljudje splošno ponrilujejo obe družini.	_
Po 14Ietih zopet našla moža
Beograd, 20. avgusta.
V	začetku svetovne vojne je moral med drugimi k vojakom tudi takratni avstrijski državljan Elimir Sch6pf, katerega soproga Ljubica, rojena Bogdanovičeva, se je nahajala v Beogradu kot krojačica v Oficirski zadrugi. Zadnje pismo je prejela Ljubica od svojega moža iz Požuna. Njen soprog je prišel pozneje na italijansko fronto in v začetku leta 1916. je Ljubica dobila pismo, v katerem ji je neki znanec sporočil, da je Elimir padel v borbi z Italijani. Zanimivo je, da je med tem, ko se je nahajal že ▼ italijanskem ujetništvu, prejel Elimir od nekih svojih znancev poročilo, da sta bili njegova žena in hčerka Marija ob priliki sovražnega napada na Beograd ranjeni od bombe in sta umrli.
Dočim je Elimir z raznimi sredstvi skušal dognati, ali je vest o tragični usodi njegove žene in hčerke resnična, je živela Ljubica s hčerko v skromnih razmerah v Mladenov-cu. Po brezuspešnih poskusih dognanja resnice Elimir ni več dvomil o smrti žene in hčerke ter je po vojni ostal samo malo čssa v Jugoslaviji, nakar se je podal v Budimpešto ter nastopil službo v nekem hotelu kot plačilni natakar. Iz Mladenovca se je gospa Ljubica ponovno preselila v Beograd ter se nastanila v neki mali hiši na Šenjaku v Ameriški ulici s svojo hčerko, ki šteje sedaj že 18 let
Nedavno bi bila Ljubica rada domala, kje se nahaja njen svak, moiev brat Aladar.
k neprestano suče okrog solnca.
Ravnotako mirno mine dan ko se pere perilo, če gospodinja izkoristi 7 prednosti, katere ima
e >
Prekrasno 1
Romantično 1
ARGENTINITA
prekrasna drama v samostanu vzgojene deklice Ljubezen — Nemirna kri plesalke — Tihotapstvo Razočaranje in maščevanje
V glavni vlogi: ANGELO FERRARI in JUCIE LABASS.
Predstave ob 4., pol 8., '/* 10.
Znižane letne cenel Kino IDEAL
Pisala je pismo na budimpeštansko policijo, od katere je prosila podatke o Aladaru SchSpfu. Budimpeštanska policija je hotela ustreči njeni želji, toda ni odkrila Aladarja, nego Elimira, katerega je pozvala na zaslišanje. Ko je Elimir prišel na policijo in doznal, zaradi česa ga iščejo, je padel v nezavest. Ko se je zopet osvestil, je oblastvu pojasnil, kaj ga je tako pretreslo Njegov brat, o katerem je policija iskala podatke, je bil z njim na fronti v isti diviziji. Ko je bil Elimir ujet, je gotovo v istem času njegov brat padel. Zaradi tega je nastal nesporazum in so Elimirja namesto Aladarja proglasili za mrtvega. Tako je srečen slučaj po 14. letih zopet našel Ljubici moža in njeni hčerki očeta. Ljubica in njena hčerka bosta te dni odpotovali v Budimpešto. Kakor je izjavil Schopf, se bo z ženo in hčerko vrnil v Beograd, kjer se namerava stalno naseliti.	_
Iz šolske službe
S kraljevim ukazom so postavljeni: na meščanski šoli v Št. Vidu nad Ljubljano Rudolf Pečjak za stalnega šolskega upTa* vitelja; na IL meščanski deški šoli v Ljub« ljani za stalnega strokovnega učitelja An« ton Gaspari; na II. dekliški meščanski šoli v Ljubljani za stalno strokovno učiteljico Josipina Demšar; na ljudski šoli v Mengšu za stalno učiteljico Cecilija Štele; na ljud« ski šoli v špitaliču za stalnega šolskega upravitelja Ljudevit Kavaj in za stalno učiteljico Olga Kavaj»Petuš; na ljudski šo« li v Veliki Poljani pri Kočevju za stalno šolsko upraviteljico Ljudmila Jamnik«Ba» jer; na ljudski šoli v Kostanjevici za stal* no učiteljico Evlalija Burja«Tavčar; na ljudski šoli v Tržiču pri Krškem za stalno učiteljico Marija Gaberšek; na ljudski šoli v Stični za stalnega šolskega upravitelja Josip Vrbič; na ljudski šoli v Rudniku pri Ljubljani za stalnega šolskega upravitelja Anton Alfred Vodopivec; na ljudski šoli v Zalogu pri Ljubljani za stalnega šolske« ga upravitelja g. Fran Silvester; na ljudski šoli v Trebnjem za stalnega šolskega upra* vitelja Josip Zajec; na dekliški ljudski šo* li v Celju za stalno učiteljico Hermina Mohorčič; na ljudski šoli v Gotovljah pri Celju za stalno šolsko upraviteljico Ana Kavčič«Tomažič; nai judski šoli v Št. Pav« lu pri Preboldu za stalnega šolskega upra« vitelja Albert Planer; na ljudski šoli v Sol« čavi za stalnega šolskega upravitelja Dra« go Cepič; na ljudski šoli v Crešnjevcih pri D. Lendavi za stalnega učitelja Vojteh Hren in istotam za stalnega šolskega upra* vitelja Fran Zupančič; na ljudski šoli v Dornavi pri Ptuju za stalnega šolskega upravitelja Ambrozij Rusjan; na ljudski šoli v Ormožu za stalno učiteljico Josipi« na Polak«Simončič; na ljudski šoli v Slo« venjgradcu za stalno učiteljico Marija Mit* hans; na ljudski šoli v Štorah pri Celju za stalno učiteljico Marija Jager.
Upokojeni so naslednji učitelji: Martin Matko, šolski upravitelj v Novem mestu; Karel Vrecel, šolski upravitelj pri Sv. Flo* rijanu pri Rogatcu; Matej Tušek, šolski upravitelj v Dubrovcih pri Mariboru; Šte* fan Rataj, šolski upravitelj v Razborju pri SJovenjgradcu; Ana Ber cc Kopač, učitelji« ca v Št. Janžu pri Krškem; Vekoslava Cvetko«Frauensfeld, učiteljica v Lajters* per ^Krčevini; Alojzija Kavčič, učiteljica v Ponikvi pri Jelšah; Avgusta FajgeljdPod* gornik, učiteljica v Mariboru; Frančiška Kump«Labernik, 1'čiteljica v Šenčurju pri Kranju; Marija Benedičič«Franke, učitelji* ca v Mariboru; Ivan Šemerl, šolski upravi« telj v Lescah; Jakobma Lobiser, učiteljica ženskih ročnih del v Rajhenauu pri Kočev« ju.
Iz šolske službe so odpuščeni: Anton Breznik, učitelj ▼ Murski Soboti; Adolf Draksler, učitelj v Videmcih pri Murski Soboti; Bela Horvat, učitelj v Pertočah in Ivana Benedičič, učiteljica v Sevnici ob Savi.

Domače vesti
*	Kraljica Marija na dobrodelnem kon-certu na Bledu. Poročilo o tem koncertu izpopolnjujemo v toliko, da Je kraljico sprejela dvorna dama ga. dr. Tavčarjeva z go dr. Puoovo in z blejsko županjo go. dr. De Glerijevo. ki je izročila kraljici pri vstopu krasen šopek cvetlic.
*	Iz ministrstva za zunanje zadeve. Dosedanji šef kabineta ministra za zunanje zadeve St. Peiivanovič Je razrešen dolžnosti generalnega direktorja v ministrstvu. Svetnik Branko Adžemovič je imenovan za šefa kabineta.
*	Prisrčen sprejem slovenskega glasbenika v Bolgariji. G. Emil Adamič, ki se je pred tednom odpravil na kongres glasbenikov, je povsod v Bolgariji doživel prisrčen sprejem. Iz Beograda se je odpeljal po Du-navu do Loma in Ruščuka, od tod pa z vlakom na rivijero ob Črnem morju Bolgarski glasbeniki so ga povsod z veseljem spreieli v svojo sredo. Listi v Lomu in Varni so prinesli njegovo sliko. Razen tega se je v Lomu g. Adamiču na čast vršil poseben koncert in nato banket, h Varne je g. Adamič odpotoval v Staro Zagoro. Kazanlik. Sipko. Plovdiv in nato v Sofijo na kongres
*	Pustni promet s Češkoslovaško. Med Češkoslovaško poštno upravo in našim ministrstvom pošte in brzojava se je dosegel sporazum o odpravljanju priporočenih poštnih pošiljk in paketov z odkupnino (povzetjem). Z odpravljanjem tak:h se je že pričelo.
*	Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 78. številki uredbo filozofske fakultete v Ljubljani v sedaj veljavni obliki, kakršno je dobila s kraljevim ukazom o izpremembah In dopolnitvah v ureditvi filozofske fakultete univerze v Ljubljani z dne 16. junija 1928 ter uredbo velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti o prenosu poslov nadzornega in disciplinskega gospodstva nad okrajnimi zastopi v Sloveniji na oblastno samoupravo v Ljubljani, odnosno v Mariboru.
*	Sprejem v na»e državljanstvo. Na predlog ministra za notranje zadeve so sprejeti v našo državljansko zvezo: učitelj Boris Možina v Mokronogu, učiteljica Angela Devetak na Viču, kovač Josip Lepša v Ljubljani in krojaški pomočnik Just Grilanc v Celju.
*	Iz Zdravniške zbornice za Slovenijo
Dr. Janko Kalan. sekundarij splošne bolnice v Ljubljani, je bi! vpisan v imenik zdravniške zbornice za Slovenijo.
*	Kaj se godi? iz učiteljskih krogov nam piše;o: Oprostite g urednik, da se obračamo na Vas, ker »Učiteljski Tovariš« ne priob-čuje več notic z gornjim naslovom Reži-movci bedo mogoče trdili, da je to, kar Vam bom napisal, politika, mi pa pravimo, da ni, hočemo le pravico in resnico, čemur bo pritrdila gotovo tudi vsa poštena javnost. Pri zadnjih imenovanjih učiteljstva je bila dodeljena prosvetnemu oddelku v Ljubljani učiteljica gdč. M G. Poizvedovali smo in dognali, kako je prišla ta mlada dama — ima komaj 4 službena leta — do te dodelit-ve Da je klerikalka, ni treba povdarjati. Naprednega učitelja se spomnijo režimovci le takrat, če mu »obesijo« na vrar disciplinarno preiskavo ali pa kako drugo »prijetnost«. Kakor se zatrjuje iz zanesljive strani, ima zadeva to le zanimivo ozadje. V Trbovlje je bila pretečeno šolsko leto dodeljena hči oblastnega odbornika dr. B., četudi ni bilo mesta za n;o, le da ie ostala blizu Ljubljana, ker bi bila velika krivica in gotovo tudi proti šolskim interesom, če bi morala hčerka g. oblastnega odbornika malo ven — na kmete. Za njo je bilo treba napraviti mesto. In na vse strani pravični ter le za prospeh šole vneti režimovski mogotci so io pogn-ntaii: eno klerikalko k prosvetnemu oddelku, da bodo bolj sami med seboj, drugo pa na njeno mesto. Tako padeta dve muhi na mahljaj in pravici bo v polni meri zadošče?:o, to se pravi obema gospodičnama in njihovim papanom in mamicam. ki zaslužijo posebno zaupanje v pe-dagogičnih vprašanjih, ker smatrajo g. Korošca za največjega Slovenca. Kus kriti.
*	Velike avijatlčne tekme v Zagrebu. Na rojstni dan prestolonaslednika Petra, dne 6 oktobra, se vsako leto vrše avijatlčne tekme za pehar Nj Vel. kralja. Letos se bo razen tekme v brzini vršili tudi aviiatični mitingi, ki bodo zelo zanimivi Miting na aerodromu v Borongaju pri Zagrebu bo otvorjen s spuščati iem petih velikih raket, ki iih ie izdelala celiska pirotehnika. V višini 100 metrov bodo rakete eksplodirale in iz niih se bodo razvile državne zastave, ki bodo polagoma padale na tla. Zanimivim produkcijam aeroplanov bo lahko prisostvovalo tudi občinstvo. Vstopnina bo znašala 10 Din v korist fonda za ponesrečene avija-tike. Ob eni popoldne se prične tekrra za kraljev pehar. Tekmovalci bodo leteli v smeri Novi Sad-Zaječar-Niš-Skoplje-Sara-jevo Izmed zagrebških pilotov se udeležita tekme kapetan Cenčič ln narednik Ivanovič
*	Okoliš pošte Golnik. K tej na novo otvorjen! državni pogodbeni pošti spadajo vasi: Golnik, Gorice. Letenice, Pangršica, Povle, Sp In Zg. Tenetišče, Srednja vas, Trstenik. Zalog. Svarje, Čadovlie, Kamenjak in Zavoda ter Babni vrt in Zabije, ki so se iz'očile iz okoliša pešte Kranj, oziroma »z okolKa pošte Preddvor.
*	Okoliš pošte Hlnje. V okoliš te v zadnjem času otvoriene pošte spadajo naslednji kraji: Hinje, Hrib, Lažna, Lopata, Pleš, Preval. Ratie. Sela, Visejc in Vrh, ki so se izločili iz okoliša pošte Struge na Dolenjskem.
*	Telefon na Ježici pil Ljubljani. Ministrstvo pošte in brzoiava je odredilo, da se na Ježici pri Ljubljani otvori telefonska po-st-aia.
*	Turiste, ki gredo v Triglavsko pogorje opozarjamo, da vzamejo brezpogojno s seboj legitimacije SPD, odnosno Hrv. ali Srb plan. društva, da se ž njimi izkažejo
pri rosraaiftiJ straži, ker se jim sive* lahko
prigodi, da jih z vojaškim spremstvom pošljejo v Ljubljano. Kontrolo legitimacij izvajajo pogranične straže v največjo strogostjo.
*	Jugoslavija pred sodiščem v Haagu.
Pred mednarodnim sodiščem v Haagu se danes pričenja senzacijonalna pravda proti naši državi Bivši avstrijski nadvojvoda Friedrich je proti Jugoslaviji vložil tožbo, s katero zahteva odškodnino 84 milijonov zlatih kron za ogromno posestvo Belje v Banatu Podobno tožbo le vložila tudi bivša nadvojvodinia Klotilda. ki je imela posestvo v okolici Crikvenice v Primorju, za katero zahteva več milijonov zlatih kron. Ona pa ie med tem umrla in sedaj nadaljujejo ta proces brvši nadvojvoda Josip in njegovi bratje. Za to senzacijonalno pravdo vlada veliko zanimanje.
*	Prvi protest Je bil uspešen. Kakor javljajo iz Splita, je uprava italijanske tovarne »Salonita« v Vran.iici takoj po ratifikaciji nettunskih konvencij v Narodni skupščini odpovedala delo 250 našim delavcem. Na erergično intervencijo naših oblastev, zastopnikov Delavske zbornice in inšpekcije dela ie tovarna odpoved umaknila. Zdi se. da zaenkrat našim delavcem ne grozi nevarnost odpusta.
l§£emo 9857
opetorna in SBletpgsuino z gredben m metorijsiom
ki bi hoteli urediti v Zagrebu na prometnem mestu komisijsko skladišče Skladišče in vse potrebno na razoolago
Cenj. penudbe na A. WE LLER, hišni posestnik, Zagreb, Savska c. iC9.
