•o
Its ¡o
-O
im
¡«n im
-r--¡r-
90,6 95,1 95,9 100,3
Pustno pohajkovanje
Na pogorišču doma
Št. 19/Leto 66/Celje, 8. marec 2011/Cena 1,10 EUR
□
U VJ
□
Ekoval
*WS a v i n j s k e
zelene, okolju prijazne regije
Danes v Novem tedniku!
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic
Ni bila nočna mora, bil je klic k rešitvi
Najbolj nori torek v letu je tokrat tudi dan žensk in še teden boja proti raku.
«i
/ /
> /
Odpravili smo se po sledi anonimnega pisma in razkrili kako so »podjetnika s pokojnino« razjezili dimnikarji
Foto: SHERPA
V 50. lokalnem derbiju so slavili celjski nogometaši
Alpos je, vsaj začasno, rešen
Žlahtnost na pustno nedeljo
Tajkune pospravili v »keho«! Vsaj za en dan ...
Slike povedo več kot tisoč besed. Na pustno soboto smo pohajkovali po Vranskem, Gotovljah, Šoštanju, Laškem in Novi Cerkvi, zvečer pa po mestnih pubih, kjer sta celjsko čast reševala TamKoUčiri in Branibor Club. Dajte si duška še danes, ko se bodo v skoraj vseh naših mestih in trgih vile povorke večjih in manjših maškar. V Mozirju pa hodite le na lastno odgovornost. Naši reporterji namreč poročajo, da je Pust mozirski dokončno prevzel oblast.
V gostilni TamKoUčiri so ostali zvesti svoji umetniški dekadenci - lepo je biti kralj in vsaj enkrat v letu sesti na prestol. Tako nekako se je namreč letos glasilo povabilo. (foto: GrupA)
ČETRTEK PETEK
W^ssiwaor^s Srn
m
4
VEDEŽEVANJE ODSLEJ ŠE CENEJE
Vas zanima Ijutežen? Kaj bo z vašim zdravjem? Prihodnost? Zakupile minute in se s svojim vedeževalcem ali astrologom pogovarjate še ceneje.
i mZMfca)	&
Krnit)
Zakupite minute, ki jih lahko porabite za več klicev v obdobju enega leta od dneva nakupa. Klic na navadno stacionarno telefonsko številko h rez dodatnih stroškov. Minute lahko plačate po povzetju, v elektronski banki ali z moneto.
Za informacije in nakup minut pokličite (03) 490 02 22
Še malo bolj kot tajkune imamo letos v želodcu skorumpirane politike. Vsaj za en dan so končali v »kehi«. (foto: TT)
Šoštanjski pust je očitno dan kot vsak drug. Vse se začne in konča pri znamenitem bloku. S to razliko, da sme »Radič at company» bolj poslušati kot govoriti. (foto: JOŽE MIKLAVC)
Sta se Zofka in njen prvi Zidar »zaguncala«, posel še zalila ... pa so šli posli vseeno rakom žvižgat. (foto: GrupA) - Št. 19 - 8. marec 2011 -
iZ NAŠIH KRAJEV
PUSTNA NAPOVED
S kom se to Beno »daje«? Ah, saj ni važno. Proti večnemu županu tako ni imel nobenih »šans«. (foto: TimE)
Vesel pust ...
Pustovanje se bo danes nadaljevalo v Celju; tradicionalna pustna povorka se bo po celjskih ulicah podala ob 14.30, osrednji del pa bo predstavitev mask in podelitev nagrad najboljšim. Prireditev bo na odru pred Muzejem novejše zgodovine Celje. Za glasbeno podlago bodo skrbeli Vitez celjski. Pust mozirski, ki je danes prevzel oblast v Mozirju in bo po pustno »pošlihtal« aktualno dogajanje, bo po dopoldanskih norčijah svoj karneval začel ob 15. uri. V goste so privabili številne
maske iz različnih držav in značilne pustne like iz Slovenije ter tudi domače šeme.
V Velenju bodo pred kulturnim domom dopoldne pripravili pustno rajanje za vrtčevske otroke, osrednje otroško pustno rajanje Pust, pust, krivih ust pa bo ob 17. uri v Rdeči dvorani. Otroke bodo zabavali zasedba Golte, animatorji Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje in voditelj prireditve Boštjan Oder. Na prireditvi bodo izbrali najizvirnejše družinske maske. Vstopnine ne bo.

' 1 Ž&i. JUT \
7 W B 1
Foto: GrupA
Ob 16. uri bo zbor pustnih mask pred Domom Lipa v Štorah, od koder bodo maškare v povorki na čelu s Pihalnim orkestrom štor-skih železarjev krenile skozi kraj. Istočasno se bodo začele zbirati maske na Mestnem trgu v Šentjurju, nato se bodo v organizaciji društva prijateljev mladine sprehodile skozi mesto.
... in užaloščena pepelnica
Pustno dogajanje se bo v številnih krajih končalo jutri, v sredo. V Mozirju bodo ob 10. uri preminulega pusta položili na pare, ob 15. uri pa se bodo začeli pogrebni sprevod, branje oporoke in sedmina. V Vrbju bodo pusta pokopali ob 16. uri, istočasno bodo na Dobrni združili veselje z žalostjo. Gasilci bodo namreč z občino in domačim zavodom za turizem, šport in kulturo pripravili 46. tradicionalni pokop pusta z veselo povorko pustnih vozov in mask. Od pusta se bodo poslovili tudi v Celju, in sicer pred muzejem novejše zgodovine, pokop, ki se bo začel ob 16. uri, pa bo pripravil KUD Svoboda Zagrad Celje.
Pustni čas
Pustni nedelji pa se niso izneverili v Laškem. Bilo je rekordno tako obiskovalcev kot maškar. Kakšnih 400 šem so menda našteli. Piko na i norčavi nedelji pa je v zvočnem smislu dodala glasba kar treh lokalnih godb na pihala.
Se jim je na televiziji čisto narobe zareklo. Zapornik iz Guantanama pač ne bo na Jesenicah, ker se je po čudnem naključju znašel na Vranskem. Kako je s počutjem, raje nismo spraševali, nad sprejemom pa ne bi smel imeti pripomb. (foto: GrupA)
Rimski vojaki so zavzeli Vransko in če so se zelo potrudili, so tudi zelo grdo gledali. (foto: GrupA)
» Kaj ne bi bilo pametneje pustiti zimo pri miru in se raje lotiti preganjanja lopovov in lopovščin, ki so preplavili našo deželo...?!«	Avtor: Dalibor Bori Zupančič
GOSPODARSTVO
Slovensko?
Kampanja Kupujem slovensko se seli še v trgovine
Ko greste v trgovino, kupujete slovensko? Ali vam je vseeno, od kod je izdelek? Je v ospredju cena, videz ali kaj drugega? Na nekaj teh vprašanj skušajo odgovoriti v zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, kjer že četrto leto vodijo kampanjo Kupujem slovensko.
Kot poudarjajo v zbornici, gre kampanja kljub gospodarski krizi in negotovim razmeram pravo smer. Do zdaj jo je podprlo 64 kmetijskih in živilskih podjetij, pri čemer je z oznako »S« označenih pribli-
žno petsto izdelkov. O tem, v kolikšni meri akcijo podpirajo kupci, seveda ni natančnih podatkov. Vseeno Milan Mirnik iz Mlekarne Celeia pravi, da že opažajo, da mnogi potrošniki izdelke z znakom Kupujem slovensko poznajo in so naklonjeni kampanji.
»Pomembno se nam zdi, da so potrošniki seznanjeni s kakovostnimi izdelki, ki se proizvajajo v Sloveniji. Z nakupom slovenskih izdelkov potrošnik podpira proizvodnjo od proizvajalca, predelave ... in zagotavlja mnoga delovna mesta.
Najbolj poznamo Gorenje in pivo
Revija Reader's Digest že nekaj let tudi v Sloveniji izbi ra najbolj zaupanja vredne blagovne znamke. Po lokalni raziskavi o blagovnih znamkah, ki jim potrošniki najbolj zaupajo, se je Slovenija letos prvič pridružila vseevropski raziskavi Trusted Brand.
V raziskavi obdelujejo standarden nabor, v katerem je 20 kategorij, od avtomobilov preko vitaminov do kozmetičnih izdelkov. V tej standardni kategoriji od podjetij s Celjskega najdemo samo velenjsko Gorenje, pri čemer med gospodinjskimi aparati največ slovenskih kupcev zaupa tej blagovni znamki. V izboru revije so dodali še glede na državo posebne kategorije, slovenski kupci na primer izbirajo izdelke v skupno 38 kategorijah. In seveda je skoraj tipično za Slovence, da posebej ocenjujemo tudi piva. V tej kategoriji je po mnenju bralcev prepričljivo zmagalo laško pivo. Iz Skupine Pivovarna Laško so med kupci najbolj prepoznavni še uste-
kleničena voda Zala in sadni sokovi Fructal. Iz Laškega so že sporočili, da so vsa podjetja v skupini ponosna na osvojene nazive, še toliko bolj, ker se zavedajo, da so rezultat zaupanja potrošnikov.
Kot zanimivost omenimo, da so v reviji Reader's Digest bralce v raziskavi povprašali tudi o tem, ali zaupajo ustanovam, EU, evru in poklicem. V Sloveniji sta med zaupanja vrednimi ustanovami najvišje televizija in radio, medtem ko Slovenci najmanj zaupamo vladi. Med poklici bralci tako v Evropi kot v Sloveniji najbolj zaupajo gasilcem, zelo visoko so tudi poklici v zdravstvu, medtem ko ljudje najmanj zaupajo politikom.
US
PRODAJNI SALON
Partizanska 12, Velenje www.gorenje.si
gorenje
ZA VAS PRIHRANI 30 % ENERGIJE.
ŽE VESTE, KAKO JO BOSTE PORABILI?
Pralni stroj Gorenje

WA 73149
Energijski razred A-30
•	19 programov • LCD prikazovalnik • SterilTub samočistilni program • 4D
omakanje perila • zakasnitev začetka pranja (24 h) • hitri program 17' • hladno pranje 15° C • zvočni signal
•	AquaSTOP • kontrola stabilnosti • poraba elektrike 0,75 kWh • poraba vode 49 l
A-30%: 30% manjša poraba energije kot pri energijskem razredu A
30% manj električne energije za več čistosti in prihranka. Sami lahko dodatno prispevate ter privarčujete še z izbiro 17 minutnega, hitrega program pranja QuickWash ali s hladnim pranjem ColdWash, pri temperaturi 15°C, ki sta namenjena manj umazanemu perilu. Dodatna novost je večji LCD prikazovalnik LogiControl, ki ga odlikuje izredna preglednost nad izbirami in zaradi tega najboljši nadzor nad upravljanjem.
S pranjem v energijskem razredu a-30% v dveh letih prihranite 148 kWh, kar zadostuje za kar eno-letno brezplačno delovanje hladilnika v energijskem razredu A-20%.
Izračun je pripravljen po standardih EU in za model kombiniranega hladilnika RB 4139 W.
www.gorenje.si
Slovenski izdelki so kvalitetni in varni, poleg tega ne poznamo afer, o katerih smo slišali iz tujine. Vedno več proizvodnih podjetij se odloča za to promocijo,« še dodaja Mirnik.
Tudi trgovci
Za kmetijska in živilska podjetja ter podpornike kampanje
bo kampanja tudi dokončno izgubila, kot pravijo, »dolgo neupravičeno pripisan predznak protekcionizma«, pri čemer bo javnost razumela večplastnost njenega pomena.
Kot opažajo v zbornici, želi vedno več slovenskih potrošnikov vedeti, od kod izvira hrana in kdo jo je pridelal. Odločitev je seveda v njihovih rokah oziroma denarnici - če jim ni všeč cena slovenskih izdelkov, pač posežejo po tujih. Sicer je državni zbor minuli teden sprejel zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, vendar »patriotska čustva« verjetno ne
se je začela tretja faza. Največji poudarek bo letos na promocijskih aktivnostih v trgovini, saj želijo potrošnike seznaniti s temeljnimi gradniki blagovne znamke Kupujem slovensko in s pomenom slovenskih izdelkov. Po dveh letih se namreč v kampanjo začenjajo vključevati tudi trgovci, ki bodo omogočili neposreden stik s potrošniki. Zato v zbornici upajo, da
Svetelšek pri varovanju rastlin
Aleksander Svetelšek, eno najbolj znanih imen na Celjskem, bo po odhodu iz Petrola prevzel vodenje podjetja Pinus TKI.
Svetelšek bo konec maja nasledil Andreja Andoljška, ki ga je nadzorni svet sporazumno razrešil. Podjetje je znano predvsem po izdelku »boom efekt«, s katerim je uspešno prodrlo tudi na nove trge Evropske unije, sicer pa je Pinus v sodelovanju s Petro-lom odprl novo proizvodno enoto za biodizel. Svetelšek naj bi s svojimi strokovnimi referencami na področjih, povezanih z agronomijo, omogočil, da se Pinus, ki predstavlja pomemben gospodarski subjekt Podravja, dodatno utrdi na trgih Evropske unije in zagotovi razvoj sredstev za varstvo rastlin, biodizla, biocidov in drugih proizvodov, pomembnih za varstvo rastlin.
Spomnimo, da je Svetelšek v začetku januarja zaradi domnevno spornih poslov, po-
V Sloveniji ni bolj natančnih raziskav, kakšne so nakupovalne navade potrošnikov. Ena zadnjih anket je sicer na manjšem vzorcu pokazala, da dobra polovica kupuje pretežno slovenske prehrambne izdelke. Na slovenski izvor so najbolj pozorni pri mesu (takšnih je 62 odstotkov vprašanih), mleku in mlečnih izdelkih (54 odstotkov), sadju in zelenjavi (26 odstotkov) ter kruhu in mlevskih izdelkih (11 odstotkov), najmanj pa pri pijačah (brezalkoholnih ter pivu in vinu) in testeninah.
Brez optimizma
Trgi so se v minulem tednu gibali zelo nestanovitno in teden zaključili negativno. Negativno vzdušje se je začelo že teden prej, ko je ministrstvo za trgovino znižalo oceno gospodarske rasti v zadnjem lanskem četrtletju na 2,8 odstotka s prvotnih 3,2 odstotka. Še slabši je bil podatek glede naročil za trajne dobrine brez nepredvidljivega transportnega sektorja v Ameriki. Ta je nazadoval najbolj v zadnjih dveh letih, ministrstvo za trgovino pa je prav tako poročalo o januarskem padcu prodaje novih hiš in stanovanj. Edina svetla točka je trg dela, saj so zahtevki za nadomestilo za brezposelnost upadli na najnižjo raven v zadnjih dveh letih in pol.
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 28.2. IN 4.3.2011
bodo dovolj, če bo cena slovenskega izdelka za petino višja od avstrijske, na primer. Tudi zato ni odveč predlog, da bi morala zbornica v akciji Kupujmo slovensko razmisliti tudi o tem, da bi kakovostnim slovenskim proizvodom znižala cene, tako da bi bili ti vsem dostopni. Doslej smo bili priča samo napovedim o podražitvah.
US
Oznaka	Ime	Enotni tečaj	Promet v tEUR		% spr.
CICG	Cinkarna Celje	64,00	115,60		0,00
CETG	Cetis	18,00	0,05		0,00
GRVG	Gorenje	12,00	96,50		-3,23
PILR	Pivovarna Laško	13,10	6,12		0,77
JTKG	Juteks	29,00	2,90		0,00
ETOG	Etol	90,00	0,00		0,00
Nekaj razlogov vlagatelji za povečan nakup delnic vidijo v napovedi več prevzemov v podjetniškem sektorju. Prevzemne pobude so se začele pojavljati dva dni po tem, ko je vpliven ameriški milijarder in lastnik investicijske družbe Berkshire Hathaway Warren Buffet v pismu investitorjem zapisal, da je nestrpen zaradi novih nakupov podjetij. Vendar ta novica ni prinesla posebnega optimizma na trg, saj je isti dan na kapitalskih trgih odmevala novica, da se je rast obsega zasebne potrošnje v ZDA januarja upočasnila, čeprav so se prihodki prebivalstva povečali za največ po maju 2009. V minulem tednu so se najbolj podražile delnice proizvajalca letal Boeing, ki je dobil posel za izdelavo 179 zračnih tankerjev za ameriške letalske sile v vrednosti 35 milijard dolarjev. V Evropi so najbolj blestele delnice Volkswagna. Nemški avtomobilski proizvajalec je namreč lani ustvaril rekordnih
I	INDEKSI MED 28.2. II	M 4.3.2011	
Indeks	Zadnji tečaj		%spr.
SBIT0P	814,14		-0,57
Aleksander Svetelšek
vezanih z odkupom terjatev do družbe SCT, odstopil z mesta predsednika uprave Petrola. Z odstopom se je najverjetneje izognil razrešitvi, saj nadzorniki niso bili zadovoljni z njegovim vodenjem družbe. Nekaj dni kasneje je Svetelšek odstopil tudi z mesta predsednika Združenja Manager.
US
Foto: SHERPA (arhiv NT)
7,2 milijarde evrov čistega dobička. Prihodki podjetja pa so se povečali za 20,6 odstotka, in sicer na 126,9 milijarde evrov.
Vrednost največjih svetovnih indeksov je ponovno padla. Indeks DAX je minuli teden končal 0,2 odstotka nižje in je v petek dosegel 7.272 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 1,2 odstotka nižje, medtem ko je angleški indeks FTSE100 v tem tednu izgubil 0,2 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v petek trgovanje zaključila 0,3 in 0,1 odstotka nižje glede na pretekli teden. Na drugi strani se je indeks NASDAQ podražil za 0,5 odstotka vrednosti ter v sredo dosegel 2.372 indeksnih točk.
Ameriški dolar je ponovno močno izgubil v primerjavi z evrom na podlagi špekulacij, da bodo predstavniki eCb na srečanju ta teden signalizirali dvig ključne obrestne mere. V sredo se je tečaj EUR/USD povzpel na 1,3870.
V sredo je cena nafte končala pri 100,5 dolarja za sod, kar je 4,7-odstotna tedenska rast. Ob nemirnih dogajanjih in padcu trgov pa sta se močno podražila zlato in srebro. Obe surovini sta dosegli rekordno raven. V sredo je bilo za unčo zlata treba odšteti že 1.438 dolarjev, medtem ko je srebro doseglo 3.474 dolarjev za trgovano enoto.
ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Slovenska 54, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
Popolnjena uprava Gorenja
Nadzorni svet Gorenja je včeraj imenoval Marka Mrzela za novega člana uprave Gorenja, pristojnega za področje financ in ekonomike.
Mrzel je na tem mestu nadomestil Mirjano Dimc Perko, ki je že lani odstopila, zaradi njenega odstopa pa je bilo več različnih ugi-
banj. Sicer je bil Mrzel od leta 2003 do imenovanja za člana uprave direktor Gore-njevega komercialnega podjetja v Beogradu; v podjetju je opravljal tudi funkcijo finančnega direktorja. Poslovno pot v Skupini Gorenje je začel leta 2001 kot direktor dokupnega programa. Nadzornemu svetu ga je za člana
uprave predlagal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobi-nac v skladu s svojo funkcijo mandatarja uprave. Mandat člana uprave je nastopil včeraj, funkcijo pa bo opravljal do izteka mandata sedanji upravi, to je do 18. julija 2013.
US
Foto: arhiv Gorenje d.d.
www.novitednjk^oii
Marko Mrzel
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
5
Alpos je, vsaj začasno
v
Š ^^ Šentjurska družba z veljavno pogodbo dobiva novo
Šentjurski Alpos je, vsaj začasno, rešen. Hypo Alpe Adria banka je namreč v petek umaknila zahtevo za začetek stečajnega postopka v Alposovi hčerinski družbi v Aleksincu, s čimer je v veljavo stopila posebna pogodba, ki so jo podpisale banke upnice in Slovenska industrija jekla (Sij) za reševanje šentjurske družbe.
Če Hypo banka (do srbske hčerinske družbe ima za več kot 5 milijonov evrov terjatev) ne bi odstopila od zahteve po stečaju, se druge banke upnice in Sij ne bi odločile za reševanje Alposa, kot so se dogovorili z v torek podpisano pogodbo. Ta v osnovi Alposu prinaša 15 milijonov evrov, ki jih v Šentjurju nujno potrebuje za normalno delo. K pogodbi o ravnanju upnikov so poleg družbe Sij in bank, ki bi postale lastnice
upravo
Alposa (NLB, Factor banka, NKBM, Abanka in Probanka), pristopili še Acroni, SID banka, Gorenjska banka in PBS.
Med drugim pogodba predvideva, da bodo banke obstoječe zavarovane terjatve, na katere prisilna poravnava ne vpliva, reprogramirale v posojilo za dobo 15 let, z dvoletnim moratorijem za plačilo glavnice, v posojilo Alposu bi 900 tisoč evrov terjatev konvertiral tudi Acroni. Slednji naj bi začel tudi dobavljati material. Glede na to, da upniška pogodba zdaj velja, večina pričakuje, da bo svoj ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave oziroma predlog za stečaj matične družbe umaknil tudi prisilni upravitelj Andrej Marinc. Narok za obravnavo ugovora je razpisan za 23. marec, vendar je prisilni upravitelj že prej napovedal, da bo v primeru po-
Kot so preko spletnih strani Ljubljanske borze včeraj popoldne sporočili iz šentjurskega Alposa, je bila sodišču predložena podpisana pogodba o ravnanju upnikov v postopku prisilne poravnave. Uprava družbe je prepričana, da so tako vzpostavljeni potrebni pogoji za nadaljevanje prisilne poravnave do njenega uspešnega zaključka. Sedaj se bodo lahko postopoma pričela aktivirati tudi predvidena obratna sredstva za poslovanje, kar bo omogočilo postopno normalizacijo poslovanja družbe in večine njenih hčera.
»Znova poudarjamo, da je večina zdravih jeder sposobna za uspešno poslovanje tudi v naprej, saj se je v maksimalni možni meri ohranil trg, torej velik del kupcev in dobaviteljev, proizvodne kapacitete, znanje in potrebni kadri. Vsem upnikom gre zelo velika zahvala za potrpežljivost, strpnost in zaupanje, da so v najtežjem obdobju v dosedanji zgodovini več kot 55-letnega obstoja Alposa vztrajali in verjeli, za kar prosimo in pričakujemo še vsaj toliko časa, da se poslovanje skupine Alpos postopoma stabilizira,« so zapisali v šentjurski družbi.
Ljubo Osovnikar, sedanji prokurist, bo prevzel tudi vodenje Alposa.
godbe najverjetneje umaknil zahtevo. S tem bi bila prisilna poravnava potrjena, kar pomeni, da bodo banke in Sij postali tudi lastniki Alposa.
Pogodba prinaša tudi novo vodstvo. Sedanja uprava - Mir-jan Bevc, Rado Marot in Stane Flander - je zavezana k nepreklicnemu odstopu, vodenje Alposa pa prevzema sedanji prokurist Ljubo Osovnikar. Kdo bo še sodeloval v upravi, še ni jasno oziroma je v pogodbi prazna črta, je pa Osovnikar že omenil, da je podjetje finančno precej izčrpano in da se pri rednem poslovanju srečujejo z nemalo težavami. V Alposu imajo sicer kar precej naročil, vendar se ubadajo s težavami zaradi pomanjkanja obratnih sredstev, seveda pa imajo kar precej različnih obveznosti. V pogodbi je še zapisano, da če se medtem pojavi potencialni strateški partner, ki bi bil pripravljen kupiti večinski delež Alposa, ga bodo banke prodale.
US
Foto: US (arhiv NT)
Mirno in dostojanstveno
Včeraj so štirje sekretarji različnih ministrstev podrobneje predstavili ukrepe, ki jih je vlada sprejela v zvezi z zahtevami Obr-tno-podjetniške zbornice Slovenije, ki sicer še vedno napoveduje državljansko nepokorščino.
Predsednik celjske območne obrtno-podjetniške zbornice Miran Gracer je ocenil, da je že kar precej postorjeno, predvsem na področju zatiranja finančne nediscipline. »Tudi sami se zavedamo, da bo nekatere
Miran Gracer
naše zahteve težko urediti čez noč - o akciji Vsak račun šteje na primer bi se lahko pogovarjali do konca leta,« je omenil Gracer in dodal, da če ne bi bilo v Sloveniji preveč pravne praznine oziroma če bi se spoštovala že obstoječa zakonodaja, se o mnogih obrtniških zahtevah ne bi bilo treba pogovarjati. »Škoda je le, ker se nekateri pri sedanjem dogovarjanju obnašajo preveč >politično<, česar si v gospodarstvu ne bi smeli privoščiti, če hočemo sami sebi dobro.«
Kar se tiče napovedanih akcij obrtnikov, tudi v celjski obrtno-podjetniški zbornici zagotavljajo, da bodo nekatere aktivnosti zagotovo »speljali«, seveda na miren in dostojanstven način. Glede prve, petkove akcije za dvig gotovine Gracer meni, da ostalim državljanom ne bi smela povzročati težav, saj obrtniki niti nimajo toliko denarja v bankah. »Kdor pametno dela, raje vlaga,« je poudaril Gracer in dodal, da je večji problem, ker gotovina »odhaja ven« oziroma ker nekateri shranjujejo denar v tujini, ne v Sloveniji.
US, foto: GrupA (arhiv NT)
NA KRATKO
Obrtniki ostajajo na Mosu
Očitno se bosta Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in družba Celjski sejem le dogovorili o pravilih igre na letošnjem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, čeprav se bo to očitno zgodilo nekoliko kasneje, kot je napovedal generalni sekretar OZS Dušan Krajnik.
Spomnimo, da je v minulih dneh precej razburjenja povzročila napoved zbornice, da bo v Ljubljani organizirala Los oziroma Ljubljanski obrtni sejem, ki bi imel precej podobno zasnovo kot sejem v Celju. Zaradi tega se je postavilo mnogo vprašajev, kako bo s sodelovanjem na mednarodnem obrtnem sejmu, kjer je OPZ eden od partnerjev. Kot so sporočili iz družbe Celjski sejem, so njihove strokovne službe v četrtek skupaj z zbornico vsebinsko uskladile pogodbo o sodelovanju. Čistopis pogodbe morata verificirati oziroma potrditi še oba upravna odbora družbe Celjski sejem in OZS, potem bodo o pogodbenih določilih javno spregovorili. Načrtovano je, da se bosta oba upravna odbora sestala in obravnavala predlog pogodbe do konca meseca.
Steklarska nova drugič
Stečajni upravitelj Steklarske nove Štefan Rola bo na javni dražbi znova poskušal prodati nekaj premoženja, kar je razvidno iz objav na spletni strani Ajpesa. Gre za prodajo zemljišč in stanovanja na Žiberniku, za kar prvič, lani oktobra, ni bilo zanimanja, zato se je stečajni upravitelj odločil za drugo javno dražbo. Na njej naj bi cene ponujenega premoženja znižal za četrtino, pri čemer datum javne dražbe še ni znan. Steklarska nova je v stečaju že skoraj dve leti, nekdanji delavci pa še vedno nimajo plačanih prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje v višini 2,5 milijona evrov.
