V lor»k.r>trt.<k tuj.il.ati .'. .ji in >-'i|i r llaii-Uiru l.r»< p.»*Oj»uj.» ni ,|..m r»»»» Iflrt S<1. - V. M pol Irtt . . * ., - ,. >• ..trt l»t» . t .. H ..
I*<» |»o-l i I It «4« I-t.. 10 fl. - k,
M  pni   Ml  .   "i   ,.    — ,.
M rrtrt It-u * ..   <•)) „
S ri-ilniatvu ill iipl-ivttiiitnu je » i;.  p...kili u 11. ill (HurrengtMe) it. |lf,
St. 111.
V Mariboi-u lO. dooembra 1H<>H.
Oznanila:
nsviilao *lff*«1«pni »rit.i plalljo ., i<- »* i»li.»» Ikiit . i* M tiik. tknt, r. ir »• tisk* .(krit iri-r punif nkn • « >U, u J*jo fi pnutor«
Za »»»k 11 "'k jr pl«i»l-kolrk (it»mpflj| M im
liokopiti       M rrif.j.i. il.ipKi naj M MaKiivuljno frinkujfjo
Vabilo na naročbo.
Prvo leto obstanka in delovanju „Slov. Narodau se bliža h koncu. Po stari navadi vsega časopisja priporoča se „Slov. Xar." svojim naročnikom, da, mu ve, samo tudi v prihodnjem letu zvesti ostanejo, temuč da vsak izmed njih med krogom svojih znancev skuša pridobiti novih naročnikov našemu časopisu, torej se udeležuje, /urnega zastopanja in hranitve svetih pravic slovenskega naroda , za, ktere. moro biti vsak pravi rodoljub pripravljen sodelovati, kar je v njegovi moči.
Ene teh starih navad pak se ne. bomo posluževali. „SI<>>\ Narod" namreč se bode sam hvalil. Z dobro vestjo lehko kažemo nazaj na svoje prizadevanje, in stavljamo čč. gg. prejemnikom in bralcem na razsodbo, koliko smo skušali pregnati vsakako kramo apatijo v delovanji za. našo ljubljeno domovino , kako smo vedno le blagost narodovo pred očmi imeli, brez vseh ozirov na, osebnosti po dobrem prepričanji za pra v o spoznano pot kazaje.
m ker nas upanje navdaja, da nam bode v tem, vsak za Slovenijo imet domoljub pritegnit, za tega de/j mislimo, da je Vsak čast. naročnik in podpornik našega lista , podpornik slovenske reči, ne posebej „Slov. Naroda".
Nismo namreč lista v življenje spravili z družim namenom, kakor da služi domovinskim koristim in naši narodnosti, kteri od vseh krajev nevarnosti žugajo, ako se narod ob pravem času ne zdrami in navduši, da se jim lehko pripravljen in. ene misli v bran postavi. Nismo lista ustanovili iz dobičkarije, temveč, lastništvo se ni nikacih žrtev strašilo, ter s svojimi novci in trudom, kar je moglo storilo za materijalno podlogo ter za duševno delovanje.
Prizadevali si bomo tudi v prihodnjem letu skrbeti, da bomo z dobrimi dopisi iz raznih krajev Slovenije in znamenitijih mest (Dunaja, Prage, Zagreba, dalje iz Ljubljane, Gorice, Celovca itd.) o anamenitejih političnih dogodjajih in s sporočili slovenskega, gibanja se dostajočih zadostiti vsem pravičnim tirjatram č. gg. naročnikov. Ravno tako nam bo skrb v vsakterem listu v uvodnih člankih razpravljati posebno slovenske zadeve in kolikor mogoče širiti ljubezen za domačo reč. „Listek" pak bode prinašal raznovrstnega berila za zabavo in poduk; delali bomo po mogočosfi, da. se število delavcev tudi za ta predel pomnoži. Kmalu za po norem, letu nam je obljubljena za listek veča izvirna slov. povest.
V odvažnem postopanji „Slov. Nar." v hranitvi slovenske narodnosti žalibog hoče g. državni pravnik ostro tiskovno postavo v roci, nahajati nektere pregrehe.   Da- si Še ne obupamo. da. bodo
neodvisni c. k. sodniki dnsgače mislili, moramo tu čč. gg. naročnikom zagotoviti, da te pravde ne bodo imele nikacega upliva na obstanek listu, da te jim torej njegove nagli mrti ni bati.