*	Delavstvo bojkotira italijanske ladje.
Kakor javljajo iz Splita, so tiaši pristaniški delavci vzdolž cele jadranske obale pokre-nili akcijo, da noben pristaniški delavec ne sme prijeti za vrv, ki k) vržejo z italijanskega parobroda pri pristajanju v naših pristaniščih na progah, katere nameravajo uve sti nekatere italijanske parobrodarske družbe po ratifikaciji nettunskih konvencij vzdolž naše obale: istotako noben pristaniški delavec ne bo smel izkrcavati blaga s reh italiianskih parobrodov. Na ta način bodo delavci sami. četudi proti svoiim osebnim interesom odgovorili na poskus italijanske penetracije na naše Primorje.
*	Grozilna pisma politikom. Iz Beograda poročajo, da je tamkajšnja policija aretirala načelnika tamkajšnje dimnikarske organizacije Ivana Vendriha. Kakor doznava policija, je Vendrih pisec grozilnih pisem, ki so iih preieli razni politiki, tako Radič, Pribičevič, Korošec. Vukičevič in drugi. Policija ]e mnenja da grožnje v omenjenih pismih niso resne in jih pisec tudi ni namerava! izvršiti.
fl&a&ViCi; kispt te
v Tovarniški salogi nogavic in pletenin Ljubljana. Miklošičeva cesta St 14 nasproti TTn!«n	17" p
*	Čarovnica v Karlovcu. Karlovško re-darstvo je bilo pred nekaj dnevi opozorjeno, da se na njegovem teritoriju nahaja neka ženščina, ki se bavi z raznimi temnimi čarovniškimi vedami in s prerokovanjem sreče s pomočjo kart. V njen brlog, ki ga je imela izven mesta so zahajali Mudje iz najrazličnejših slojev, med njimi največ mbdih deklet, ki iim ie čarovnica prerokovala prihodnjost. Tudi starejših dam iz najuglednejših karlovških rodbin ni manjkalo Sleparska ženska si je na ta način znala prislužiti lepe denarce. Policija 'e na podlagi prijavljenih sleparij vdrla v čarovniško kuhinjo ciganke Pri podrobni preiskavi je dognala, da je »čarovnica« izdelovala posebna č-idotvcrna sredstva lirela ie r.ekak prašek. n"-ren iz raznih snovi, v njem pa je bilo tudi precei stolče-nega žvepla. Tn prašek se ie moral uporabljati po posebnih navodilih Ciganka je pro-daiala zavitke po 100 Din in svetovala takole: vsak dan točno opoldne moraš napraviti ogeni iz bukovega oglja. S tremi prsti desne roke moraš pograbiti prašek in ga polagoma sipati na ogenj, medtem pa moraš neprestano misliti na ono. česar si želiš... S s^ojo sleparsko metodo si je črna žena nabrala od lahkovernih liudi pre-ce; denarja. Zdaj pa lahko za ra-rreženimi okni premišliuie o svojih čarovnijah.
Za 7dravlienje ledvičnih bolezrr n: bo!jše?a sredstva kakor ie Radenski zdravilni vrelec.
*	Samomor na Vranskem. Na Vranskem se ie obesil Jakob Grohar, finančni respici-!ent v p. zaradi melanholije in naibrže tudi zaradi neugodnega gmotnega položaja, iz katerega ga ni reši'a nobena prošnja, ki jih ie pošiljal križem sveta.
*	Neznanokaui Je Izginila 37 letna Angela Rebernikova iz Možance št. 10. Oblečena •e bila v riavo, črtano obleko, belo ruto !n visoke čevlje na zadrgo. Lase ima črne. Ženska je nekoliko slaboumna. Kdor kai ve o njej, naj javi na naslov: Ivan Kom, Visoko. Šenčur nad Kranjem.
*	Samomor volaka zaradi dveh kilogramov masti. V vojašnici 23. nehot. polka v ^tipu :e te dni izvršil samomor vojak - kuhar Živorad Vujič h Seee Reke. Nesrečnik je kot kuhar prodal dva kilograma masti delavcem. ki so grabili novo vojno pekarno, raradi česar sra ie čakala stroja kazen. Vn-iid se ie kavni odtegnil na ta način, da si je vrel življenje.
*	Neznan samomorilec. Dne 16. t, m. ?e naše! rudar Jožef Cvikel v črni pri Pre-vnPah. na skednju obešenega neznanega moža. ki je mora! že več dni viseti, ker je telo že ramadalo. Truplo ie bilo po iz.vrše-
jiib ofožniškib fwiualuQStiJ], kier so .vsi
znaki kazali na samomor, 17. t. m. pokopano v Črni. Pri samomorilcu, ki je bil star 50 do 60 let, srednje velik, sivih las, brk in brade, oblečen v staro avstrijsko bluzo in dolge hlače, niso našli nikakih dokumentov, iz katerih bi biio mogoče ugotoviti identiteto samomorilca. Mož je bil bržčas prosjak ali kak onemogel rokodelski pomočnik. Poleg obešenca v senu so našli rjav klobuk, palico, vrečo kot nahrbtnik 1 bel žepni robec z monogramom M. P., na nekem papirju pa je bilo pisano ime Jakob Deleja. Ako je komu neznani samomorilec po tem opisu znan, ali more sploh dati ka ke podatke o njem. naj blagovoli to sporočiti občinskemu uradu ali crožništvu v Črni pri Prevaljah.
• Nesreča aH samomor. Pri Sunjl Je v nedeljo ponoči ekspresni vlak na postaji Blini-ski kut povozil nekega seljaka ter mu odrezal desno nogo pod kolenom. Neznanec je imel tudi težke poškodbe na glavi in na obeh rokah. Pozneje se je dognalo, da se ponesrečeni seljak zove Petar Puješ, 30 let star, rodom iz sela Drljača pri Sunji. Ne ve se še, da-li gre za samomor, ali za nesrečo
te solnčenje najboljša ,vSolan creme" v tubah. Dobi se v drogeriji 4. Kani sinova, židovska ul.
*	Zopet požar v sušaški tovarni papirja.
V	tovarni papirja Smith-Menier na Sušaku je v nedeljo zvečer zopet izbruhnil požar, ki pa je bil še pravočasno opažen in poga-šen Zanimivo, da je tudi ta drugi požar izbruhnil v nedeljo ter v istem nadstropju kakor nedavno. Uvedena ie stroga preiskava, ker se domneva, da gre za požig.
*	Gozdni požar pri Apatinu. šumska direkcija v Apatinu je bila v soboto telefonič-no obveščena, da gori velik gozdni kompleks pri Deliblatu v Banatu. Direkcija je zahtevala nujno pomoč, ker ie v nevarnosti šestnajst oralov šume in nad 10.000 oralov žitnega polja. Na pomoč so prihiteli vojaki. Do nedelje požar še ni bil pogašen.
*	Ogromen gozdni požar v bližini Ohrida.
V	planinah na meji prespansVega in ohridskega okraja ie v pelek nastal velik gozdni požar v smeri od Leskovca proti Istoki. Ogromen požar se razteza na prostoru v dolžini 20 km in se še vedno širi, čeprav so podvzeti vsi koraki, da se loka l-zira. Uvedla se je preiskava — Prav tnko je nastai nedavno v gozdu Črni Vrh v bu-eoujskem okraju velik požar, a je orož-ni.štvo s pomočjo prebivalstva okoliških vasi požar kmalu lokaliziralo in ga pogasilo.
*	Velika nevihta v Sremu. V gornjem Sre-mu je preteklo soboto divjala siina nevihta Začela se je z močnim nalivom, kateremu je sledila toča, ponekod debela kakor orehi. Uničeni so veliki kompleksi vinogradov., V selu Viziču je strela udarila v Sark^vičevo. pristavo, zažgala mnogo žita in ubila enega moškega, dvojico pa težko ranila. V neki drugi pristavi pa je strela ubila tri krave in enega konja Požar je uničil veliko količino sena in slame. Po poročilih iz Mitrovice je toča napravila ogromno škodo, ki pa še ni precenjena. Vihar je v raznih krajih pretrgal telefonske in brzojavne linije.
*	Težka nezgoda v Banjaluki. Na kolodvoru v Banjaluki se je v soboto zjutraj pri premikanju vagonov pripetila težka nesreča. Na nekem vagonu, natovorjenem z deskami, je bil zaposlen delavec Teofil Le-bedev, ki je po nesreči prišel v dotiko z žico električnega toka, ki se nahaja nad progo. Zaradi udarca struje 3000 voltov je delavec nezavesten padel na tla. Prepeljali so ga v bolnico. Njegova poškodba je smrtnonevarna.
*	Železniška nesreča v Bosni. Na postaji^ Nemila se je v nedeljo ponoči pripetila železniška nesreča. Neki tovorni vlak se je zalete! v osebni vlak z veliko silo Obe lokomotivi sta razbiti, na srečo pa ni bilo človeških žrtev. Le dva potnika sta težje ranjena Vzrok nesreče je kretnica, ki za-
adi izrabljenosti ni funkcijonirala.
ITO — zobna pasta najboljša)
*	Vse interesente, katerim nismo mogli postreči zaradi razprodaje prve zaloge
Adresarja mesta Ljubljane in okolice«, vliudno obveščamo, da smo preieli nadaljne izvode ter so iim n? razpolago pri založništvu adresaria »Adana«, družba z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg 3. Telefon 29—70
1472
*	Žrebna lista efektne loterije Zveze obrtnih zadrug v LJubljani. Lista dne 1. avgusta izžrebanih srečk efektne loterije se dobiva po 2 Din pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani. Beethovnova ulica 10, pritličje, levo Pismenim naročilom je priložiti znamko za 2 Din.
*	Bolne ženske dosežejo z rabo prirodne grenčice »Franz-Josef« neovirano lahko izpraznitev črevesa, s čimer je pogosto v zve zi izredno dobrodelen učinek na obolele organe. Stvoritelji klasičnih učbenikov za ženske bolezni pišejo, da so ugodne učinke vode »Franz-Josef« potrdila tudi njih raziska-vanja. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
*	Zobozdravnika dr. Alojzij Praunsels in dr. Lojze Brenčlč zopet redno ordinirata.
1471
11/
naitraineiSvMlp
1 ^ oafcgoeikl/
*	Trgovski potniki dobe Iegltimacijskc slike po znižanih cenah: Staut, Gosposvet-ska cesta l	1469
*	Športnike fotografiram po znižanih cenah: Staut, Gosposvetska cesta 1. 1470
*	Vedno najnovejše dunajske bluze, krasne otroške oblekce. Krištoflč-Bučar, Stari trg.
*	Obleke kemično čisti, barva, pllslra in lika tovarna Jos. Reich.
MiM is Hi t i 31
Iz Ljubljane
o— jubilej dela. Danes obhaja v krogu svoje rodbine 701etnico rojstva splošno znani in priljubljeni ljubljanski trgovec gospod Rudolf Tenente. Jubilant je vzor značajnega, žilavega in plemenitega moža. Kljub visoki starosti je še vedno čil, zdrav in agilen. Številnim njegovim prijateljem in znancem se pridružujemo tudi mi in kličemo vrlemu možu: Še na mnoga leta!
u— Ljudski kino (Matica) bo predvajal danes prekrasno dramo o slepcu, ki Je za-dobil vid, a izgubil svoio srečo To je film »Raj blaznih«. Najboljši igralci. Predstave cb 4., pol 8., 9 uri.
n— Nove avtomobilske prometne zveze. Med LJubljano in Vrhniko ie priče! v nedeljo redno obratovati avtobusni promet in sicer zaenkrat s petkratnimi vožnjami tja io enakokrat nazaj. Avtomobil je rdeče pleskan znanrke »Spa« in ima 22 potniških sedežev. Glede na to. da je Vrhnika navezana ob delavnikih na edini vlak v LJubljano že ob 16.33 uri. bo s kasnejšo avtobusno zvezo marsikomu zelo ustreženo, zlasti ker ie tarifa nizka. — V soboto se je vršila poskusna vožnja z omenjenim avtomobilom na cesti Ljubljana - Bled ln obratno. Avtomobil je bil polno zaseden s povabljenimi gosti, ki lepe in udobne vožnje niso mogli prehvaliti. Avtomobil ima svoje stojišče pred kavarno »Zvezda« Vozni red je bil objavljen že v sobotni številki »Jutra«.
n— Drobna policijska kronika. Od nedelje na ponedeljek so bili policiji prijavljeni naslednji dogodki: 1 tatvina čevljev, 1 tatvina kolesa 1 sum goljufije, 1 prestopek javnega nasilstva, 1 telesna poškodba, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 izgred v gostilni, 1 prestopek trpinčenja živali. 1 najdba kolesa sumljivega izvora, 1 nezgoda pri delu, 1 ogenj. 4 prestopki obrtnega reda, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 3 prestopki predpisov o zapiranju trgovskih obratov, 5 prestopkov avtomobilskih predpisov in 9 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 4 in sicer: 1 zaradi poneverbe. 1 zaradi suma tatvine, 1 zaradi pridržanja najdenega denarja in 1 zaradi beračenja.
u— Zasledovana cerkvena tatica. V delavnici urarja in zlatarja Jakoba Vilharja na Sv. Petra cesti št. 36 se je pred dnevi zglasila neznana, kmečko oblečena, mlajša ženska, ki je ponudila v nakup meden, a pozlačen cerkven svečnik. Vilharju se je neznanka takoj videla sumljiva, zato je odšel pri zadnjih vratih na cesto, da prikliče stražnika Ženska pa je opazila njegovo namero ln se ie hitro zasukala kakor bi jo kdo vščipnil. Prav naglo je izginila. Stražnik jo je sicer zasledoval, toda je ni mogel več iztakniti Ženski se je celo tako mudilo, da je pustila ukradeni svečnik kar v delavnici ter ga ie Vilhar izročil sedaj policiji.
n_ Ukradeno kolo. Gostilničar in posestnik Fran Scagnetti v Metelkovi ulici št. 9. je prijavil da mu je v nedeljo dopoldne neznan lat odpeljal iz domače veže 2000 Din vredno kolo znamke Styria. Tat je izkoristil priliko, ko se se nahajali vsi domači na poslu v gostilni odnosno na dvorišču.
n_ Zasledovan pohotnež. Ljubljanska policija zasleduje neverjetno podlega zločinca, ki ograža mladoletne deklice in jih zvab-l.ia s seboj v samoto. Gre za nekega priletnega moškega, ki ima na vesti že več takih zločinov.
u— Zopet se Je ujel. Delavec Lojze Trampuš iz Medvod je že nekajkrat stegnil roko po tujem blagu in seveda tudi že nekajkrat sedel Nedavno šele je prišel iz zapora in se prisukal pred par dnevi zopet v Ljubljano. Predsnočnjim se je seznanil, suh ko poper, z brezposelnim čevljarjem Ivanom K., s katerim sta se končno domenila, da odideta skupno prenočevat na Prusnikov Hev v Bohoričevi ulici. Rečeno storjeno. Oba sta se dobro naspala in bilo bi vse v redu, da se ni Lojze zbudi! nekoliko pred Ivanom. Kar brez slovesa je izginil Na Marijinem trgu pa sta prijatelja okrog 7.30 trčila zopet skupaj in Ivan je kar brž pozval stražnika, da mu je pridržal prijetnega družabnika, k! jo le hotel meni nič, tebi nič n^pihati dalje. Podali so se vsi triie na po-icijo, kjer je Ivan prejel svojo listnico z 200 Din zopet v last, nakar se je lepo poslovil, dočim je Lojze obsedel na »prič-nah«.