Zaseženo premoženje
Skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala je na ljubljanskem sodišču uspela doseči zamrznitev štirih nepremičnin oziroma zemljišč nekdanjega prvega moža Pivovarne Laško in nekoč njenega največjega lastnika Boška Šrota. Državno tožilstvo je sicer v začetku februarja vložilo zahtevo za preiskavo v zadevi menedžerskega odkupa Pivovarne Laško in Istrabenza. To mu je naložilo ljubljansko okrožno sodišče, ki na podlagi ugovorov zagovornikov obdolžencev ni dopustilo neposredne obtožnice, je pa sicer ugotovilo, da je podan utemeljen sum storitve kaznivih dejanj. Spomnimo, da so Pivovarna Laško kot prva, nato pa še Pivovarna Union, Radenska, Fructal in Delo zoper Šrota oziroma njegovo družbo Atka Prima sredi februarja vložili odškodninske tožbe.
V regijo prihajajo veleposlaniki
Saša regijo bodo 24. marca obiskali veleposlaniki, ki so akreditirani v Sloveniji. Med obiskom bodo največ pozornosti namenili turizmu, kulturi in kulinariki, obisk pa načrtujejo v Savinjsko-šaleški območni razvojni agenciji, ki jo vodi šoštanjski župan Darko Menih. Veleposlaniki naj bi si ogledali vilo Bianco, Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju, muzej lesarstva v Nazarjah, Gorenje, Terme Topolšica, Golte, samostansko knjižnico v frančiškanskem samostanu Nazarje in Brinčev kmečki mlin. Sicer so na zadnji seji agencije obravnavali tudi projekte, ki bi lahko bili vključeni v 6. javni razpis v okviru razvojne prioritete »razvoj regij«. Občina Šoštanj, na primer, svoje priložnosti za prijavo za dodelitev sredstev vidi v obrtnih, poslovnih in industrijskih conah, predvsem pa pri gradnji nizkoener-getskega vrtca.
US
Z Jubizol fasado več kot 40-odstotni prihranek energije
Stroške ogrevanja v zimskem in stroške hlajenja v poletnem času boste v hiši najlažje, najhitreje in najučinkoviteje zmanjšali s primerno toplotno zaščito fasade. Na sejmu Dom v Ljubljani vam med 8. in 13. marcem Jub v hali C predstavlja preverjeno najboljše Jubizol fasadne toplotnoizolacijske sisteme Standard, Natur, Comfort in Premium, s katerimi boste letno prihranili več kot 40 odstotkov energije!
Jub za svoje fasadne toplotnoizolacijske sisteme nudi kupcem 10-letno garancijo. Vsi Jubizol fasadni sistemi imajo evropsko tehnično soglasje (ETA), ki ob pravilnem vzdrževanju zagotavlja popolno funkcionalnost sistema najmanj 25 let. Za izvedbo fasade lahko vsak delavnik med 8. in 18. uro ali ob sobotah med 8. in 13. uro pokličete tudi na brezplačno telefonsko številko 080 15 56 ali pišete na e-naslov: info@jub.si.
Na sejmu bo na voljo arhitekt svetovalec iz Jub Design Studia, ki bo s pomočjo izdelanih barvnih študij poskrbel, da boste izbrali primerne barvne odtenke za fasado svoje hiše. Ob naročilu fasade Jubizol je barvna študija brezplačna.
Informacije Jub Design Studio -izdelava barvne študije: 01/ 588 42 18 e- pošta: info@jub.si; www.jub.si
Pred rakom varuje tudi cepljenje
Včeraj se je začel 40. teden boja proti raku. Letos pod geslom Tudi cepljenje varuje pred nekaterimi raki.
V svetu je 18, v Sloveniji pa približno 10 odstotkov rakov povezanih z okužbami z virusi, bakterijami in s paraziti. Tudi celjsko društvo za boj proti raku se v tem tednu vključuje v preventivne akcije. Kljub vse večji osveščenosti, tudi zaradi staranja prebivalstva, se število tistih, ki imajo to bolezen, namreč vsako leto povečuje. Strokovnjaki pri tem opozarjajo, da ob pravočasnem ukrepanju rak še zdaleč ni usodna diagnoza.
Organi, pri katerih lahko okužba vodi v nastanek raka, so: jetra, maternični vrat, želodec, limfatično tkivo in sečni mehur. Jetrni rak lahko nastane zaradi kronične okužbe z virusi hepatitisa B in C. Nosilci so kar 20-krat bolj ogroženi. V Sloveniji v zadnjih letih za rakom zboli okrog 130 moških in 50 žensk. Cepljenje otrok proti hepatitisu C pa je pri nas za otroke pred vstopom v šolo uveljavljeno že več let. Relativno nova pa je uvedba cepljenja deklic v 6. razredu proti humanim virusom papiloma, ki lahko povzročijo rak materničnega vratu. Leta 2009 so to bolezen na novo odkrili pri 129 ženskah, leta 2003 pri 200. To lahko pripi-
šemo uspešnim rezultatom presejalnega programa Zora, s katerim so dosegli učinkovitejše odkrivanja predra-kavih sprememb. Ker pa je precepljenost deklic pri nas še vedno majhna, si zveza društev za boj proti raku še posebej prizadeva, da bi starše spodbudila k tej odločitvi, saj je cepivo varno in učinkovito. Med posledicami bakterijske okužbe, ki povzroča gastritis ali vnetje želodčne sluznice, je tudi želodčni rak. Okužba se prenaša v slabših higienskih in socialno ekonomskih pogojih. Ker cepivo ni učinkovito, se zdaj medicina osredotoča predvsem na zdravljenje okužbe. Ta rak je bil med Slovenci najpogostejši do leta 1967, potem ga je pri moških izrinil pljučni rak in rak dojke pri ženskah. Med različnimi posledicami, ki jih prinese okužba z virusom HIV, so tudi rakave bolezni. A kot je znano, je doslej učinkovito in zares smiselno le preprečevanje okužbe. Če pa potujete v eksotične predele sveta, na primer v nekatere dele Azije in Afrike, pa so za nastanek določenih vrst rakov lahko usodni tudi paraziti, kot je jetrni metljaj.
StO
Aktivnosti na Celjskem pripravljajo zavod za zdravstveno varstvo in Društvo za boj proti raku regije Celje.
Jutri (v sredo) popoldne bodo v Citycentru Celje razdeljevali zdravstveno vzgojna gradiva in z učnim modelom dojk in mod obiskovalce informirali o pomenu samo-pregledovanja kot načinu za zgodnje odkrivanje raka. V četrtek se bo na istem mestu mogoče sprehoditi skozi model debelega črevesa in se informirati o preventivnem presejalnem programu Svit. Ta je namenjen zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. V Sloveniji to obliko raka vsako leto odkrijejo pri več kot 1200 ljudeh, približno 700 jih zaradi te bolezni umre - predvsem zato, ker večino primerov odkrijejo prepozno. Obiskovalci Citycentra Celje se bodo lahko seznanili s koristnimi priporočili za preprečevanje in pravočasno odkrivanje te oblike raka. V spremstvu strokovnjaka se bodo lahko sprehodili skozi napihljiv model debelega črevesa in ob nazorni razlagi spoznali delovanja debelega črevesa in morebitne bolezenske spremembe.
V petek bo v Osnovni šoli Lava v Celju žrebanje učencev 7. razredov slovenskih osnovnih šol, ki so podpisali Slovesno obljubo o nekajenju. Izžrebani bodo nagrajeni z izletom v zabaviščni park Gardaland. V spremljevalnem programu bodo sodelovali različni strokovnjaki s področja zdravstvene preventive.
novitednik
www.novitednik.com
Ni bila nočna mora, bil je klic k rešitvi
Jadranka Škornik je prebolela raka in za mnoge postala luč upanja - Ženske z veliko začetnico so junakinje vsakega dne posebej
Ni jih malo, ki bodo danes s kakšno vrtnico ali v čast tradiciji z nageljčkom počastili pripadnice nežnejšega spola. Dan žena ostaja praznik, ki mu niti prelomni zadnji dve desetletji nista mogli do živega. Jadranka Škornik je ena tistih vsakdanjih žensk, ki vam bodo z nasmehom na obrazu povedale, da res niso nič posebnega in da nimajo ne želje ne potrebe stopati na piedestal slave in časti. V resnici pa so preprosto čudodelke, ki tudi iz najbolj trpkih osebnih zgodb izidejo kot zmagovalke, prostor vedno napolnijo z dobro voljo in za vsak problem najdejo rešitev. Včeraj smo stopili v teden boja proti raku. Tudi Jadranki se je pred pred slabim desetletjem sesul svet. Diagnoza: rak.
»Nikoli se nisem vprašala, nisva rekla ob poroki v dobrem
zakaj jaz. Kar naprej pa sem se spraševala, zakaj zdaj. Otroka sta bila najstnika, srednješolca.
Ko se je Jadranka spopadla z boleznijo, so bile v skupini štiri z isto diagnozo. »Zdaj sva samo še dve. Vsakič, ko je kdo umrl, sem sama umrla z njim. Izgubila sem voljo in upadel mi je pogum.«
Sprejela bi svoj križ in ga nesla, ampak enkrat, ko bi imela malenkost več časa zase, ko bi bilo življenje za odtenek bolj umirjeno, ko bi bile stvari vsaj za silo >poštimane<,« se neod-govorjenih vprašanj spominja Jadranka. A za tako novico ni čas nikoli dober.
Bila je stara dobrih 38 let. Zobna asistentka, srečno poročena, dva čudovita otroka, s hišico v cvetju, ki ga sredi Šentjurja enostavno ni bilo mogoče spregledati. Življenje je bilo enostavno in lepo. Potem se ji je dva dni pred rutinskim zdravstvenim pregledom sanjalo, da ima raka. »Ko sem to povedala zdravnici, me je zavoljo ljubega miru poslala na mamografijo. Nič, brez posebnosti. Zgolj za vsak primer, kot se reče, so me poslali še na ultrazvok.« In bila je tam. Senca, ki se je izkazala za rakavo tvorbo.
V trenutku se svet zruši
»Zrušil se mi je svet. Ko gledam nazaj, mislim, da se vsakomur. Sploh ne veš, kje bi se lotil, kako sprejel, komu povedal. Po delčkih sem se sestavljala nazaj.« Tisto, kar je v vsej zgodbi kot mlinski kamen pritiskalo na njene prsi, je bila usoda njene mame. »Imela je hitro, invazivno obliko raka. Dvakrat je bila ob lase. Vso pot sem kot spremljevalka enkrat že prehodila. Bolezen ji je dala samo tri leta. Dolgo je trajalo, da sem dojela, kako njena zgodba ni moja, kako je vsak človek svet zase.« V službi se je novica razvedela kot požar, saj vedno nasmejana in pozitivna Jadranka pač ni bila človek, ki bi bil sploh kdaj bolan. Najtežje je bilo povedati domačim. »Najprej sem morala sama čez to. Potem sem se pogovorila z možem. Vse moje dvome in strahove je človek, ki nikoli ni zidal gradov v oblakih in sadil rožic, odpravil z besedami - kaj
in slabem?« Ko se mora mama soočiti z minljivostjo ob otroku, pa vse besede odpovedo.
Ne spomnijo se vsi na poročno zaobljubo,« ljubeče pogleda proti dnevni sobi, kjer mož in sin ravno gledata nogomet. »Pogovarjale smo se med sabo. Ko zvečer ležeš v posteljo in se vprašaš - kdo bo spal na mojem mestu ... Tudi take misli pridejo. Potem se spomniš, da je tako kot življenje tudi tvoj zakonec dar in ne lastnina.« Spremenjenega telesa se moraš navaditi. »To ni nekaj, kar bi dvigovalo samozavest in sproščenost. Ampak tudi to moraš urediti v glavi. Odločila
Jadranka Škornik je vsestransko aktivna ženska in srčna skavtinja. Skavtsko ime Predana Mravlja o njej pove skoraj vse.
»Veliko sta razumela, a vendar sta bila otroka. Nisem ju hotela obremenjevati, povedala sem ravno toliko, kot sta vprašala. Vseeno pa je treba povedati, ne glede na to, koliko so otroci stari. To je stvar družine in vse, kar sledi v nadaljevanju, vpliva na vsakega člana v njej.«
Lahko te stisnem naravnost na srce
Sledili sta operacija in kemoterapija z vsemi neprijetnimi stranskimi učinki. V bolniškem staležu je bila le, ko je bilo zdravljenje najbolj agresivno. Večino časa pa je normalno hodila v službo. »Ne rečem, da bi to ustrezalo vsem. Na invalidski komisiji so me celo dvakrat vprašali, če mislim resno. Ampak verjela sem, da če hočem ozdraveti, je to moja pot. Če si na bolniški, si bolan. Jaz pa sem hotela ozdraveti!«
Ostala je brez leve dojke. Morda se zdi majhna cena za življenje, a za žensko je to težak udarec. »Ni lahko. A to pride za tabo kasneje. V tem času sem spoznala marsikaj. Tudi to, da možje po takem posegu zapuščajo svoje žene.
sem se, da ne grem na rekonstrukcijo dojke. Na vse skupaj poskušam gledati s humorjem - lahko te stisnem naravnost na srce. Kdo se lahko pohvali s tem?«
Od prvega šoka, ki zadane kot udarec pod pas, do odločitve, da diagnoza še nič ne pomeni, je proces. Kot pravi Jadranka, nikoli končan. »Še zdaj, po vsem tem času, se zgodijo večeri in noči, ko se vame spet splazi strah. A si zavestno rečem, da nismo tam. Zelo pomaga, če je človek optimističen in pozitiven. Imam srečo, da sem po naravi taka. Zaupam v molitev. Pomaga in nič ne stane,« se nežno nasmehne sogovornica.
Ko brez besed vse razumeš
Jadranka je zadnje leto in pol brez zdravil, v kratkem jo čaka prvi letni pregled. Prej so se vrstili na tri mesece. So ti obiski pri zdravniku vsakič nova sol na rano, strah, ki renči nekje globoko skrit? »So. Dokler se ne odločiš drugače. Vzela sem jih kot nujno preventivo, še bolj pa
kot priložnost, da se pogovorim s kom, ki je v tisti čakalnici tako prestrašen, kot sem bila prvič sama. Razumem jih brez veliko besed.« Kot pravi, je tudi na pogovor za Novi tednik pristala iz enega samega razloga. »Saj ni pomembno, kdo je Jadranka Škornik. Je pa za ljudi, ki se jim sesuje svet, še kako pomembno, da ga je nekomu uspelo uspešno spet sestaviti.« Sporočilo, da je upanje, da ta bolezen še ne pomeni zapečatene usode, je včasih vse, kar šteje. Vedno več je namreč podobnih usod. »Dogajalo se mi je, da so ljudje ob mojem prihodu v prostor staknili glave in niso vedeli, kaj naj. Razumela sem, da jim je nelagodno. V takih primerih ni lahko najti pravih besed, ampak včasih potrebuješ samo občutek, da ti nekdo stoji ob strani.«
Rože še vedno enako dišijo
Težke čase je preživela tudi zaradi čudovitih ljudi, ki so jo obkrožali. Deset let je že predana skavtinja, kot katehistinja uči verouk, je priljubljena animatorka, vsestransko se angažira pri delu v župniji, sodeluje v tedenski radijski oddaji. »Zdaj se učim še igranja na kitaro, čeprav časa res ni veliko,« pove. »Moj moto je osrečevati druge, ker če ti to uspe, to neobhodno osreči tudi tebe.« Hiša pri Škornikovih je vedno odprta, gostoljub-
Jadranka je ponosna na svojo družino, na njeno odprtost in pripravljenost pomagati. Med zdravljenjem na onkološkem inštitutu je spoznala prijateljico, ki doma razmer ni imela urejenih. »Tri leta je prihajala in živela z nami. S tem, ko sem dvigala njenega duha, je poneslo tudi mene. Kljub temu, da je bila bolna, je tisti čas označila za najlepšega v življenju.«
na in posledično polna ljudi. »Občutek, da šteješ, da si nekomu potreben - tako osmisliš svoje življenje in življenje drugih. To je vse, kar potrebujemo.« Ni vse idila. Treba se je prilagoditi in bolezen pušča posledice. »Vedno sem govorila, da je treba življenje živeti polno in vsak dan posebej, le da s to izkušnjo zdaj to tudi v resnici razumem.« Njihova hiša je tudi po bolezni še vedno v cvetju. »To je zasluga mojega moža.« Kljub vsemu sama ne zmore dvigovati težkih bremen. Naloge so se prerazporedile, toda veselje je ostalo in rože še vedno cvetijo.
SAŠKA T. OCVIRK
Rezervoar vgradijo običajno na mesto, kjer je rezervna guma. Če vam med vožnjo guma spusti, si lahko Na bencinski črpalki prodajo tudi vse več plina, pravi Srečko Mohar. Način polnjenja je nekoliko drugačen pomagate s posebnim setom, ki ga dobite za takšne primere pri predelovalcih avtov.	kot pri bencinu.
Ste za vožnjo »na plin«?
Pri nas še vedno malo avtomobilov na plin, čeprav je vožnja cenejša in ekološko prijaznejša - Edini slovenski izdelovalec avtoplinskega sistema ima sedež v Celju
»Ko sva zamenjala avto, sva kupila takšnega, ki je sicer precej močnejši, ampak tudi precej bolj požrešen. Zato sva se odločila, da ga bova predelala na plin, ker s tem precej privarčuješ.« Tako razlaga ena od lastnic avta na plin, ki jo je k odločitvi za prehod na drugo gorivo pripeljal predvsem izračun stroškov, manj pa ekološka osveščenost.
Verjetno je prav v tem bistvo ekoloških sprememb: morajo se »izplačati«, da se zanje posameznik lažje odloči. Zakaj torej država ne subvencionira prehoda na ekološko trenutno najčistejše gorivo in s tem spodbudi ljudi k spremembi? Simon Štrancar, direktor in sola-
stnik podjetja G-1 iz Celja, ki edino v Sloveniji izdeluje avtoplinske sisteme, pravi, da pri njih te potrebe ne vidijo, saj je avtoplinski sistem tržno sprejemljiv brez subvencij (približno 1.600 evrov stane pri njih predelava avta s štirimi cilindri). »Kadar pa mora država posredovati, da neko tehnologijo spravi na trg, je običajno ta predraga in tudi ni ekološka,« dodaja.
Malo ljudi ve, da je utekočinjen naftni plin trenutno najčistejši energent. Ali kot pravi Štrancar: »Elektrika je stvar prihodnosti, s takšnim avtom namreč trenutno veliko bolj onesnažuješ, saj je v njegovo izdelavo vložene ogromno energije, ki se v življenjski dobi ne povrne,
Eden od zanimivih izračunov na spletu o trenutni racionalnosti uvedbe električnih avtomobilov pravi, da bi v Sloveniji potrebovali le še »borih« 18 nukleark, da bi bila lahko vsa osebna vozila električna!
problem je tudi razgradnja takšnega avta. Plin pa je energetsko učinkovit, onesnaževanje se takoj zniža, tudi do 50 odstotkov je manj izpuha nekaterih plinov in stroški se znižajo.« Tudi vednost tako predelanega avtomobila je ob prodaji večja, pa še njegova življenjska doba je daljša.
Komu se izplača?
Predelavo priporočaj o predvsem tistim, ki se več vozijo. Če imate namen imeti vozilo dve, tri leta ali dlje in letno prevozite 20 tisoč km, se vam naložba splača in povrne. Res je, da je poraba plina za približno 10 do 15 odstotkov večja kot pri bencinu, je pa plin precej cenejši, zato je prihranek še vedno velik. Ali kot pravi lastnica predelanega avta: »Ta odločitev se mesečno obrestuje s približno trideset evri prihranka (porabiva približno 115 litrov plina, kar je 92 evrov, pri bencinu
bi to pomenilo sto litrov in 127 evrov), vendar najine vožnje niso dolge. Če bi se vozila recimo v Ljubljano, bi bil prihranek približno sto evrov na mesec. Investicija se nama bo povrnila v treh letih, se pa tistim, ki prevozijo več kilometrov, lahko povrne tudi v pol leta.«
Polnilnic vse več
Po predelavi vozila, ki mu plinski rezervoar običajno vgradijo namesto rezervne gume, lahko pa tudi v prtljažnik, ostane še vedno možnost vožnje z bencinom, zato tudi to, da je polnilnic plina v Sloveniji bolj malo, ni ovira. Jih je pa vse več, v Celju so kar tri, in sicer dve ima Petrol na
svojih servisih na Mariborski cesti in v Kidričevi ulici, ena pa je v plinarni. Več bencinskih črpalk s plinom imajo tudi na Hrvaškem, tako da tudi pot na morje ni problem. Tuševa črpalka pa oskrbuje s plinom v Dramljah.
Da je povpraševanje po plinu vse večje in da se pri njih ustavljajo vozila z najrazličnejšimi registrskimi tablica-
mi, je potrdil Srečko Mohar, poslovodja iz Petrolovega servisa na Mariborski cesti v Celju. Na dan prodajo 1.500 litrov plina, je povedal, stane 0,782 evra, pri čemer se je ob zadnji spremembi cena celo znižala.
Vredno razmisleka, se vam ne zdi?
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
Podjetje G-1 je bilo pred leti ustanovljeno s pomočjo »poslovnega angela« Mirka Tuša, ki je še vedno družbenik. Nastalo je iz nezadovoljstva nad uvoženimi avtoplinskimi sistemi, zato so uspešno razvili svoje. Računajo na širjenje prodaje tudi izven Evrope in povečanje proizvodnje z novim izdelkom, ki bo še sprejemljivejši za visokokoličinske trge. Zaposlenih imajo 11 ljudi različnih poklicev, od inženirjev do avtomehanikov, vsi vozijo plinske avtomobile ...
UPRAVNA ENOTA CELJE
VAS NOVI PARTNER
VI VPRAŠATE
MI NAJDEMO ODGOVOR Pridobitev dodatnega potnega lista
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o potnih listinah, ki je začel veljati 5. marca 2011, je za občane omogočil dve zanimivi novosti (Uradni list RS, št. 10/2011), saj ob izkazanem in upravičenem interesu omogoča pridobitev dodatnega potnega lista.
Ta sprememba je dobrodošla novost za tiste državljane, ki iz poslovnih in drugih razlogov pogosto potujejo v države z vizumskim režimom in države Bližjega vzhoda, kjer lahko žig ene države v potnem listu povzroči težave pri vstopu v drugo državo. Izdaja drugega potnega lista bo mogoča le za državljane, ki bodo ob vložitvi vloge izkazali
upravičen interes, na
primer s potrdilom delodajalca o napotitvi državljana v države Bližnjega vzhoda oziroma države z vizumskim režimom ali pa z izjavo posameznika, da opravlja delo, zaradi česar nujno potrebuje dodatni potni list. Slovenija je pri uvedbi novosti sledila praksi drugih držav, ki že omogočajo dva potna lista, ko so za to podani upravičeni razlogi. To prakso ima večina držav Evropske unije (Francija, Španija, Portugalska, Avstrija, Nemčija, Češka ...), ZDA, Kanada in Japonska. Državljan za izdajo drugega potnega lista zaprosi v upravni enoti, dodaten potni list pa se izda po enakem postopku.
veljavnosti in ceni, kot to velja za Izdajo prvega potnega lista.
Novost zakona je tudi možnost vročitve potne listine pri izdelovalcu (Cetis Celje), ko sta hitra Izdelava in vročitev nujno potrebna. Trenutno se lahko potni list vroči le pri pristojnem organu (UE) ali po pošti, način vročitve pa izbere državljan ob vložitvi vloge. Z možnostjo vročitve potnega lista pri izdelovalcu je potni list v nujnih primerih (bolezen in zdravljenje v tujini, smrt sorodnika v tujini, nujni službeni opravki, kraja potnega lista tik pred vzletom letala ...) mogoče pridobiti v najkrajšem možnem času.
Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com!
UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER
Simon Štrancar z avtoplinskim sistemom, ki ga vgradijo v avto.
Dober sistem temelji na posameznikih
Na Celjsko 25 bronastih, po trije srebrni in zlati znaki ter dve plaketi CZ
VOJNIK -Pripadniki struktur in prostovoljci, vključeni v sistem civilne zaščite, so že v torek, 1. marca, praznovali svoj dan, v petek pa je Štab CZ za Zahodno Štajersko s celjsko izpostavo Uprave RS za zaščito in reševanje ter z Občino Vojnik v Novi Cerkvi pripravil še osrednjo slovesnost ob prazniku.
Za požrtvovalno delo se je v pozdravnem nagovoru namestnik direktorja uprave za zaščito in reševanje Branko Dervodel zahvalil vsem članom civilne zaščite in ob tem poudaril, kako pomembno je, da imamo sistem zaščite in reševanja organiziran tako, da učinkovito deluje ob naj-
»i**
manjših nesrečah, prav tako pa tudi ob katastrofah, ki pre-tresejo vso državo. In ta sistem temelji na posameznikih, med katerimi so najzaslužnejšim podelili priznanja CZ. Podelili so 25 bronastih in tri srebrne znake, z zlatimi znaki CZ pa odlikovali Igorja Bizjaka iz Celja, Vladimirja Fijavža iz Slovenskih Konjic in Benedikta Podergajsa iz Vojnika.
Med letom, ob praznovanju visokih jubilejev, bosta plaketi CZ prejeli še dve prostovoljni gasilski društvi s Celjskega -Žalčani ob svoji 130-letnici in prostovoljni gasilci iz Rogatca ob 140-letnici.
IS
Foto: TimE
Vladimir Fijavž: »Glavne razloge za priznanje vidim v svojem dosedanjem delu na tem področju. Že več kot desetletje sem poveljnik CZ v občini Slovenske Konjice in seveda zaradi tega v prvih vrstah, če se zgodi kakšna naravna nesreča. Z vremenskega vidika nam leto 2010 ni prizanašalo, imeli smo poplave, veliko vode se je nakopičilo v jesenskih dnevih in v navezi s člani CZ in gasilskimi društvi iz cele občine smo skupaj spremljali ta položaj, da smo lahko pravočasno obveščali, pomagali in reševali, kar se je dalo.«
Benedikt Podergajs: »Mislim, da razlog za priznanje sega nazaj v čase naših prizadevanj za vzpostavitev CZ ob ustanovitvi občine. Še bolj opažene pa so verjetno bile naše dobre reakcije ob vodnih ujmah, ko smo skušali kar najbolje odreagirati. Ljudje so bili angažirani in potrudili smo se, da smo skupaj z gasilci naredili največ, kar se je dalo. Tako je bilo leta 1998 in potem tudi leta 2007, in če v letih 2008 in 2009 ne bi uredili protipoplavnih ukrepov, tudi lani kar se tiče poplave ne bi bilo nič boljše.«
Mag. Igor Bizjak: »Že vrsto let delam na tem področju, v Rdečem križu od leta 1973, v CZ pa preko RK tudi že skoraj 15 let. To mi je na nek način dodatna zaposlitev, vedel sem, da s tem pomagam ljudem. Že skoraj 40 let se posvečam ožjemu področju prve pomoči, na tekmovanjih ekip prve pomoči na Celjskem in tudi širše sem bil ves čas zraven. Pred 30 leti je bilo ogromno tekmovalcev, samo v Celju smo imeli po več kot sto ekip, v vsaki pa je bilo sedem članov. Takrat smo delali na množičnosti, danes dajemo več poudarka kvaliteti, tako da delamo s tistimi, ki želijo sodelovati prostovoljno. Saj veste, eni hodijo na klekljarski tečaj, drugi na ure plesa, tretji delamo na humanitarnem področju.«
Pogled na polno dvorano v Podružnični osnovni šoli Nova Cerkev, kjer je Štab CZ za Zahodno Štajersko s celjsko izpostavo Uprave RS za zaščito in reševanje ter z Občino Vojnik pripravil osrednjo slovesnost ob dnevu CZ za širše celjsko območje.