Ako se Število naročnikov toliko pomnoži, da bode mogel list brr: velike izgube vsak do u izh<i jati, spremenili ga bomo v dnevnik.
Naročnina ostane stara, kakor je na glavi lista brati, in Hčer po poŠti za vse leto . . . JO (jld.
za pol leta ...  ,'5 „ ta četrt leta . . 2 gld. 60 kr. Program, kterega se je in se bode „Slov. Narod" vedno držal, je: Vse /a domovino Slovenije!
V Mariboru, 18. dec.
So nektere resnice, kterih se ni izogibati, da se vedno in vedno ponavljaje pripovedujejo in ravnanje po njih priporoča. Slovenci iščimo za-slomhe v narodu — to smo povdarjali že dostikrat in povdarjamo denes zopet, ker kaplja mora mnogokrat pasti, predno zdolbe kamen.
V,c se danes ozremo po Avstriji, vidimo narod, ki značajno in trdno v bran stoji raznim težkim navalom nasproti, in kterega možata stano-vitost in onodušnost v potezanji za blagost domovino mora celo njih naj-bujib nasprotnikov krdelo z zavistjo in tihim občudovanjem priznati. Menda ni treba praviti, da imamo v mislili narod češki. Treba pa pač v misel jemati vprašanje; kako je prišel narod do take stanovitnosti in vztrajnosti? Prišel je do tega. ker so njegovi najboljši možje zraven dobrih želj imeli delavnost, ker so imeli navdušenje in pogum, in jih ni bilo nobenega ministarstva in nobene sisteme strah. da ne hi bili z isto navdušenostjo in istim pogumom med svojim narodom budili narodno zavest, širili navdušenje lastnega srca V srce vsega narodu, (ilavni pomoček za razširjenje tacega neustrašenega in nepregenljivega rodoljub ju pak je bilo Čehom časopisje. To časopisje pak ni nikdar govorilo, kako tako-le: ,.() ubogo, češko državno pravo, kako se ravna S teboj! Sicer Čehi nimamo kar bi radi, pa kot dobre duše se udarno dualizmu . naj od v imena Bogu očeta, ki za nas skrbi, „opatije, da po vsestranski spravi iz dvalizina v pluralizem, to je v federalizem" pridemo itd. Temu češkemu časopisju ni nikdar na misel prišlo, zarnd nekterih posameznih, ki bi bili radi kje v tem ali tem parlamentu sedeli, ter svojo popolno in ponižno iistavoljubuost potrjevali in zavoljo take sloge ž njimi, molčati ali le konstirati to, kar dan prinese. Ne, temuč to časopisje je imelo vedno samo narod pred očmi, in je povsod pogumen in mogočen glas povzdignilo, ni samo upalo in želelo. Zato ta glas odmeva zdaj od vsega naroda, in tako je postal češki narod politično značajen in krepak, kar spoznava Avstrija, ter hode morala spoznati, in potem računiti.
Ko bi bilo češko časopisje le dobro upalo in želelo, zraven pa za
Narodopisne slike Iz našega naroda.
1'iintuio z oči i     i  '    l 0<piiJ Kuri,
1.  L i lihe z en. Diklmu u tlet
lioii-a OTlili Narod. BM«
Ni dolgo tega, kar se je javno mnenje kot šesta velevlast visoko na prestol posadilo. Na prestolu sede z ono roko brzda kralje in cesarje, in njih velike in male doglavnike, z drugo pa piše zgodovino sedajnosti. Kakor so astronomi začeli en planet za drugim na obnehji razkrivati, ravno tako so se politikarji začeli v tem skušati, kdo bo na političnem polji kakšne novo velevlast razkril. In res ne dolgo po javnem mnenji, se je našla sedma velevlast v denarstvu! Jaz si smem čestitati, da sem osmo politično velevlast v ljubezni našel, ter jo tukaj javno kot tako proglasujem. Morebiti pride za menoj še kter srečnež, ter bo našel deveto velevlast, in za tem drugi, ki bo našel enajsto, in tako naprej.