u— Ker so Ka oškroplfl. Brezposelni ko-arski pomočnik Vice Bučevič iz Šibenikaje kolovratil v nedeljo popoldne po Celovški cesti in to ravno ob času. ko so Jo mestni delrvcl škropili. Ko je peljal mimo njega mestni avto, se ie Bučeviču zazdelo, da so ga delavci nalašč poškropili z vodo kar v* ;e nemalo razjezilo. V hipu je pobral ve-ik kamen ln ga zalučal proti delavcem, ne meneč se za stražnika, ki je opazil njegovo početje. Bučeviča je stražnik seveda egiUmiral ter bo zaradi cgražanja osebne varnosti moral dajati svoj cdgovor na pristojnem mestu.
u— Svinec mu Je pade! na nogo. V de-avnici na Celovški cesti 30, se je pripeti-a v nedeljo popoldne težja nezgoda. Skladiščnik Viktor Jerman Je prenašal nekako ob 15. kakih 40 kg težak kos svinca, ki pa mu je nenadoma zdrsnil iz rok ter mu padel na desno nogo. Jerman Je dobil na nogi občutno poškodbo: svinec mu je zmečkal tudi p?'rc. Poškodovanec se je moral po-datj v žarav oskrbo, y '
Iz Maribora
a— Iz oblastnega odbora. Na zadnji seji oblastnega odbora se je ponovno razpravljalo o zgradbi novega hotela v Dobrni. Ta hotel bi stal približno 3 in pol milijona Din. Sprejet je bil tudi načrt za razširjenje zdravilišča Rogaška Slatina, kjer bodo zgradili pred vsem nujno potrebni vodovod, nato pa postopoma nova kopališča in nov hotel. Ta dela bi veljala približno 15 milijonov dinarjev. Za Dobrno kakor tudi za Rogaško Slatino bi se najelo posebno posojilo.
a— Velike Šahovske prireditve. V dneh 8. in 9. septembra se bo v Mariboru vršila zanimiva in pomembna šahovska tekma. Srečata se namreč v matehu na desetih deskah s svojimi najboljšimi igralci Slovenija in avstrijska Štajerska. To bo na naših tleh prva intemacijonalna šahovska prireditev, ki bo tem pomembnejša, ker se bo morala Slovenija pri svojem prvem nastopu proti inozemskemu nasprotniku boriti z izredno močnim moštvom. Mariborski šahovski klub je prevzel organizacijo prireditve in posrečilo se mu je pridobiti za tekmo najboljše slovenske igralce. Poleg ljubljanskih in mariborskih igralcev nastopijo v našem moštvu tudi dT. Kalabar Iz Varaždina in Klein-maj^er, bivši dolgoletni graški prvak, rodom iz Slovenije, ki živi sedaj v Bosni. Tako se bo zbralo v Mariboru veliko število odličnih šahistov in bodo ljubitelji šaha imeli priliko podrobno zasledovati potek te zanimive borbe.
a— PrimarlJ dr. Mirko Černlč, spedjalist za kirurgijo zopet redno ordinira. 1493 a— Huda nesreča na cesti. Včeraj zjutraj sta trčila v Studencih na ostrem ovinku pri novi delavnici mestni avtobus in motorno kolo ruškega ^nženjerja g. Vladimirja Rudolfa. Inž. Rudolf Je vozil Iz mesta ter se je hotel na ovinku ogniti nekemu kolesarju. Med tem pa je privozil iz Studencev mestni avtobus ter okrenil na desno tik ob plot, da bi prepreči! karambol. To se mu ni posrečilo, ker se motorno kolo menda ni dalo ustaviti. Motor se je zalete! v avtobus ter se prevrgel. Inž. Rudolf je ostal pri tem nepoškodovan, poškodovan pa je 42 letni delavec Alojzij Jug h Šoštanja, ki je šel v tistem trenutku mimo ter ga je avtobus podrl na tla. Delavca so z občutnimi notranjimi poškodbami odpeljali v rešilnem vozu v bolnico.
a— Beg Iz življenja. V Selnici ob Dravi se je vrgla v Dravo 25 letna Angela Jarče-va. Samomor je izvršila, ko se je vozila z brodom na ruško stran. Utopljenke še niso našli. 41 letni prevzemalec lesa Josip La-pornik je pa včeraj opoldne, ko se je doma nekaj spr! dejal, da si bo vzel življenje. V jezi je odšel z doma in sedaj ni za njim nikakega sledu. Iščejo ga oblastva.
Iz Celja
e— Smrtna kosa. 18. t. m. Je umrla v Zg.
Hudinji pri Celju zasebnica Ana Esihova, stara 48 let. — V celjski javni bolnici je umrl 18 letni hlapec Jakob Krehlanko iz Ko-strivnice za škrlatinko. Na Krekovem trgu v Celju je umrla 19. t. m. v visoki starosti 83 let gospa Zofija Stegujeva, vdova po drž. geometru in mati dr. Josipa Steguja, veterinarskega nadzornika in referenta pri sre-skem poglavarstvu v Celju. — Pokojnikom blag spomin žalujočim naše sožalje!
e— Kolesarja Je povozil v nedeljo ob priliki letalskega mitinga neki celjski avtomo-bilist na cesti od Celja v Leveč. Kolo mu je dobesedno zdrobil in ga ranil na desnem stopalu.
e— Smrtna nesreča na železnici. Včeraj popoldne ob pol 2. uri je hotel prekoračiti železniško progo med Tremeriami in Laškim neki 15 letni fant. Tisti trenutek je pribrzel ljubljanski brzovlak in stroj je suni! fanta v stran. Strojevodja, ki je nesrečo opazil, je takoj ustavil vlak in nesrečnega fanta so naložili hudo ranjenega v službeni voz. Slučajno v vlaku navzoči zdravnik je ugotovil, da je ponesrečenec dobil hude notranje in zunanje poškodbe Zlomljeno je ime! koleno leve noge, težke rane v zadnjih desnih rebrih in nevarne poškodbe na desni sencih. Ko so ga v Celju izlagali iz vagona, je že izdihnil. Identiteta ponesrečenca dosedaj še ni dognana.
Iz Kranja
r— Gradnja nove tovarne. Na idealnem prostoru med Savo in železniško progo na Gorenji Savi so pričeli z izkopavanjem te« meljev za tvorniške objekte četrte tekstil« ne industrije v Kranju. Nova tovarna bo obsegala tkalnico, kotlarno in tiskarno in je last Kranjskih tekstilnih tovarn, družo be z omejeno zavezo. Gradnjo je prevzela ljubljanska tvrdka Slograd. Za četrtek dne 23. avgusta ob 8. uri zjutraj je razpisal sreski poglavar komisijonalni ogled.
r— V parku pred Narodnim domom so zgradili okrog spomenika kralja Petra šti« ri visoke cementne podstavke za kandela« bre. Kandelabri bodo visoki 8 metrov in bodo nosili električno obločnico. To bo brez dvoma v kras parku kraljeviča Petra.
r— Vlom v stanovanje. V noči od sobo« te na nedeljo so vlomili neznani storilci v stanovanje davčnega nadupravitelja g. Jo« sipa Tajnika v kokrškem predmestju. Vdr» li so skozi kopalnico ter odnesli tri kom« pletne moške obleke in perilo. Na vrtu pred hišo so vendar pustili obrabljeno obleko. Lastnik trpi znatno škodo.
Z Jesenic
s— Himen. V soboto dopoldne se je v župni cerkvi na Jesenicah poročil g. Anton Križ, poštni uradnik na Jesenicah, sin upo* kojenega šolskega vodje g. Križa v Zavrču na Štajerskem, z gdč. Ljubico Hauptmano« vo, vrlo Sokolico, hčerko hišnega posest* nika in gostilničarja ter našega odličnega pristaša g. Albina Hauptmana z Jesenic. Na predvečer poroke je sokolski pevski zbor pred nevestino hišo zapel več lepih pesmi. Mlademu paru naše najiskrenejše čestitke!
s— Poprova in razširjenje ceste v Plavi* ki rovt tn na Murovo. Te dni se je mudila na licu mesta komisija v svrho temeljite poprave in razširjenja ceste v Plavžki rovt in Gor. Murovo. Cesta v nad eno uro od* daljeni Plavžki Rovt je bila na novo zgra« jena šele pred kakimi 28 leti, pa je zaradi pogrezftjočega se terena silno trpela, 3/
zadnjih letih je bila za promet skoraj n©» porabna. Za temeljito popravo in razširje« nje ceste bo treba izvršiti mogočne pod* in nadcestne škarpe, za kar bo potrebnih ka* kili 800.000 Din, ki pa so že zagotovljeni na račun kaldrmine Tudi skozi Zg. Muro* vo. kjer so bila dosedaj skrajno slaba po« ta, se bo uredila 4 m široka cesta, sposob* na za vsak promet ter se bo izvršila tudi potrebna cestna kanalizacija.
s— Jeseniški šport. V nedeljo popoldne se je vršila na igrišču tukajšnjega »Brat* stva» nogometna tekma med prvim mo> šivom «Bratstva» in prvim moštvom tu* kajšnje «cSvobode». končala je z zmago »Bratstva* v razmerju 5 : 1. Moštvo Brat* etva je zadnje čase zelo agilno ter ima ze* lo dobre in ambicijozne moči, tako, da ga danes lahko smatramo za enega izmed naj boljših nogometnih klubov na Gorenj* skern.
Iz Laškega
1— Našt klerikalci niso smeli zaostati za drugimi. Ker v Laškem ne morejo nič, so v Marija Gradcu pri občinski seji na pred* log nekega Peniča storili sklep, da se mo* rata <rJutro» in «Domovina» iztrebiti, ker pišeta proti davkom in proti neomejenemu gospodarstvu Srbijancev. — Zdaj bo pa res hudo, ta sklep nas bo zadušil in «Ju* tro» in »Domovina« sta fuč. Hvala lepa za poceni reklamo.
1— Pogon na divje prašiče v Jurkloštru je ostal brezuspešen kljub temu, da se ga je udeležilo nad 60 lovcev od vseh strani. Videli so le enega velikega merjasca, ki pa je žal poiskal lovca, kjer je bil varen pogubne krogle. Krivda leži na tem, da zo* pet ni bilo zadosti gonjačev. Ljudje se ho* dijo vedno pritoževat, če pa je treba po* magati, ni nikogar. Bojimo se. da se zana« prei oblastva ne bodo več zanimala za pri« tožbe.
1— Avtomobilisti pozor! Ponovno opo» zarjamo na progo Laško — Rimske topli* ce. kjer je vožnja radi kopanja jarka za vodovod skrajno nevarna. Cesta ie ozka, materijal se le težko spravi od proge radi strmine obcestnih bregov. Zgodilo se je že par nesreč, pa zaenkrat brez zlih po* sledic. Opozarjamo vse voznike k skrajni previdnosti.
Spori
Nas zimski šport na jesenski razstavi v Lipskena
Za časa lipskega velesejma od 26. avgu* 6ta do 5. septembra se vrši v Lipskem ve* lika mednarodna razstava pod geslom «\Vintersport und Winterreisen». Te raz* stave se udeleži tudi naša država, ki je pripravila razstavo preko Ministarstva tr= govine in indusfrije, odsek za turizem, pre* ko Putnika d. d. v Beogradu in preko Ju« goslov. zimskosportnega saveza v Ljublja* ni. Slednji je prevzel ves aranžman razsta* ve in tako bo naša država častno zasto* para. Fotoamaterji, člani zimskosportnega saveza, razstavijo svoje najboljše posnet* ke v znatnih povečavah, ki predstavljajo lepoto naše ožje domovine v zimi, isto* časno pa bodo razstavljene slike z našega Jadrana ki ima na naši južni obali ob naj* povoljnejši klimi najlepšo pomlad, ob istem času, ko vrvi pri nas življenje smučarjev in je zimskosportna sezona na višku.
V propagandni namen se je sestavila v nemškem jeziku brošura «\Vinter in Jugo* slavien«, ki je okusno opremljena ter se bo razdeljevala brezplačno na razstavi in v Nemčiji. Razstava, ki je tudi v gospodar* skem oziru velike važnosti za dvig tujske* ga prometa po zimi, se bo prenesla naj= brže še v nekatera mesta v Nemčiji.
Naši amaterji razstavijo vsega 35 slik, in sicer Janko Ravnik, Ivan Tavčar. Jan* ko Skerlep. Egon Planinšek, Stane Predalič in dr. Stanko Tcminšek. — Ta hvalevred* na akcija z zimsko razstavo v tujini bo gotovo znatno dvignila ugled naše države in bo privabila novih zimskih gostov k nam. Razstavljalcem želimo najboljšega uspeha.
Zmaga iltrijanski hazene v Kragujevs cu. V nedeljo je ilirijanska hazena druži* na igrala v Kragujevcu proti tamošnji Šu* madiji ter zasluženo zmagala z 11 : 5 (7 : 2). Od Ilirijank so se odlikovale zlasti Privškova, Jermolova in Bognerjeva. Pub* like približno 1000.
Mednarodni lahkoatletski miting Mv rathona. Jugoslovanski lahkoatletski SK Marathon v Zagrebu bo začetkom septenu bra priredil v proslavo 151etnice svojega obstoja velika mednarodna lahkoatletska tekmovanja. Povabilu k sodelovanju so se dosedaj že odzvali atleti praške Sparte. GAK iz Gradca ter Federatiunea Societa* tilon du Šport, Timisora (Romunija). Ma* rathon vodi pogajanja še z madžarskimi in nemškimi atleti, ki bodo, kakor vse ka* že, uspela. Po jubilarnih proslavah Mara* thona in Haška ie to prva mednarodna pri* reditev velikega stila. Priprave za to pri* reditev so že končane. Poleg zgoraj ime* novanih inozemskih atletov se je prijavilo mnogo športnikov iz vseh krajev naše dr* žave. Propozicije so že razposlane vsem športnim klubom. Organizacija mitinga je v rokah izkušenih in starih športnikov Z ozirom na to lahko pričakujemo, da bomo zopet videli tekmovanja, čijih organizaci* ja bo izvedena v vse podrobnosti.
SK Svoboda. Danes, v torek trening* tekma z reprezentanco ob 18.30 na igrišču Ilirije. Točno naj bodo v naši garderobi naslednji igralci: Fugina, Novak, Hab^ht, Boncl, Prešern. Batič. Jereb, Bončar, Ko* ser, Zore, Potrato, rez. šušnik, šušteršič.
SK Slavi ja. Poslovna odborova seja se vrši danes 21. t. m. ob 19.15 pri Podobni* ku. Na sejo se vabijo: Janežič. Bajec, Deč* man. Kmetic. Frece in predsedstvo. Pro* sini polnoštevilno in točno. — Tajnik II
Trening podsaveznega moštva — Na prostoru SK Ilirije se vrši danes, v torek ob 18. trening podsaveznega moštva, se* stavljenega iz igralcev ljubljanskih klubov K prihodnjemu treningu v četrtek ali pe» tek bo skušal pritegniti LNP tudi maribor* ske igralce. Ali se igra v nedeljo s Subo* tico v Ljubiiani ali v Subotici, JNS še vedno ni odločil, čeprav bi bil za to radi priprav in reklame pač že skrajni čas.