VABLJENI
na Partizansko 12 v Velenje
gorenje
www.gorenje.si
Star papir za šolarje v Indiji
Do konca tedna na OŠ Frana Kranjca v Celju (na Polulah) poteka huma-nitarno-okoljska akcija zbiranja starega papirja. Denar bodo namenili za gradnjo nove šole Piahli Ashar Alo v Indiji. Tam namreč kar 142 milijonov otrok ne hodi v šolo. V vasi Piali blizu Kolkate v vhodni Indiji že od 2008 deluje šola, ki so jo ustanovili s slovensko pomočjo. Šolarji k sodelovanju pozivajo vse krajane, podjetja, društva, organizacije in posameznike. Odpadni papir prinesite v zabojnik, ki bo pred šolo stal v četrtek, 10. in v petek 11. marca do 13. ure.
StO
Kosovni odpadki »od vrat do vrat«
CELJE - Simbio s tem mesecem uvaja nov način odvoza kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Te bodo zdaj zbirali na odpoklic. Uporabniki bodo lahko odvoz kosovnih odpadkov naročili s posebnimi dopisnicami, ki jih bodo v teh dneh prejeli po pošti.
Občani bodo lahko kosovne odpadke zdaj odložili praktično pred hišnim pragom. Ko se
jim bodo doma nabrali kosi pohištva, sanitarna oprema, gospodinjski aparati, vzmetnice in podobno, bodo na dopisnici označili, za katero vrsto kosovnih odpadkov gre, ter jo nato poslali družbi Simbio. V treh tednih jih bodo nato iz družbe poklicali ter se dogovorili za točen datum in uro odvoza. Pri tem v Simbiu poudarjajo, da je odlaganje odpadkov pred do-
govorjenim rokom kaznivo in da dopisnica ni prenosljiva. Še vedno pa bodo lahko občani kosovne odpadke štirikrat letno sami pripeljali v svoj najbližji zbirni center.
V Simbiu menijo, da je takšen način zbiranja kosovnih odpadkov za ljudi veliko bolj prijazen kot dosedanje »akcije« z večkubičnimi zabojniki v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih, z njim pa želijo tudi povečati nadzor nad kosovnimi odpadki. Te bodo delavci Simbia razvrstili že ob prevzemu.	BA
Večer Vino in ženske
ŽALEC - Društvo savinjskih vinogradnikov Žalec tradicionalno pripravlja večere vinske kulture v Domu II. slovenskega tabora z de-gustacijo vin društvenih članov.
Letos je bila tema namenjena dnevu žena in mate-
rinskemu dnevu. Predavanje je z bogatim slikovnim gradivom pripravil vodja večera, vitez vina Drago Medved, medtem ko je za posebno glasbeno doživetje poskrbel kantavtor Aleš Črnko, ki je zapel nekaj vinskih napitnic. Ženske so imele v zgodovini
vedno pomembno vlogo v vinarstvu, le da ni bila nikoli posebej poudarjena. Namen večera je bil ob degustaciji šestnajstih vzorcev odličnih vin društvenih članov opozoriti na vlogo žensk v vinski kulturi tako v svetu kot v Sloveniji. Degustacija je pokazala, da so vina odlična in da je društvo savinjskih vinogradnikov, ki mu že vrsto let uspešno predseduje Silvester Marič, lahko zelo ponosno na svoje delo.	TT
Drug drugemu pomagajmo nositi breme, pa bo šlo
Škofijska Karitas Celje je lani več kot 32 tisoč posameznikom in družinam namenila dobrih 770 tisoč evrov pomoči
CELJE - Škofijska Karitas Celje je lani na območju Škofije Celje nadaljevala s programi pomoči ljudem v različnih stiskah, poleg tega pa je poskrbela tudi za hitro prvo pomoč delavkam in delavcem, ki so socialno ogroženi zaradi brezposelnosti oziroma gospodarske krize. Okrog 240 prostovoljk in prostovoljcev iz 67 župnijskih Karitas si je na sobotnem plenumu ob oceni lanskega dela zastavilo tudi cilje, ki jih želijo izpolniti letos.
V letu 2010 je pomoč Škofijske Karitas Celje dosegla dobrih 32 tisoč ljudi in družin. V različnih programih ali oblikah pomoči so med njih razdelili nekaj čez 770 tisoč evrov. Med prednostnimi nalogami, ki jih v škofijski Karitas uvrščajo v delovne programe za leto 2011, pa bodo največ pozornosti namenili spodbujanju prostovoljstva in skrbi za sodelavce, stalni občutljivosti na nove potrebe in izzive za Karitas ter področju celostne pomoči. Te cilje bodo uresničevali s spodbujanjem in pomočjo pri ustanavljanju novih župnijskih Karitas, ustanoviti jih želijo še v 11 župnijah, skrbjo za stalno izobraževanje in duhovno oblikovanje sodelavcev ter spodbujanjem pro-stovoljstva, prav tako pa tudi s prizadevanjem za celostno pomoč ter skrb za rast in krepitev solidarnosti - ali kot so si zapisali v smernice za svoje delo:
»Pogum, vse ljudstvo v deželi, drug drugemu pomagajmo nositi breme, pa bo šlo.«
Kot so še povedali na sobotnem plenumu v Domu sv. Jožefa, želijo v sodelovanju z župnijo in Župnijsko Karitas Celje, sv. Duh začeti tudi z de-
Triler s (črnim) humorjem
lovanjem na področju skrbi za zdravje. Prav tako pa bi radi v okviru Škofijske Karitas Celje med drugim zagotovili tudi dnevno delitev toplih obrokov ter uredili začasno zatočišče za brezdomne družine.
IS, foto: GrupA
Na letnih plenumih Škofijske Karitas Celje se zbira vse več prostovoljk in prostovoljcev. Letos jih je bilo v Domu sv. Jožefa kar okrog 240 iz 67 župnijskih Karitas.
Oni dan mi je pod roke prišla knjiga Poka puška angleškega posebneža in očitno multita-lenta Hugha Laurieja, ki sliši tudi na ime dr. House. Morda tega navidez povsem običajnega trilerja niti ne bi začel brati, če me ne bi dajala radovednost, kako modrooki heroj zdravstvenih diagnoz sijajne televizijske nanizanke, poln sarkazma, ironije, a tako zelo ranljiv in nesrečen »deluje« kot avtor. Pisec. Radovednost je včasih prav dobra lastnost, kajti Poka puška je več kot običajen triler. Ne v zgodbi, ki je že kar klasična, poseben je zaradi načina, kako je napisan. Zgodba o nekdanjem pripadniku škotske garde, izurjenem, a vsega naveličanem specialcu ni nič posebnega. Zaplete se v mrežo nedovoljene trgovine z orožjem, dregne v svet kapitala in velikega kriminala, »faše« veliko bunk in se razjezi. Tako zelo, da se pod krinko vključi v teroristično celico, izvrši namišljen atentat, da pridobi zaupanje, in potem v velikem slogu opravi z vsemi »bad guys«. Seveda se vmes tudi zaljubi. Zelo.
Nič posebnega torej. Zgodba, kot jih je v podobnih triler-jih na kilograme. A način, na kakršnega je napisana je prav poseben. Pisana je naravnost
filmsko - kot po kadrih. Jezik je sočen, žlahten, prvinski ... Prvoosebna pripoved glavnega junaka pa je, kot bi poslušal in gledal šepavega dr. Housa. Polna je humorja, cinizma, ironije in samoironije. Kot da je, tokrat v drugačni vlogi, pred nami sam dr. House in ne Hugh Laurie. In prav ta način pripovedi je, če imate radi črn angleški humor, cinizem in ironijo, tisti, ki pritegne bolj od zgodbe same in predvidljivega razpleta. Vprašanje, zakaj je dr. House v svoji TV-vlogi tako prepričljiv, dobiva skozi to knjigo odgovor. Človek sploh ne igra, ampak je, sodeč po njegovem romanu, res tak. Zato vlogo živi.
O KNJIGI:
Hugh Laurie je 52-letni Anglež, ki je na Cambridgeu študiral arheologijo in antropologijo, od diplome pa se preživlja kot igralec, režiser in glasbenik. Po novem tudi kot pisatelj. Roman Puška poka, boste podobno kot sem ga sam, prebrali na dušek. Roman Poka puška je leta 2009 izšel pri založbi Vale-Novak v prevodu Ljubice Klančar in v nakladi 2.000 izvodov. Do besedice konec boste prišli po 325 straneh napetega in zabavnega branja.
BRST
Brezplačna pravna
V	■ v
pomoč za občane
ŽALEC - Kar nekaj občin v Saša regiji svojim občanom omogoča brezplačno pravno pomoč. Od srede prihodnji teden bo tovrstna oblika svetovanja na voljo tudi občanom Žalca. Tudi žalska občina je namreč sklenila pogodbo s pravnico Polono Levar Krajnc, ki bo za svetovanje Žalčanom na voljo vsako drugo in četrto sredo v mesecu.
»Prepričan sem, da ljudje v va,« pravi žalski župan Janko današnjem času potrebujejo Kos. Da so potrebe po tovrstni brezplačne pravne nasvete. pomoči res velike, pove tudi
Tudi ko sem se o tem pozanimal v občinah, kjer to obliko svetovanja že imajo, so mi povedali, da je to super zade-
podatek, da morajo ponekod občani čakati tudi po cel mesec ali še dlje, da pridejo na vrsto za srečanje s pravnico.
Pri njej lahko dobijo nasvete z različnih področij: glede pravic delavcev, obveznosti delodajalca, dednih zadev, ločitve, preživnine ... Ne vključuje pa brezplačna pravna pomoč sestav pogodb, pritožb in podobnih pravnih aktov, ampak zgolj hiter, kvaliteten nasvet. Brezplačna pravna pomoč je namenjena vsem občanom, ne glede na njihov dohodek. Vsako svetovanje bo žalsko občino
stalo 60 evrov. »Prepričan sem, da ta sredstva niso problematična glede na to, koliko tegob danes tare ljudi. Vesel sem, da jim lahko pomagamo tudi na tak način,« dodaja Kos.
V mestni občini Velenje občani tovrstno pomoč poznajo že od februarja 2009. Odziv je precejšen. Največ vprašanj, zaradi katerih ljudje potrebujejo pravno svetovanje, je s področja civilnega, delovnega in socialnega prava. Stranke pogosto zanima, kaj pomeni »čakanje pri delodajalcu«, »čakanje na zavodu za zaposlovanje« in kakšne pravice ter obveznosti oboje prinaša. V brezplačni pravni pisarni so izračunali že kar nekaj odpravnin ter napi-
sali več zahtevkov za izplačilo regresov in neizplačanih plač. Vložiti so pomagali tudi izvršbe in zahtevke za neizplačane preživnine ter posredovali pri sporazumu glede stikov z otroki. Občani so se v pisarni oglasili tudi zaradi urejanja med-sosedskih odnosov, vprašanj glede služnostnih poti, mej, nujnih poti in motenja posesti. Nekajkrat so morali v pisarni tolmačiti Zakon o varnosti cestnega prometa in Zakon o javnem redu in miru. Občani večkrat potrebujejo pravno pomoč tudi pri vprašanjih glede dedovanja in uveljavljanja pravic pred sodiščem, v pisarni pa so se že srečali tudi z nasiljem v družini.
Poleg Velenja je brezplačno pravno svetovanje omogočeno tudi v občinah Šoštanj, Mozirje, Nazarje, Šmartno ob Paki, Ljubno, povsod pa se je treba za pogovor predhodno naročiti. V Celju o uvedbi takšnega servisa zaenkrat ne razmišljajo. Župan Bojan Šrot meni, da brezplačna pravna pomoč, ki jo izvajajo na sodiščih in do katere so upravičeni tisti, ki glede na svoj finančni položaj ne bi zmogli stroškov sodnega postopka, zaenkrat zadostuje. »Če se bo v prihodnje pokazala drugačna potreba, pa bomo tudi ustrezno ukrepali,« dodaja Šrot.
BA, US
Z vami in za vas
Špela Kuralt Oset
občine Velenje, Šoštanj in Laško ter zdravstvo
spela.kuralt@radiocelje.com gsm: 031-691-866
Bralci Novega tednika so v zadnjih osmih letih lahko brali moje članke iz Spodnje Savinjske doline, s Kozjanskega in iz Obsotelja, nazadnje iz knežjega mesta. Če je res, kar pravijo, da Velenje prehiteva Celje, je povsem logično nadaljevanje moje novinarske poti, da pokukam še v mesto ob Paki. Kljub temu še vedno ostajam ob Savinji, saj se bomo srečevali tudi v Laškem. In tega si najbolj želim - da bi se srečevali in si skupaj pripovedovali zgodbe. Prav to je novinarstvo. Pripovedovanje resničnih zgodb.
Brane Jeranko
občine obsotelja ter Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče branko.tednik@nt-rc.si gsm: 031-326-697
Ko sem začel pred več kot dvema desetletjema poklicno »novinariti« v tej medijski hiši, sem najprej poročal iz Zgornje Savinjske doline. Kot novinar razmeroma hitro začutiš neko območje ter njegove prebivalce, vendar sem kmalu (skupaj s svojimi predpostavljenimi) ugotovil, da mi najbolj »leži« pokrajina ob Sotli. Kri pač ni voda, tam so moje korenine. V zadnjem obdobju, ko se je sodelavka začela odpravljati v pokoj, se je Obsotelju ter delu Kozjanskega kot moj »teren« pridružilo še območje Slovenskih Konjic, Vitanja in Zreč.
¿A
Ivana Stamejčič
šolstvo, regionalna in notranja politika, občine Dobrna, Vojnik in Štore ivana.tednik@nt-rc.si gsm: 031-692-868
Eden od ciljev Slovenije je postati učeča se družba, že polnoletna država je zdaj v obdobju terciarnega izobraževanja. Prav razvoj tega je za Savinjsko regijo s centroma v Celju in Velenju lahko priložnost. Če smo že pri regiji - zakaj v Sloveniji (še) ni pokrajin? Morda zato, da ostaja država centralizirana in močna, saj ji nasproti stojijo šibke občine? Jih bomo v tem mandatu dobili? Z ljudmi na Dobrni, v Vojniku in Štorah sem se srečevala že pred leti, ko smo živeli še v skupni celjski občini, zato se ponovnih snidenj zdaj lahko le veselim.
Občinstvo je za najboljšo komedijo 20. Dnevov komedije izbralo koprsko predstavo Poslednji termina(l)tor. Zgodbo o partizanskem nostalgiku, ki ugrabi papeža, so ocenili s 4,71. Na drugem mestu je predstava ljubljanske Drame Ko sem bil mrtev z oceno 4,62. Tretji je Gajaš, arestant s 4,60, oceno 4,50 ima sodobna politična farsa Ponudba in povpraševanje, na petem mestu je Skopuh z oceno 4,41, na šestem mestu je predstava Bebop z oceno 4,19, sledi domača Romanca z oceno 4, na šestem mestu pa je pristala trpka komedija Družba na poti.
Najbolj žlahtni med žlahtnimi (z leve): direktorica Gledališča Koper Katja Pegan, Janez Škof, Gregor Čušin, Silva Čušin, Diego De Brea, Alojz Svete in Jernej Šugman
Nagrajena žlahtnost na pustno nedeljo
Festival komedij v SLG Celje se je odvrtel - Trojna nagrada v ljubljansko Dramo
moško vlogo, so nizala več imen, zadnje je povedala stroka: Gregor Čušin za mojstrsko odigrano vlogo Harpagona v Molierovem Skopuhu (Mestno gledališče ljubljansko). Žirijo je prepričal z izjemno telesno in govorno kondicijo ter z Molierovim jezikom, ki ga Čušin izreka lahkotno in naravno. Na vprašanje, kako se je spopadel z vlogo, ki mu je prinesla žlahtni naziv, je skromno odvrnil: »Tako kot z vsako drugo vlogo: naučiš se tekst, se oblečeš in greš na oder. Včasih >rata<, včasih tudi ne.« In tokrat mu je »rata-lo«. Tako kot Silvi Čušin. Ki mimogrede ni njegova žena niti mama in tudi kako drugače nista v sorodu. Čuši-nova je bila z žlahtno na-
grado za najboljšo žensko vlogo nagrajena za vlogo ženske z razcepljeno osebnostjo v predstavi Ponudba in povpraševanje (SNG Drama Ljubljana). Vlogo upokojene funkcionarke je odigrala z veliko mero cinizma, vlogo uspešne poslovne ženske, ki uspešno kotira na svetovnih finančnih trgih, pa hladno in drzno. Žlahtno komični pa so ravno preskoki med obema vlogama, ki druga za drugo ne vesta.
Zlato za žlahtnost za leto 2011 je tako oddano. Gledališča pa čakajo novi izzivi. V SLG Celje se bodo kmalu začeli pripravljati na naslednji festival, ko bo v mestu spet zavladala komedija.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA
Občinstvo na Dnevih komedije je tudi letos izbiralo komedijanta oziroma komedijantko večera na vseh tekmovalnih predstavah. Komedijanti večerov so bili Janez Hočevar - Rifle, Boris Kobal, Jernej Šugman, Silva Čušin, Vlado Novak, Gregor Čušin, Uroš Smolej in Vladimir Vlaškalic.
Zastor za 20. dnevi komedije v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, kjer se je občinstvo ob koncih tedna od 11. februarja do 6. marca smejalo in zabavalo, je zagrnjen. Podeljene so tudi žlahtne nagrade. Žlahtna komedijanta sta postala Silva in Gregor Čušin, žlahtni režiser Diego de Brea za režijo predstave ljubljanske Drame Ko sem bil mrtev. Ta predstava je po oceni strokovne žirije postala tudi žlahtna komedija. Po izboru občinstva pa si je ta naziv nadela predstava koprskega gledališča Poslednji termina(l)tor.
Strokovna žirija (igralka Anica Kumer, dramaturginja in prevajalka Urška Brodar in direktor Zgodovinskega arhiva Celje Bojan Cvelfar)
je, čeprav se sliši oguljeno, imela zares težko delo - razdeliti je morala štiri nagrade za žlahtnost med osem dobrih komedij. »Pravzaprav je bilo težko in lahko,« nas je dopolnila predsednica žirije Anica Kumer, ki je bila v preteklosti tudi sama med žlahtnimi nagrajenci. »Predstave so bile zelo lepe, raznolike, kvalitetne, kar je silno dobrodošlo, vloge pa, bi lahko rekla, enakovredno dobre. Takšne predstave je prijetno gledati, seveda pa smo se morali potem v žiriji zelo temeljito pogovoriti in izbrati najboljše. Pri izbiri nagrajencev nas je vodil igralski prispevek k žlahtni komiki.«
Nagrado žirije za najboljšo predstavo v celoti, Ko sem bil mrtev, so prevzeli igralci
Na Dnevih komedije je bilo najpogosteje slišati ime imenitnega satirika, režiserja in igralca Borisa Kobala. Bil je soavtor in komedijant večera v predstavi, ki je letos občinstvo najbolj nasmejala, bil je avtor komedije Ločeni odpadki, v kateri je tudi zaigral, režiral je Molierovega Skopuha v izvedbi ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega. Sodeloval je torej kar pri štirih od dvanajstih festivalskih predstav.
Jernej Šugman, Janez Škof in Alojz Svete ter režiser Diego de Brea. »Predstava je izjemna gledališka poslastica. Kolektivna in za nameček še nema igra je polna simpatičnih igrivih domislic, ki so komične v najžlahtnejšem smislu, igralske kreacije se medsebojno oplajajo in stopnjujejo vse do orgastič-nega vrhunca,« se je glasil komentar žirije. Četverica, ki je občinstvo nasmejala tudi ob prevzemu nagrade, ni skrivala veselja. »To je bila moja prva komedija. Glede na to, da je predstava brez teksta, na začetku nismo točno vedeli, kam pravzaprav gremo. Zelo sem zadovoljen,« je dejal Diego de Brea, režiser z »izjemnim občutkom za tempo in ritem, veščim vodenjem izvrstnih igralskih osebnosti, slastnimi režijskimi domislicami, natančnim in brezkompromisnim režijskim očesom ter posluhom za subtilen humor Lubitscheve predloge«.
Žlahtna Čušina
Ugibanja, kdo bo v imenu žirije prejel nagrado za
Skoraj sto prijav
Velenjska delovna skupina za izvedbo programov Evropska prestolnica kulture 2012 v Mestni občini Velenje se je v ponedeljek seznanila s prejetimi projekti ustvarjalcev in producentov velenjskih kulturnih programov. Na povabilo je prispelo 31 prijav projektov javnih zavodov in 68 prijav projektov posameznih kulturnih ustvarjalcev iz občine. Prispele predloge projektov bo skupina zdaj proučila ter avtorje obvestila o možnostih sodelovanja. Mestna občina Velenje je partnersko mesto v projektu Maribor - Evropska prestolnica kulture 2012.
BS
Žlahtna komedijantka Silva Čušin je nagrado prevzela iz rok upravnice SLG Celje Tine Kosi.
Tokrat pod gostujočo taktirko
Celjski godalni orkester bo nocoj (v torek) ob 19.30 pod vodstvom gostujočega dirigenta Boruta Smrekarja odigral tretji abonmajski koncert v tej sezoni. Slišali bomo dela Mozarta, Elgarja, Haydna in Holsta. Solisti bodo violinistka Tanja Sonc, violistka Gea Pantner Volfand ter hornista Jože Rošer in Jasna Komar.
Borut Smrekar se tokrat četrtič predstavlja s celjskimi godalci. Smrekar je sicer vodil zbor Opere SNG v Ljubljani, nastopal je s simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo v Ljubljani, z Zagrebško filharmonijo, s Slovensko filharmonijo, z Vojvodinsko filharmonijo in s Camerato Labacensis. Študiral je na ljubljanski akademiji za glasbo in Visoki šoli za glasbo na Dunaju, doktorski študij je končal v Munchnu in na Dunaju. Sedem let je bil direktor in umetniški vodja Opere SNG v Ljubljani, je predavatelj na oddelku muzikologije Filozofske fakultete v Ljubljani. Trenutno je zaposlen v Celju, in sicer je pomočnik upravnice SLG Celje.
Celjski godalni orkester bo pod Smrekarjevim vodstvom odigral Sospiri - Adagio za godala Edwarda Elgarja, Brook Green Suite Gustava Holsta, Koncertantno simfonijo za violino, violo in orkester v Es-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta in Koncert za dva rogova in orkester v Es-duru Josepha Haydna. Pri Mozartu in Haydnu se bodo orkestru pridružili mladi solisti, študenti ljubljanske akademije za glasbo. Vsi štirje so osvojili precej nagrad na državnih in tudi mednarodnih tekmovanjih, sodelovali so tudi s številnimi orkestri. Kako bodo zazveneli s Celjskim godalnim orkestrom, pa boste slišali nocoj.
ŠK
Brezova metla je znova dokazala izvirnost.
Brezova metla pometla
Ena najbolj izvirnih pustnih in hkrati tudi plesnih prireditev v Sloveniji, Brezova metla, je v organizaciji Društva za ples Harlekin iz Celja znova lepo uspela.
V dvorani nekdanjega Pionirskega doma (in ne v Narodnem domu, kot so sprva napovedovali) se je občinstvu predstavilo skoraj sto otrok, ki so pripravili 32 novih koreografij. 23 plesov so ustvarili otroci (ob spodbudi mentoric), 9 plesov so skupaj z otroki sestavile mentorice. Letos so na Brezovi metli v izvirnih kostumih zaplesali otroci iz Celja (Harlekin), Ljubljane (Konservatorij za glasbo in balet - oddelek za sodobni ples) in Cerknice (Baletno društvo Postojna). Njihove mentorice so bile iz Celja Sandra Jazbec in Ana Vovk Pezdir, iz Ljubljane Jana Kovač Valdes, mentorica otrok iz Cerknice pa je bila Jelena Markovič.
Brezova metla je znova dokazala izvirnost, ko je na netekmovalen način omogočila nastop in srečanje plesno ustvarjalnim otrokom. Snovalka otroške pustne plesne
prireditve Brezova metla je plesna pedagoginja in kore-ografinja Ana Vovk Pezdir. Dolgoletne izkušnje v raziskovanju in poučevanju plesa ter redno delo z otroki in mladino jo je pripeljalo do odločitve, da svojim učencem ponudi možnost avtorsko ustvarjalnega nastopa, ki ne bo tekmovalne narave. V osemnajstih letih obstoja pa je sodelovanje na prireditvi zamikalo tudi druge otroke, učence plesa iz drugih krajev.
Prireditev je avtorica postavila v pustni čas, v katerem je našla stalen navdih za otroško plesno ustvarjalnost, saj si otroci sestavijo ples na temo izbrane maske. S tem je v Celju vzpostavila tudi nov in izviren način praznovanja pusta, kjer je maska v prvi vrsti povod za lastno otrokovo ustvarjalnost. Ker nagrad ni, je otrokom v spomin diploma za eno od številnih tem, v katerih nastopajo in slika njihovega nastopa na prireditvi. Tudi letos so otroci med drugim plesali v kostumih, izdelanih iz odpadnega materiala, na etno teme, na teme iz poezije, iz Harryja Potterja, na zimske teme, na teme iz vraž in podobno. Letos so prvič podelili tudi diplomo za upornika z razlogom.
BRST Foto: GrupA
Zlati na
državno
tekmovanje
Regijsko tekmovanje mladih glasbenikov za celjsko in koroško območje je bilo sredi prejšnjega meseca v Celju in Velenju. Zdaj so znani tudi rezultati vseh mladih glasbenikov, ki so se na tem tekmovanju potegovali za uvrstitev na državno tekmovanje.