Ljubezen velevlast, to je vendar že malo preveč! bode morebiti kdo zanosljal. Jaz pa rečem: da, da ljubezen, baš ljubezen je velevlast; mo-gečneja morebiti, nego denarstvo in javno mnenje. Naj pokaže ktera druga velevlast, če ima toliko armado, kolikoršno ljubezen ima; in sicer je ni lepše armade od njene. V njenih vrstah stoje nvsi te mlajši, vsi nam naj te drajši s kuštravimi lasmi in svitlimi očmi", vsi so ali po izbor junaki ali pa kićene devojke. Država, V kteri ljubezen kot velevlast kraljuje, obsega vse druge države in vse narode, in ker je ona skoz in skoz kozmopolitična naprava, zato ne priznava nobenih historičnih pravic, ampak samo le naravne, te pa v celem obsegu; in grdo ga kaznuje, kdor se proti njenim prirodnim pravicam sovražno spne; celo načelo narodnosti pred njenim tronom ne obvelja Nje notranja osnova je ravno kakor avstrijska skoz in skoz duulistična. Ona stoji in pade z dualizmom, bog ohvari turški federalizem v njej. Toda njene delegacije se ne obdržnvajo pod dvema raznima krovoma, bog ne zadeni tega, v njej se vse kuje in snuje lepo pod eno streho, je se iz ene sklede, pije iz ene kupice. Ker smo že začeli velevlast ljubezni /. avstrijsko velevlastjo pri-spodabljati, recimo še to, da ona nima toliko neprijatelje?, kolikor jih ima Avstrija, da se jej ni treba pred nobenim severnim strijcem bati. Velevlast
ljubezen ima samo dva. in sicer le navidezna neprijatelja. Prvi njen navidezen neprijatelj je dekliška preširnost. Včasih je sicer boj s tem nepokor-nikom precej trd, pa — pred obličjem zalega fanta se ta preširna dekliška Upornost raztopi kakor sneg pred obličjem solnea. Drugi neprijatelj jo „fan-tovsko štimanje". Tudi to je včasih trda trdnjava, pa kaj pomaga vsa njena trdnost, ko jo prvi zaljubljen dekliški pogled v posip in prah razsuje. Mir jo lehko storjen. Rdeči sobici se druga na drugo v vročem poljubu pripe-čatiti, roki se skleneti in stvar je gotova.
Najplemeniteja, najslavneja. pa tudi najtežja dela, ki nam jih zgodovina vseh narodov in vseh časov pripoveduje, izdelala je ta velevlast s svojo armado, kajti ni ga silne jega nagiba za premaganjc težav, nego ljubezen. Kdor čestitih bralcev še ni bil nikdar zaljubljen, naj se precej zaljubi, če je še čas, in Če sme, ter naj stopi kot novak v službo to velevlasti. Dasiravno ima tudi ona. kakor v najnovejši čas Avstrija, zakon, da mora vsakter brez izjeme za njo orožje nositi, vendar se kdo tej dolžnosti umakne. Povrnite se, vi vsi begunci, ter znajte, da je ljubezen veliki kulturni element. Ali paziti je treba vsakemu, da se ne zaljubi' tako, kakor sta se Avstrija in pa Magjarorsag zaljubila drug v drugega, kajti od njiju se ne ve, kako se po spolu ločita, kdo je on, in kdo je ona. kdo hlače nosi in kdo ne, ali z eno besedo, kdo je gospodar in kdo ponižna in pokorna gospodinja.
O teoriji ljubezni govoriti, to bi bilo morje izjeinati! Nikdar se ta predmet do kraja izerpil no 1)0, ker je živ vir žive vode, ki nikdar ne vsah-ne. Najbolj še meni dopada prilika, ki ljubezen priličujc ognju, kajti ta ogenj človeku, skoz njega gredočemu. mnogo grdih cunj požge, ki so popreje od njega visele. in vsakter iz tega ognja čisteji izide, nego je va-nj stopil. Razni ljudje sicer o ljubezni razno mislijo. Cujte tam resnega moža, on pravi: res je, bil sem svoje dni tudi jaz zaljubljen, pa bil sem norec! Hvala bogu, da sem enkrat iz tistili telečjih let. Za moža, ki tako govori, je srce samo še kos mesa, in sicer prav žilav niuskel. ki v njegovem organizmu nima veče vrednosti, nego drugi drob ni pr- želodec ali pa bubregi. Moder mož v dolgem črnem talarji bo iljal: tudi jaz sem kot dijak ljubil, pa sem se dosta skesal že za to, in trdo pokoro delal, kajti ljubezen je velik greli. Dog moj, če je to res, dn je ljubezen greh, potom je tudi greh, da rožca pomladi cveti, da slavček droboli, ko slavička jajčke vali.  Će je ljubezen
to upanje in te želje ne na vso moč poganjalo se, potem bi bi bila se ve" da, kronika avstrijskega kazenskega sodnijsttu v tiskovnih stvareh za kake dve stotine ilustracij denašnje svobode uhožneji, ali vprašanje je veliko, ali hi opozicija češkega ljudstva stala neprodrta, kakor stoji denes, vprašanje je, ali bi bilo ljudstvo in bralstvo tacega časopisja tako za domovino navdušeno, kakor je, ali pa bi bilo za omajanje po tem ali tem vladnem vetru sposobno.