Službeno iz LNP. Danes, v torek ob 18. se vrši na prostoru SK Ilirije trening podsaveznega moštva, ki se bo ponovil v četrtek ali petek po možnosti z maribor* skimi igralci. Na trening se pozivajo na* slednji igralci: Jančigaj. Zemljak. Jug. Er* man, Uršič (Primorje). Pleš, Verovšek, Kir« biš, Košenina, Šiška, Oman. Doberlet (Ili* rija), ki se morajo ob 17.45 javiti podsa«
veznemu kapetanu v garderobi na igriš&u. Vsak igralec naj prinese a seboj komplet* uo obutev in bele hlačke. Nasprotno mo« štvo postavita SK Ilirija in 2SK Hermes tako, da postavi Ilermes igr. Serneca, Za« lokarja, Škrajnarja in Svetica I, ostalo mo« štvo pa Ilirija. Igralci, ki bodo neopravi* čeno izostali, se bodo pozvali strogo na odgovor. — Kapetan LNP.
SK Ilirija (nogom sekcija). Danes tre« nmg s podsaveznim moštvom Poleg igral* cev, ki jih poziva na trening podsav. kape* tan, naj bodo ob 17.45 v gnrderobi igr. Kreč, Strehovec, Dekleva, Bergles, brata Černe. Rihar. — Načelnik.
Sokol
Sokolski zlet v Domžalah
V nedeljo je priredila sokolska župa Ljubljana delni župni zlet v Domžalah, ki ie prav dobro uspel. Domžalski Sokol, ki je eden najagilnejših v kamniškem okrožju, ie bil ustanovljen 1. 1905., v najtežjih časih za obstoj slovenskega življa med nemškimi priseljenci Toda Sokol ni klonil Krepka in trdna narodna volja ga je dvigala ponosno kvišku zbral je v svoii sredi trdne značaje, ki so mu pripomogli, da je I 19H ofvori! zelo lep Sokolski dom. ponos vseh Domžalčanov.
Nedeljski zlet le pokazal nekaj lepih rezultatov soknlskega dela. Z ljubljanskim vlakom ob 15. ie prispelo ljubljansko sokolstvo z godbo Sokola I. v prijazne Domžale. Na kolodvoru ie pričakoval goste domžalski Sokol z brati iz kamniškega okrožja. Po kratkih pozdravih se ie razvil od kolodvora lep sprevod po trgu Na čelu( sprevoda je jezdilo 12 Sr kolov - konjenikov. za godbo Sokola I in praporoma LJ Sokola in Šiške, pa ie korakalo nad 300 pripadnikov sokolske ideje Občinstvo ie simpatično pozdravljalo sokolsko povorko. Pred Sokolskim domom ie bil stik kjer je pozdravil zbrano Sokolstvo in občinstvo društveni starosta br Tomo Petrove. Spominjal se je predvsem ustanovitelja Sokola br dr Tyrša. čigar 44letnica smrti je minila te dni Pozival ie vse brate in sestre, naj sledijo zvesto i d «_> ji Tvršcvi. ki danes mogočno objema že skoro ves jugo-slovenski narod. Končno je pozdravil še delegata župnega starešinstva br Juvan-ca in olimpijska borca br Primožiča in Maleja, nakar je sledil razhod.
Točno ob 15 le dal društveni načelnik br. Vidmar znamenje za javno telovadbo, ki ji je prisostvovalo zelo številno občinstvo. Ob zvokih dobre sokolske godbe ie prikorakala na telovadišče moška deca (20) ki je dve župni prosti vaji izvedla še zadosti skladno in uravnano; še bolje pa je nastopila s tremi župnimi vajami ženska deca (34). Strumnih korakov ie prikorakalo na telovadišče 37 naraščajnikov, ki so proste vaje za I. jugoslovenski sokolski zlet 1. 1922. izvedli skoro brezhibno Izvedba in kritje je bilo prav dobro Občinstvo je pri odhodu mlade SokoliČe burno pozdravljalo Lep in dovršen ie bil nastop ženskega naraščaja (23) Dolge in dokaj težke proste vaje s kiji so bile izvrstno izvedene. Za ženskim naraščajem so čiani (36) skladno izvedli skopljanske zlet-ne vaje. ki so občinstvu izredno usiajale. kar je dokazovalo dolgotrajno odobravanje. Krasen je bil nastoo čianic (12 !!) s skopljanskimi prostimi vajami Izvedba, kritje vse dobro, samo število le bilo premajhno Po statistiki šteje kamniško okrožje 108 članic in izmed teh ni nastopila v Domžalah niti ena. Ali se v teh društvih telovadba članic sploh več ne goji? Zupni tehnični odbor mora v tem pogledu v kamniškem okrožju napraviti remeduro.
Prijetno nas je presenetil domžalski naraščaj (7). ki je deloma proste, d loma skupinske vaje, sestava br načelnika Vidmarja. izvedel na štetje brezhibno in strumno Pri orodni telovadbi naraščaja in dece ie nastopilo 5 vrst: moški naraščaj na konju in krogih, ženski naraščaj na gredi, moška deca s Dreskoki čez kozo in ženska deca s skokom v višino Vse vrste so pokazale lep napredek zlasti oa ie presenetil moški naraščaj domačega Sokola na krogih s krasnimi odskoki in premeti v gu-gu. Bratom vaditeljem pa priporočamo, da bodi pri vsaki vrsti prihodnjič vodnik starejši član ali članica, ki skrbita da se ne zgodi pri izvajanju kakšna nezgoda
Javno telovadbo je zaključila orodna telovadba članov in sicer so nastooile tri vrste: vzorna vrsta Sokola I. na drogu. Lj. Sokola na bradlji Soko'3 II in Ježice na krogih Občinstvo se je divilo izvedbam br Primožiča in br Maleia na drogu, ki sta s svoiimi res lepimi in elegannno izvedenimi vajami žela viharno pohvalo občinstva Po telovadbi ie bila pri br Slo-karju zelo dobro obiskana veselica, ki je trajata do odhoda večernega vlaka v Ljubljano. Moralni uspeh zleta je bil poooln. pa kakor čuiemo. ie bil tudi gmotni zelo Dovoljen
?— Na II. dekliški meščanski šoli v Ljubljani
bodo pismeni ponavljalni im razredni izpiti 27. t. m. ob 8 zjutraj Natančnejši razpored je objavljen na deski. Vpisovanje v vse razrede bo 30. in 31 od 8 do 12 V prvi razred se sprejemajo učenke, kč so dovršile IV. razred osnovne šole.
š— Meščanska šola v Vojnika. Vpisovanje bo 30 >Sn 31. t. m. od S. do 11. ure za l. do IV. raa-red. V I. razred se sprejmete učenci z dovršenim 4. aK višjim razredom (oddelkom) osnovne šole. Za vso okolico im starše je velikega pomena, da se v tem letu izpopolni m«šča«ska šola v Vojniko. S pričetkom šolskega let« se bo otvoril tudii 4. razred. Vsi revnejši učenci dobijo vse učne Mi?e brezplačno v šoli. 3 septembra bo šolska ma<5a. GojencHke) s« zbero pred 8. v šolskih prostorih Dru.se važne zadeve se objavljajo na oglasni deskd v veži meščanske šole.
j_ Ni državnem moškem učiteljišču ▼ Ljubljani bo vpisovanje v 1. letnik 1. septembra ob S ari. Predložiti le rojstni Rst tn zadnje šolsko izpričevalo. Vpisovanje v v«le letnike bo dne 3. septembra ob 8. Potez dosedanjih prispevkov za šolske potrebščine plača vsak gojenec še 20 dinarjev za-zdravstveni fond. Plačevanja ta zdravstveni fond so oproščeni siromašni učenci, bo so oni. ko jih starši M iskaižejo z zadevnimi potrdilom davčnega urada po točki 6.. člena 5 taksne« zakona Pona-vllalni IznHI bndo 30. t. m po ra®p»redn. ki le ohjavllen v veži Zrelost™ fe-piti v jesenskem roku bodo: pismeni od 1. do 3. septembra, ustni pa 4. in 5. septembra. Vpisova-
nje v 1. razred dekliške vadnioe bo 31. t. m. od 8. do 10. ure. v 2. do 4. razred pa dne 1. septembra od 8. do 10. ure. Dan skupne službe božje in pričetek rednega pouka bo objavljen na razglasili deski.
š— Na državnem ženskem učiteljišča ▼ Ljubljani bo vpisovanje v 1 letnik o soboto 1. septembra od 9. do 12. Učeake, ki so vzo<raeza vedenja in so z odličnim a>li prav dobrim uspehom izdelale 4 razred srednje šole aH napravile za-vršni izpit na meščanski šoli m se žele vpisati, imajo pri vpisu prednost in naj prinesejo s se-boi krstni! (rojstni) list in zadnie Š-lsko izpričevalo Oojenke I.—111 letnika, ki imajo razredni ali ponavljalni topit, naj se zglasijo v četrtek 30 t. tn. ob ? Pri ravnateljstvu. Vpis v višji
jetnik pa Je 5. septembra cfc 8. uri. PonavjjaM zrelostni izpiti bodo: pismeni 3. septembra cb 8. uri, ustni pa 5. septembra ob 3. uri. V 1. razred dekliške vadnioe in v otroški vrtec se bo vpisovalo v petek 31. t. m. od 9. do 11. ure. Podrobnosti so razvidne iz oglasa v veži šolskega poslopja.
š— Vpisovanje učencev hi učenk na državni realki v Mariboru za šolsko leto 1928/29 bo 1. šn 2. septembra za nove očence, 3. septembra pa za vse »ste, ki so že Um bili na zavodu. Pri vpisu je treba plačati novo pristojbino 20 Din za zdravstvene svrhe Te pristojbine so oproščeni učencKke), toi predlože ubožni list. Pojasnila o drugih običa-jnih pristojbinah so v oglasu na šolski objavna deski.
Gospodarstvo
Pasivnost nase zunanje trgovine in letina
Sedaj, ko je generalna direkcija carin objavila statistiko o našem uvozu v juniju, moremo pregledati razvoj naše zunanje trgovine v I. polletju tekočega leta. V tem rez-dobju je bila naša trgovinska bilanca
pasivna za 1135 milij. Din
Ce primerjamo podaike o našem izvozu in uvozu v I. polletju zadnjih treh let, dobimo naslednjo sliko (v milijonih Din): izvoz uvoz I. polletje 1026. 3938 4 378? 1 -f 156.3 T. „ 1027 3005.8 3375.7 — 3699 I. „ 1928. 2687.0 3822.3 — 1135.3
Iz gornje tabele je razvidno močno nazadovanje našega izvora, ki znaša napram
I.	pol let iu 1327. 318.8 milijona D'", napnm T polletja 1926. pa oe!n 1251.4 milijona Din Temu nazadovanju je vzrok predvsem slaba letina, deloma pa tudi nazadovanje cen našim izvornim proizvodom, kajti po tona-ži je naš izvoz nazadoval nnnram T. r»HV»tiii 1927. le za 4 % (po vrednosti za 1030 %), napram I. pollrtiu 1926. pa le za 22 % (po vrednosti pa za 32 %).
Za presojo, koliko vnliva slaba letina ra razvni rase rinanie trgovine, ie najbolj pri-merjati podatke o našem uvozu in izvini v razdobju od 1. julija do 31. junija naslednjega leta. Na ta način dobimo naslednjo za nimivo sli^o o naši zunanji trgovini (v mi liionih Din):
izvoz uvoz 1 lfP4 /25. 9869.4 9005.4 -4- 864.0 „ 1925 /26.	8336.4 7932.0 + 404.0
„ 1926./27.	6885 6 7225.4 - 339.8
., 1927./28.	6081.4 7732.9 -1651-"
Tz gornje primerjave je Drav dobro razvidno nazadovanje našeea izvoza v zadnjih dveh letih, ki ere predvsem na račun nazadovanja na5*"*a izvoza žita in mlinskih proizvodov. Vidimo pa tudi, da je bila naša trgovinska bilanca v gospodarskem letn
1927/28 pasivna z preko 1651 milijonov Din
dočim je bila v 1. 1926./27. pasivna le za 339.8 milijona Din. v 1. 1925. /26. pa aktivna za preko 400 milijonov Din.
Odvisnost izvoza in deloma tudi pasivnosti naše izvozne trgovine od letine žita je najbolj rizvidna iz naslednje tabele. Naš izvoz žila (vključno koruze) in mlevskih proizvodov se je v zadnjih treh gospodarskih letih gibal naslednje:
1925./26.	2516.5 milij. Din
1926./27.	1568.9 „
1927./28.	223.0 „
Napram 1. 1926./27. je torei naš izvoz ž^ta in mlevskih proizvodov nszidovil za 1345.9 milijona Drn. napram 1. 1925./26. pa za 2 milijardi 2935 milijona Din. Seveda .udi ni vsa pasivnost n?še zunanje trgovine v zadnjem gesnoda^Vem let'1 ros1 odira fin !>e letine, kaiti dotok sredstev iz inozem skih posojil (Rlairovo poselilo, posojilo Dr žavne hipotekarre banke in oosojilo beo prajske obrine) v višini neto okrog 30 mili ionov dolarjev (Blairovo posojilo od lanske aa leta še ni popolnem? izplačano) ali 1700 miliionov Din ie imel. čim so se ta sredstva porabila za investicije, za posledico pove čanje uvoza in pnsivnosti trgovin«1'«* bilnn ce Jasno ie. da bi bila naša trgovinska bi lanca zaradi posojil tudi tedaj pasivna, če bi bila lanska letina dobra, seveda ne v to liki meri Na drugi strani oa je tudi gotovo d» se bo naša trgovinska bi^nca v II. pol Jetju tek. leta znalno zbolišala in da smo kritično leto naš'*?" izvozi že prebrodili Seveda pa bo bodoei razvoi našega izvoza tudi v veliki meri odvisen od trgovinske tarifne in državne gospodarske politike. Tik pred forsirano izvozno sezi.io pa se nam Zal obeta znatno povišanje blagovnih tarif, ki bo gotovo imelo prav neljube in težke posledice.
Naš uvoz v
Generalna direkrija carin je objavila statistiko našega uvozn v juniju. V tem mesecu smo uvozili 135.994 ton v »rednosti 590 miliionov 306.067 Din napram 117.956 Din v jiiniiu preteklega leta. Napram lani se je torej na* uvoz v juniju povečal po količini za 18.0°5 ton ali 15.3 do vrednosti pa za 54.4 milijona Din ali 10.2 %.
Največ smo v juniju uvozili strojev in aparatov (za 56.4 milijona Din), bombažnih tkanin fza 43.7), bombažnega prebiva (za 32.1). raznih železnih predmetov (za 26.7), prevoznih sredstev (za 28.5). tračnic in železniškega materijala (za 21.2), sire ve kave (za 18). premoga (za 17-2), volnenih tkanin (z* 16.2). girovega bombaža (za 15), elektrotehničnih predmetov (za 11.9), sirovih kož (za
II.5).	sirove nafte fza 10.8). sladkor^ fza
9.5), feleza nepredelanega ln polizdelkov (za 9.4) ter volnenega prediva (za 8.2).