V Celju so glasbeniki tekmovali v različnih kategorijah z glasbili trobenta, rog, evfonij, pozavna in v kitarskih duetih, v Velenju pa so se merili tolkalci, harmonikarji ter klavirski dueti in komorne skupine z godali. Mladi tekmovalci vseh glasbenih šol s tega območja so pokazali izvrstno znanje, vsi, ki so osvojili zlata priznanja, pa se bodo predstavili še na državnem tekmovanju mladih glasbenikov Temsig, ki bo med 14. in 24. marcem v Mariboru, Krškem, Novem mestu in Brežicah. Celjski učenci so sodelovali z 21 solisti in skupaj osvojili devet zlatih priznanj. Tekmovalci Glasbene šole Velenje so si prislužili kar petnajst zlatih priznanj in učenci Glasbene šole Rogaška Slatina pet. Šentjurski učenci se ponašajo z dvema, žalski s šestimi priznanji, medtem ko je v Slovenske Konjice šlo eno zlato priznanje, v Glasbeno šolo Laško-Radeče pa dve.
BS
S priznanji iz Beograda
Petdnevnega mednarodnega tekmovanja pianistov, ki je bilo sredi prejšnjega meseca v Beogradu, se je udeležilo tudi deset učencev in dijakov Glasbene šole Celje s svojimi mentorji. S tekmovanja so se vrnili s kar petimi prvimi in tremi drugimi nagradami ter z dvema tretjima. Prve nagrade so osvojili Vito Zagode (dosegel je kar 98,33 točk, kar je bila najvišja ocena tekmovanja), Robin Vodeb, Kaja Skaza, Nataša Hudej in Aljaž Šumej.
NE ZAMUDITE ...
... pogovora s Celjanko Lilo Prap - pravljičarko, ki misli v podobah in zapisuje v znakih, ter predstavitve nejnega monografskega kataloga. O njeni ustvarjalni poti in o »arhitekturi njenih zgodb« se bo v četrtek ob 19. uri v Galeriji sodobne umetnosti Celje pogovarjala kustosinja Alenka Domjan. Lila Prap je ob letošnji nagradi Prešernovega sklada prejela še vrsto pomembnih nagrad doma in na tujem. Njene like in zgodbe srečujemo v gledališču, poslušamo jih po radiu, beremo doma in v šoli ali vse to priložnostno doživljamo tudi v galerijah ... Vstop prost.
Iščejo mesto pod soncem
Mladinski gledališki projekt povezal srbsko in celjsko mladino
Hiša kulture Celje je v sodelovanju s Centrom za ustvarjalnost mladih Cekom iz srbskega Zrenjanina in Gimnazijo Celje - Center pripravila neverbalno gledališko predstavo na temo medkulturnega dialoga z naslovom Iščem svoje mesto pod soncem.
40 mladih med 15. in 26. letom iz Zrenjanina se je s to tematiko ukvarjalo že od lanskega decembra na gledaliških delavnicah, kjer so spoznavali never-balne gledališke tehnike. Končno obliko pa predstava dobiva te dni v Celju, ko skupaj z mentorji iz Slovenije in Srbije pripravljajo gledališko predstavo, ki bo premierno uprizorjena jutri, v sredo, ob 19. uri v Celjskem domu.
Projekt sofinancira Evropska unija iz programa Mladi v akciji, namenj en pa je pogledu mladih iz različnih, a vendarle sorodnih kulturnih okolij, na aktualne problematike v svetu. Dialog med kulturami ter podobnosti in razlike, ki na eni strani povezujejo, na drugi pa razdružujejo generacije na različnih koncih sveta, so osnovne vsebinske smernice, ki jih bodo ustvarjalci interpretirali s pomočjo sodobnih gledaliških tehnik. Gledališče brez besed bo tako pripovedovalo zgodbo življenja mladih in njihovo interpretacijo vlog, ki jih narekujejo družba, življenje, informacijski tok, notranji vzgibi in zunanji zgledi.
Sodelujoče v projektu je včeraj sprejel tudi župan Mestne občine Bojan Šrot, obiskal pa jih bo tudi veleposlanik Srbije v Sloveniji Predrag Filipov. Takoj po celjski premieri bo predstava odpotovala tudi v Srbijo - tam bo uprizorjena dvakrat, in sicer 11. marca v Novem Bečeju, kjer si jo bo ogledal tudi slovenski veleposlanik v Srbiji Franc But, dan pozneje jo bodo odigrali še v Zrenjaninu.
BS
Foto: SHERPA
Mlade iz Zrenjanina je včeraj sprejel in pozdravil tudi celjski župan Bojan Šrot.
Najboljša v Zlatorogu v boju za žogo: Gašper Marguč in Juan Garcia.
Častno slovo, veselica, toda ...
Bi morebiti ostrejši obrambni prijem spremenil tok obračuna, v katerem je pač treba poskusiti vse?
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v zadnjem krogu skupinskega dela lige prvakov izgubili doma z Barcelono s 30:27. V osmino finala se je namesto njih uvrstil Chambery, ki je doma gladko ugnal Rhein Neckar Löwen. V Zlatorogu je štiri tisoč gledalcev na krilih Florijanov ustvarilo imenitno vzdušje.
Tudi zato so varovanci Mira Požuna v 46. minuti povedli s 23:22. Nato je levo krilo Barcelone Juan Garcia Juanin dosegel kar štiri gole zapored za popoln preobrat - in poravnal račun iz leta 2003, ko je njegov Ademar izgubil za 13 golov, kajti Dejan Peric je zaustavil njegov zadnji strel ...
Optimum ni bil dovolj
Dve minuti in pol pred koncem je Gašper Marguč znižal na 27:28 in obudil upanje na senzacijo, toda na drugi strani se je z dvema goloma izkazal Sergej Rutenka in zapečatil celjsko usodo. Gledalci so z aplavzom nagradili celjsko moštvo zaradi bojevitosti in kasneje pripravili doslej največjo veselico po porazu. Pomlajena celjska ekipa se je častno poslovila od lige prvakov, ko sta pri gostih zaradi poškodb manjkala odlični napadalec Iker Romero in najboljši obrambni igralec, Šved Magnus Jernemyr. Krvnik
Celja je bil Rutenka s šestimi goli, ki tekme sicer ni začel blesteče, potem pa so ga razkači-le pripombe s tribun: »Zaradi toplega sprejema so me izdale emocije in tekmo sem slabo začel, toda kasneje sem se zbral. Presenetili so me vzkliki domačih navijačev, naj pustim tekmo. To je sramotno. Tudi ko sem igral proti klubu svojega brata, mi niti na misel ni prišlo, da bi popustil!« Prvič Slovenija ne bo imela predstavnika med najboljšo šestnajsterico v ligi prvakov, upoštevati pa je treba, da je Celje sodelovalo v najtežji skupini v dosedanji zgodovini elitnega tekmovanja. Z raznovrstnostjo metov z desnega krila in s hitrostjo v protinapadih je navduševal Gašper Marguč, ki je zabil deset golov: »To je bila ena naših najboljših predstav, najbrž povsem blizu našemu optimumu. To pa za zmago nad Barcelono ni bilo dovolj.« David Razgor se razvija v odličnega organizatorja igre, znal je tudi skozi sredino presenetiti orjaško obrambo gostov, vsem so gledalci čestitali, predvsem pa Peru Metličicu, ki je s sedmimi zadetki zgaran dočakal konec tekme: »Ne smemo biti žalostni, izgubili smo z enim od favoritov za naslov prvaka. Za vseh 60 minut si naši mladi fantje zaslužijo pohvalo. Celje ima prihodnost, upam, da bo v naslednji sezoni vse še bolje.«
S tem je nakazal, da se vidi v Zlatorogu tudi jeseni. In zdaj se misli vračajo na gostovanje v Mannheimu, kjer so Celjani zapravili napad za zmago, v protinapadu pa celo prejeli gol in izgubili. S tistima točkama bi bili v osmini finala že pred dvobojem z Bar^o. Več analiz si sicer zasluži četrtkov poraz v Mariboru ...
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
V 50. lokalnem c
Edini zadetek dosegel Dragan Čadikovski, v lastno mrežo - B
Po 21 krogih (preostaja jih še 15) prve slovenske nogometne lige je četrtouvršče-na Olimpija le sedem točk oddaljena od zadnjega Pri-morja. Sodeč po tem, ostaja sedem kandidatov v boju za obstanek, ob CM Celju tudi Rudar.
Koper je brezskrben, v boju za prvaka pa sta le še Domžale in Maribor, pri čemer ima slednji prednost desetih točk.
Še enkrat: Zoki in Čadi proti »svojim«
V krasnem vremenu so bila na vzhodni tribuni Arene Petrol priporočljiva sončna oča-
la, mnogo bund in jaken 800 gledalcev pa je bilo odpetih. Na začetku se je večinoma igralo po tleh, obe moštvi sta bili postavljeni v formaciji 4-2-3-1, celjsko pa je bilo preko Romana Bezjaka in Ivana Firerja nepričakovano nevarno že v uvodnih minutah. Trener gostov Bojan Prašnikar je zato zgodaj poslal na ogrevanje dva rezervna igralca, takoj zatem pa je razpoloženi Zoran Pavlovič, Velenjčan v celjskem dresu, spretno izsilil prekršek na levi strani igrišča. Njegov projektil s prostega strela je z glavo v lastno mrežo preusmeril Dragan Čadikovski, nogometaš iz srbskega Lazarevca, ki si je
Le malce je manjkalo, pa bi se Čadik posredoval.
v Celju ustvaril družino, zdaj pa nosi Rudarjev dres. Prvič je po izenačenju zadišalo v 34. minuti po strelu Roka Roja s 14 metrov, sploh pa v drugem delu, ko so Velenjčani močno pritisnili (skupno so izvedli kar 11 strelov s kotov). Čadi-kovski je v 3. minuti nadaljevanja poskušal zatresti mrežo v padcu s petih metrov, toda vratar Mujčinovič je izvrstno reagiral. Izkazal se je tudi v 55. minuti, ko je žogo po
Dragan Čadikovski je malce odrinil Bekima Kapiča, nato pa ga je žoga tako zadela, da je bil vratar Rudarja Safet Jahič povsem nemočen.
CM Celje (4-2-3-1): Muj-činovič - Medved, Akakpo, Kapič, Radulovič - Gobec, Brezič - Štraus, Pavlovič, Bezjak - Firer. Igrala sta še Beršnjak, Kačičnik.
Sezona Šentjurja pod pričakovanji
10. krog skupine A lige prvakov
Celje Pivovarna Laško -Barcelona 27:30 (15:16)
CELJE - Dvorana Zlatorog, gledalcev 4.000, sodnika Gramm Pedersen in Henrik Mortensen (Danska), delegat Helmut Wille (Avstrija).
CPL: Lesjak, Rezar, Alilovic 12 obramb; Potočnik, Prieto, Poteko, Mlakar 2, Marguč 10 (3), Razgor 4 (1), Toskic 3, Ranevski, Poklar 1, Metličic 7, Rnic, Kokšarov, Savič. Trener Miro Požun.
BARCELONA: Šaric 13 obramb, Sjostrand; Noeddesbo 5, Garcia 5 (1), Tomas 1, Entrerrios 2, Sorhaindo 2, Sarmiento 2, Ugalde 3, Nagy 3, Rutenka 6 (1), Rocas 1, Oneto, Ruiz, Igropulo, Saubich. Trener Havier Pascual.
Sedemmetrovke: Celje 5 (4), Barcelona 4 (2).
Izključitve: Celje 8, Barcelona 6 minut.
Tekma v dvorani Tri lilije med Zlatorogom in Šentjurjem je odločala o zadnjem potniku v ligo za prvaka. Šentjurčane je med najboljših šest ekip rednega dela tekmovanja vodila le zmaga, a je bila tokrat za njih nedosegljiva. Čeprav so ves čas držali stik z domačini, so na koncu izgubili z 79:68.
Laščani so se razveselili petnajste zmage, edini poraz so doživeli na Kodeljevem s Slovanom. Šentjurčani so po 1. polčasu zaostajali za pet točk, pred zadnjimi desetimi minutami pa za osem, ko so vendarle še lahko upali na presenečenje. Toda Laščani so dokazali, da so zasluženo vodilni po prvem delu tekmovanja, in mirno tekmo pripeljali do ponovne zmage. Vladimir Panic je vknjižil 26 točk, 13 jih je prispeval Luka Lapornik. Za Šentjur jih je 26 dosegel Teo Šimovic, 23 jih je dodal Nikola Ivanovič. Domači trener Aleš Pipan je lahko s prvim delom sezone zelo zadovoljen: »Čestitam igralcem, saj takšnih tekem ni lahko igrati. Zbrali so dovolj moči in dokazali, da imamo trenutno boljšo ekipo. Zdaj je treba vse pozabiti in se pripraviti na ligo za prvaka. Štirinajst dni bomo izkoristili za dobro delo in od-
Košarkarja Zlatoroga Sima Atanackovica so neuspešno poskušali zaustaviti Ivan Držic, Teo Šimovic in Milan Sebič.
V ligi za prvaka Laščani, Polzelani in Šoštanjčani
pravljanje določenih napak. Določene košarkarje bo treba pripeljati v pravo formo, preostale pa zadržati v njej.«
Gostujoči trener Damjan Novakovič kljub porazu ni bil pretirano razočaran, saj se je zavedal, kako težko bo v Laškem: »Tokrat nismo slabo igrali. Večji del tekme smo držali korak z domačini, a so se spet pokazale težave, ki nas uničujejo dober mesec, od odhoda organizatorja igre Harmasona. Enostavno >odprti meti< za nas niso nobena prednost, saj jih tokrat, predvsem v začetku drugega polčasa, nismo izkoristili. Na drugi strani smo prejeli trojki Lapornika in Brodnika, kar nas je zlomilo. O vzrokih za slabo igro v zadnjih dveh mesecih je morda prehitro govoriti, a doletele so nas poškodbe, bolezni, odhod ameriškega igralca ... Kar je, je. Preteklo sezono smo končali nad pričakovanji, zdaj smo pod njimi. Življenje teče dalje, Šentjur pa se mora po tem porazu zbrati in odigrati še mini ligo za končno razvrstitev.« Liga za prvaka se bo začela v soboto, 19. marca. Zlatorog bo gostil Maribor, Hopsi Helios, Elektra pa bo gostovala pri Unionu Olimpiji.
MITJA KNEZ Foto: TimE
lerbiju slavili Celjani
lestel vratar CM Celja Amel Mujčinovič - Sedem moštev v »sedmih točkah«
ovski odkupil za napako, toda 37-letni vratar Amel Mujčinovič je izjemno
IZJAVE
Trener Rudarja Bojan Prašnikar: »Obe ekipi sta začeli zelo motivirano. Očitno je bilo, da imata obe za cilj zmago. Domačini so bili srečnejši, po njihovem prostem strelu smo sami dosegli zadetek. Po golu smo prevzeli vajeti v svoje roke, imeli nekaj izjemno dobrih priložnosti, a smo jih zapravili. Tokrat je izgubil naš napad, ki je bil precej jalov. Vse smo poizkusili, vendar se nam prevečkrat dogaja, da veliko stvari dobro napravimo, a na koncu manjka pika na i, ki je nekateri igralci niso sposobni dodati. To se nam vleče že celotno sezono. Verjamem, da se bo enkrat obrnilo.«
Trener CM Celja Stane Bevc: »Tekma je bila zelo težka, dinamična, zahtevna s taktičnega pogleda. Rudarju se ni poznala odsotnost treh igralcev, saj imajo širok kader, ki je zasluženo v sredini lestvice. Mislim, da smo si z današnjo željo zaslužili zmago. Čeprav so gostje dvajset minut dominirali na igrišču in nas s >preskok igro< potisnili v kazenski prostor, smo bili tudi mi nekajkrat blizu drugemu zadetku. Ponosen sem na naše fante, ki so za zmago trdo garali. Morda na trenutke pozabljamo, da je bila to četrta zaporedna tekma, ko nismo prejeli zadetka. Vsi me sprašujejo, zakaj ne damo gola in podobno ... Pred mojim prihodom, pa ne želim ničesar očitati, je Celje na desetih tekmah venomer prejelo zadetek. Je pa res, da nam manjka nekoliko kvalitete v zaključku napada, a stanje je pač takšno.«
Danijel Brezič, kapetan CM Celja: »Tri točke smo krvavo potrebovali, krvavo pa smo si jih tudi prislužili. Moramo biti zelo zadovoljni. Sledi gostovanje v Novi Gorici. Navkljub zmagi proti Rudarju sproščenosti ne bo, zanjo ni primeren trenutek. Namreč najprej si je treba teoretično zagotoviti obstanek v ligi. Če se nam bo ponudilo kaj več, bomo še toliko bolj veseli. Vsako tekmo moramo začeti tako zavzeto kot smo jo v soboto proti Rudarju.«
Roman Bezjak, vezist CM Celja: »Zmaga je prišla v pravem času. Igralci smo pustili srce na igrišču in pokazali, kako se bori za barve kluba. Zmaga pa ne pomeni nič, če ne bomo tudi v prihodnjih tekmah osvajali točk. Že v Novo Gorico gremo po vse tri. Če se ozremo na tekmo z Domžalami, je bila igra katastrofalna. Tokrat je bilo nekaj povsem drugega, predvsem v prvem polčasu. Izgledalo je, kot bi imeli med prvo in tretjo tekmo daljše priprave. Gremo naprej, po nove točke, in se čimprej odlepiti od začelja.« (MiK)
Razpad Jadranske lige?
udarcu z glavo Mirze Mešica odbil v vratnico. Med velenjsko prevlado je zapretil Bezjak in namučil vratarja Jahi-ča, ki je žogo prijel v drugem poskusu. Gostitelji so imeli še nekaj preglavic, kajti Akakpo se je »ob pomoči« Kapiča zaletel v Mujčinoviča, razigrani Bezjak pa je zaradi bolečin v stegenski mišici zahteval menjavo. Pritisk Rudarja se
LESTVICA 1.SNL
1.MARIBOR	21 14	6 1	41:12 48
2.	DOMŽALE	21 11	5 5	29:16 38
3.	LUKA KOPER	21 10	3 8	32:27 33
4.	OLIMPUA	21 7	6 8	28:26 27
5.	HIT GORICA	21 7	5 9	23:32 26
6.	RUDAR	21 6	7 8	33:34 25
7.	NAFTA	21 7	4 10	30:34 25
8.	TRIGLAV	21 6	6 9	21:36 24
9.	CM CELJE	21 S	7 9	27:35 22 10. PRIMORJE	21 5	5 11	27:39 20
Celjske košarkarice so se ta konec tedna mudile v Ši-beniku na zaključnem turnirju Jadranske lige, ki je pripadel domačemu Jollyu.
Gre za ligo, ki bi jo nekateri najraje ukinili - čeprav letos praznuje deseti jubilej - saj zaradi različnih peripetij kvari ugled ženske košarke. V nedeljo se je z zmago Šibenika končala na precej nenavaden način. Najboljše štiri ekipe bi se sprva morale zbrati v Beogradu, vendar se je Partizan sprl z vodstvom Jadranske lige, zato so zaključni turnir najboljše četverice prestavili v Šibenik, kamor srbski klub ni prišel, zamenjalo pa naj bi ga črnogorsko Jedinstvo. Ce-ljanke so se v polfinalu merile s favoritom Šibenikom in izgubile z 90:65. Na drugi polfinalni tekmi bi se morala pomeriti Gospič in Jedinstvo, vendar ekipe iz Bijelega Polja zaradi pritiskov beograjskega Partizana v Šibenik ni bilo. Težko pričakovana finalna tekma Gospica in Jollyja pa se sploh ni začela, saj vodilna ekipa rednega dela lige ni prišla na parket; vodstvo kluba iz Like je vztrajalo, da je prišlo do nepravilnosti pri registraciji ene od igralk šibeniškega Jollya. Slednji je tako brez boja še petič postal prvak.
Tiskovni predstavnik celjskega kluba in predsednik združenja slovenskih žen-
je vendarle zmanjšal že pred končnico in Celjani so z malce sreče uspeli četrtič zapored v prvenstvu ohraniti svojo mrežo nedotaknjeno. S prvim letošnjim doseženim golom (resnici na ljubo avtogolom) so dobili 50. celjsko-velenjski obračun in pripravili najlepše darilo svojemu trenerju Stanetu Bevcu, ki je v četrtek dopolnil 50 let!
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Rudar (4-2-3-1): Jahič - Jeseničnik, Novakovic, Berko, Jelečevič - Rotman, Tolimir - Roj, Trifkovič, Gr-bič - Čadikovski. Igrali so še Mešic, Kelenc, Bratanovič.
skih klubov Uroš Krajnc
meni, da bi finalna tekma morala biti odigrana, pri-
tožbo Gospica pa bi obravnavali naknadno: »Vodstvo lige bo zdaj ugotavljalo, ali
so obstajale nepravilnosti, vendar je ta dogodek zaznamoval Jadransko ligo, ki je bila letos resnično kvalitetna. Za mnoge klube in igralke je ta liga odskočna deska, saj jo spremlja veliko menedžerjev in trenerjev po svetu in škoda bi bilo, da je prihodnje leto ne bi bilo.« Krajnc še dodaja, da na celjski klub zadnji dogodki na srečo ne vplivajo, mu je pa žal, če je ogrožen obstoj lige. Celjanke so se proti Dalma-tinkam dobro borile, vendar je njihova »kratka klop« storila svoje: »Domačinke so se pred turnirjem okrepile še z Američanko, ki je bila nato jabolko spora. Pomanjkanje igralk se pozna že lep čas, poškodbe so pač sestavni del športa. Imamo pa veliko mladih košarkaric, ki so vidno napredovale. Lep primer je 17-letna Ana Turčinovic, ki je bila iz tekme v tekmo boljša, ob koncu pa celo najkoristnejša igralka Jadranske lige.« Aktualne pokalne podprvakinje zdaj čaka še državno prvenstvo, kjer so na drugem mestu. Konec marca naj bi končno ekipo okrepila Tjaša Gortnar, ki se je poškodovala že na začetku sezone, o nakupih novih igralk pred ligo za prvaka pa ne razmišljajo.
MOJCA KNEZ
Foto: SHERPA
PANORAMA
NOGOMET
1.	SL, 21. krog: CM Celje
-	Rudar 1:0 (1:0); Čadikovski (19-ag), Maribor - Hit Gorica 1:2 (1:2), Olimpija - Nafta 2:0 (0:0), Koper - Triglav 0:1 (0:1), Primorje - Domžale 0:0.
2.	SL, 16. krog: Šmartno 1928 - Dravinja 1:1 (1:1); Ko-lenc (9-11 m); Agič (41). Vrstni red: Interblock 30, Bela krajina, Dravinja 27, Aluminij 26, Mura 20, Drava, Krško, Dob 19, Šenčur 16, Šmartno 12.
MALI NOGOMET
1. SL, 17. krog: Dobovec
-	Tomi Press Bronx 2:1 (1:0); Drobne (4), Bizjak (40). Vrstni red: Litija 40, Oplast 39, Puntar 34, Dobovec 32, Tomi Press Bronx 24, Casino Safir 14, Izola 11, Sevnica 3.
ROKOMET
1. SL, 22. krog: Maribor
-	Celje Pivovarna Laško 27:26 (14:16); Kleč 6, Ivančič 5; Raz-gor, Poklar 6, Metličic, Mar-guč 4, Potočnik 3, Kokšarov 2, Toskic 1, Slovenj Gradec - Gorenje 27:43 (14:23); Bezjak, Golčar 6, Gams 5, Medved, Stanojevic, Šimič 4, Štefanič, Miklavčič 3, Svetelšek, Rutar, Cehte, Bajram 2. Vrstni red: Gorenje 42-2, Cimos 37-7, Celje 32-12, Trimo 27-17, Loka 26-18, Maribor 24-20, Ribnica 19-25, Krka 18-26, Ormož 16-28, Slovan 10-34, Šmartno 7-37, Slovenj Gradec 6-38.
1. B SL, 16. krog: Celje Pivovarna Laško B - Krško 18:36. Vrstni red: Krško 29, Izola 26, Sviš 23, Sevnica 21, Celje B, Ajdovščina 14, Škofljica, Kočevje 13, Grosuplje 12, Velika Nedelja, Železniki 8, Mokerc 7.
1. SL (ž), 21. krog: Olimpija
-	Celje Celjske mesnine 31:36, Žalec - Ptuj 34:38, Velenje
-	Izola 26:32. Vrstni red: Krim Mercator 38, Zagorje 30, Krka 25, Ptuj 22, Celje 19, Olimpija, Velenje 17, Izola 14, Piran 11, Ajdovščina 10, Žalec 3.
KOŠARKA
1. SL, 18. krog: Hopsi - Elek-tra 82:70; Thondique 23, Pod-vršnik 17, Mijajlovic 12, Svi-ridov 10, Venta 7, Vrsaljko 6; Vidovič 16, Jeršin 15, Miljko-vic, Nuhanovič 12, Horvat 10, Bilič 4, Lelič 1, Zlatorog - Šen-
tjur 79:68; Panic 26, Lapornik 13, Atanackovič 12, Vujasino-vič 8, Kovačevič 7, Pelko 6, Brodnik 3, Omič, Dimec 2; Ši-movic 26, Ivanovič 22, Hohler 6, Pelc 5, Ferme 3, Soldo, Držic
2,	Sebič, Ručigaj 1. Vrstni red: Zlatorog 31, Helios 28, Hopsi 27, Geoplin Slovan 26, Elektra 25, Maribor, Šentjur 22, Mer-cator 19, Parklji 16.
1.	B SL, 21. krog: Rogaška
-	Konjice 114:60; Smajlovic 20, Tomič 17, Pešič 13, Pungartnik, Jotič, Polajžer 10, Komerički, Petrovič 7, Ambrož, Plavčak 6, Kos 5, Šučur 3; Šipura 14, Rap, Mlakar 13, Lajnšček, Čuk 8, Brodnjak 4. Vrstni red: Rogaška 40, Šenčur 39, Kraški zidar 37, Portorož 35, Grosuplje, Hrastnik 34, Litija 32, Radovljica 31, Nova Gorica, Primorac Branik, Postojna 28, Medvode 27, Triglav 25, Konjice 23.
Jadranska liga (ž), zaključni turnir, polfinale, Šibenik: Jolly Šibenik - Celje 90:65; Štampali-ja 23, Wilson 18; Barič 27, Turčinovic 15, Bosilj 11, Abramovič 6, Jagodič, Klein, Klavžar 1.
2.	SL - vzhod, 18. krog: Vrani
-	Radenska Creativ 64:77, Terme Olimia - Bistrica 80:67, Krško - Nazarje 66:57. Vrstni red: Radenska Creativ 35, Terme Olimia, Bistrica 32, Rodd 31, Ježica 28, Krško, Calcit 27, Lastovka 25, Vrani 24, Fenomeni 23, Nazarje 22, Union Olimpija B 18.
1. SL (ž), 21. krog: Ilirija - Rogaška 90:72; Zalar 21, Škof 15; Svetič 17, Starček, Baloh 15, Jurše 12, Polajžer 8, Muhovic
3,	Krebs 2. Vrstni red: Kranjska Gora, Celje 38, Ilirija 33, AJM, Triglav 32, Ježica 28, Grosuplje 27, GVT 26, Odeja 24, Rogaška 21, Domžale 19.
ODBOJKA
1. SL (ž), končnica, 8. krog: Nova Gorica - Aliansa 3:2. Vrstni red: Calcit 29, Branik 28, Aliansa 15, Koper 14, Nova Gorica 10, Sloving Vital 9. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Torek, 8. 3. KOŠARKA
1. SL (ž), 22. krog, Konjice: GVT - Ilirija (17), Rogaška
-	Odeja (18).
Ana Turčinovic je v Jadranski ligi pokazala napredek, ki so ga opazili vsi trenerji. Z Niko Barič (desno) ju čakata neizprosni boji s Kranjsko Goro v boju za naslov slovenskega prvaka.
NA KRATKO
Izpolnila cilj
Pariz: Na evropskem dvoranskem prvenstvu v atletiki se je članica celjskega Kladivarja Marina Tomič prvič na velikih tekmovanjih uvrstila v polfinale. V drugi od osmih kvalifikacijskih skupin je v teku na 60 metrov z ovirami sicer osvojila zgolj četrto mesto, toda med šestnajst najboljših se je uvrstila po času. Progo je pretekla v osmih sekundah in 18 stotinkah. V polfinalu je v svoji skupini zasedla 7. mesto in imela skupno 14. čas, 8,21 sekunde. Najbrž bi tekla blizu svojega osebnega rekorda, če ne bi pred njo padla francoska tekmovalka, ki jo je ovirala, vsekakor pa se v finale ne bi uvrstila.
Marguč zdaj šesti
Moskva: Dobitnik dveh kolajn s svetovnega prvenstva de-skarjev na snegu Rok Marguč je na paralelnem slalomu v ruski prestolnici dosegel nov imeniten uspeh. V tekmi za svetovni pokal je osvojil drugo mesto. Dve tekmi pred koncem še naprej vodi Avstrijec Karl, Celjan Marguč se je prebil na šesto mesto.
Začetek, ki veliko obeta
Celje: Atletinja Šentjurja Martina Ratej je izvrstno začela sezono v metu kopja. Na zimskem državnem prvenstvu v Celju je z rezultatom 61,51 metra zmagala in kljub temperaturi pod lediščem izpolnila normo A za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo v južnokorejskem Daeguju med 27. avgustom in 4. septembrom.
(DŠ)
Kako so »podjetnika s pokojnino« razjezili dimnikarji
Poslovnež in ne raja ... - Dve ceni za eno opravilo?
»Imam 395,44 evra pokojnine, kako naj plačam vse te izdatke?« nas je v anonimnem pismu spraševal občan iz okolice Celja, ki ga je razburil znesek na računu za opravljene dimnikarske storitve. Kar 204 evre so nanesla vsa dela, ki so jih pri njem opravili dimnikarji Di-mnikarstva Celje. Ker ti ne delujejo na območju celjske občine, smo domnevali, da naš bralec ni iz Celja. Toliko bolj se nam je zdelo vredno raziskovanja, saj je vendarle nenavadno, da bi upokojenec več kot polovico svoje pokojnine dal dimnikarjem. »Prilagam račun, kaj vse zaračunavajo revežem/raji,« je še pripisal bralec.
Ker anonimke ponavadi »vržejo kost«, smo odšli preverit, kaj vse je v ozadju, saj ne nasedamo kar tako. Naš bralec bi samo za generalno čiščenje kurilne naprave od 51 do 150 kw moral plačati 58,50 evra. Direktorju Dimni-karstva Celje Allenu Cveku smo namreč pokazali račun (osebne podatke je bralec sam odstranil), saj smo želeli izvedeti, kaj točno pomenijo vsa zaračunana opravila. Takšna enota za moč, kot je pripisana na računu za kurilno napravo, kaže na to, da peč le ni navadna gospodinjska. To možnost je potrdil tudi Cvek. Šlo je za trenutek, ko se je naš upokojenec prelevil v poslovneža.
Pri nadaljnjem raziskovanju nam je namreč uspelo izvedeti, da naj bi šlo za moškega, ki sicer res ni bil zadovoljen z izdanim računom za opravljeno delo, zaradi česar naj bi se tudi pritožil. In ker ni prav, da se podjetnik enači z ostalimi upokojenci, ki so tako ali tako že v težki
p£>i/
/HOfct^fM fe, ¿tice.*je m
Ivb? dw^fipfafraftf.fe *eg* bow toopl; ue¿
m ätü; em; M írdcfor^ dry* #> m /e/ö-./AfW
/Votuiai
situaciji, smo brskali naprej. Dimnikarje naj bi za obisk prosil sam, ker naj bi prišlo do težav pri kurilni napravi, menda celo zato, ker ta ni bila redno pregledana. Zakon o varstvu okolja, uredba o izvajanju pregledov in čiščenja kurilnih naprav ter pravilnik o oskrbi le-teh pa so jasni. Kurilne naprave, dimnike, dimovode in vse, kar spada k temu, je treba redno pregledovati. To ni zraslo na zelniku dimnikarjev (ne glede na odmevne zgodbe o tem, kdo
Kafa
ir$e ¿e	AOj/V&J*'** "e
Irec fra v S c $tf£>$& t ptULGorfAf pa M ZctccJH	f*1/?
U&j /ce	)
Upokojenec se je s pismom spremenil v podjetnika ...
Datum dobave blaga operna izvrs t ve storitev 30 C" 200y
Kure:
Str m 5C11
Ksme
NaíoC'lo Dat Tigroídg t D 41 fcjpcažaDD\i Davčn* zavezanec
bil
Slf'ff J.lrr i i&Mi
1T¡0Í
tSCit I »2* 13K5 (3S07
11D1Í
Direktor Dimnikarstva Celje Allen Cvek.
Nai.v	Koloma	"riols	Cena	Ra D st	03V	Vred nos'
ii$cenj6 m ien pregtoa taiiine f aifiio^OJ:!? "ac^ve z	t .00	.ioni	28,00	0 00	2p%	23.00
generalno točenje riarvava oa 51 <10 ii>0 w	1 uo	Vas	58,50	0,00	20.0%	58 50
rad iO K tj C"fl dO -¡C» 40 Sfi> črStf-.e 21 < T'.> ■iicifiita j^-nikj d .-¡¿c^	1 oc 1 3C 1 00	!(ji|a iejni	15 30 132C 6.50	0 00 0 00 000	20.CÍ4 20 0% 20 0%	15.30 13 Z0 6.50
lelri itfijhovn O'ei.^2 i ji k* i t 00 2&0 K»	1 00	KO*"	29 00	3.00	20.0%	29.00
letu srafcovn oreg«a O.fnrr» 'gJ > 20 crr ne 40 t 4j er-	1.00		10 00	0.00	20:0%	10.00
frrkniffii oifflvi i i Tar . < <n	1 DU	>.ur>l	iao	0 00	20.0%	4.SO
sira prag le^ z! ič-ne a J ii" * aJpjr^rpka	H Ot	t' S	4 SC	O.JO	2Q 0%	4 SC
SKUPAJ bnei DDV + DDV 20 00% oa osnove * 70.						170 10 02
SKUPAJ ZA PLAČILO EUR						204,'.
Generalno čiščenje in letni pregled nista isto. Čeprav se nanašata na isto stvar in čeprav sta opravljena na isti dan.
Na računu, ki nam ga je poslal anonimni bralec, je spremenil tudi datum njegove izdaje. Poslal nam je namreč kar račun iz leta 2009 in datum sam spremenil. Ampak tako pač ne gre. In novinarji na vse, kar je zapisano v anonimkah, res ne nasedamo, četudi je zanimiva zgodba ...
komu jemlje posel), ampak je to potrdila vlada. »Predpisi so predpisi in cen si nismo izmislili sami. Tudi temu občanu, ki naj bi poslal anonimko, smo - kot je videti z računa - zaračunali tisto, kar smo bili dolžni opraviti,« nam je dejal Cvek.
Dve muhi na en mah?
Kljub temu smo želeli od Cveka dobiti še nekaj odgovorov. Na računu je med drugim zapisano, da so opravili navedena čiščenja kurilne naprave, dimnika in dimovodov (del od peči do dimnika, kjer potujejo dimni plini), kar je bralca skupno stalo okoli 120 evrov, nato so zaračunani še »letni pregledi« istih stvari, kar znese še okoli 50 evrov.
Na primer: čiščenje iztočnice dimnika v praksi pomeni, da dimnikarji pobere-
jo saje pri vratcih dimnika. Letni pregled pa, da to še natančno pregledajo, kar je za nepoznavalce morda nesmiselno, če je dimnikar isti dan na istem kraju. Dvakrat zaračunano za eno stvar? Toda ni tako, nam je slikovito ponazoril Cvek: »Svoj avtomobil lahko odpeljete na popravilo, kljub temu pa je vozilo treba letno v celoti tehnično pregledati.«
In zdaj? Naš bralec celotnega računa ne želi plačati, le tisto, kar naj bi sam naročil. Toda pregledov, ki so z zakonom predpisani, pač ni možno kar tako naročiti ali reči, da jih nekdo ne bo plačal, saj se morajo opraviti, trdijo dimnikarji. Kaj pa če pride do požara, bodo potem spet krožile anonimke, da dimnikarji niso opravili svojega dela?
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Nekoč so prinašali srečo, danes jezo?
Urejanje dimnikarske službe v Sloveniji počasi dobiva brado - Od leta 2004 koncesije sklepa država, zdaj se bodo domnevnih nepravilnosti lotili še poslanci
Obvezne storitve na kurilnih napravah na kurilno olje, trdno gorivo in plinskih grelnikih, ki so praviloma vgrajeni v stanovanjskih objektih, smo povzeli po Pravilniku o dimnikarski službi in Pravilniku o obratovalnem monitoringu. Na kurilnih napravah do 50 kW toplotne moči, ki so praviloma vgrajene v individualnih stanovanjskih objektih, je treba opraviti naslednje storitve. Kurilne naprave na trdno gorivo, ki redno obratujejo, je treba očistiti v času kurilne sezone 4-krat in opraviti enkrat na leto pregled. Kurilne naprav na biomaso, katerih izkoristek je nad 80 odstotkov, je treba očistiti 2-krat v času kurilne sezone in enkrat na leto opraviti pregled. Kurilne naprave na olje je treba očistiti enkrat na kurilno sezono, opraviti letni pregled in enkrat na leto tudi meritve emisij dimnih plinov. Za kurilne naprave na plin z atmosferskim gorilnikom je potreben letni pregled in enkrat letno meritve emisij dimnih plinov, čiščenje dimovodnih naprav pa po potrebi.
Če smo se včasih ob pogledu na može v črnem hitro prijeli za gumb in zadovoljni verjeli, da bomo imeli tisti dan srečo, že nekaj let ni več tako. Nenazadnje tudi dimnikarji večinoma niso več s sajami popackani možje, obloženi s številnimi ome-li in metlicami, ampak bi nekateri svoje delo lahko brez kančka zadrege opravljali kar v belih haljah. Časi se spreminjajo, z njimi pa kurilne naprave v naših domovih. In seveda tudi zakonodaja, ki ureja izvajanje dimnikarskih storitev.
Dimnikarska služba je ena najstarejših javnih služb, ki se v Evropi izvaja vse od 9. stoletja. In tudi pojem koncesij ni od včeraj. Na Dunaju, na primer, so dimnikarske storitve začeli organizirano na koncesioniran način izvajati predvsem zaradi zagotavljanja požarne varnosti že leta 1492. Tudi na območju Slovenje se ta javna služba izvaja že od časov cesarice Marije Terezije, zadnjo bistveno spremembo na področju predpisov, ki je spremenila vsebino in obseg storitev, pa je pri nas prinesel Zakon o dimnikarski službi, sprejet še v bivši državi leta 1974. V samostojni Sloveniji je temelj za urejanje dimnikarskih storitev Zakon o varstvu okolja, sprejet leta 1993, ki je določil, da je to obvezna lokalna gospodarska javna služba s področja požarne varnosti, varovanja človekovega zdravja in varstva okolja.
Za varno kurjenje
Dimnikarji skrbijo za nadzor nad obstoječimi malimi kurilnimi napravami in za odstranjevanje katranskih oblog; redni pregledi in čiščenje so potrebni zaradi zagotavljanja požarne varnosti, varovanja človekovega zdravja, varstva okolja in seveda tudi racionalne porabe goriv. Namen dimnikarske službe pa je tudi preprečiti gradnjo novih ogrevalnih sistemov s kurilnimi napravami, ki bi imele pomanjkljivosti. Tako Zakon o varstvu okolja kot posebno državno gospodarsko javno službo varstva okolja predvideva dimnikarsko službo, ki obsega meritve, pregledovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in prezračevalnih naprav; dimnikarska služba se izvaja v javnem interesu, in sicer zaradi varstva okolja, učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom.
Z lokalne na državno raven
Zaradi neurejenega in neenotnega izvajanja javne službe na lokalni ravni je bilo treba za območje celotne Slovenije zagotoviti enovit sistem. Glavna »greha« do leta 2004 sta bila, da se dimnikarske storitve po vseh občinah niso izvajale enako, cene storitev pa so bile zelo različne. V veliko občinah so storitve kljub sklenjenim koncesijskim ali drugačnim pogodbam izvajali samo delno. Nesprejemljivo velike so bile razlike pri izvajanju meritev emisij dimnih plinov in glede prvih ter rednih letnih pregledov. Tako javna služ-
ba ni dosegala pričakovanih ciljev.
Zaradi vsega tega je leta 2004 dimnikarske storitve in s tem tudi podeljevanje koncesij za opravljanje teh storitev prevzela država. Za območja, kjer je bilo delo dimnikarjev urejeno že prej, bistvenih novosti ta prevzem ni prinesel, drugod pa so uporabniki dobili vtis, da jim je država »naprtila« še dodatno obveznost. Dimnikarji so namreč začeli povsod dosledno upoštevati predpise, kar pomeni, da so storitve izvajali v celoti in ne več zgolj mehansko čistili dimnikov. Še bolj so bili presenečeni ljudje tam, kjer so jih prej dimnikarji
obiskali zgolj, če so jih sami poklicali. A seveda je del uporabnikov dimnikarskih storitev v Sloveniji upravičeno nezadovoljnih - na ti-
Letni pregledi kurilnih naprav in dimnikov so obvezni. Tako predpisuje slovenska zakonodaja.
stih območjih in takrat, ko dimnikarji nimajo korektnega pristopa ali pa svoje delo opravljajo nestrokovno in ga obračunavajo po višjih cenah, kot jih določi vlada.
Čas pritožb in tožb
O dimnikarskih storitvah se zadnja leta najpogosteje govori in piše zaradi zapletov pri podeljevanju konce-
sij. Zlasti so ti pogosti na območjih, kjer je bilo izvajanje dimnikarske službe urejeno in so koncesije za opravljanje teh storitev podeljevale občine. Veliko obstoječih izvajalcev je vložilo tožbe, če niso dobili koncesije; zaradi številnih pravnih zapletov in različnih tolmačenj pa so postopki dolgotrajni in povsod še niso končani. Za izvajanje dimnikarske službe je območju celotne Slovenije razdeljeno na 194 dimnikarskih območij. Kljub temu, da za vsa območja koncesije še niso podeljene, se dimnikarske storitve izvajajo povsod po državi.
Da v izvajanju dimnikarske službe kot gospodarske javne službe v Sloveniji ne gre vse tako, kot je zamišljeno, so opazili tudi poslanci. V poslanski skupini SDS so zato zahtevali sklic nujne seje parlamentarnega odbora za okolje in prostor, ki naj bi se lotil nepravilnosti pri izvajanju dimnikarskih storitev in nadzora nad izvajanjem le-teh. Razloge za nujno sejo vidijo v tem, da je spremenjena zakonodaja omogočila nekaterim velikim dimnikarskim podjetjem, da si ustvarijo monopol nad opravljanjem storitev, male podjetnike, dimnikarske mojstre pa s tem pahnila v propad. »Velika dimnikarska podjetja so prišla do koncesij tudi s prevarami, saj obstajajo verodostojni dokazi, da so v svojih prijavah na razpis navajali neresnične podatke o številu zaposlenih dimnikarjev in je šlo celo za veriženje kadrov. Eni in isti dimnikarji so bili v času prijave na razpis najprej za nekaj dni zaposleni v enem podjetju, potem so se preza-poslili v drugo podjetje, ki je bilo še v postopku za pridobitev koncesije,« so med drugim zapisali v zahtevi za sklic nujne seje in še opozorili, da je očitno morala biti v teh primerih prisotna tudi korupcija. Nujna seja parlamentarnega odbora bo v četrtek, 10. marca.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Po podatkih ministrstva za okolje in prostor s sklenjenimi koncesijskimi pogodbami v občinah Savinjske regije izvaja dimnikarske storitve sedem dimnikarskih podjetij in dva samostojna podjetnika. Za najobsežnejše območje - 15 občin Šaleške ter Spodnje in Zgornje Savinjske doline - skrbi podjetje Eko dim z Raven na Koroškem, Dimnikarstvo Celje ima koncesijsko pogodbo za občine Vojnik, Dobrna, Štore, Laško in Dobje, v Celju skrbijo za dimnike Celjski dimnikarji, za območje občin Bistrica ob Sotli, Podčetrtek in Šmarje pri Jelšah dimnikarji Dimnikarske službe Vehovar iz Maribora, v občini Kozje Dimnikarstvo Ana Jelančič, s. p., iz Sevnice, v Radečah Dimnikar Radeče, v Rogaški Slatini KDS Dimnikarske storitve Ljutomer, v Rogatcu Dimnikarstvo Brezak Stjepan, s. p., iz Rogaške Slatine in na območju Slovenskih Konjic, Vitanja in Zreč Dimnikarstvo Lapuh iz Slovenskih Konjic. Po teh podatkih iz leta 2010 za območje občin Šentjur in Rečica ob Savinji koncesiji še nista podeljeni.
16
DOBRODELNOST
NOVI TEDNIK
Osetičevi v teh dneh čistijo, kar se očistiti da. Denarja za nov dom nimajo, zato prosijo za pomoč vse, ki bi jim lahko pomagali.
Pomagajte jim do strehe nad glavo
Družina Osetič iz Vinske Gorice v požaru ostala brez doma - Denarna in materialna pomoč za gradnjo nove hiše
Vinska Gorica, Dobrna - Ognjeni zublji tudi tokrat niso izbirali in so prizadeli najbolj ranljive. Peklenski ogenj se je prejšnji četrtek popoldne razširil na območju Dobrne, v strmem predelu Vinske Gorice, na domačiji Osetič oziroma pri Galočnik, kot rečejo domačini. Hiša, v kateri so živeli 77-letni nepomični Jožef, njegova 16-let mlajša žena Alojzija in 19-letni sin Stane, je pogorela. Po šestih urah bitke z ognjem so Osetičevi ostali brez strehe nad glavo. Družina je brez večjih prihodkov. Za pomoč prosi vse, ki bi lahko darovali sredstva ali material za obnovo oziroma gradnjo nove hiše.
Jožef, prikovan na invalid- in gospodarsko poslopje ni-
ski voziček, prejema borih 180 evrov kmečke pokojnine, žena Alojzija je kot nezaposlena in gospodinja opravičena le do socialne pomoči, pri čemer dohodki najmlajšega od šestih otrok Staneta prav tako ne zadoščajo za odpravo posledic uničujočega požara. Škoda je ocenjena na približno 60 tisoč evrov. Hiša
sta zavarovana. Osetičevi zaradi skromnih prejemkov lastnine niso zavarovali, kaj šele, da bi upali pomisliti, da se utegne zgoditi kaj hudega. Znašli so se v težkem položaju. Kljub pomoči ostalih sinov in hčere ter sorodnikov pogoreli mož, njegova žena in sin nimajo zadosti denarja za ureditev novega doma.
Neskončne minute, ko je v kuhinji zagorela mast
Strma in kot kača zavita pot do osamljene domačije daje slutiti, da je Bog pozabil na ljudi tam zgoraj visoko v strminah. Saj ne da bi človek, vajen samote in trdega dela, koga iz doline prav posebno pogrešal, toda najhujši je klic na pomoč. Neskončno dolge so bile minute, ko je v kuhinji Osetičevih nenadoma zagorela mast. Alojzija je tisti dan kot običajno na štedilniku pristavila za kosilo in nato odhitela v sobo do onemoglega moža. 77-letni Jožef, prizadet zaradi možganske kapi, je prikovan na invalidski voziček. Vsakodnevna nega in skrb zanj terja-
ta čas, ki je bil tokrat usoden. »Zazvonil j e telefon in na drugi strani je bil mamin glas. Spomnim se, da sem jo slišal reči, da hiša gori in naj čim prej prihitim domov,« trenutke v celoto sestavlja eden od petih sinov Peter. Klic na pomoč ga je pognal naravnost iz službe, toda ogenj je bil hitrejši. Iz kuhinje se je po lesenih tramovih bliskovito razširil na podstrešje in zajel celotno streho. »V hiši je gorelo, s stropov je odpadal omet in v tramovih je prasketalo. Medtem ko je mama lahko poskrbela zase, je bila edina misel, da morava pred ognjem rešiti očeta. Vse je bilo izjemno hitro in ko sem z očetom uspel priti do praga hiše, sva oba nesrečno padla, toda najpomembneje je, da smo ostali živi,« dan po tragediji pripoveduje Peter. »Gasilci so bili hitri, čeprav se je zdelo kot cela večnost, preden so se s polno cisterno vode uspeli prebiti do nas.« Dvoje gasilskih društev, z Dobrne in iz Nove Cerkve, je poprijelo za delo, a kot da bi hudič želel še več mladih, je v cisterni po nekaj urah gašenja zmanjkalo vode. Rešil nas je vodnjak, iz katerega smo lahko črpali vodo,« pove Peter. Po šestih urah so ogenj uspeli pogasiti in za njim je ostalo žalostno pogorišče.
Za nov dom nimajo denarja
Od zgornjega dela hiše ni ostalo ničesar. Spodnji del je
uničen in močno poškodovan. Zgoreli so obleke, obutev, orodje in predmeti, ki sta jih Jožef in Alojzija dolga leta hranila na podstrešju hiše, tudi vse drugo je uničeno in neuporabno. Na varno jim je uspelo spraviti le osebne dokumente. Bolnega in močno pretresenega Jožefa ter mamo Alojzijo je pod streho vzela hči v Velenju, medtem ko najmlajši Stane domuje pri bratu v Veliki Pirešici. Skupaj so bratje in sestra po tragediji zavihali rokave in se lotili čiščenja ter odvažanja odpadkov. Kolikor lahko, bodo postorili, pravijo. A za najpomembnejšo stvar, to je nov dom, nimajo zadostnih sredstev. Z denarjem ali materialom bi se lahko lotili gradnje nove hiše, tako pa so odvisni od tuje pomoči. »Veseli bomo vsakršnega odziva,« je njihova priprošnja ljudem, ki jim ni vseeno za tragedije drugih. Žalostnemu prizoru je bil v teh dneh priča tudi župan Dobrne Martin Brecl, ki je družini obljubil pomoč. Če ne prej, se je vsaj zdaj župan moral prebijati po strmi in močno načeti poti do Osetičevih, ki prej kot na cesto spominja na kolovozno pot. Ob obljubljeni pomoči bo dobrodošla tudi pogosteje posipana, če ne že asfaltirana cesta do vrha Vinske Gorice.
MATEJA JAZBEC Foto: GrupA
Kontakt za pomoč družini: Peter Osetič, Vinska Gorica 22, 3204 Dobrna
VELIKA NAGRADNA ^RA
brezplačno!
Vsako sredo
ob 12.15
naRadiuCe\je
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
Kako lahko sodelujete?
Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke.
Pravila nagradne igre najdete na:
www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com.
tu s
V požaru je nastalo za približno 60 tisoč evrov škode. Hiša in gospodarsko poslopje nista zavarovana, zato so se Osetičevi znašli v težkem položaju.
KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička
Ime in priimek:.
Naslov:.
Št. Tuš klub kartice Davčna številka:. Telefon:_
mmümmüm
. Podpis:
Muca je trpela več ur, preden je poginila
Zaradi brce je mačka »poletela« čez devet stopnic - Z živalmi v vodnjak ....
Na celjskem okrajnem sodišču se je v petek končalo sojenje Stanislavu Košcu in Simonu Stabusu. Očitali so jima mučenje živali. Košec naj bi v vodnjak na Cesti na grad odvrgel tri mačke, eno so njegovi znanci poskušali rešiti, a jim ni uspelo. Žival naj bi se več ur mučila, preden je poginila. Košec je dobil tri mesece zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta, Stabus prav tako pogojno kazen 1,5 meseca zapora.
Dvojico je policiji decembra predlani prijavilo Društvo proti mučenju živali Celje, kjer dobivajo številne anonimne prijave o takšnem početju. »Nekdo nas je takrat poklical in dejal, da se v okolici nekdanjega Topra nahajata moška z vrečo in s palicami. Ko so ju vprašali, kaj počneta, naj bi dejala, da lovita mačke. Ker naj bi pri tem povedala tudi svoji imeni, smo odšli tja, da bi videli, kaj se dogaja,« je razlagala Irena Volgemut iz celjskega društva proti mučenju živali. Nato so anonimni klicatelji društvo ponovno obvestili, da naj bi Košec in Stabus v nek vodnjak odvrgla mačko, kar naj bi bilo videti pretresljivo, saj je mačka trpela. »Policist, ki je prišel na kraj, je vse popisal. Ko sem čez nekaj časa klicala na policijo, ker me je zanimalo, kaj je z zadevo, mi je povedal, da so ovadbo februarja lani predali celjskemu tožilstvu,« je še dodala Volgemutova.
Brca
Košec mučenja živali ni priznal, v sodni dvorani tudi ni >šparal< z besedami, saj se je kar nekajkrat oglasil, ko mu niso bile
pogodu izjave prič. Pred senat je stopil tudi Simon Stabus in sodniku govoril nekoliko drugače kot predlani policistom. Njim je namreč dejal, da je Košcu pomagal odpreti pokrov na vodnjaku, da je lahko ta vanj odvrgel žival. Nekega odnosa do muck Stabus ravno nima, saj je sodniku sam dejal, da se je tudi on spravil na žival ... »Malo sem jo brcnil čez stopnice,« je razlagal. Ko ga je Košec »dopolnil«, da je bilo »kar devet stopnic«, je bilo mogoče razumeti, da je bila brca kar močna. Zato si je ob koncu sojenja kazen prislužil tudi Stabus.
Sicer pa naj bi Košec že pred tem dogodkom večkrat omenil, da bo »mačke pobil«, je spomnil Vekoslav Matelič, ki je bil priča. Košca dobro pozna, a dobrih besed zanj ni našel. Ko je prišel k vodnjaku, da bi muco rešil, je bilo prepozno, kasneje so v njem našli še dve drugi poginuli mački, ki sta bili verjetno na podoben način ubiti že prej. Takšno sojenje je eno redkih, saj se ponavadi tožilci v takšnih situacijah s storilci dogovorijo za izvensodno reševanje kazenskih zadev, za tako imenovani odloženi pregon. Tako se lahko storilec na primer strinja s tem, da poplača škodo ali v korist kakšne ustanove (v teh primerih je lahko to društvo proti mučenju živali) nakaže nekaj denarja, lahko pa storilca pošljejo na opravljanje družbeno koristnega dela. Ker se primer na tak način konča, do sojenj pogosto tudi ne pride.