Napram uvozu v juniju preteklega leta se je najbolj povečal uvoz strojev in aparatov (od 37.7 na 56.4 milijona Din), ki zavzema sedaj prvo mesto med vsemi izvoznimi predmeti. Prav tako se je povečal uvoz železniškega materijala (od 35 na 21.2) in uvoz raznih predmetov iz železa. Povečanje uvoza strojev, železniškega materijala in železnih predmetov je posledica večie investicijske delavnosti (predvsem gradbe drugega tira na progi Beograd - Zagreb). Povečal <e je tudi uvoz bombažnega prediva (od 22.6 na 32.1) in sirovega bombaža (od 9 3 na 15), ooČim je nazadoval uvoz bombažnih tkanin (od 56.9 na 43 7) in volnenih tkanin (od 19.8 na 16.2). Povečanje 11 vosa tekstilnih sir«vin in nazadovanje uvoza tkanin je t tvezi t razmahom naše domače tekstilne industrije. Zanimivo je tudi dejstvo, da smo v Juniju uvozili sa 9.5 milijona Din sladkorja. Uvoz nšenioe in moke je znašal 4.8 milijona Din.
Nastopna tabela nam kaže razvoi naše zunanje trgovine v I. polletju tek. leta (v mi-Pjonih Din):
izvoz uvoz januar	430.3 591 9 —161.6
februar	439 0 621 6 —182.6
marc	503.2 701.1 —197.8
april	428.5 657.9 — 229.3
maj	431.7 659.5 — 227.8
junij	454.4 590.3 —135.9
V juniju je pasivnost naše zunanje trgovine napram prejšnjim mesecem precej ra-/.adovala. in sicer na 135.9 milijona Din napram 227.8 milijona Din v maju.
= Projekt cgradbe modernih javnih skladišč v Vojvodini. Na inicij?.tivo novosadske blagovne borze se vršijo pogajanja za ustanovitev modernih javnih skladišč v Norem Sadu, Pančevu, Smederevu in Sabcu Ta skladišča, od katerih bi novDsadsko imelo kapaciteto 1000 vagonov, bi zgradila posebna delniška družba Pričakuje se, da bo Narodna banka podprla akcijo z dajanjem kreditov na vskladišceno blago na podlagi va-rantov. Predvidena so tudi svobodna .*arin-ska skladišča.
= Izredno slaba letina fižola v Vojvodini. Iz Novega Sada poročajo, da bo zaradi suše letošnja letina fižola minimalna. Ker ne bo niti zadostovala za domače potrebe, so se trgovci s hranili obrnili na tamošnio Trgovsko zbornico, da bi izposlovala ukinje-nje uvozne carine na fižol.
= Povišanje glavnice Delniške družbe za ek?p!oataeijo drva ▼ Zagreb«. Kakor poročajo iz Zagreba, bo Delniška družba za eks-ploataoijo drva v Zagrebu povišala deln;*ko glavnico od 800.000 Din na 5 milijonov Din 7 izdajo 100000 delnic po 50 Din nominala. Kakor znano, je družba, ki spada v kon-^-n -Sveopče kreditne banke, nedavno zaradi likvidacije izgub iz prejšniih let znišala delniško glavnico od 40 milijonov Din na 800 •isoč Din. Od skupne emisije novih delnic -e bo 16.000 delnic porabilo za izmenjavo =tarih delnic v nove (za 50 sterih 1 nova), ostalih 84.000 delnic pa bo predanih javni emisiji, pri čemer bodo lastniki starih delnic Imeli oorijo na nove delnice. Subskrip-ija bo trajala do 29. avgusta.
=r Sfanie hmeljskih nasadov na Češkoslovaškem Hmeliska rastlina se je v zadnjem času zaradi visokih dnevnih in nočnih temperatur in večjih padavin ugodno razvila, dozorevanje nastopa hitreje, kakor se je prvotno predvidevalo. Letošnji pridelek se v vteškem okolišu ceni na 130.000—140.000 -totov napram 166.000 stotov v preteklem etu (po cenitvi novosadskega kongresa srednjeevropskih hmeljarjev bi znašal 1oto-inji pridelek 115.000—130.000 stotov). Obiranje se je deloma pričelo že 20. t. m., v splošnem pa se bo pričelo 25. t. m. Kakovost letošnjega pridelka bo prvovrstna.
= Našim sadjarjem v preudarek! Letos ie sadje obrodilo samo v nekaterih kraiih. Pričakovati je torej, da bo jeseni veliko povpraševanje po dobrem namiznem sadju, posebno po zimskih jabolkih Zaradi tega priporočamo sadjarjem, da ravnajo leno s sadjem, ga previdno in skrbno oberejo, opravijo in ponudijo v nakup na ietonšji raz-slavi. Sadjarska razstava v jeseni se bo vršila od 1. do 10. septembra t. 1. v prostorih velesejma v Ljubljani in bo nudila najlepšo priliko za prodajo sadja. Sicer je čas ra zimsko sadje nekoliko prezgodaj, vendar oa se bo lahko prodalo tudi na sejmu jesensko in zgodnje zimsko 6adje, če bo razstavljeno na razstavi v lepo zapakovanih zabojih Sadjarski odsek toplo priporoča sadjarjem, da naberejo zlasti v radovljiškem in mariborskem okraju primerne sortimisnte rudi zimskega sadja, t. j. od vsake sorte 4 do 6 plodov z navedbo imena in eventualno tudi množine, koliko tega sadja je tamkaj dobiti Podpisani odsek bo vodil namreč natančen zapisnik n tem. tako da ^e bo lahko
Vremensko oorocrio
Meteorološki lavod v Ljubljani, 20. avgusta 1928.
Višina barometra 308.8 m
Kraj
Ca,-
i>DHZ»»V8ni»
L|uM|aua Maribor . Zagreb . Beograd . Skopi »e . Oihro»nik Split
Sarajevo .
s
33
/ 2 c 7ril -b
x
61 4 61 9 75^-7 7 i0 9
S c. E
u
lo 16 1
/3 24 23 2i
c
u
2C
"Snaei vetra in brzina ' metrih
JJ
94
84
56 £3 M
57
inrnti SW 2 SSE 2 nirno mirno S 1
NNE 4
8 3 9 0 0 0 1
Padavine
Vro'a
mir <H> 1 BTi
Solnce vzhaja ob 5.6, zahaja ob 18.59, luna vzhaja ob 10.11, zahaja ob 21.30. \hivisi8 *ev -""rnfurs danes w Ltubliani 27.0 C, najnižja 13.0 C.
Poročila Iz Sarajeva, Skoplja in Dubrovnika niso dospela.
Dunajska vremenska uapoved ia torek: Bolj oblačno ln toplejše Tržaška vremenska napoved u torek: Normalni lahni vetrovi, nebo večinoma jasno; temperatura od 19 do 27 stopln. Morje mirno.
kupcem sadja dajalo pojasnila. Sadjarji, dalje podružnice Sadjarskega drufitva in Kmetijske družbe, ki se hočejo udeležiti razstave, naj pošljejo svoje priglasitve vsaj do 20. L m. in sicer direktno na Kmetijsko družbo v Ljubljano. Razstavno blago naj se pa odpošlje vsaj do 28. t. m. naravnost na Veie-sejmski urad v Ljubljano. Na tovorni list naj se vpiše, da je to razstavno blago; v tem primeru je namreč 50 % popusta na železnici. — Razstavni odbor.
= Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave lesenih kadi. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 27. t. m ponudbe glede dobave 3000 kg tračnih žebljev in 500 kg ben -ina. Direkcija državnega rudnika v Vele;iju sprejema do 3. septembra ponudbe glede dobave keramičnih plošč. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 28. L m. pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu glede dobave potniških vagonov; 1. septembra pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave raznega lesa (pogoji so na vpogled pri gradbenem oddelku te direkcije).
Borze
20. avgusta.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Večji je bil v devizah na London, Curih, Trst in Prago. Potrebo v devizah na Trst, Newvork in Budimpešto je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka Devize na Dunaj, Newyork in Prago so nekoliko popustile. Med efekti je bila Trboveljska zaključena po razmeroma visokem tečaju 475. Dalje so bile zaključene: Kreditna banka za trgovino in industrijo po 175 in Rh5p po 285.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes okrepila za 4—5 ločk. Pri umerjenem prometu je promptna notirala 425 — 426 (v petek 421 — 422), trgovala pa se je kasa po 426 in za december po 440 — 442. Investicijsko je bilo zaključeno nespremenjeno po 87. V Beogradu se tečaji danes še niso dvignili. Za bančne vrednote ni bilo posebnega zanimanja. Srpska se je trgovala po 146 — 147 v ostalem pa sta bili zaključeni le še Praštediona po 940 in Jugobanka po 88 5. Med industrijskimi vrednotami se je tečaj Gutmanna zopet dvignil na prejšnjo višino ter so bili zabeleženi zaključki po 200 in 202.5. Slavonija notira dalje slabo (6—10), Drava pa se je v zvezi z vestjo, da je švedski vžigalični trust. ki ima večino delnic Drave, ponovno ponudil naši državi posojilo, dvignila na 410 do 450. Tudi TrbovPe so se okrepile na 471 zaključek. V ostalem so bili še zaključki v Pnbrovački po 465 — 475 in v Vevčah po 107.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.82?5. Berlin 0 — 13.568. Bruseli 0 — 7 9177, Budimpešta 9.S95 — 9.925 (9.91), Curih 1094.1 do 1097.1 (1095.6), Dunaj 8.0068 — 8.0368 (8.018), London 275.86 — 276 66 (276.26), Newvork 56 81 — 57.01 (56.91), Pariz 221.47 do 223.47 (222.47), Praga 168.21 — 169.01 (168.61), Trst 296.55 — 293.55 (297.55).
Zagreb. Amsterdam 2-2.73 — 22.81. Dunaj 8.0068 — 8.0368, Berlin 13.553 — 13.583. Budimpešta 9.9099 — 9.9398, Mil^n 296.61 do 298.61, London 275.85 — 276.65, Newvork 56.81 — 57.81, Pariz 221.47 — 223.47. Praga 168.21 — 169.01. Curih 1094.5 - 1097.5.
Curih. Beograd 9.13. Berlin 123.775. Vew-vork 519.25. London 252075, Pariz 20.30. Milan 27.165. Praga 15.39, Budimpešta 90.56, Bukarešta 3.175, Sofija 3.75, Varšava 58.20. Dunaj 73-20.
De vira Beoprad na ostalih borzah; v Pragi 59.075. v Berlinu 7 368.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 158 — 0, LjuMjanska kreditna 18 — 0, Kreditni zivod 175 — 175 (175), Trbovlje 475 — 475 C475). Vevče 105 — 0. Ruše 285 — 28j (285), Kranjska industrijska 300 — 0, Stavbna 56 — 00, Še-šir 105 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 425 — 426, kasa 425 — 426, za september 429 — 430. za december 442 — 443, investicijsko 86.75 — 87. agrarne 53 — 0; bančne vrednote; Poljo 17.5 — 0, Kreditna 85 — 0, Jugo 88 — 88.5, Liubljanska kreditna 126 do 130. Praštediona 940 — 942 5. Srpska 146 do 148; industrijske vrednote: Narodna šum-ska 24 — 27. Nnšička 1650 — 0. Gutmann 202.5 — 205. Slaveks 102 — 105. Slavonija 6 — 10, Drava 410 — 450, Šečerana Osijek 481 — 485, Tvornica vagonov 85 — 94. Vevče 107 — 110. Isis 0 — 35. ^ubrovačka 470 do 475, Trbovlje 472.5 — 475.
Beoerad. Vojna škoda 421.5 — 422.5, in-visticijsko 86 — 86.5. agrarne 51.5 — 53.
Blagovna tržišča
= Položaj na hmeHskih tržiščih. Na žate-škem hmeljskem tržišču je bilo razpoloženje, pretekli teden mirno. Ponudba ie bila nekoliko večja. Cene žateškemu hmelju znašajo 2050 — 2200 Kč za 50 kg. Prvovrstni tranzitni hmeli fiugoslovenski in poljski) se je trgoval po 600 — 800 Kč za 50' kg f20.24 do 27 Din za kg). — Na nurnberškem hmeljskem tržišču je povprašeavnje po ?fi-em hmelju slabo ter so cene nekoliko oop'j<di-le Hallertauski prvovrstni hmelj notira 2C0 do 240 mark za 50 kg, srednji 90—180 mark, tranzitni pa 40 — 100 mark. Pretekli teden je prišlo na trg prvih 15 b«l letošnjega hmelja (iz tetnanškega okoliša), od katerega Je bilo nekai bal prodanih po 240 mark. Za novo blago je še malo zanimanja.
Ljubljanska blacrovna borza (20. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni sq bili 3 vagoni bukovih nežaganih plohov, fco vagon naklad nosb.ja po 430. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon moke. Nudi se pšenica (79/80 kg, slov. postaja, mlev-ska tarifa, plač. no prejemu): baška promptna po 290 — 295. za avgust po 297.5 — 300. za september po 302.5 — 3^7.5; t ur š č i c a: baška. navadna tarifa, plač. 30 dni po 3"^0 do 3525; oves: baški za avgust po 265 do 270: moka: <0g». fco Liubljana. nlač. po prejemu blaga, stara po 520 — 525, nova po 400 — 465.
Novosadska blagovna borca (20. L m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 27 vagonov pšenice, 2 vagona ovsa. 29 r-Bonr>» turšcice. 8 vagonov moke in 6 vagonov otrobov. Pšenica: baška. 79 /80 kv 242.5 H0 247.5; baška potijska. 79/80 kg 247 5 - 250; banaška 235 — 237.5; sremska 237.5 do 242.5. Oves: baški. sremski :n slavonski 215 — 220. Turščica: baška in sremska 305 — 8075: banaška 303 — 305. Moka: taška <0g> in <0gg» 370 — 380: "2> 350 do 360; <5> 830 — 340: ^6> 295 — 305: <7» t-55 do 265. Otrobi: baški in sremski v juta-stih vrečah 180 — 185.
Iz življenja in sveta
Možganska kap je ozdravljiva
pravi ruski profesor Izenkov, ki se poslužuje nove, originalne metode za zmanjšanje krvnega tlaka pri svojih bolnikih.
Kap spada v človeškem življenju
med najčešče povzročitelje smrti. Dokazano je, da umre 80 odst. oseb moškega spola posebno po štiridesetem letu starosti na posledicah te bolezni. Možganska kap je najopasnejša nasprotnica moškega spola, kajti moških umre na kapi dvakrat toliko kakor žensk. Najbolj so pred njo zavarovani otroci.
So sicer ljudje, ki si želijo hitre in mirne smrti in naravnost hrepene, da bi jih zadela kap, ker bi si na ta način prihranili trpljenje ob umiranju. Vendar mislijo pri tem vsi na srčno kap, ki je nekaj čisto drugega kakor možganska kap, Zdravniki jo imenujejo apopleksija. Ta ne vodi vedno neposredno v smrt, temveč povzroča če-stokrat mrtvoudnost.
Medicinska znanost se je doslej zelo trudila, da bi našla primerno sredstvo zoper to nadležno bolezen. Zapisovala je razna zdravila in se posluževala tudi dijetetičnega zdravljenja; dosegla je neke uspehe, toda samo tam, kjer je kap lahkega značaja. V težjih primerih se je kap vedno ponovila, zlasti, če ni zdravnik pravočasno ugotovil vzroka nastapivše bolezni.