SIMONA ŠOLINIČ
Policista rešila življenje bolnemu Šentjurčanu
Šentjurska policista Maja Šega in Martin Fevžer si bosta zagotovo v policiji prislužila posebno pohvalo, saj sta v noči na četrtek rešila življenje moškemu, ki bi lahko umrl.
Policista sta namreč na nočnem obhodu po Ljubljanski cesti v Šentjurju opazila na pločniku ležečega moškega. Sreča v nesreči je bila, da sta bila policista pozorna, saj gre za del ulice, ki je zelo nepregleden oziroma je vidljivost tam v nočnih urah zelo slaba. Ko sta pristopila do moškega, sta opazila, da je doživljal epileptični napad. »Moški je bil v krču, tresel se je, na ustih pa je imel opazno peno. Policista sta ga nemudoma obrnila v bočni položaj in s tem zagotovila, da je lahko nemoteno dihal,« pravijo na policiji. Fevžer in Šegova sta takoj poklicala tudi dežurnega zdravnika
Šentjurska policista Maja Šega in Martin Fevžer
šentjurskega zdravstvenega doma, ki je potrdil, da je bil občan ob epileptičnem napadu že močno podhlajen. Reševalci so ga na zdravljenje odpeljali v celjsko bolnišnico. »Policista sta v tem primeru nadvse požrtvoval-
no odreagirala ter moškemu rešila življenje. Občan bi namreč lahko umrl zaradi podhladitve ali zaradi zadušitve,« so na svoja delavca ponosni v policiji.
SŠol Foto: GrupA
Gradis: še dve novi ovadbi ...
... zaradi zlorabe položaja in ponarejanja
Pretekli petek smo pisali o tem, da naj bi bilo zoper bivšo predsednico uprave Gradisa Lidijo Žagar vloženih več kazenskih ovadb zaradi poslovnih goljufij. Kar 24 jih preučujejo na celjskem tožilstvu. Po naših podatkih pa so celjski kriminalisti februarja Žagarjevo spet ovadili, vendar bo v postopku z bivšo prvo damo še ena od Gradi-sovih vodilnih oseb. Kazenska ovadba se nanaša na zlorabo položaja in pravic ter na ponarejanje listin. Škoda, ki naj bi bila s tem povzročena, naj bi znašala malo manj kot 40 tisočakov.
Preprosto rečeno: gre za zlorabo Gradisove plačilne kartice. To naj bi uporabljali izključno za poslovanje podjetja, a so kriminalisti pri preiskavi ostalih domnevnih kaznivih dejanj ugotovili, da je bila uporabljena tudi za osebne potrebe, torej za plačevanje zasebnih stvari. Ovadena tega menda ni zanikala, je pa kot poplačilo svojih dolgov, nastalih z uporabo plačilne kartice, podjetju odprodala umetniška dela. Ponavadi precej dražje. Z drugimi besedami to pomeni, da je predmet, ki je imel vrednost dva tisoč evrov, ovadena prodala podjetju, kjer je bila med vodilnimi, za (tudi do petkrat) višjo vrednost in od tega odštela svoj dolg ...
Kot je že znano, je šest zadev Gradisovih domnevnih poslovnih goljufij trenutno na celjskem okrožnem sodišču, kjer naj bi se začela sodna preiskava, ostale zadeve so še vedno v fazi kriminalistične preiskave. »Od
Kdaj lahko pričakujemo sojenje za škodo, ki naj bi bila povzročena v Gradisu? (slika je simbolična)
tožilstva smo v preveritev prejeli deset prijav. Večina se nanaša na sume poslovnih goljufij, večji del teh prijav, skupaj z nekaterimi drugimi sumi o nepravilnostih v gradbenem podjetju, še preiskujemo. Nepravilnosti, ki bi utegnile imeti znake kaznivih dejanj, policija ne preiskuje zgolj na podlagi prijav ali podanih kazenskih ovadb tožilstvu, temveč tudi
na podlagi različnih naznanil, informacij ali na podlagi lastnih ugotovitev,« so dejali na celjski policiji. Ko so lani ovadili Žagarjevo zaradi goljufije, pri čemer naj bi pred štirimi leti s podjetjem Tibar iz Maribora sklenila škodljivo pogodbo, naj bi bila s tem povzročena škoda v višini 3,6 milijona evrov!
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
INFO, 113
Po avtocesti brez kolesa
Celjski prometni policisti so v petek ustavili tujega voznika tovornega vozila, ki je bil iz Italije namenjen v Romunijo in je po avtocesti vozil brez desnega kolesa na polpriklopniku! Poleg tega je vozilo imelo pokvarjen zavorni sistem. Čeprav je bil lastnik vozila, torej delodajalec voznika, s stanjem vozila seznanjen, je delavcu vseeno dopustil vožnjo. Moškega so kaznovali s 400 evri, delodajalcu pa so izrekli kazen v višini 4 tisoč evrov.
Foto: PU Celje
Kdo strelja?
V Bukovžlaku bo te dni mogoče slišati streljanje, zato policija opozarja okoliške prebivalce, da gre le za vajo. Pripadniki Slovenske vojske bodo namreč do petka na vadišču v Bukovžlaku izvajali usposabljanja v streljanju.
Odpeljali »beatla«
V petek ponoči so neznanci vlomili v več kleti stanovanjskega bloka v Ulici bratov Vo-šnjakov v Celju. Lastniki pogrešajo smuči, smučarsko desko, drobno električno orodje in starejše kolo. Škoda, ki so jo povzročili nepridipravi, znaša več kot tisoč evrov. V noči na nedeljo pa je v Trebčah, na območju Bistrice ob Sotli, nekdo v neznano odpeljal avtomobil znamke Volkswagen Beatle, modre barve, registrske številke MB H0-99D. Škode je za kar pet tisočakov. Kriminalisti preiskujejo še tatvino iz gostinskega lokala na Teharski cesti, od koder so vlomilci odnesli za okoli 200 evrov cigaret.
Zakaj še kar perete s pralnim
Imate »alergijo« na ceno praškov, mehčalcev in elektrike? Bi radi v naslednjih 6 letih privarčevali več kot 1.200 EUR? Ali želite svojim otrokom le najboljše? Imate dovolj spranih oblačil?
Imate radi svoje zdravje? Radi svojemu telesu privoščite le najboljše? Bi radi prispevali k ohranitvi našega zelo načetega okolja?
Če je vaš odgovor DA, imamo za vas enkratno rešitev!
Ponujamo vam pralno kroglo, ki resnično deluje! Original Strong Bio Ball je revolucionarno odkritje in bo spremenilo vaš način pranja perila. Kroglo enostavno postavite v pralni stroj in perilo operete pri 50°C.
Samo pri nas lahko kupite pralno kroglo z dvojnim delovanjem, ker krogle vsebujejo magnet in ionizacijske kroglice!
Prihranili boste pri pralnem prašku in pri elektriki. Strong Bio Ball opere perilo na 100-od-stotno naraven način, popolnoma brez kemikalij, ne povzroča alergij in ne draži občutljive kože. Zdrži kar 1000 pranj, kar je približno 3 leta in pomeni, da vas eno pranje stanje manj kot 2 centa!
Ponujamo vam garancijo in 100-odstotno varen nakup! Zakaj Original Strong Bio Ball deluje?
Original Strong Bio Ball je sestavljen iz posebne gumijaste lupine, v kateri se nahajajo keramični delci. Krogla za pranje perila ima v samem jedru več keramičnih kroglic, ki med pranjem ob stiku z vodo povzročajo trenje in tako vodi povečajo pH vrednost. Dvojna moč pranja izhaja iz tega, ker ima krogla vgrajen še permanentni magnet z močjo 3000 gaussov, ki ji prav tako pomaga pri pranju in služi odstranjevanju vodnega kamna, ki se tako ne oprijemlje tkanine. Navadni detergenti povečajo pH vrednost vode s pomočjo kemije, pralna kroglica pa to naredi na naraven način in zaradi tega ne draži kože in ne povzroča alergij.
Po preverjenih podatkih pralne krogle uporablja že desettisoče Slovencev in so z rezultati izredno zadovoljni.
V naši veliki marčevski akciji lahko kupite komplet dveh krogel le za 37,99 EUR! Imamo pa tudi komplete s sušilnimi kroglami. Vse informacije dobite na: 070 56 00 02 ali na spletu na www.ball.si.
Bicom terapija in resonančni fenomen v medicini
Že v sedemdesetih letih minulega stoletja je imel nemški zdravnik dr. Morell zamisel, da bi za terapevtske namene porabil elektromagnetna nihanja iz telesa pacienta ali iz različnih substanc. Povezal se je z inženirjem Raschkejem in razvil napravo, ki jo je poimenoval Mora - aparat (po Morell-Raschke). Zamisel se je razvijala in se združila s hitrim razvojem računalniške tehnologije - dobili smo napravo Bicom (BIOCOMmunication). Nova terapija je postala znana kot bioresonanca oziroma terapija z bioinformacijo.
Vedeti moramo, da je materija samo ena vrsta izražanja in oblika energije. Druge so električna, magnetna, elektromagnetna polja, težnostno polje ... Vsi delci materije obstajajo glede na medsebojen učinek z drugimi delci materije, kar se dogaja s pomočjo zapletene mreže takšnih polj in sevanj. Ta enkraten spekter frekvenc učinkuje kot fizikalna koda.
Telesne celice lahko sprejemajo in pošiljajo elektromagnetna nihanja. Naša celica, podobno kot radijski sprejemnik, ve s pomočjo fenomena resonance, katero nihanje je namenjeno ravno njej. Radijski sprejemnik deluje le takrat, kadar sta oddajnik in sprejemnik v sozvočju, torej resonanci, prav tako se tudi naša celica odzove le na nihanja, s katerimi se lahko uskladi.
Pri Bicom terapiji uporabljamo fenomen resonance na ta način, da s pomočjo posebnih električno prevodnih elektrod vzamemo spekter tako zdravih kot bolezenskih nihanj iz telesa in jih preko kabla vodimo v aparat. Ta jih glede na nastavljen program ustrezno obdela in jih tako vrača nazaj v telo. Zdrava nihanja vračamo v telo nekoliko okrepljena v enaki obliki, medtem ko bolezenska nihanja obrnemo v zrcalno sliko in jih tako pošiljamo nazaj v telo. S tem krepimo zdrave procese v telesu, bolezenska nihanja pa počasi izničujemo in s tem seveda tudi simptome bolezni. Okrepimo samozdravilne sposobnosti telesa.
Glavne indikacije zdravljenja s pomočjo bioresonance so alergija, astma, neurodermitis, nekatere bolezni prebavnega trakta, glivične okužbe, vključno z okužbo s Candido albicans, težave po boreliozi, kronična izčrpanost, bolečinska stanja, pri otrocih pa še neješčnost, hiperaktivnost, motnje koncentracije in oslabljen imunski sistem.
Ordinacija v Murski Soboti:
Tel: 02 538 1605, Erika Žagar, dr. med.
Ordinacija v Podčetrtku:
Tel.: 03 582 9405, Erika Žagar, dr. med., Svitlana Smodej, dr. med.
Çseptum
MAGNETNA RESONANCA
za kostno mišični sistem
Ob predložitvi kupona vam na storitev magnetne resonance nudimo 10% popust
Septum d.o.o. Več informacij na Smartinska 53 www.medicinski-center.si 1000 Ljubljana ali nas pokličite na 01 280 96 70
FILTRI ZA PRHO S C-VITAMINOM
-	C vitamin 100% odstrani klor
-	Infrardeče delovanje
-	Preprečuje izpadanje las
-	Preprečuje srbečico na koži in lasišču
-	Do 60% manjša poraba vode Cena: 70 € + ddv
PRHANJE RES POSTALO UŽITEK, POKLIČITE ŠE DANES 051 617 689
GRE ZA OSVESČANJE, PRIDRUŽITE SE TUDI VI.
Za sodelovanje v akciji Za zdravje pokličite 070 735 395.
METTA INSTITUT
za celostni razvoj
Stara cesta 96h, Logatec
informacije: 051/421407 (Tadeja) info@mettainstitut.com www.mettainstitut.com
v sodelovanju
4X
Core Energetics
ustanavlja šolo Core Energetics v Sloveniji Šolo bo vodil svetovno priznani psihoterapevt in učitelj Core Energetics® Walid Daw, Ph.D.
Smisel življenja je, da živiš svoj polni potencial!
POVËIÎÉLO d.o.o.

Cente«
koMplhlVlElMlARNE IMfcdiuNfc Erika Žagar, dr. med.
Černelavci, Gorička ulica 61,9000 Murska Sobota
Ordinacija v Murski Soboti: tel: 02 538 1605 Ordinacija v Podčetrtku: tel.: 03 582 9405

«Tj

mmfc
Obisk delegacije iz Galicije v Srbiji
Delegacija sveta KS Galicija je med 13. in 16. februarjem obiskala občino Aleksan-drovac-Župski v južni Srbiji. Povabili so jih predsednik občine Jugoslav Stajkovac in občinsko vodstvo ob njihovem občinskem prazniku.
KS Galicija je z njimi pričela sodelovati že lani, ko so vzpostavili zelo pristne odnose. Prišlo je do sodelovanja na kulturnem področju, sedaj pa želijo to sodelovanje okrepiti tudi na drugih področjih, kar je bila tudi tema razgovorov ob sedanjem obisku.
Občina Aleksandrovac in okrožje, kjer se nahaja, sta najbolj vinorodni področji v Srbiji. Svoj občinski prazni slavijo ob začetku del v vinogradih in sadovnjakih. Ob tej priliki jim je delegacija KS Galicija poklonila slovenski klopotec, ki ga do sedaj niso poznali. PV
Starejši se izobražujejo
wiflvw.radiocelje.com
Rezultat dobrega sodelovanja med Pegazovim domom in Ljudsko univerzo Rogaška Slatina je tudi izobraževanje starejših. Po preverjanju interesa pri stanovalcih doma in starejših občanih Rogaške Slatine smo se odločili za izvedbo dveh programov: zdrava prehrana v tretjem življenjskem obdobju ter magičnost gibanja in spro-stitvene tehnike.
Izobraževanje o prehrani je bilo od oktobra lani do januarja letos. Udeleženci so se naučili, kako s primerno prehrano dajemo našemu
telesu največjo možno podporo, da dobro dela in se uspešno obnavlja. Nezdrava prehrana je dejavnik tveganja za prezgodnjo obolevnost in umrljivost ter pospešen proces staranja in upočasni zdravljenje bolezni. Slavica Javornik, ki je vodila program o prehrani pravi, da so izobraževanja s področja priprave zdrave prehrane dobrodošla, saj je zaznati, da še vedno prevladujejo ustaljeni načini priprave jedi, kot so dolgotrajni postopki in slabo znanje kombiniranja jedi, kar izniči pomen zdravljenja s hrano.
Februarja se je začelo izobraževanje s področja gibanja, ki se bo nadaljevalo do sredine marca. Delavnica vključuje fizične vaje za dobro počutje brez bolečin, jogo smeha, dihalne vaje, zvočno terapijo, vpliv barv, vonjev in okusov, samomasažo in pomen dotika. Program je sestavljen tako, da posameznika nauči, kako lahko sam vadi in uri svoje telo, si pomaga k bolj gibčnemu telesu, krepi vitalnost in pozitiven odnos do življenja.
Nežika Šrimf, ki obiskujejo program, je povedala: »Ta telovadba je krasna. Invalidski voziček me sploh ne ovira, leva roka in noga sta po kapi malo slabši, a vseeno lepo sledim. Zraven se vedno zelo nasmejimo in moram reči, da mi je ta vadba zelo >fajn<.« Gabriela Krumpak: »Moje mnenje o tem izobraževanju je zelo pozitivno - razgibalno, zabavno in zraven se od srca nasmejimo. Koristi nam na vseh področjih in jo toplo priporočam tudi drugim.« Ingrid Ferlež, ki vodi program gibanja: »Izredno me veseli, ker udeleženke zelo dobro sodelujejo. Obvladajo že prakso sproščanja, dovolijo si smeh, ki ga z vajami spodbujamo. Menim, da je takšna vadba pomembna za utrjevanje psihofizične kondicije in pri posamezniku spodbuja kvaliteto življenja.«
MATEJA FIDLER
Za vsakogar nekaj
Prosvetno društvo Braslovče je v dvorani šole pripravilo prireditev z naslovom Za vsakogar nekaj. Občinstvu so se predstavili posamezniki in skupine z različnimi talenti.
To so bili plesne skupine vrtca Braslovče, Kapljica, Magic group 4.r, B-Boy team, humorista Domen Lukman in Tjaša Pikel, harmonikarja Luka Strojanšek in Blaž Plaskan, vokalistka Pia Miklav ter glasbene zasedbe Braslovški oktet, Završka dekleta, zasedba Lukman - Zavola-všek, Akuvox, Urh Pantner, mojster diabola Joži Kolar, monociklistična skupina 2 simpl in narodnozabavna ansambla Krajcarji ter Šestica. Prireditev je vodil domačin Franci Tajnšek. Številno občinstvo je dvorano napolnilo do zadnjega kotička in nastopajoče nagradilo z navdušenim ploskanjem.
TT
www.NiovitedNiik.com
Prvič se je predstavil Braslovški oktet.
Skupinska slika za spomin na prvo tovrstno srečanje
Srečanje z nostalgijo
V preboldskem hotelu, ki ima svojevrstno zgodovino, od vzpona, propada do ponovne oživitve, so se pred nedavnim zbrali na skupnem srečanju nekdanji sodelavci, ki so v njem delali različno dolgo, od njegovega začetka leta 1976 do leta 1992, ko se je hotel pogreznil v desetletni spanec in propadanje.
Na tokratnem srečanju, ki je bilo za marsikoga tudi nostal-gično, so obudili spomin na leta skupnega dela, si ogledali dokumentarni film o stanju hotela leta 2000, ko se je začela ponovna obnova, in o hotelu, kakršen je zdaj. Avtor dokumentarca je Sebastjan Glušič, ki je zdaj tudi direktor hotela, pri montaži pa je sodeloval tudi Borut Ribič. V nadaljevanju druženja so si nekdanji sodelavci ogledali hotelske prostore in prenočitvene kapacitete, nato so se prepustili prijetni zabavi s triom Ho'ruk z Vranskega ter kulinaričnim in drugim dobrotam, ki jih je za to priložnost pripravil gostinec Stane Geržina s svojo ekipo. Glavno zaslugo za organizacijo srečanja ima Marina Burjan, ki je bila v hotelu zaposlena od vsega začetka in je tudi zadnja odkorakala skozi vrata ob zaprtju. Pri organizaciji so ji veliko pomagale še Milica Pikl, Olga Dragan, Hedvika Verk in še nekateri. Srečanja se je udeležilo 48 nekdanjih sodelavcev, med njimi tudi dva nekdanja upravnika Miloš Frankovič in Franc Serdoner, nekaj se jih srečanja ni moglo udeležiti, sedemnajst sodelavcev pa je žal že pokojnih.
DN
ISCEMO TOPEL DOM
Prehrana psov in mačk
Prehrana zelo pomembno vpliva na splošno počutje živali. Posebej na zmožnost prenašanja naporov in stresa ter na krepitev imunskega sistema in tudi na splošen zdrav videz živali. Nedvomno ima velik vpliv tudi na druga dogajanja v telesu in pri presnovi. Hranjenje z ustrezno in uravnoteženo hrano je največ, kar lahko skrbnik živali stori za zdravje svojega ljubljenca.
Živali imajo krajša prebavila od človekovih. Zaradi tega mora biti hrana za pse in mačke bolj prebavljiva. Splošno lahko trdimo, da so mačke bolj mesojede živali
Tedy: »Hov, hov, jutri upam, da grem domov!«
Kan: »Kar beži, a ne boš mi ušel!«
kot psi. Mačke morajo za normalno delovanje organizma in preživetje s hrano obvezno dobiti tudi določene snovi, ki jih najdemo le v hrani živalskega izvora. S hrano morajo nujno dobiti tudi razne aminokisline, ki jih njihov organizem ni sposoben sam tvoriti. Prehrana psov in mačk se od človeške precej razlikuje. Precej je živil, ki jih ljudje uživamo z velikim veseljem, za pse in mačke pa nikakor niso primerna in so zelo škodljiva. Takšna živila so na primer čokolada, kava in čaj. Ta tako imenovana poživila so za živčni sistem in srce psov in mačk zelo škodljiva. Predvsem čokolada je za pse eno najnevarnejših živil, ki lahko našega ljubljenca tudi ubije. Med škodljivejša živila sodijo tudi grozdje in rozine, ki vsebujejo strup, škodljiv za
ledvice živali. Živalim tudi ni priporočljivo dajati česna in čebule v hrano, saj omenjeni živili vsebujeta snovi, ki zelo negativno vplivajo na kri in povzročajo slabokrvnost ljubljenčkov.
Uravnoteženost prehrane je tudi precej odvisna od starosti, aktivnosti, od tega, ali je žival breja, in od splošnega stanja organizma. Medsebojno razmerje sestavin prehrane ponavadi določamo glede na te dejavnike. Mladiči potrebujejo drugačno hrano kot starejše živali. Starostna obdobja so s stališča prehrane pri psih in mačkah opredeljena na skupine. V prvi so mladiči in živali do 1. leta, v drugi so odrasle živali od 1. do 7. leta, medtem ko so v tretji skupini starejše živali od 7 let.
Pri prehrani psov pa je pomemben še en vidik. Za
razliko od mačk, ki so po velikosti in teži precej podobne, se pri psih pojavljajo velike razlike v velikosti, tako da je treba tudi glede na velikost in pasmo prilagoditi prehrano naših ljubljenčkov. Hrano za pse ali mačke lahko pripravljamo sami, lahko pa jih hranimo z že pripravljeno hrano. Slaba lastnost doma pripravljene hrane je, da je razmeroma težko pripraviti popoln in uravnotežen obrok. Dobra lastnost te hrane pa je, da jo imajo nekateri psi raje kot tovarniško pripravljeno hrano. Vse več skrbnikov svoje hišne ljubljence hrani s tovarniško pripravljeno hrano, ki je na voljo v obliki briketov in hrane v konzervah. Pri takšni hrani ponavadi že proizvajalec poskrbi,
Zeus: »Njam, tole je bilo pa odlično!«
da je obrok uravnotežen in popoln. Poleg hrane mora žival imeti vedno na voljo zadostno količino vode. Zaradi menjav hrane lahko naši ljubljenčki dobijo prebavne motnje ali celo alergije, povezane s hrano. Veliko lastnikov, ki za svoje ljubljence uporabljajo hrano iz pločevink, za pse dodaja makarone in podobno, ker je tovarniško pripravljena hrana videti kot da vsebuje le meso. Resnica pa je drugačna, razmerje snovi v pločevinkah je običajno enako tistim v briketih. Pa še nekaj o kosteh, za katere je precej ljudi prepričano, da so koristne za pse. To ni res. Kosti lahko povzročijo
veliko težav. Predvsem so nevarne perutninske kosti, ki so votle in se med grizenjem drobijo na ostre delce, ki lahko resno poškodujejo našega ljubljenčka. Če že psu damo kosti, uporabimo primerne (goveje ali druge - ne perutninskih), a še to v manjših količinah.
ZORAN FLIS
Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; in-ternetni naslov www.zon-zani.si
Pino: »Ne boš mi repa majal, ker ga bom sam pokonci držal!«
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si
SAVINJSKA REGIJA -EKOREGIJA
Z mislijo na prihodnost in v skrbi za okolje je 31 občin Savinjske statistične regije povezanih v dolgoročnem projektu trajnostnega razvoja. Projekt, imenovan Savinjska regija - ekoregija je usmerjen k dobrim praksam na področju varovanja okolja, pri čemer na regijskih delavnicah sodelujoče občine predstavljajo doseženo in izmenjujejo izkušnje.
Na Radiu Celje smo v Eko valu preverili, kaj lahko na področju varovanja okolja izpostavijo v občinah Celje, Velenje in Vransko. Skrb za okolje z urejenim in dodelanim načinom ravnanja z odpadki, skrb za kakovost zraka, okolju prijazen način ogrevanja, naselja z urejeno kanalizacijo in s čistilnimi napravami,
sistem zbiranja in čiščenja odpadnih vod je župan Občine Vransko Franc Sušnik izpostavil kot primer dobre prakse. Prav tako v občini Vransko z vidika trajno-stne rabe obnovljivih virov in ekologije obdelajo ureditvene in podobne načrte ob sprejemanju tako, da praviloma tudi predpišejo način ogrevanja in vse, kar sodi zraven. Srečko Meh,
Špela Šeligo, projektna predstavnica MO Velenje, Franc Sušnik, župan občine Vransko, Srečko Meh, podžupan MO Velenje, Bojan Šrot, župan MO Celje in Janez Jazbec, direktor Razvojne agencije Savinjske regije.
podžupan MO Velenje, in Špela Šeligo, projektna predstavnica MO Velenje, sta poudarila, da imajo sanacijski program za zrak in vode vse čistilne naprave, ki jih morajo imeti, pri čemer je Šaleška dolina danes mnogo bolj zelena in živa kot pred leti. Velenje je tako najbolj zelena, okolju prijazna in najlepša občina med večjimi mesti.
Ponosni so na projekt Čisto moje mesto, kjer so gonilna sila mladi, brezplačen Lokalc navaja občane na rabo javnega prevoza, s polnilnima postajama za električna vozila, fotovol-taičnimi elektrarnami in fotovoltaično razsvetljavo pa se zavedajo prihodnosti. Zrak, ki ga dihajo v Celju, je mnogo čistejši kot pred leti, je povedal župan MO Celje Bojan Šrot. K temu so pripomogli prepoved kurjenja s fosilnimi gorivi
na individualnih kuriščih, razvejano plinsko omrežje za namen ogrevanja in IPPC-dovoljenja, ki tudi celjsko industrijo zavezujejo k preprečevanju onesnaževanja. V Celju so kot nosilci z odliko izpeljali regijski projekt Ravnanje s komunalnimi odpadki skupaj s še 23 občinami, saj je vse urejeno v skladu z evropskimi direktivami in RCERO je zaživel v skladu s svojim namenom. S projektom Čiščenje porečja
Savinje reka postaja spet polna življenja in je v drugem kakovostnem razredu. Janez Jazbec, direktor Razvojne agencije Savinjske regije, je napovedal 3. regijsko delavnico, kjer se bodo sodelujoče občine seznanile s projekti varovanja in ohranjanja okolja. Ena od nalog Ekoregije bo tudi primerna obeležitev 22. aprila, dneva Zemlje. A ne čakajte na april in navodila, poskrbite za okolje že sami in zdaj!
Nosečnost in infarkt Žita za Post
ZDRAVJE - NASE BOGASTVO	ROŽICE IN CAJCKI
Vprašanje: Hči je noseča in ima občasno bolečine pri srcu. Ugotovili so, da ima povišane vrednosti holesterola v krvi. Ali je mogoče, da se tudi pri nosečnici pojavi srčni infarkt?
Odgovor: Tudi nosečnost je postala dejavnik tveganja za pojav srčnega infarkta. Vseh vzrokov za to še ne razumemo, je pa vse več objav, ki potrjujejo, da je pri nosečnicah vse več težav s kardio-vaskularnim sistemom in da so težave, če se pojavijo, resne. V zadnjih desetletjih se je starost naših oziroma vseh nosečnic v razvitem svetu povišala. Nič več nas ne preseneti, da se ženske odločajo za prvo nosečnost šele po 35. letu. V ozadju tega so social-no-ekonomske spremembe v družbi, a tudi napredek medicine omogoča, da pride do oploditve tudi pri ženskah, pri katerih naravna pot zanositve odpove. V zadnjih letih je prišlo tudi do napredka pri prepoznavanju zgodnjih oblik koronarne bolezni srca in tudi uspešnem ukrepanju ob akutnih dogodkih. Slednji se lahko pojavijo v kateremkoli obdobju nosečnosti. V 70 odstotkih se pojavljajo pri ženskah, starejših od 30 let, ki ponavadi že imajo enega ali dva otroka. Statistični podatki potrjujejo, da so ti dogodki
Vprašanje: Mama je dopolnila 72 let in ima de-menco Alzheimerjevega tipa. Zanima me, ali je upravičena do denarnega nadomestila k pokojnini. Če je, kje se to uredi?
Odgovor: Zgolj to, da je vaša mama stara 72 let in da ima Alzheimerjevo bolezen, še ne pomenim, da je upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo. Ali ji ta pravica pripada in v kakšni višini, je odvisno od tega, kako je ta njena bolezen napredovala in v kolikšni meri je vaša mama zaradi te bolezni odvisna od pomoči drugih oziroma katerih opravil ne zmore več opravljati sama.
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1). Višina dodatka za pomoč in postrežbo je odvisna od tega, ali je upravičencu
r
Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog
relativno redki, vendar lahko glede na število porodov v Sloveniji pričakujemo tudi pri nas do dva vsako leto.
Preiskave pokažejo delovanje srca
Dejavniki, ki povečajo možnost nastanka koronarne bolezni in s tem tudi infarkt srca, so klasični: povečan krvni tlak, holesterol, a tudi vplivi hormonov na volumen krvi in na notranji sloj žil. Ogroženost se povečuje tudi zaradi starosti, transfuzije, ki niso redkost pri slabokrvnih nosečnicah, povečane aktivnosti trombocitov, tudi različnih zdravil, kot so ergotaminski preparati in drugi. Določitev holesterola je zlasti smiselna ob pozitivni družinski anamnezi, saj vemo, da se težave s srcem pojavljajo pogosteje pri ljudeh, ki so družinsko,
stalna pomoč in postrežba neogibno potrebna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, določenih v 1. odstavku 139 čl. ZPIZ-1, oziroma le za večino življenjskih potreb ali kadar kot težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo (2. odstavek 139. čl. ZPIZ-1.)
Kot določa ZPIZ-1, je upravičencu - uživalcu pokojnine - neogibno potrebna pomoč in postrežba za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb takrat, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih niti ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in izven njega, samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati, sezu-vati, skrbeti za osebno higieno, enako tudi ne opravljati
torej genetsko obremenjeni. Med nosečnostjo se vrednosti holesterola v krvi povečajo zaradi fizioloških sprememb, tako da same hiperlipidemi-je, ki jo odkrijemo v takšni situaciji, ne zdravimo z zdravili. Priporočamo le prehrano z nenasičenimi maščobnimi kislinami, torej oljčno olje in omega 3 maščobne kisline za nosečnice, ki imajo še druge ugodne učinke na razvoj otroka, a tudi na bodočo mamico. Takšni bolnici svetujemo, naj se oglasi na določitev holesterola v krvi šele po 3 do 6 mesecih po porodu.
Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si.
Najbolj pogosta preiskava, ki zahteva vpogled v funkcijo srca, pa je ultrazvočna. Nepravilno gibanje in krčenje prekata je lahko omejeno na posamezne segmente srca, lahko pa prizadene tudi večje področje. V pomoč so tudi nove tehnologije, ki prikažejo hitrost krčenja srčne mišice. Takšne spremembe, ki prikažejo omejeno gibanje srčne mišice, so pomemben pokazatelj, ki potrjuje sum
drugih življenjskih opravil, neogibno potrebnih za ohranjanje življenja. Nadalje zakon določa, da je upravičencu - uživalcu pokojnine - neogibno potrebna pomoč in postrežba za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati večine osnovnih zgoraj naštetih življenjskih potreb ali kadar kot težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo.
Zaradi Alzheimerjeve bolezni, ki jo navajate, je treba vašo mamo smatrati kot psihiatričnega bolnika (tako tudi po stališču sodne prakse). Svetujem vam, da se posvetujete z maminim osebnim zdravnikom, ki naj poda predlog za uvedbo postopka za uveljavitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Predlogu naj priloži tudi izvid psihiatra. Iz mnenja osebnega zdravnika in izvida oziroma mnenja psihiatra naj bo razvidno, ali je bolezen vaše mame tako huda, da zaradi tega neogibno potrebuje stalno pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb ali le stalno nadzorstvo. Upravičenost zahteve za dodatek za pomoč in po- Št. 19 - 8.
o slabi prekrvavitvi srca. Če bolnica doživi infarkt v času nosečnosti, je zdravljenje enako kot pri ostalih bolnikih, le da je kontraindicirana uporaba trombolitičnih sredstev, saj lahko poškodujejo otroka. Pomembno je sodelovanje kardiologa in ginekologa. Ko je bolnica stabilna, je možen varen normalen porod, vendar ob dobrem vodenju in razbremenitvi dela srca. Ob akutnem infarktu so koronarografija oziroma prikaz srčnih žil, odpiranje za-mašene žile, širjenje le-te in vstavitev opornice normalna pot ukrepanja. Pri tem se ve, da v zgodnjem obdobju lahko rentgensko žarčenje poškoduje plod, vprašljivo pa je tudi vstavljanje opornic, zlasti tistih, prevlečenih z zdravili. Opravljene raziskave na živalih niso navdušujoče, raziskav na nosečnicah pa ni. Da se izognemo številnim možnim zapletom, je pomembno, da se obnašamo odgovorno in vzamemo resno tudi preventivo, saj je najbolj varen in poceni pristop za ohranjanje zdravja. Zato se naj hči zaradi težav s srcem posvetuje s svojim izbranim in osebnim ginekologom. Ta jo bo odgovorno napotil k specialistu, saj za takšen pregled pri kardiologu ni čakalne dobe!
Vprašanja za pravnega strokovnjaka lahko pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov te-dnik@nt-rc.si. Svoje vprašanje lahko sporočite tudi v tajništvo uredništva na telefon 4225-154.
strežbo ugotavlja posebna komisija pri ZPIZ.
Opredeljena intenziteta potrebe po tuji pomoči vpliva tudi na višino dodatka za pomoč in postrežbo. Če se bo ugotovilo, da vaša mama kot psihiatrični bolnik potrebuje (le) stalno nadzorstvo pri opravljanju večine ali vseh osnovnih življenjskih opravil, ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi 2. odstavka 139. čl. ZPIZ-1 v višini polovice 70 odstotkov zneska osnove za odmero dodatnih pravic iz 57. člena ZPIZ-1 (nižji znesek dodatka za pomoč in postrežbo). V primeru pa, če se bo ugotovilo, da vaša mama kljub stalnemu nadzorstvu ni zmožna samostojno opravljati vseh življenjskih potreb, pa ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi 1. odstavka 139. čl. ZPIZ-1 v višini najmanj 70 odstotkov zneska osnove za odmero dodatnih pravic iz 57. člena ZPIZ-1 (znesek dodatka za pomoč in oskrbo).
Mag. ANITA DOLINŠEK, pravnica
»Danes je pustni dan, imaš kaj gobček mastan?« sprašuje stari rek. Kdor si lahko privošči - zdravstveno in finančno - naj se le do sitega naje krofov, flan-catov, slanine in druge svinjine, saj bo že jutri prišla veliko bolj resna pepelni-ca, z njo pa strog in - če ste duševno in telesno dovolj trdni tudi dolg post. Štirideset dni odrekanj mesu in tistemu, kar imate sicer najraje - sladicam, kavi, cigaretam, alkoholu ...
Postno obdobje je namenjeno utrjevanju vere in pobožnosti, obenem pa tudi razstrupljanju in čiščenju telesa. Ker se pozimi v njem nabere veliko nesnage, je čas pred veliko nočjo nadvse prikladen za generalno čiščenje. V tem obdobju pijmo čim več vode in čaja, na jedilniku pa naj se poleg sadja in zelenjave pojavijo tudi jedi iz žit.
Oves očisti telo.
Očistimo se z ovsom
Če se oves (Avena sativa) le poredkoma pojavi na vaši mizi, je postni čas kar pravšnji za pokušino tega žita, za katerega je srednjeveški človek verjel, da mu očisti telo in zbistri duha in razum. Germanski narodi so ovseno kašo uživali za zajtrk dolga stoletja, vse dotlej, dokler je nista izpodrinila kava in kruh. V zeliščni enciklopediji iz leta 1737 beremo: »Ovsena zrna so koristna tako za človeka kot tudi za živino. Kuhan je odličen za spodbujanje vsakodnevne prebave, prav tako napolni želodec in je vir hranil.« Zaradi velike količine esencialnih aminokislin in mineralov so ovseni kosmiči med najbolj priporočljivimi viri prehranskih vlaknin in sodijo med najboljše dietne obroke. Prehranske vlaknine, ki jih kosmiči vsebujejo, znižujejo vrednost holesterola v krvi, preprečujejo zaprtje, varovale naj bi celo pred nastankom raka na debelem črevesu.
HUJŠANJE
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
>2/252 32 55,01/519 35 54
jI	www.pimat.si
Dr. Pimat d.o.o.. Razlagava 29, Maribor	^
Piše: PAVLA KLINER
Dietne jedi iz ovsa priporočajo tudi pri zdravljenju kroničnega zaprtja in boleznih žolčnika. Dr. Katja Galle - Toplak v Zdravilnih rastlinah na Slovenskem piše tudi o zdravilnosti izvlečka iz sveže rastline ovsa. Slednji naj bi na primer pomagal pri odvajanju od kajenja in celo pri odvajanju od opija ter morfija, zaradi česar je v postnem času posebej priporočljiv za ljudi, ki se jim ni treba očistiti zaradi pretirane količine mesa, temveč zaradi nikotina in nevarnih drog. Čaj iz ovsa si pripravimo kot poparek: dve do tri žličke suhega zelišča poparimo s skodelico vode, pustimo stati petnajst minut, nato odcedimo. Popijemo dve do tri skodelice čaja na dan.
Proso - balzam za uničeno črevesno floro
Proso (Panicum miliace-um) sodi med najstarejše kulturne rastline. Sledi pro-senega zrnja naj bi našli že v malhi znamenitega Otzija, mumije človeka iz 3. tisočletja pred našim štetjem, ki so jo našli v Alpah. Čeravno je že rimski pisec Plinij proso označil kot žito največje kakovosti, je bilo v preteklosti znano predvsem kot kruh revežev. Zadnje čase je zaradi ugotovljene visoke prehrambene vrednosti in popularizacije zdrave in dietne hrane na srečo spet prišel na dober glas. Proso pospešuje odvajanje vode iz telesa in uravnava črevesno floro.
Njegov alkalični učinek blokira razmnoževanje gnilobnih bakterij in razstruplja telo. Ker vsebuje kar osem esencialnih aminokislin, je dobro dopolnilo za vegetarijance. Zaradi vitamina B in holina zavira kopičenje holesterola in bolezni ožilja nasploh. Proseno kašo skuhamo v mleku ali vodi kot samostojno jed ali kot prilogo raznim jedem. Prosene kalčke dodajamo solatam, obnesejo pa se tudi kot dietna prehrana pri številnih boleznih.
Proso je eno najkvalitetnejših žit.
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
PRAV(N)I KORAKI
Dodatek k pokojnini
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
čistilka/sobarica-deldvnd mestd v celju - m/ž: urejanje. pospravljanje, čiščenje sob s kopalnicami, nastanitvenega dela objektov, opreme. pregled funkcionalne izpbanosti naprav v sdbah. posti-ljanje. nameščanje brisač in potbošnega materiala. prevzem in shranjevanje perila in drobnega inventarja. prevzem in oddaja osebnega perila gostov. boločen čas, 4 mesece, 27.3.2011: aktiva hrm kadrovske rešitve d.d.d.. udrljanska cesta 12 f. 123btrzin
voznik tovornjaka v mednarodnem prometu - m/ž: mednarodni prevoz blaga v domačem in mednarodnem prdmetu. določen čas, 12 mesecev, 16.3.2011: erra. trgovina in storitve, d.o.o.. gasilska cesta 22.3202 lj0rečna POMOŽNI DELAVEC
pomožna gradrena dela - m/ž: pomožna gradbena dela. določen čas, 12 mesecev, d.3.2d11; jeton doni, gradbeništvo in storitve. d.d.d.. prožinska vas 8. 3220 štore
DELAVEC DREZ POKLICA
pomožni delavec - m/ž: pomoč pri pripravi - komisi-oniranju kompletne opreme za potrebe monterjev po specifikacijah (postavitvenih listih], pomoč pri postavljanju in podiranju šotorov, hal. durov ... (natovarjanje, raztdvarjanje, montiranje, de-montiranje). ipd. določen čas, 3 mesece, 18.3.2011: biro ogis. posredništvo. tbgovina. izposojanje, d.d.o.. teharje 5b. 3221 teharje KLJUČAVNIČAR
delavec v pboizobnji - m/ž: varjenje. vrtanje kovinskih konstrukcij. ostala pomožna dela v proizvodnji, določen čas, 3 mesece, 18.3.2011: riro ogis, posredništvo, trgovina, izposojanje, d.d.d.. teharje eo. 3221 teharje
monter - m/ž: izvaja postavljanje in podiranje šotorov. hal. odrov, natovarja. raztdvarja. montira, demontira] vskladu z delovno dokumentacijo in po-stavitvenimi listi, določen čas, 3 mesece, 18.3.2dh: riro ogis, posredništvo, trgovina, izposojanje, d.d.o.. teharje 5b. 3221 teharje SREDNJA POKLICNA IZODRAZDA oblikovalec monter - m/ž: oblikovanje stavbnega pohištva, alum. in poc. vrata, okna, izdelava fasad, servisiranje, nedoločen čas, 1b.3.2d11; alum drame proizvodnja in trgovina d.o.d. ceue. cesta na dstrdžnd2.3dddcelje SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZODRAZDA
zavarovalni zastopnik za območje celja - svetovalec prodaje - m/ž: svetovanje strankam, trženje zav. prodoktov. pridobivanje terminov. priprava izračunov. določen čas, 24 mesecev, 13.3.2011: grawe zavarovalnica d.d. mariror poslovna enota ljubljana. komenskega ulica 4.1000 udruana delo v prodaji in izdelva ključev - m/ž: delo v prodaji in izdelava ključev. nedoločen čas, 16.3.2011: alum urame proizvodnja in trgovina d.o.d. celje, cestana0strdžn0 2.3d0dcelje NATAKAR
natakar ii - m/ž: strežba hrane in pijače, b0l0čen čas, 8 mesecev, 12.3.2bh: terme b0bbna. termalno zdravilišče d.d.. dobrna 5d. 32d4 d0drna natakar - m/ž: strežba hrane in pijače, nedoločen čas, 12.3.2d11: terme ddbrna. termalno zdravilišče d.d..dddrna5d.32d4 ddbrna KUHAR
natakar - m/ž: strežba hran en pijač, boločen čas, 12 mesecev, 1b.3.2d11: kitajski dvdr. gostinstvo in storitve. d.o.o.. teharska cesta35.3ddd celje bietni kuhar iv - m/ž: samostojno pripravljanje in kuhanje raznovrstne dietne in navadne hrane za bolnike in zaposlene, priprava in čiščenje zelenjave. razdeljevanje hrane v ogrevalne vozičke v posamezne porcije po vrstah diet. pripravljanje delovnih površin ter čiščenje in vzdrževanje kuhinjske opreme, odgovornost za pravilno (strokovno] pripravo naročenih dbrdkdv. skrr za racionalno pdrabo živil. pospravljanje delovnih površin in prostorov, izvajanje haccp programa, opravljanje drugih del s svojega strokovnega področja po navodilo predpostavljenega. določen čas, 12 mesecev, b.3.2d11; psihiatrična bolnišnica vdjnik. celjska cesta 37.3212 vojnik PRODAJALEC
zastopnik - m/ž: zbibanje naročil pri znanih kupcih za dbjave in oglase v produktih podjetja: pirš, potrošniški vodnik. delo je terensko na odmočju celja. določen čas, 3 mesece, b.3.2d11; slovenska knjiga d.o.o.. podjetje za prodajo in distribucijo knjig, svetovanje in založništvo, stegne 3. 1000 cjubuana
prodajalec- m/ž: prodaja kruha in pekovskih izdelkov. določen cas, 12 mesecev, 17.3.2011; celi. pekarna. d.o.o.. teharska cesta 51.3ddd celje BOLNIČAR
kopališki delavec - m/ž: izvajanje vseh vrst kopeli, določen čas, 5 mesecev, 12.3.2d11: terme ddbrna. termalno zdravilišče d.d.. dodrna 5d. 32d4 dodrna KOMERCIALNITEHNIK
vodja ekspedita -skladišča - m/ž; prejem in odpre-ma živil po naročilo (sveže meso in mesni izdelki], vodenje celdtne skladiščne dokumentacije. organiziranje in razporejanje dela po delovnih nalogih ■ po naročilo, določen čas, 6 mesecev, 0.3.2011; ledas podjetje za predelavo in prodajo mesnih izdelkov, d.d.d,ceue.1ava7f.3dddceue EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK zavarovalni zastopnik zaodmdčje ceua- m/ž; trženje zavarovalnih storitev, nedoločen čas, 11.3.2011; prima zastopstvo zavarovalna zastopniška druž-bab.o.d.. partizanskaulica1b. 1000 ljubljana DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA (VS)
»informatik - racunalnicar - m/z; sodelovanje pri razvoju informacijskega sistema, instaliranje programov, nadzorovanje raznih podatkov, testiranje pravičnosti delovanja programov, vzdrževanje. poznavanje blagovnega toka (prevzemi. izdaje. poraba materiala. proizvodnja). poznavanje in konfiguracija intraneta, spletno odlikovanje«; neodločen čas. 0.3.2011: maksim trgovsko in stori-
tveno podjetje, d.o.d,, trg celjskih knezov 2.3ddd celje
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INFORMATIK
razvijalec spletnih aplikacij - m/ž: programiranje spletnih aplikacij, določen čas, 3 mesece, 15.3.2011: eknjiga zacožništvo. trgovina in računalništvo. u.o.o.. dddrna35a.32d4dddrna
UELAŠKO
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
pomožni delavec - m/ž; ročna dela. pranje strojev in vsa dela v gradbeništvu. določen čas, 12 mesecev. 22.3.2011; msv ždhar. storitve in trgovina, d.o.o.. trobni d0l34.3271 šentrupert strojnik grabbene mehanizacije - m/ž; strojnik, nedooočen čas, 22.3.2011; msv ždhar, storitve in trgovina, b.o.o.. trobni b0l34.3271 šentrupert POMOŽNI DELAVEC
snažilka, sodarica-m/ž; čiščenje hotela. restavracije in okolice. odločen čas, 6 mesecev, 27.3.2011; rd-bert rajšp s.p.; pe savinja gostinstvo, robert rajšp s.p.. valvasorjev trg 1.327dlašk0 KLJUČAVNIČAR
izdelovalec hladilnih agregatov - m/ž: strojna vezava agregatskih. črpalčnih in drugih sklopov
v	delavnici. odločen čas, 12 mesecev, 17.3.2011; ehd elektrika. hladilništvd. ogrevanje d.o.o.. drezno 7 a. 3270 laško
izdelovalec hladilnih agregatov - m/ž; strojna vezava agregatskih, črpalčnih in drugih sklopov
v	delavnici. nedoločen čas, 17.3.2011; ehd elektrika, hladilništvd, ogrevanje d.o.o.. drezno 7 a. 3270 laško
VOZNIK
strojnik gradbene mehanizacije, voznik - m/ž; strojnik, voznik, voznik/voznica v cestnem prometu. nebdldčen čas, 22.3.2b11; msv ždhar, storitve in trgovina, u.o.o.. trobni bdl34.3271 šentrupert KUHAR
kuhar, vouja kuhinje- m/ž: priprava malic. kosil in jedi po naročilo, določen čas, 6 mesecev, 27.3.2011; robert rajšp s.p.; pe savinja gostinstvo, robert rajšp s.p.. valvasorjevtrg 1.3270 laško NATAKAR
natakar, pomočnik natakarja - m/ž: točenje in strežra pijač, strežda hrane, pomivanje kozarcev, poliranje pripora, skrr za čistočo v delovnem 0k0-uo. določen čas, 6 mesecev, 27.3.2011; robert rajšp s.p; pe savinja gostinstvo, robert rajšp s.p. valvasorjev trg 1.3270 laško
gostinski delavec - m/ž: delo za točilnim pultdm. določen čas, 12 mesecev, 10.3.2011; gostilna janez krivec, s.p. zidani most 18.1432 zidani most
UE MOZIRJE
ni razpisanih prostih delovnih mest
UE SLOVENSKE KONJICE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
bodelovalne operacije na proizvodih - m/ž; vrtanje izvrtin. pdvrtavanje. izdelava navojev na stedla končnikov in droge proizvode, priprava navojnih čeljusti. svedrdv. centrirnih svedrdv. posnemanje proizvodov. valjanje proizvodov, brušenje proizvodov. dodelava na cnc obdelovalnih strojih, pdrduašanje proizvodov, razigličenje. sortiranje proizvodov .... določen čas, 12 mesecev, 3.4.2011; mardvt proizvodno izvozno uvoznd podjetje, d.o.o.. stranice e5.320b stranice preoblikovanje kovin - m/ž; belo na preoblikovalnih strojih in pečeh za preoblikovanje.... boločen čas, 6 mesecev, 3.4.2011; mardvt proizvodno izvozno uvozno podjetje. d.o.o.. stranice 55.3206 stranice struženje - m/ž; struženje proizvodov. signiranje proizvodov, montaža in demontaža rezilnega orodja. delovnih priprav in naprav, razrez materiala na strojni žagi, samokontrola mer proizvodov, vnos meritev v pc. kontrola mer, določen čas, 12 mesecev, 3.4.2011; mardvt proizvodno izvozno ovo-zno podjetje, d.o.o.. stranice 55.3206 stranice varilec -m/ž; varjenje n acevovodih in naftovodih, ddločen čas. 24 mesecev. 11.3.2d11; mmca hasandvič. družba za proizvodnjo in montažo metalnih konstrukcij. cevi, rezervarjev in aparatov v industriji u.o.o.. počene 3 r. 3210 slovenske konjice polaganje cevi - m/ž; polaganje cevi za naftovode in plinovode po izometriji. določen čas, 24 mesecev, 11.3.2011; mmca hasandvič, družba za proizvodnjo in montažo metalnih konstrukcij, cevi, rezervarjev in aparatov v industriji d.o.o.. počene 3 r. 3210 slovenske konjice
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
svetovalec za rezervacije in podporo - m/ž; opravljanje rezervacij turističnih aranžmajev, svetovanje v zvezi z rezervacijami, določen čas, 12 mesecev, 1d.3.2d11; odpotuj. posredništvo, storitve, tehnologije. prevozništvo in organizacija, d.o.o.. oplotniškacesta 1 a. 3210 slovenske konjice it programer - m/ž; programiranje visokih tehnologij za turizem - ors. določen čas, 12 mesecev, 1d.3.2d11; 0dp0tuj.net tehnologije d.o.o., oplotniška cesta 1 a. 321d slovenske konjice OBLIKOVALEC KOVIN
oblikovalec kovin. - m/ž; samostojno delo na preoblikovalnih strojih kovinarskih polizdelkov.. določen čas, 6 mesecev, 21.3.2011; tehnocomerc agencija za zaposlovanje. trgovino, gostinstvo, gradbeništvo. proizvodnjo. predelavo in druge storitve d.d.d.. dravska ulica d. 2uuu mariror KUHAR
kuharica / kuhar - m/ž; izbrana kanbibatka oziroma kanbibat bo pri svojem delu samostojno pripravljal in kuhal jedi. delo do potekalo v treh izmenah. vaše delo do zajemalo tudi čiščenje pripora. kuhinje in jedilnice, ter opravljanje podobnih bel po navodilu nabrejenega v okviru poklica in belovne usposobljenosti. določen čas, 0 mesecev, 0.3.2011; swatycomet. umetni brusi in nekovine, d.o.o.. titovacestabd. 2uuu mariror kuhar - m/ž; kuhanje malic. priprava ribjih jedi. solat. izdelava in peka pic. jedi na žabo in vsa dela
v kuhinji. določen cas, 3 mesece, 10.0.2d11; gostišče »zaceznikjanafls.p. križevec 1.3200 stranice PEK
peka kruha in peciva - m/ž; peka kruha in peciva, določen čas, 6 mesecev, 14.3.2011; pekarnaod potoku dušan lamut s.p. od potdku 3 d. 3210 slovenske konjice SLAŠČIČAR
živilski delavec - m/ž; peka peciva in slaščic, določen čas, 3 mesece, 14.3.2011; hramček dobrot kvas bogdana kvas s.p. sojek 6.3213 frankdlovd VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA vobja booking 6 support centra-m/ž; vobenje centra za rezervacije turističnih aranžmajev in podporo. določen čas, 12 mesecev, 10.3.2011; odpotuj. pdsredništvd, storitve, tehnologije. prevozništvo in organizacija, d.o.d.. oplotniška cesta 1 a. 3210 slovenske konjice
pomočnik vodje marketinga - m/ž; kontakti s partnerji.promocija. trženje. določen čas, 12 mesecev. 10.3.2011; odpotuj. posredništvo, storitve, tehnologije. prevozništvo in organizacija, d.o.o.. oplotniška cesta 1 a.321d slovenske konjice
UTŠentjur
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
pomočnik monerja-m/ž; pomoč pri izvedbi strojnih inštalacij, neodločen čas, 9.3.2011; adepd inštalacijske storitve d.d.d.. hruševec 37 d. 3230 šentjur voznik tovornjaka- m/ž; voznik vlačilca ddmain v tujini. voznik/voznica v cestnem prometu. določen čas, 3 mesece, 14.3.2011; dorles. žaganje in prevozi irenaroršičs.p. vrbnd 3.323d šentjur MONTER OGREVALNIH NAPRAV samostojni monter - m/ž; samostojno opravljanje del n astrdjnih instalacijah, nedoločen čas, 0.3.2011; adepo inštalacijske storitve d.o.d.. hruševec 37 d. 323d šentjur AVTOMEHANIK
voznik tovornjaka v mednarodnem prometu - m/ž; skrr za vouzilo. nakladanje. razkladanje. opravljanje carinskih postopkov, voznik/voznica v cestnem prdmetu. neudodčen čas, 1d.3.2d11; jožef transport jožef kukovič s.p. jakdd pri šentjurju 24.3230 šentjur
VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA
vdbja službe za komunalo in investicije - višji sve-tdvalec - m/ž: planiranje. organiziranje, vobenje in koordiniranje dela v službi. najzahtevnejša strokovna bela na področju gospddarskih dejavnosti. sobelovanje pri oblikovanju sistemskih rešitev in drugih najzahtevnejših grabiv. samostojna priprava zahtevnih analiz, razvojnih projektov, informacij, poročil in drugih ahtevnih grabiv. vobenje in obločanje v zahtevnih upravnih postopkih, vobenje najzahtevnejših upravnih postopkov, samostojno opravljanje drugih zahtevnejših nalog in nalog po navodilih direktorja 00 in vodje oddelka. nedoločen čas, d.3.2d11; občina šentjur. mestni trg 10.323d šentjur
ue Šmarje pri jelšAh
DELAVEC BREZ POKLICA
proizvodni delavec ii.- m/ž: opravljanje enostavnih delovnih operacij, nezahtevno oblikovanje. razrez in obrezovanje. priprava strojev in orodij za delo, izvajanje kontrole in avtdkdntrdle. popravilo reklamacij. čiščenje, umivanje izdelkov. štetje, pakiranje, sortiranje izdelkov, zdiranje in sortiranje odpadkov, izvajanje drugih del po navodilih nadrejenega. določen čas, 3 mesece, 16.3.2011: ade-cco h.r. d.o.o.; adecco h.r. d.o.o.. pe ceue, ulicaxiv. divizije b. 3dodceoje KRIVILECARMATUR
vezanje armatur - m/ž; zidarska dela. vezanje armatur. določen čas, 12 mesecev, d.3.2011; medri. trgovina in storitve, d.o.d.. levstikova ulica 3 d. 3250 rogaška slatina STRUGAR
cnc strugar - m/ž: izvajanje del na cnc stružnicah in oddelovalnem centru, določen čas, 3 mesece, 12.3.2011; kovinostrugarstvo kardl korez s.p. zgornje neg0nje35 c. 3250 rogaškaslatina NATAKAR
natakar - m/ž; strežra hrane in pijače v gostinskem lokalo, priprava napitkov- delo v podčetrtku. določen čas, 6 mesecev, 13.3.2011; alonso gostinstvo d.0.0..mali0drež6.8257 ddbdva ELEKTROTEHNIKELEKTRONIK mehatroniki. -m/ž; opravljanje zahtevnejših vzdrževalnih del na vseh elektronskih in energetskih napravah v podjetju. načrtovanje in nadziranje manj zahtevnih krmilnih sistemov, sodelovanje pri instalacijskih in vzdrževalnih delih, spremljanje brezhibnosti električnih naprav in krmilnih sistemov v podjetju in odpravljanje napak na le teh, manj zahtevno programiranje na osnovi projektne dokumentacije. pravljanje drugih vzdrževalnih delz elektro področja po navodilo nadrejenega. določen čas, 3 mesece, 8.3.2011; steklarna rdgaškad.d.. ulicatalcev 1.3250 rogaškaslatina ELEKTRIKAR ELEKTRONIK »talilec stekla na plinskih pečeh in lončenih pečeh - m/ž; vodenje procesa taljenja stekla na plinskih kadnih in lončenih pečeh in spremljanje kvalitete stekla, nadziranje vlaganja zmesi, delovanja vlagalnih naprav in temperaturnega režima v pečeh za taljenje stekla, posnemnanje steklovine in čiščenje delovnih odprtin, spremljanje odvzema steklovine po deloviščih in ustreznd ukrepanje.. opravljanje manjših vzdrževalnih del na pečeh, nadziranje delovanja drenaže peči in spodnjih gorilcev ter čiščenje odprtin za iztekanje stekla, nadziranje polnjenja silosov z zmesjo in črepinja-ml pri pečeh, nadziranje delavlagalca na lončenih pečeh, ročno izpihovanje stekla - bistrenje na lončenih pečeh, spremuanje predgrevanja loncev
in drugih Samotnih delov in delovanja feedrdv.