Ruski univ. prof. N. M. Izenkov javlja sedaj v strokovnih časopisih o novi, originalni metodi, ki lahko pacijen-ta popolnoma ozdravi. Izenkov se poslužuje pri zdravljenju možganske kapi tako zvane »lumbalne punkcije«, ki obstoji v tem, da odvzame zdravnik
bolniku nekaj vode iz možganov potom vboda v hrbtenico. Hrbtenica je, kakor znano, z možgani direktno zvezana in njih voda se odteka po posebnem kanalu, iz katerega jo lahko izsreba zdravniška votla igla. Pritisk v možganih se na ta način zmanjša. Količina vode je pri raznih pacijentih različna. Navadno odvzamejo odrasli osebi moškega spola 5 do 15 kubičnih cm vode, dočim se zniža doza pri otrocih na 1 kub. cm. Edina težava, katero je treba obvladati pri tem operativnem postopku, tiči v pravilni izbiri mesta, kjer se odpre hrbtenica.
Možgansko kap povzroči vedno izliv krvi v možgane. Kadar poči kakšna dovodnica v glavi, pravimo, da je človeka zadela kap. Krvavenja se običajno pojavijo tam, kjer se vpletajo motorični živci v hrbtenico. Na ta način nastanejo mrtvoudna obolenja. Ce zadene bolnika kap na desni strani možganov, trpi navadno tudi leva polovica in izgubi bolnik govor. Kap nastopi vedno radi zvišanega krvnega pritiska, radi razburjenja in radi velike izčrpanosti. Zoper kap se je posluževala medicina tudi zdravil z uporabljanjem pijavk; zadnja leta se je posluževala tudi zdravil z jodom, dobrodošla pa je bila tudi emenacija radija. Če se bo metoda lumbalne punkcije prof. Izenkova obnesla, bo človeštvo obogatelo za novega, uspešnega sovražnika smrti.
Zedinjene države - dežela zločincev
Prohibicija ni zmanjšala števila deliktov. — Plodovi ameriške civilizacije: umorov je toliko, kakor v nobeni deželi na svetu.
danes dve tretjini vsega ameriškega
Ameriški polkovnik Emerson obrav« nava izredno veliko število umorov v Ameriki in prihaja do zaključka, da so Zedinjene države zemlja zločin« stev. Ko je bil v ameriškem parlamen« tu pred desetimi leti sprejet zakon o prohibiciji, so bile vse stranke mne« nja, da bo prepoved alkohola pokazala svoj blagodejni vpliv tudi v kriminal« ni statistiki. Motili so se temeljito; kajti ne le, da zločini niso ponehali, ampak so se celo pomnožili. Danes stoji Amerika med civiliziranimi deže« lami na prvem mestu kar se tiče zlo« činstev, zlasti težkih in nasilnih umo« rov.	*
Če vzamemo v pretres zadnjih 28 let, pravi polkovnik Emerson, vidimo, da se je število zločinstev naravnost pomnožilo. Zadnja tri leta stoji števi« lo zločinov na isti stopnji, značilno pa je, da se najtežji delikti dogajajo v najbolj «suhih» državah ameriške Uni« je.
Najbolj «suha» državica Amerike je Tennessee. Največje mesto v njej je Memphis in v tem kraju odpade na 100.000 prebivalcev 69.3 odst. zloči« nov. Ostale južne državice so v po« dobnem položaju.
Po svetu razkričani Chicago je da« leč zadaj. Njegov odstotek znaša (na 100 tisoč oseb) jedva 13.3 odst. in pre« grešni Newyork, o katerem bi človek mislil, da v njem izginjajo ljudje ka> kor sipa v morju, beleži samo 6.1 odst. zločincev.
Statistiki so se potrudili, da bi na* pravili primerjalno tabelo o zločin« stvih v Zedinjenih državah in drugih deželah sveta. Prišli so do poraznih ugotovitev. Izračunali so, da znaša zlo« činski odstotek na Angleškem (na 100 tisoč ljudi) 7 odst. Podobne številke izkazujejo tudi ostale velike države na evropskem kontinentu.
Najmanj je umorov v ameriških na« brežnih krajih. Statistika pojasnjuje to dejstvo z razlago, da ameriška me« sta neprestano naraščajo, med tem ko je število prebivalstva na kmetih pri« bližno vedno enako. Mesta štejejo že
Eni pravijo, da je živ, drugi menijo, da je mrtev
Namreč Amundsen. Komisar Oras na «Krasinu», ki ga zdaj popravljajo v Stavangerju, je izrazil dopisnikom raznih listov, ki so ga obiskali sodbo, da je posadka «Lathama» še pri živ. Ijenju. Svoje naziranje je oprl na dej« stvo, da je bilo vreme ves čas, od kar je Amundsen izginil, lepo in da se «Latham» kljub vsem domnevam ni mogel ponesrečiti. Hidroplan, da je pristal kje na ledu, najbrže pri Ales« sandrinijevi skupini, o kateri pa se tu« di ne ve, če sploh eksistira, če je mr« tva ali živa.
Podobno se izraža tudi ruski letalec Čuhnovski, o katerem pripoveduje dr. Behounek. da mu je svetoval, ko sta si stisnila roko na «Krasinu», naj se lepo poslovi od svojega letalskega po« klica, sicer... Čuhnovski pa menda ne ljubi toplega zapečka. Mož dela je in nevarnost mu je ljuba, zato išče na« prej. Čuhnovski torej tudi pravi, da ni izgubil vere v rešitev «Lathama» in da se je Amundsen spustil ali pri balon« ski skupini ali pa kje drugje na ledu. Posadka ima pri sebi dovoli orožja, municije in živil, da vzdrži delj časa v odljudnih deželah, kjer se lahko
prebivalstva. Beg ljudstva z dežele v mesto se še vedno pospešuje in veča.
Emerson preiskuje tudi vzroke de« liktov in prihaja do sklepa, da rodi največ zločinov brezposelnost. Stati« stika kaže zanimivo sliko, da narašča« jo zločini somerno z brezposelnostjo. Interesantna je tudi konstatacija, da ljudje po sprejetju prohibicijskega za» kona ne pijejo manj. ampak več in da se zastrupljajo v prvi vrsti ne z vinom — ampak z žganimi pijačami.
Trs pogumne Japonke
ki se ne boje zraka ne smrti. Vse tri hočejo preleteti Tih] ocean in proslaviti ugled svojega spola po vsem svetu. V sredi vidimo pllotinjo gdčno. Keigen Boko, na njeni levici gdčno. Teiki LI, na desni pa gdčno. Tyoko Jonsvamo. Ena izmed treh bo opravljala na letalu strojniška dela. Vse tri upafo, da bodo kos zastavljeni nalogi in da bodo njihova imena nekoč blestela v knjigi človeškega napredka.
hrani z mesom belih medvedov več mesecev.
Čisto drugače in zelo pesimistično pa sodi o Amundsenu njegov stari ro« jak, profesor Nansen. Na vprašanje nekega časnikarja je odvrnil, da po njegovem mnenju Amundsen ne mo« re biti več živ. Kako je končal, se ne da povedati, vzrokov pa: je dovolj za domnevo, da ni več pri življenju.
Dve streli ubili osem ljudi
Nad Francijo so prošle dni večkrat razsajale nevihte, katerih zadnjo je nad Grenoblom spremljajo strahovito bliskanje in treskanje. Nesreča je ho« tela, da je ob tej priliki treščilo tudi v električen transformator visoke na« petosti in da je strela pretrgala žico.
Posledice so bile katastrofalne. Vse hiše, ki so dobivale elektriko po tej žici, so bile resno ogrožene. Ponekod je električna napeljava zažarela. Pri tem je bilo zaradi velike napetosti pet j ljudi mrtvih. Ubil jih je električni tok.
Ljudje so vdrli iz hiš. da bi se pre. pričali, kaj je vzrok nezgodi, pa ga ni» so pogodili. Vrnili so se v hiše, in te. da i je treščilo v drugič. Tudi topot je zahtevala strela svoje žrtve. Tri ose« be so obležale mrtve, več oseb pa je bilo ranjenih. Policijske oblasti iz Gre*
nofcla so odredile preiskavo, da se do» žene, koliko krivde zadene zaradi obeh nesreč družbo za proizvajanje električ* nega toka.
Princesa, ki se ne boji letanja
Princesa Marle - Josč, hči belgiskega kralja, ki letuje v Ardenih (Francija), ie te dni eno uro letela s pilotom Blormom nad Ardenskim gozdom v višini 500 metrov.
Spomenik Kemala v Carigradu
Odkar le Mustafa Kemal degradiral Carigrad na nivo navadnega turškega mesta in ]e imenoval za prestolnico moderne Osmanije Angoro, se čutijo v Carigradu po pravici prizadete. Da zmanjša mero užaljenostl, Je dal Kemal napraviti spomenik, ki naj hrabri Turke v njihovem domoljubju tudi pod diktatorjevo vlado. Spomenik je eden prvih v moderni Turčiji in sploh prvi, ki predstavlja človeška bitja, izklesana v kamen in vlita iz brona.
Ljudstvo, ki živi na ognjeniku
Iz Sidneva poročajo, da so odkrili ljudstvo posebne vrste, ki živi na vul« kanu v bližini Long Islanda. Ognjenik je oddaljen 100 km od nabrežja Ma« dang. Ko so prišli Evropci do vulka« novega žrela, so najprej opazili šest četvornih kilometrov široko jezero, ki je, kakor so se pozneje prepričali, 700 čevljev globoko. V bližini žrela je bi« la naselbina.
Prebivalci so domačini, ki niso še nikdar prišli v stik z ostalimi ljudmi na Lo.ng Islandu. Njih hiše so stavbe na koieh. To pleme pa ne živi samo na pobočju ugaslega ognjenika, am» pak tudi v njegovem žrelu in je tako zanimivo, da kanijo poslati nadenj po« sebno ekspedieijo.
Plezalska drama v francoskih Alpah
Koncem prošlega tedna se je odigra« la v bližini Chamonixa pri vršacu Petit Dru 3000 m nad morjem pretresljiva turistovska drama. Trije mladi planin« ci iz Ženeve so se povzpeli na Petit Dru. Sredi ture jih je zalotil vihar. Eden izmed njih, po imenu Durenson, je padel v 15 m globok prepad. Tova« riša sta videla njegov obupen položaj. Eden se je spustil do njega, da ga bo negoval, drugi pa j>. jadrno odšel v dolino, da obvesti ljudi o nesreči.
Vzdignil je na noge vse vodnike iz Chamonixa, ki so se odpravili na pot. Nekaj časa so imeli lepo vreme, po« tem pa je začelo mesti, dn so morali prekiniti plezalno turo in so se 'rs orali ustaviti v neki koči. Tam so se slučaj« no mudili trije planinci iz Ženeve. Ko so doznali, kaj se je zgodilo, so skle« nili, da gredo po nesrečneža v prepadu in po tovariša, ki ga čuva in mu daje pogum. Ne da bi čakali na lepše vre« me, so odšli na pot. Našli so mesto, kjer se je Durenson ponesrečil. Da bi mu pripravili mehko ležišče, so se vsi trije slekli in samo v spodnji obleki so se spustili po stenah navzdoL Spra« vili so ranjenca in njegovega tovariša kvišku in so se napotili nazaj proti koči.
Ker pa so bili lahko oblečeni, jih je silno zeblo. Smola je hotela, da je zo»
pet nastalo slabo vreme. Začelo je sne« žiti in morali so prenočiti na prostem. Ponoči je eden izmed njih zmrznil, ostalima dvema pa so zmrznile roke in uhlji. Šele vodniki iz Chamonixa so prinesli štiri žrtve in enega mrliča v planinsko kočo.
Za zgradbo tovarne v Kočevju se iščejo
dobri zidarji in tesarji
Iz/borna in cena kuhinja, kakor tudi
lepa stanovanja na stavbi Gradbeno podjetje inž. Jos. Dedek, Liubljana, Žibertova ul. 7.
izdelan iz letošnjih gorskih malin. — Vzorci in ofert* na zahtevo promptno — nudi po konkurenčni ceni
IVAN BAUMAN
veiežsaniarna in izde'o-- vanje sadnih sokov. -
l st. Ilj v Slov. gor.
Zacherlin
edino uspešno sredstvo zoper bolhe, stenice, ščurke, mole itd. — Zahtevajte ga le z znamko »Zacherlin« — Zacherlin d. z. o z* Ljubljana, Beethovnova u. 16. 9836


S Špika
Špik 2.472 m
—	Zdravo!
—	Odkod pa Vi prljateflt
—	S Špika.
—	Pa koliko ste potrebovali ?
—	5 ur.
—	Pa ni mogoče! Jaz potrebujem 6-6 l/t, četudi sem tre-
na
alran in bil ie 3 krat njem.
Tudi jaz sem preje potrebo val toliko časa, ali odkar jem ljem redno Ovomaltine potrebujem samo 5 ur, a počutiir se kot bi plezal samo 3 ure.
Je najbolj*: izvor telesne energijel
-izrežite m pošljite nam:-
P. n.
Dr. A. WANDER d. d. Zagreb
Prosim Vas, pošljite mi tranko brezplačen vzorec .OVOMALTINE* Ime in predime Stanovanje: Kraj:.
Strašne noči!
S smrtonosno zvijačnostjo čaka gnusna stenica na noč da se pripleze do svoje žrtve, katera mirno spi. Uniči tega nevarnega usiljivca predno postaneš žrtva njegovega strupenega uboda. Rabi FLIT — sigurna smrt stenic in vseh drugih
hišnih insektov.
Brizgalnica FLITa očisti Vam v nekoliko minutah hišo od vseb strupenih muh, komarjev, stenic, bolh, ščurkov in mravlj. Prodre v vse špranje, kjer se insekti razvijajo in skrivajo ter uničuje njihova jajca. Brizgalnica FLITa ubija molje in
ličinke, katere grizejo tkanino. FLIT varuje Vaše obleke. Uporab* je enostavna Ne pusti madežev FLIT (e spopolnjen od kemikov svetovnega slovesa Smrtonosen je insektom, toda ljudem neškodljiv. Dobiva se povsod.
UGONABLJA: Muhe, Komarje, Mravlje Stenice, Bolhe, Ščurke, Molje L t. d.
Sianley Weyman:	98
Rdeča kokarda
Roman.
»Nu, gospod,« je nadaljevala ter dvignila glavno in neustrašno vzdržala moj pogled, »tedaj vedite še tole: naj store z menoj kar hočejo, žena ne bom ne njemu ne nikomur drugemu razen vas.«
Hotel sem pasti pred njo na kolena in poljubiti rob njene obleke, toda ona se je umaknila in jela milo prositi, naj grem.