opravljanje drugih del po navodilu nepdsrednega vddje.s. določen čas, 3 mesece, 8.3.2011; steklarna rdgaškad.d, ulicatalcev 1.3250 rogaškaslatina LABORATORIJSKITEHNIK laboratorijski tehnik- m/ž: izprani kanbibat bo na beldvnem mesto dbgdvdben za: pripravo reagente, vzorcev in gojišč, opravljanje preskušanja po predpisanih postopkih, izvrševanje ukrepov celovitega obvladovanja kakovosti in varstva pri delo, vodenje zapisov, čiščenje in droga spremljajoča dela v laddratoriju. določen čas, 6 mesecev, 8.3.2011: adecco h.r. d.o.o.; adecco h.r. d.o.d, pe celje. ulicaxiv. divizije b. 3000 celje STROJNITEHNIK
cnc rezkalec-m/ž; rezkanjein izvajanje delnacnc strojih, določen čas, 3 mesece, 12.3.2011; kovino-strugarstvo kardl korez s.p. zgornje negonje 35 c.325d rogaška slatina LOGOPED
učitelj za dodatno strokovno pomoč - logoped - m/ž; nodenje strokovne pomoči otrokom z odločdo o usmeritvi - logopedska orravnava, določen čas, 1 mesec, 0.3.2011; osnovna šola kozje, kozje 131, 3260 kozje
ueVelenje
DELAVEC BREZ POKLICA
pomožni delavec za krovsko kleparska in hidroi-
zolacijska dela- m/z; pomožni delavec za krovsko kleparska in hidroizolacijska dela, določen čas, 1 mesec, 15.3.2011; t.m. inženiring o.d.o.; t.m. inženiring. pevelenje. paka pri velenju 4u d. 3320 velenje krovec-klepar. hidroizolater - m/ž: opravljanje krdvsko-kleparskih. tesarskih in hidroizolacijskih dec, pokrivanje ostrešja z vsemi vrstami kritin, montaža strešnih oken, določen čas, 1 mesec, 15.3.2011; t.m. inženiring d.o.o.; t.m. inženiring, pe velenje. paka pri velenju 4u d. 3320 velenje STROJNIK
delo na stružnici - m/ž: delo na stružnici ali rez-kalnem stroju, določen čas, 12 mesecev, 10.3.2011; har-vel zaključna gradbena bela haris zulič s.p. šaleška cesta 2 a. 332b velenje strojnik grabbene mehanizacije - m/ž; delo na strojih težke grabbene mehanizacije (dager gosenicah. kolesni nakladale). določen čas, 3 mesece oz. možnost podaušanja, 0.3.2011; kamteh gmbh. predstavništvo šmartno dr paki. pddgora 16.3327 šmartno dd paki KLJUČAVNIČAR
strojnik - m/ž; operater in vzdrževalec separacij kamnoloma, določen čas, 3 mesece oz. možnost podaljšanja. 0.3.2011; kamteh gmbh. predstavništvo šmartno dr paki, pddgora 16.3327 šmartno dr paki VOZNIK
vdznik-m/ž;vdznikv mednarodnem prdmetu. nedoločen čas, 21.3.2011; transport remše. transport in storitve, d.o.o.. vinska gora 21.332d velenje VARILEC
varilec - m/ž; varjenje konstrukcij. uoločen čas, 12 mesecev, 11.3.2u11; pc art. programska oprema in ostale storitve d.o.d.. efenkdva cesta 61.3320 velenje
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
orodjar - m/ž; vzdrževanje, namestitev in popravilo orodij, določen čas, 12 mesecev, 15.3.2011; pc art, programska oprema in ostale storitve d.o.d, efenkova cestab1.3320 velenje SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
glavni vzdrževalec v - m/ž; vzdrževalna dela v mladinskem centru in mladinskem hotelu velenje. bela narecepciji. delo zgosti, priprava prostorov mlad. centra in mlad. hotela velenje. določen čas, 12 mesecev. 12.3.2011; mladinski center velenje kultura in izobraževanje. šaleška cesta 3. velenje, šaleška cesta3.332b velenje KUHAR
kuhar - m/ž; kuhanje in peka jedi po programu gostilne, poznavanje receptur za pripravo jedi iz programa »nacionalne kuhinje srbije«. določen čas, 6 mesecev, d.3.2011; posredovanje, trgovina in storitve, računovddske storitve, reneja rorič s.p. kersnikova ces ta 1.3320 velenje NATAKAR
natakar - m/ž; priprava in strežra pijače, strežra gostov z jedmi. določen čas, 6 mesecev, d.3.2d11; posredovanje, trgovina in storitve, računovodske storitve, reneja rorič s.p. kersnikova cesta 1.3320 velenje
EKONOMSKITEHNIK
zavarovalniški agent - m/ž: sklepanje zavarovanj na terenu - velenje za zavarovalnico mariror, uoločen čas, 6 mesecev, 25.3.2d11; korinita. d.o.o.; korinita d.d.d.. poslovna enota, koroška cesta 64. 3320 velenje
UE ŽALEC
ZIDAR
zidar- m/ž: gradbena dela. določen čas, 12 mesecev, d.3.2d11; foli inženiring gradbeništvo in prevozi b.o.o.. brapšinova ulica 1 b. 3uuucelje MONTER HLADILNIH NAPRAV serviser hladilnih ali ogrevalnih naprav- m/ž: servisiranje hladilnih in ogrevalnih naprav, določen čas, 3 mesece, 0.3.2011; kota energetske naprave, hlajenje. ogrevanje, toplotne črpalke d.o.d. pe-trovče. petrovče 237,33d1petrovče AVTOMEHANIK
avtomehanik za tovorna vozila- m/ž: servisiranje in vzdrževnaje vozil, določen čas, 12 mesecev, 12.3.2011; vigitrans. transportno trgovsko podjetje. d.o.d, savinjska cesta08a. 3310 žalec SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA dffest tiskar - m/ž; tisk nadffset strdju r3inr2šti-ribarvni. ddločen čas, 12 mesecev, 27.3.2011; tiskarna golc. metkagdlcs.p, vrrje8da, 3310 žalec strežra pijač - m/ž; strežra jedi in pijač, določen čas, 3 mesece, 12.3.2011; kulinarika podpečan-pri-prava jedi. jernej pddpečan s.p. kasaze 70 d. 3301 petrovče
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
finančni arhitekt, premoženjski svetovalec - m/ž; kandidat do na terenu skrbel za socialno varnost potrošnikov, neboločen čas, 11.3.2d11; zavarovalno zastopanje, žiga florjanc s.p. braslovče18.3314 brasldvče
vobja prodaje in marketinga informacijskih storitev - m/ž: priprava, izdelava in izvedba mab-ketinških aktivnosti, organiziranje sestankov in prebstavitev strankam. upravljanje z obstoječimi strankami. vsebinsko urejanje spletne strani, uoločen čas, 12 mesecev, 0.3.2011; inovis - inovativni informacijski sistemi, bružba za informacijski inženiring. svetovanje, trgovino in telekomunikacije b.o.o.. rimska cesta 54.3311 šempeter v savinjski dolini NATAKAR
natakar - m/ž; strežra pijače in hrane, določen čas, 12 mesecev, 11.3.2011; okrepčevalnica verde. zijad brčkalič s.p. petrovče 04.3301 petrovče KUHAR
kuhar - m/ž; priprava jedi na žaru, priprava dnevnih malic, uoločen čas, 12 mesecev, 11.3.2d11; okrepčevalnica verde. zijad brčkalič s.p. petrovče 04. 3301 petrovče MESAR
mesar - m/ž: razsekdvanje mesa, strežra strank v mesnici, določen čas, 6 mesecev, 14.3.2011; mesarstvo jure. jurij užmah s.p. griže 30a. 33d2griže mesar, prodajalec mesa in mesnih izdelkov - m/ž; prodaja mesa in mesnih izdelkov,priprava mesa za prodajd.skrb za urejeno beldvno okolje, ne-uoločen čas, 12.3.2u11; farme ihan - mpr. mesna proizvodnja in razsekovalnica d.o.d, cesta ledna dobrotinška 15.3230 šentjur FRIZER
frizer - m/ž: samostojna frizerska bela (moško in žensko frizerstvo), boločen čas, 3 mesece, 12.3.2011; moško in žensko frizerstvo. marijazakonjšek. s.p. grajskavas151.33b3 gomilsko GRADBENITEHNIK
tehnik naterenu-m/ž; ogledi in izmere naterenu za postavitev ograj, predvsem na področju avstrije, uoločen čas, 6 mesecev, d.3.2d11; kočevar 6 thermd-tron proizvodnja električnih strojev in naprav, varilne in regulacijske tehnike, o.o.d.. ločica dr savinji b5d. 3313 polzela PROMETNITEHNIK
tehnik za tehnologijo prometa - m/ž: organizator prevozov, nabzor nad zaposlenimi, izvajanje operativnih nalog, določen čas, 6 mesecev, 12.3.2011; vigitrans, transportno trgovsko podjetje, d.o.d, savinjska cesta 08a.3310 žalec
VODNIK
TOREK, 8. 3.
10.00 Knjižnica Velenje
Bralni krožek in komunikacija za seniorje
bralni krožek vodi Sonja Bercko
10.00 Titov trg Velenje
Dopoldansko rajanje otroških pustnih mask
12.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Ženski svetovi: Zgodbe Muzeja in galerij mesta Ljubljane
odprtje gostujoče razstave
15.00 Trg Mozirje
Pustni karneval
15.30 Ulice mestnega jedra
Celjski pust 2011
pustna povorka
15.30 Evropska ploščad Rogaška Slatina
Pustno rajanje
rajanju se bodo pridružili tudi Koranti iz Borovcev
15.30 Športna dvorana Podčetrtek
Pustni ringaraja
pustne otroške norčije s programom
16.00 Šlandov trg Žalec
Pustni karneval po ulicah Žalca
16.00 Mestni trg Šentjur
Pustno rajanje s povorko
16.30 Glasbena šola Celje
Javni nastop dislociranih oddelkov Vojnik in Štore
17.00 Pred Savinovo hišo Žalec
Pustno rajanje za najmlajše z Romano Krajnčan
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v nemškem jeziku
pravljice pripoveduje Ivana Matoševič
17.00 Rdeča dvorana Velenje Pust, pust, krivih ust!
otroško pustno rajanje
18.00 Mladinski center Velenje Mednarodni dan žena
odprtje info točke
19.00 Dvorana Hotela Paka Velenje
Ljubezen nam je vsem v pogubo
glasbeno-gledališka urica najlepših melodij
19.30 Narodni dom Celje
Celjski godalni orkester
koncert; solisti: Tanja Sonc, violina; Gea Pantner Volfand, viola; Jože Rošer, rog in Jasna Komar, rog; dirigent: Borut Smrekar
19.30 Mestni kino Metropol BelKanto
glasbe sveta s solistom Boštjanom Korošcem in gosti
SREDA, 9. 3.
10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje
15.00 Glasbena šola Celje
16.00 Pred Muzejem novejše zgodovine Celje
Živeti v Celju
demonstracija obrtnice modistinje Marte Žohar
Javni nastop tekmoval
harmonika, komorne skupine in dueti
Celjski pust 2011
pokop pusta
16.00 Središče Vrbja
Pokop pusta
17.00 SLG Celje
Anton Pavlovič Čehov: Jaz vas ljubim
abonma po posebnem razporedu in izven
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljična dogodivščina z Mojco
17.00 Glasbena šola Celje_
Javni nastop tekmovalcev
trobila in tolkala
17.00 Kvartirna hiša, Gosposka
ul. 3, Celje_
Celjski pust 2011
odprtje fotografske razstave
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic
pripoveduje Vesna Gaber Podhovnik
18.00 Anina galerija Rogaška Slatina
Zapis časa
odprtje razstave karikatur akademskega slikarja Jožeta Trobca
18.00 Art Center Vindol Podčetrtek Slikanje akvarelov
likovna delavnica
18.00 Dvorana RA Kozjansko Šentjur
Resnica in cerkev se izključujeta
predstavitev knjige avtorja Vladka Begana
19.00 Celjski dom_
Iščem svoje mesto pod soncem
premiera gledališkega projekta mladih iz Srbije in Slovenije na temo medkulturnega dialoga
19.00 Mestna knjižnica Šoštanj Aljaska
potopisno predavanje Petre Draškovič
19.00 Župnijska cerkev sv. Martina na Ponikvi
Najin otrok - najina odgovornost
predavanje za starše
ČETRTEK, 10. 3.
9.00 Dvorana I. Osnovne šole
Celje_
Oder mladih 2011
območno srečanje gledališč in gledaliških skupin
16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pegasta jagoda
pravljico pripoveduje Andreja Kolenc
16.00 Večnamenska dvorana Pristava pri Mestinju Občinska prireditev za ženske
nastop otroškega in mladinskega pevskega zbora in gledališka predstava učencev Obtoženi volk
17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Od kod si, kruhek?
muzikal za otroke, Gledališče Unikat, za cicibanov abonma in izven
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Večer večno zelenih melodij z Matjažem Jeršičem
18.00 Dom kulture Šoštanj
Z igro in plesom v pomlad
območno srečanje otroških folklornih skupin
18.30 Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur
Javni nastop učencev glasbene šole
19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje
Večer z Lilo Prap
predstavitev monografskega kataloga in pogovor z umetnico
19.00 Dom sv. Jožef Celje_
Slovenskih 20 - Slovenija včeraj, danes, jutri
predavanje ob 20. obletnici samostojnosti
19.00 Kulturni dom Šentjur
Tone Partljič: Politika, bolezen moja
komedija za izven
MALI OGLASI - INFORMACIJE	23
19.00 Knjigarna Kulturnica Velenje
Obleka - kaj, kdaj, kako - zanjo in zanj
predstavitev knjige in pogovor z avtorico Leo Pisani
19.00 Glasbena šola Velenje Večer 3. U
razstava likovnih del in koncert
KINO
PLANET TUS
Spored 8. 3. in 9. 3.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Samova pustolovščina -
animirana družinska komedija, sinh. 3D 16.00
Zlatolaska - animirana družinska komedija 3D 16.40
Jutranje veselje - komedija 15.50, 18.10, 20.30 Moja neprava žena - romantična komedija 16.15, 18.45, 21.15 Debela mama 3 - komedija 16.10, 18.30, 20.50 Neznanec - misteriozni triler 18.50, 21.20 Divja vožnja - akcija 18.00, 20.20
Rango - animirana družinska
pustolovščina, sinh
15.30, 17.50, 20.10
Rango - animirana družinska
pustolovščina
16.20, 18.40, 21.00
Zajčja luknja - drama
17.30, 19.30, 21.30
SREDA in ČETRTEK 20.00 Che: Drugi del - Gverila
- biografska drama
AGM NEMEC, d.o.o. Laško
ZAPOSLIMO:
, mehanika gradbene mehanizacije in tovornih vozil
> šoferja kiper kamiona ■ strojnika gradbene mehanizacije.
Informacije na tel.: 041 625 913
AGM Nemec, d.o.o„ Sedraž 3,3270 Laško
POSEST
PRODAm
V ŠENTVIDU pri Grobelnem prodam hišo, letnik 1985, zemljišče 839 m2. Pred kratkim menjava strehe in celotnega stavbnega pohištva ter izolacija strehe. Primerno tudi za večjo družino. Telefon 041 560-539.	843
VIKEND, okolica Celja, zazidljivo, asfaltiran dovoz, elektrika, vodovod, lep razgled, prodam za 45.000 EUR. Telefon 041 472-375, Martin. 848
oDDAm
PROSTOR za priročno delavnico ali skladišče, ob cesti Ljubečna-Arclin, dajem v najem. Telefon 041 262-063. 883
STANOVANJE
PRoDAm
oDDAm
odkup
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
AKUSTIKA
PRoDAm
GOLF 1,9 dcl, letnik 1994, registriran do 25. 7. 2011, rdeče barve, tri vrata, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 955-414.	888
STROJI
PRoDAm
TRAKTOR Imt 539, letnik 1990, 1.115 delovnih ur, registriran, prodam. Cena po dogovoru Telefon 031 369-470 . 8 8 4
01" Bohori " ¿ft
_zaposli_
| KUHABICO/-JA 1
z izkušnjami za samostojno delo (a la cart, malice, kosila). Informacije na tel. 041-666-726,
MARJAN BOHORC
Večna je praznina in solza ti spomina.
V SPOMIN
6. marca je minilo šest let, kar nas je zapustil naš dragi
POLDIKOZOVINC
iz Zvodnega 27
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem prezgodnjem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje.
Njegovi najdražji
KUPim
TRISOBNO stanovanje, Vrunčeva 1, Celje, vsi priključki, ugodno prodam. Telefon 5441-281, kličite po 16. uri. 890
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo.
Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 832 DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
S 87
STANOVANJE v Celju, na Lavi, 34 m2, novo opremljeno in stanovanje, v Novi vasi enoinpolsobno, 45 m2, oddam. Telefon 041 644-677.	p
V CELJU oddam opremljeno stanovanje, 45 m2, za dve do tri osebe. Telefon 041 650-737.	832
PRoDAm
DIATONIČNO harmoniko, staro en mesec, otroško, duri B, Es, As, s kovčkom, dva dodatna gumba in šesti bas, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 939472.	880
PRAŠIČE za nadaljnjo rejo ali zakol, od
30	do 120 kg, mesni tip, krmljene z domačo krmo, prodam. Telefon 031 839-090.	š 56
PRAŠIČE, težke od 25 do 80 kg, ugodno prodam. Možnost dostave. Telefon 041 455-732.	Š 68
PRAŠIČE od 70 do 100 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 708-154, 051 452-490.	p
TELIČKO simentalko, staro en mesec, prodam. Telefon 041 794-267. Š 85 ŠTIRI jagenjčke, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 051 255-469.
886
SVINJSKE polovice in očiščene odojke, domača hrana, možna dostava, zelo ugodno prodamo. Telefon 070 859-446. Š 86 OSLA, starega štiri leta, za nadaljnjo rejo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon
031	436-671, Vinko.	892
X&K
V ZLATARNI KRAGOLNEK VCITVCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA
KRAGOLNIKAKRAGOLNIK d.o.o., Kettejem 12, Celje
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226600, 051 886-600.	n
Pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, zdaj lahko boš mirno spal, v naših mislih boš večno ostal.
ZAHVALA
Po dolgem trpljenju se je od nas poslovil naš dragi mož, oče, dedi in pradedi
VINKO SMEH
iz Vrbnega (5. 2. 1930 - 23. 2. 2011)
Iskrena hvala vsem, ki ste pripomogli k temu, da se je naš dragi deda Vinko dostojno in v spremstvu tako velikega števila žalujočih poslovil od nas. Prosimo, da ga ohranite v lepem spominu!
Žalujoči vsi njegovi
PRODAM
BELO in rdeče vino, možna dostava, ugodna cena, prodam. Telefon 041 382735.	p BELO in rdeče vino, slivovo žganje in domači jagermeister prodam. Telefon 041 794-081. 867
OSTALO
Ženitna posredovalnica
zaupanje
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
radiacelje
; naiiirili Frekvencah
www.radiocelje.
HITRO NAROČITE
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
VISOKO kakovostne bukove brikete Fish-ner, 7,9 kWh/kg, pakirane v kartonih, prodam. Telefon 051 828-683. n ENOOSNO prikolico Auwärter, nosilnost 1.000 kg, z naletno zavoro in cerado, prodam. Telefon 051 391-704. 877 TELIČKO simentalko, staro 17 mesecev, prodam. Prodam tudi vrtne potke. Telefon 041 531-683. 882.
^ *
KUPim
AKACIJEVE stebre za vinograd, velikost 2 in 2,5 m, kupim. Telefon 041 470-871. 876
IŠČEM zanesljivo osebo z izkušnjami za varstvo 11-mesečnega sina v okolici Žalca. Telefon 051 221-908. p
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1,10, petkova pa € 1,30. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,70 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. | Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej; | ! 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 5 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
un
LJ
> tudi letnik 2011 /TTJ ^ s prilogo TV-OKNO! ^
1

Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
I!MIH']!IIH
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ima in priimek:
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
bob
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
novi tednik
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
radio celje
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
uredništvo
Brane Jeranko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
agencija
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
z^KkAvt LV-e-c f i/


Maturanti 4. razreda Šolskega centra Šentjur - kmetijski in živilski tehniki - so imeli ples 4. februarja.
Prva vrsta (z leve): Marko Rak in Uroš Dolenc.
Druga vrsta: Mojca Arlič, Blaž Cizej, Nika Čas, Denis Vasle, razredničarka Jerneja Planinšek Žlof, učiteljica Mateja Fidler, Dejan Klaužer, Gašper Napotnik in David Motore.
Manjkajo: Kristijan Kajba, Aljaž Brglez, Pšenič, Andrej Bostner, Aljaž Pepelnjak in Emil Reberšak.
Pošljite nam fotografijo svojega razreda z imeni in priimki vseh dijakov. Vašo pošto pričakujemo na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si (fotografije naj bodo čim večje) ali na naslovu Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Za debelo repo plesali v Domu ob Savinji
Čeprav je pust norčav in sproščen čas, pa so otroci iz OŠ Lava Celje tudi tem dnem dali posebno noto. Bogato tradicijo šeg in navad ohranjajo tudi najmlajši in s tem negujejo svoj odnos do dediščine svojih prednikov.
Letos so običajni povorki skozi mesto dodali še postanek v Domu ob Savinji. Skupina dveh razredov je obiskala stanovalce, zaplesala »za debelo repo«, kot so rekli v časih, ko so jo še sadili in prinesla delček mladosti v vsakdanjo utečenost. Kot pravijo otroci, bodo v marcu to še nekajkrat ponovili. Verjamemo, da jih bodo tudi brez mask veseli.
Foto: SHERPA
Varnost na sodišču ni vprašljiva. Vedno nasmejanega varnostnika celjskega okrajnega sodišča, Ilijo Areliča, smo nahecali, da se takole opremi za pusta hrusta.
Na zadnji januarski petkov večer je na svet privekala Blažka. Prvorojenka mamice Petre Širko Poljanšek in atija Aleša Poljanska. Malčica je bila težka 3440 gramov in velika 50 cm. Malo zamudnico pa so vsaj tako težko kot starša pričakali še stari starši Mija, Peter, Mirjam in Bojan, prababica Marica, teta Verica ter strici Simon, Bojan in Niko s teto Mirjam.