»V tej hiši niste varni.« je dejala. »Smrt preži na vas, verjemite mi! Moja mati ne poznau smiljenja, moj brat je tu... in on... in vsa hiša je polna njegovih privržencev. Enkrat ste mu že komaj ušli; če vas sreča tukaj v drugo, vas ubije!«
»A če je že meni tako opasen,« sem odgovoril mrko, videč njen strah, »če je že meni tako opasen, kaj bo šele z vami?... Aii naj \as prepustim temu človeku na milost ne nemilost?«
Obrnila se je k meni ter odgovorila z glasom, polnim resnobe:
»Povejte, gospod: ali morete reči, da me je bilo strah, ko sem stala v Saint - Alaisu na grajski strehi? Zdaj ne gre za nič več nego tisto noč. Ne bojte se, tudi ta hiša ima streho in jaz hodim nanjo na izprehod. Nič takega se mi ne more zgoditi, da bi moral moj bodoči soprog zardeti zaradi mene.«
»Toda v Saint - Alaisu sem bil pri vas,« senn odvrnil.
Bog ve, da je bil moj odgovor čuden. A njej se menda ni zdelo tako.
»To je res,« je dejala.
Ves obraz ji je zasijal od smehljaja, njene oči so se napolnile z vlago in vsa njena dostojanstvenost je mahoma izginila. Zamišljeno me je pogledala — in zdajci se je vrgla v moj objem.
Samo nekaj trenutkov mi je slonela na prsih. Nato se mi je skoro jezno izvila iz rok.
»Oh, bežite, gospod, bežite,« je vzkliknila. »Bežite, če me količkaj ljubite!«
»Ali mi prisežete, da obesite na svoje okno žepno rutico, kadar boste potrebovali moje pomoči?«
»Kako? Na okno?«
»Videl jo bom iz sobe abbeja Benoita.«
Zarja sreče se je razlila po njenem obrazku.
»Obesim jo,« je obijubiia. »0, Bog beda zahvaljen, da ste tako blizu mene. A razen vas irmrai še Francoise, služkinjo, ki mi je vdana. Dokler imam njo . .«
Obmolknila je; ustnice so ji ostale odprte in kri jI je mahoma izginila iz lic. Spogledala sva se .. . Predolgo sem se bil zamudil! Po hodniku se je približeval topot korakov in hrup glasov; neka vrata so se naglo odprla in spet zaloputnila. Toliko da sva se upala sopsti; spletična je bila prva, ki se je ganila. Neslišno je stekla k vratom in obrnila ključ.
»To ne bo nič pomagalo!« je šepnfla Denfza, bleda kakor sneg,
in se naslonila na mizo. »Obvestili bodo mater. Umorili vas bodo!«
»Ali ni drugih vrat?« sem zajecljal, gledaje okoli sebe kakor preganjana žival. Šele zdaj sem spoznal nevarnost, ki ma je pretila.
Zmajala je z glavo.
»Kaj pa je to?« sem vprašal, kažoč v drugi konec sobe, kjer je bila alkova s posteljo.
»Kabinet,« se je radostno oglasila služkinja. »Da, da, gospod, tam nemara ne bodo iztikali. Hitro, hitro, da vas zaprem.«
V takem polooaju vodi Človeka samo nagib. Slišal sem, kako je zairožljal zapah in kako je nekdo udaril po vratih. Še vedno se nisem mogel odločiti. Toda prvemu udarcu je sledil drugi in znan glas je zaklical:
»Odprite, Francofse, odprite! t
Tedaj sem krenil proti kabineta. Deklina je trepetaje od straha oklevala med menoj in med vrati. Ko mi je naposled stopila s poti, sem moral sam odpreti vrata v kabinet.
A tisti mah meje izpreletela misel, da spravim Denizo v zadrego, če me najdejo v tem skrivališču. Ako se skrijem za ta zaprta vrata in med ženske stvari, ji storim stokrat večjo krivcio, kakor če ostanem sredi sobe in pogledam nevarnosti v oči. Z obrazom, žarečim od sramu, sem zapri kabdnet in se vrnil na svoje mesto. Trenutek nato so se vrata odprla in gospod de Saint - Alais je stopil v sobo. Njegov prvi pogled je bil name.
Narvcda. uv vsa, dopis*. U606&J* malih- oglasov, Dudah* *a,Oclasiurod' d&Uk JkUra,' iiub^arui,.
JUdu oglasi,, ki> slu£yo « parr~ixL&ualrv+ i/v roaijaL
Vsv
lia
C4f~n> ojlastr «« prutbcuok čekova* raaut, pasUs, tror niliuc*	nJ/i.
•t	IA* oglasi* Irjouskdjpc* alZ
ivcuiuuim, občucsioa*. vsaka btsvda* &opcu~.—A/a/- j rvJiloj^M^a tsuvčajas-. vsaka, btsidasDin, <s* Mat* rnasysi zjwak DU, 5--, VrislojbUa, za> /i/roVU I *uxnjh vusek VU, to*- Vristojbuu* za šifro put, p-


Eksportna lesna
tvrdka
» LJubljani iiče prvovreL-uradnika, perfektnega, bLanoe zmotnega knjigovodjo. Ponudbe na upravo lifta pod »Bilanca«. 261CS
Natakarico
srednjih let, pridno, po?te-bo, veSfio kuhanja in oprav-ljanja vseh hišnih del sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »dobri zaslužek*.
26174
Hotelsko sobarico
tavetbano, zmotno k.ivcije ter nemškega jezika, t 1ob-riini spričevali, takoj s;rej-mem. — Ponudbe s pr, piši spričeval na ogl. odd »Jutri« pod »Sobarica«. 26207
Šiviljo
v«?čo livanja pletenin na specialne »troje, sprejmem. Nislov pove ogl. odd. »Jutra«.	26271
Kuharico
ki bi opravljala vsa hišna
dela pridno in pcSteno, sprejme boljša trgovska rodbina 2 oseb in 21etno deklice v Ljubljani. Biti mora zanesljiva, zdrava, redna in lepega vedenja. Služba je stalna, plača, hrana in ravnanje dobro. Naslov v ogl. odd. »Jutra*.	26370
2elezo!lvarskega
pomočnika
»prejme livarna Ivan Zobec — Srednje Gameljne p. St. Vid nad Ljubljano. 26385
Učenca
»prejmem v špecerijsko trgovino. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26383
Pomočnika
za fino čevljarsko obrt — iščem. Anton Lampič, Viž-marje 40, Št. Vid nad Liub-ljano.	26374
Navijalko
(špularico)
Damsko frizerko
event. tudi mlajšo moč »prejme česalni salon Gjud A eks., Kongresni trg 6.
25942
t--------------
Vajenca
■a slaščičarsko in mediSar-«ko obrt, krepkega in zdravega starega 14 do 15 let, Bran® in stanovanje v hiši, druso po dogovoru sprejme E Štary, slaščičarna Krške Ob Savi.	26061
Vajenca
• primerno šolsko izobrazbo in lastno oskrbo, za ma-nufakturo sprejmem — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« ped »Marljiv 5«. 26081
Učenko
■a Stepan j p gornjih delov sprejmem Irve se v oslas OCd »Jutra«	26084
Hotelsko kuharico
S*i'em. Predstaviti se je v hotelu Tivoli.	26068
Elektromonterje
samostojne	in zanesljive
sprejmemo	takoj. Narbes-
htiber in	inž. GabrSček.
Moste pri	Ljubljani. 26369
Brivski pomočnik
dobi mesto; ozira »e samo Ba, prav dobro moč, veščo tudi bubi-frizure. Plača tedensko 250 Din, stanovanje in perilo Tudi postransko dober zaslužek. Več pri Vjktor Petrovčiču. brivcu, Kadovljica.
26330
Učenca
pridnega in poštenega, starega do 15 let, »prejme takoj trgovina Adolf Ko-rinšek. Rajhenberg.
86334
Vajenca
• potrebno šolsko izobrazbo sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Kette-Murnova cesta 10. 26351
Trgov, pomočnik
lelezninar, boljša moč. dobi službo. Ponudbe s prepisi spričeval na ogl. odd. «Jutra» pod cZelezninar s prakso».	26359
Dekle
k! ena samostojno kuhati bi opravljati v«a hišna dela dobi s'nžb0 takoj na Bledu Prijave na opl. odd »Jutra* pod »Pridna 7»
26365
Točilec
dobi službo za časa jesenske razstave v hotelu Tivoli.	26367
lfCrojaš. alf krznar. pomočnike(ce)
ki »o spe-Mjalno izučeni v izdelovanju raznih čptiiV (roortnih kakor dijaških Itd.) sprejmem takoj večie Število v delo nod ?elo orodnimi tvisroji V-e infor-irariie dohiio ist' pismeno ali ospbno pri tvrilkj sami. Prašati ie pri hrrdki M Jeriha. Gorenia r.-.p. p. Ribnica, Dolenjsko.
26^35
takoj sprejmem proti dobri plači. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26392
Učenko
sprejmem z zadostno šol-pko Izobrazbo v modno trgovino. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	26391
Dobrega zidarja
za notranja dela sprejme takoj ing. Rudolf Treo, — Ljubi iana, Gosposvetska c. 12, II.	2640?
Kovaškega učenca
krepkega, sprejmi Matija Terlep. izdelovalec voz, Sv. Jerneja cesta 7, Ljubljana.	26411

Reklamni poduk
pismenim potom, tako samostojnim trgovcem kskor ukaželjnim nameščencem, daje Zagreb VI pretinac 88 Zahtevajte pojasnila! 2617'/
Pozor!
cepim sadno drevje, vrtnice, grem za vrtnarja samo za hrano in stanovanje. — Ponudbe pod «Izšolan» na ogl. odd. »Jutra* 26366
Pletilja
poStena, pridna, išče mesta. Naslov v ogl. odd. «Jutra».
26372
Izprašana poštarica
za telegr in telefon prosi s 1. septembrom primerno službo, najraje pri pošti za namestnico ali pomočnico na ogl. odd. «Jutra» pod šifro «Poštarica 600».
26337
Pekovski pomočnik
mlajši, dobro izvežban v vseh delih, tudi pri peči, želi službo takoj premeniti. Naslov pove ogL odd. «Jutra» pod šifro »Dober delavec*.	26349
Trgovski pomočnik
mlad, želi premeniti mesto. Sedaj v večji trgovini na deželi. Nastopi lahko s 1. oktobrom. Naslov v oglas, odd «Jutfa»"" "pod »Zanesljiv št. 16». 26336
Mesarski pomoč.
išče službe na deželo ali v mestu Naslov v ogl. oddelku «Jutra»	26325
Bančni uradnik
mlad, g 5 in polletno službo, vešč hrvatskega in nemškega jezika; želi primerno nameščenje. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 26390
Trgovski potnik
želi mesto potnika za Slovenijo. Cenj. ponudbe pod »Priden in polten* na ogl. odd. «Jutra».	26371
Potnika
za prodajo alkoholnih pijač sprejmem po dogovoru v stalno službo takoj. Ponudbe n» ogl odd. »Jutra« i>.d »AgSlen potnik« 26409
if - * - " ** * ' Foto-amaterji
Pravilno razvijanje posnetkov je siguren uspeh. Razvija po zmerni ceni I. Pogačnik, Mestni trg 17, dvorišče	26355
Zastopniki (ce)
S prodtjo preizkušenih sredstev za pokončavanje vsakovrstnih mrčes na privat-ae stranke, zamorete tre-notno (v viška aezije) tudi v resnici do 200 Dio ID več dnevno zaslužiti Samo resni reflektanti. ki tmajo voljo za vstrajno delo in razpolagajo z malo kavcijo, naj se javijo na naslov: V. Kovač. Sv. Petra nasip 17.
147
Zastopnike (ce)
iščemo za prodajo državnih papirjev na obroke, v zvezi z zavarovanjem. Daino poleg provizije tudi fiksno plačo. Trgovačko poduzeče «Triglav», Beograd, Balkanska ulica 8/1. 25829
Prepisovanje
na stroj
vsakršno. prevzame gospodična Pismene ponudbe na »Prepisovanje na stroj«-na ogl. odd »Jutra« — 26285
Dobro eksistenco
Vam nudimo oziroma 6amo-prodajo našega predmeta ki se rabi v vsakem gospodinj, stvu. Pišite na zastopstvo Kahman et MflUer, Maribor, poštni predal 3. 26148
Izučena šivilja
išče službe pomočn;ce. V začetku gre tudi proti mali plači. Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26386
Plačam 1000 Din
onemu, kj mi preskrbi mesto poslovodje ali trg. potnika špecerijske kolonijal-ne stroke. Nastop takoj Dopise na ogia-sni oddelek »Jutra« pod »1000 II.« 26394
Kroj. pomočnik
mlad, od aprila Dro«t, želi menjati službo pri mestnem krojaškem mojstru, pri katerem bi se še nadalje iz-vežbal Plača postranska stvar. Drugo po dogovoru. Naslov v ogl. oddelku Jutra pod »Pošten št. 2100«.
26397

Drva
oukove in hrastove odpadke od parketov dostavlja po a i t k i »eni aa dom parna Žaga V Scagnetti » Ljut> gani — ca gorenjskim ko odverom.	K
Hojka
pleskana.
bliena, —
sa otroka, belo
zložljiva, malo rabljena, naprodaj. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.	26274
Sir! Salama!
in vse delikatesne specijali-tete po najnižjih cenah nudi Anton Verbič, Stritarjeva ulica.	26125
MHvrru*
Avto Chevrolet
rabljen, ugodno proda P Florjančič, Dunajska cesta št. 9 (dvoriš&e).	26206
Ugoden nakup
Prodam še dobro ohranjeno motorno kolo po zelo nizki oeni. Poizve se pri g. Francu Pezdirju, Vič 95, pri Ljubljani	26218
Motor
dobro ohranjen, 500 cm', znamke »Motto Guzzi«, prodam. Na vpogled pri »Nar-din in dr.«. Poljanska cesta.	26376
D. K. W. motor
v zelo dobrem stanju, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	26400
Motorno kolo
s prikolico, znamke «Ari-el», prodam. Ogled v garaži Kopač-Uranič, Bleiwei-sova cesta.	26345
Žensko kolo
novo, vsled bolezni modi (cena ugodna). Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 26388
Otroški voziček
dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v ogL odd. «Jutra».	26344
Srebrne krone
zlatnike lil različno zlato kupuje F. Onden. Prešernova uliea L	209
Vsakovrstno '-lato
rupnjt po aajvižjib lenat
Cerne — iuvellr
LJubljana. WoIIov» ulica t
e>

Stare skrinje
naprodaj. Vprašati je na poštj v Žirovnici. 25948
Zičnat] posteljni
vložki
najceneje prt tvrdki ti Stupica, Ljubljana. Gosposvetska 1.	26117
Otroško posteljico
dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe po<j »Otroška posteljica* na ogl. odd. »Jutra*.	26358
Gorenjska avba
krasna, 5 originalnih starih pasov, ugodno naprodaj. Ogledati na Resljevi cesti št. 20. pritličje, levo.
26342
Lepa knjižnica
slov. in nem. knjig, event. z omaro naprodaj. Med 11. in 13. uro vsak dan. Naslov v ogl. odd. «Jutra» 26340
Vinsko sesalko
dobro delujočo ter dobro ohranjeno amerikansko pisalno mizo kupim Ponudbe z navedbo cen na ogl odd. «Jutra» pod «Sesalka»
26354
Drva suha
klana, bukova, kupim Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	26389
Kompattjona
il&em aa Eevljarsko obrt.
Ponudbe na oglasni oddelek »JutTa« pod »Kompa-njon«.	26375

Hišo
z 2 ali 8 sobami, vrtom in dobro vodo v Poljčanah, ckolicl ali ob južni železnici kupim Rado Jurko. šol. nad z v p v Konjicah 26180
Gozdno parcelo
v Gačeh, ob8 in pošta Crmošnjiccj v izmeri približno 5 johov, lep, mlad jelov in smrekov les, ugodno prodam, ker biva lastnik stalno v Ameriki. Reflektanti zvedo natančnejše ■Dodatke pri Matiji Sami-da v Crmošnjicah §t. 2. Dolenjsko.	26338
Stanovanje
lepo, auho. sobo, kuhinjo ln predsobo, na Posavju ob Dunajski o. oddam najraje kakemu upokojencu ali stranlu brez otrok. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 26222
Posestvo
POSESTVO v okolici Maribora, 14 oralov prvovrst-oega vinograda, v najboljši legi, z letošnjim rekordnim in prvovrstnim pridelkom, 4 viničarije, sadovnjak, hlevi in stanovanjska hiša ter V6e potrebne pritikline in inventar, 32 oralov gozda, 4 orale travinka * supo za seno; PRITLIČNA HIŠA, gospodarsko poslopje, vrt in sadovnjak na Pragerskem; PRITLIČNA HISA, vrt in sadovnjak v Framu pri Mariboru; DVONADSTROPNA HISA, podkletena, i velikim skladiščem, na Selu pri Ljubljani; ENONADSTROPNA HISA na Selu pri Ljubljani, vse v najboljšem Btanju, — ugodno na prodaj. Takoj prosta stanovanja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	26275
Parcelo
na periferiji Ljubljane, meri približno 1600 kvadratnih metrov, prodam. — Ogled dopoldne. Naslov v ogL odd. «Jutra*. 26341
Gostilno, trgovino ter posestvo
16 oralov, na glavni prometni cesti, avto postaja, v Sloveniji, takoj z inventarjem prodam. Naslov v podružnici »Jutra«. Celje.
26818
Lepa enonadstr. vila
2 stanovanja po 4 sobe,
eno z 2 sobama, električna razsvetljava, parketirane sobe, vodovod, lep vrt, ob električni železnici v Kar-lovskem predmestju, naprodaj. Ponudbe pod »Vila« na Ogl. odd. «Jutra».
26363
Stanovanje
komfortno, 8 sobe, zaprta veranda, kopalnica in pritikline, oddam s 1. septembrom. Poizve se Karlovska ceeta št. 2 od 3.-6. 26384
Grajščinico
moderno, pri Mariboru. 23 oralov dobičkanosnega posestva, Din 600.000, prodam. Dop;se Ljubljana — poštni predal 128. 26404
Hrastove parkete
dobavlja Vam najugodneje tovarna Alojzij Kane — Mengeš.	23652
Gostilno v najem
ali na račun iščem pod
ugodnimi pogoji v okolici Celja ali na Koroškem Ponudbe na upravo Jutra Maribor pod E. L. 1000. 26187
Lokale
gostilne, pisarne, stanovanja odda Realitetna pisarna, Ljubljana, Miklošičeva 14.	26405
ftiHH>i>anju
Stanovanje
3 sob in pritiklio, pripravno za zdravnika aii obrtnika, na Miklošičevi eeeU, oddam za november Pojasnila daje dr. Frlan, odvetnik, Miklošičeva cesta 4. 26181
Stanovanje
komfortno, 8 sob, kopalnice, balkona is vseh pritiklin, oddamo za novem, ber v zadružni hiši »Stan in Doma«, Tržaška cesta 28. Poizve se Istotam.
Sobo s kuhinjo
ter 2 meblirani «ob; event. tudi prazni, s posebnim vhodom, parketi in elektrika, oddam snažni stranki za 1. september v bližini bolnice. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.	26395
Majhno stanovanje
iščeta zakonca event. sprejmeta mesto hišnjka. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	26401
Stanovanje
s 1. septembrom oddam stranki brez otrok v cen trumu mesta (soba in kuhinja). Naslov pri ogL odd. »Jutra«.	26412
Stanovanje
3 sobe Euhicja ter pritikline event. cela hiša I obsežnim vrtom, takoj oddam za več let v najem. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 26406
Gospodinje
katere imajo dijake, se vabijo na sestanek v torek, 21. t. m. ob 4 uri pri »Novem svetu», Gosposvetska cesta.	25988
2 dijakinji v Celju
sprejme uradniška družina. Vrt in klavir na razpolago. Cena primerna. Ena izmed dijakinj se sprejme event. tudi proti dajatvam v livi-lih. Naslov v podružnici »Jutra« Celje.	26319
Dijake
is boljših družin sprejmem z vso oskrbo. Naslov t ogl. odd. »Jutra«.	26256
Stanovanje z
zajtrkom
išče dijak tehnične šole. — Naslov: J. 2. Bled 2.
26329
2 dijaka(-inji)
sprejmem v popolno dobro oskrbo Cena zmerna. Naslov v ogL odd. «Jntra».
26350
Profesor
sprejme	dijaka v popolno oskrbo,	lastna »oba v vili. Naslov	v ogl. odd. »Jutra*.	86353
Gostilno
želim v najem na deieli, na prometnem krajo, kjer bi lahko vodil tudi sodar-sko obrt Samo na Štajerskem. Naslov pove podružnica «Jutra» Celje. 25967
Trgovski lokal
v centru mesta takoj oddam. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Trgovski lokal 100».
25590
Trgovski lokal
dvema izložbama, u najbolj prometni točki, par korakov od trga Ljubljana Vn, Celovška crrta 62, oddam za november. Lokal je pripraven za obTtnika (urarja. prodajalca čevljev, perila itd.). Za špecerijo se ne odda. Pojasila daje Si-mončič Ivan, trgovec, — Ljubljani, Šiška. 26410
Za dijaka
iščem vso oskrbo, dobro, sfcrtoo nadsorstro, sobo
zračno stanovanje pri boljši družini. Ponudbe pod «Petošolec» na ogl. odd. «Jutra».	26357
Dijakinjo
n;ž}ih razredov srednje Šole sprejmem v dobro oskrbo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	26382
Dva dijaka
sprejmem na dobro mesečno hrano Poizve ss v ogl, oddelka »Jutra«.
3 dijake (-inje)
sprejmem na staaovuj« •
vso oskrbo. Naslov v ojrl. odd. »Jntra«.	26403
Dijak
i*5» stanovanje s hrano. Ponudbe pod »Soliden 100« n« ogl odd, »Jutra«. 26407
Dijak
bt tosticiral n,žješolca proti itano* »n;v *'i hrani. — Ponudbe po l »Inštruktor 2« ni ogl odd Jntra. 26408
Stanovanje
s hrano u dijaka ,-ščem, ki bi šel kot sostanovalec k dobremu dijaikn višje gimnazije Pismene ponudbe pod »Strogo nadziranje« na oglasni odd. »Jutra«. 26362
'j H 4
2 lepi sobi
slektr. razsvetljavo In posebnim vbodom, v bližini Tehn. srednje šole, oddam. Naslov v ogL odd. »Jutra« 26257
Opremljeno sobo
najraje bol) v sredini mosta, išče starejši gospod sa takoj ali s 1. septembrom. Ponudbe z navedbo cene pod «Miren» na ogl. odd. «Jutra».	26339
Prazno sobo
Veliko, oddam. Večna številka 17.
Mesečno sobo
Snažno meblovano, z elektriko in posebnim vhodom, oddam takoj. Naslov v ogl. odd. «Jutra». 26326
Sobico ali kabinet
iščem za 1. september. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra* pod značko »Snažno centet».	26327
Opremljeno sobo
lepo, s prostim vhodom, sredi mesta, oddam dvema vteokošolcema. Naslov pove ogl. odd. »Jutra®.
86861
Rado
dodji n Administracija lista da podigneš pismo Mi 26347
3IC3IOIC3BOI
in
autotaksa
]K. Ozek, Celje
£evstikon vi 2
Fneuraatika in olja po znerah cenah.
Teltf. 60
oacDBoacDioa
91»
VUoline
gttare, sitre, strune ta potrebščine kupite najbolje prt M Mušič-o. paviljon za dramskim gledališčem Prepričajte te.	171
Šivalni stroj
dobro ohranjen, kupim. — Naslov v ogL odd. »Jutra*.	26373

Šivilja
izdelaj« prvovrstno obleke, plašče in kostume od 60 do 120 Din, perilo od 6 do 15 Din od kosa. Vidovdan-ska cesta 12.	26346
Primarij
dr. Minar
ne ordinira
do lh. septembra
SELITVE
* mesta m as detelc ttrokovno In oajoeaejšt potom
SI o V enla Transport
Ljubljana.
Miklošičev« sest« 86 1'elefoD it «718 8t

r^-—---
ELLY WEISS roj. KREMSIR GJURO WEISS
trgovec v Bačkl Topoli
poročena Ljubljana, 20. avgusta 1928	»s«>i
L__^
Opremljeno sobo
s električno razsvetljavo takoj oddam; na željo tudi zajtrfe Naslov v ogL odd. »Jutrac.
Sobo s hrano
sli bres iščem v fes* od 24. avgusta do 10. septembra. Tafkojšnje ponudbe pod »Gospodična« na ogl. odd. »Jutrac.	26377
Sobo
snažno, separirano, v cen trn. oddam go?pod;8ni. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
26396
Opremljeno sobo
lepo, s elektr. razsvetlja vo solnčna lega, v I. n., t*koj al s 1. sept oddam le nuni emu gospoda. Naslov v orl odd »Jutra«.
26413
Damo
Id ima nekaj kapitala, teli
sodnijsko poročiti 38 let star, samostojen mojster. Ponudbe na ogl. odd. «Ju-tra* pod mačko »Obrtnik* 26332
Fin. poduradnik
srednjih let, želi znanja z gospodično od 20—30 let, z nekaj gotovine, prednost imajo obrtnice. Ponudbe s sliko je poslati na ogla6n; odd. »Jutra« pod šifro »Zenitov 36«c.	26398
Dvpifi
Hrepenenje duše
moje!
Motor js nima —! Več ustmeno na jesenski razstavi.	26331
«Korotan»
Doiica piši. Obups/vam ▼ negotovosti. — Poljube Zlatko.
X. Y.
V sredo in četrtek do 1. pop. pri meni doma. Event. sporoči. Naredi, da boš popoldne prosta.	26575
J podružnici »Jutrac v Mariboru
naj te dvignejo sledeča pisma: Zasigurano, Poštenjak, 4500, M,-ml dom, Dobra eksistenca, Lahka prodaja. Milo prosi. Holz-eiport. 300.000 Stalna in dobra služba, Mjrno življenje in treča, Sostanovalec, Zvesta Isaa, Okolica. Sigurna eksistenca. Promet, Gostilna 1500, Takojšnje plačilo, Mlado srce, Pridna, Veleposestnik, Srečen dom{ Gostilnjčarka, Restavracija, 15. julij, Stalnost, Slov. Bistrica, Lepa eksistenca.
IMATE ZE RADIO? 985ia
Ako ne, si ga lahko nabavite
na ugodne mesečne obroke potom Kreditne zadruge detajlnih trgovce«
W v Ljubljani, Selenburgova ul. 7/1
ki Vam daje nabavne kredite za tvrdke
Fran Bar in Radioval, Ljubljana.
Praktikantinjo
984d
z znanjem nemškega jezika išče za svojo pisarno večja tovarna v bližini Ljubljane.
Cenj. ponudbe pod »Nemščina" na ogl. odd. .Jutra"
a z n a n i I o.
9t90
Tvrdka IVAN PA K IZ, Ljubljana
trgovina M urami, zlatnino in srebrnlno
se je preselila iztIsg'aaT Pred škofijo 15
Prodaja vse predmete z 25% popustom.
t r o j n i k a
izprašanega, veščega ključavničarskih popravil i S & e za svojo lokomobilo 45 HP tovarna v bližini Ljubljane za 1. september. Stanovanje, luč in kurjava v tovarni. Cenj. ponudbe z navedbo plače pod .Absolutno trezen" na oglasni oddelek .Jutra".
Naznanilo.	9892
Cenjenim industrijskim obratom se priporoča
železo in kovinolivarna Ivan Zobec,
Sredo -.t Gameljne. pošta St, Vid nad Ljubljano.
Fiat auto delavnica sprejema vsaka popravila
Bencinska sesalka, olje in ma st
se priporoča Ivan Oblak, poprej Triumph - auto Ljubljana 7, Celovška oeftta 38.
9868
Zahvala.
Za premnoge Izraze iskrenega sočutja, ki smo Jih pre* jeli ob smrti našega ljubljenega soproga, brata, strica in svaka gospoda
Franca Pavli6a
bliMf« posestnika in ieiezn. vpokojenca
za poklonjeno cvetje in vence se tem potom vsem naj-
topleje zahvaljujemo. Poi
'osebno zahvalo pa smo dolžni gg. pevcem in godbi .Sloge* za ganljive žalostinke, Gospod, napred. društvu za vodmatski okraj ter vsem prijateljem n znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem števila •praaili na njegovi zadnji peti.
V Ljubljani, dne 20. avgusta 1928.
Žalujoča soproga Marifa Pavlič 98^9	in ostali sorodniki
••u A

-' i. v
Novi Ford Sedam t itintm vratmi. Prodajna cena Dinar S1.7S5-— franeo Rakek, « petkratno pnevmatiko brei odbijačev »predaj in tadqj. Spremembe f cen* pridržane bre* predhodnega natnanila.

1 -'*'.. * 1 • - jlviSf^i
, . ! '■>.. ... ■ i > i y
—	v
■h-ri
' /
»'V® v -
. .J.viL^r,--f >•*•
• i
vrst jekla se uporablja pri izdelavi novega Forda
■• ■ 'r


i\ » A * A * A t • i

ie posebno močno in odporno vozilo. To pa radi materijala,
. - i * , .-... . k. .......... , •
ki se uporablja v izdelavi, v prvi vrsti radi uporabe specijalnih vrst jekla. ŽŽ leta 1925. se je Ford Motor Company po proucavanju in po najraz~ ličnejših poizkusih z novimi zlitinami odločila za to, katere vrste jekla naj se uporabljajo za posamezne dele voza. Novi Ford je najpopolnejši izraz tega principa.	*
V naslednjiih 23 letih se je Fordu po pridobitvi lastnih rudnikov in uporabi specijalnih strojev posrečilo izdelati nad vse odporno in kljub temu poceni-jeklo, od katerega se pri racijonalni produkciji proiz~ vaja letno več kot 420.000 ton.
Danes se uporablja pri produkciji novega Forda vec kot 40 vrst jekla. Uporaba vrste jekla za posamezne dele se vrši na podlagi dolgoletnega
intenzivnega proučavanja.
/ :
Velika uporaba izbornega kovnega jekla pojasnjuje izvanredno odpornost novega Forda v primeri z njegovo majhno težo ter garantira z trajno in brezhibno uporabo na tisoče kilometrov.
(■ ■ i .
Novi Ford je vec kot novi model, novi Ford ie izraz popolnoma nove ideje na polju modernega, hitrega in ekonomskega prevoza.
T i t \
r.. ii
FORD MOTOR COMPANV / T R I E S T E
iiiri*1
IB2T
• i: i 2
I -J
9803
mmm^ji!	»Jutra* AdoU Riboifcat. i* Narodno tuJurno 4 d KOt OSfcamaria trm«. Jezer**. L* aueratn dot jeutiscmtfca Aiojaij NovalL. V« « LJubljani