Učimo se od Čeho-Slovanov, mislili 9mo vedno. Širimo narodno zavest, širimo knjige med ljudi, budimo navdušenje in pogum. Kdor pa to hoče, ta se no sme samo v želje in upanje po medvedje zalizati, ne oma-govati na nedoločni sredi, temuč pozitivno tirjati. kar za pravo spozna, pozitivno grajati, kar se mu napačno zdi. Tako miki mislili. Vendar imena tacemu postopanju nismo vedeli do teb dni. Se le „Noviceu nam v „vabilu na naročbo" povedo, da se to pravi r.i/s;t|;i<i
Ker so .Novice" tako zaupne v sebe, da se preveriti ne dade, kar pravijo same, mi pa v svojo človeško pamet ne stavimo tako trde vere, da bi nas v tej ali oni stvari živ krst preveriti ne mogel, hočemo to ime: razsajanje, v predel spraviti in ga slovenskemu zgodopisou prihodnjega sto-lotja v premislek priporočamo.
Brambovska postava.
(Dalje.)
§. 18. Oni brainlmvs|;i dolžnosti podvrženi, ki sicer niso sposobni za pravo vojaško službo pač pa za druga posla vojaškega namena, ktera odgovarjajo njih meščanskemu poklicu, morejo se v vojnem slučaji za taka posla porabiti.
§. 19. Odgojence vojaških ueilnih zavodov bodo po dokončauih študijah vojaške uradnijo po posebnih za to izdanih postavah uvrstevalo v stoječo (pomorsko) vojsko.
Vsak odgojenec, ki se je ali brezplačno ali vživaje ustanovo izučil v takem zavodu, mora biti 10 let, kdor je plačeval polovico stroškov 7 let, kdor je plačeval vso stroške odhranjevanja in izrejo 4 leta v stoječi (pomorski) vojski nazoč in se mu štejejo leta od dne, ko je iz zavoda izstopil.
§. 20. Prostovoljno sine vsak domačin v stoječo vojsko vstopiti, kdor ima postavne sposobnosti za njo.
Izključeni so oni, ki so bili kazensko obsojeni in ne uživajo vseh državljanskih pravic. Mladoletnim mora oče ali varuh dovoliti, ako hočejo prostovoljno vojski pristopiti.
Prostovoljcu je dovoljono izvoliti si oni oddelek vojske, v kterem hoče služiti, ako sme oni oddelek prostovoljce sprejemati, prostovoljce pa ima potrebno sposobnost za ta oddelek.
Oni brambov8ki dolžnosti podvrženi, ki so po svoji starosti k rednemu novačenji pozvani, med dobo novačenje ne smejo prostovoljno vstopati. Tisti, ki je bil dolžan priti k novačenji, a svoje dolžnosti ni storil, izgubil je s tem toliko časa pravico prostovoljno vstopiti v vojsko, dokler se ni podvrgel sodbi komisije za novačenje zarad zanemarjene svoje dolžnosti.
§.21. Domačini, ki imajo toliko izobraženja, ki odgovarja dovršenim študijam više gimnazije, više realke ali v isti vrsti stoječe učilnice in se o tem spričajo s spričevali takih javnih ali pa tudi zavodov , ki imajo pravico javnosti, ali ki tako svoje izobraženje spričajo po skušnji, ktero imajo položiti pred mešano komisijo v ta namen sklicano, potem pa prostovoljno stopijo v armado in se za časa svoje službe sami iz lastnega žepa oblačijo, oborože in prehranujejo (pri konjikih si omislijo tudi konja in skrbe za ko-
njev živež), prestavijo se v mirnih časih ža po dokončani enoletni od dne vstopa šteti dejanski službi v rešeno in nko hočejo svoje študije nadalje-vati , imajo pravico izvoliti si svoj garnizon in pa do 25. svojega leta tudi leto, ktero hočejo svojo službo opravljati. Ako si hočejo tudi sami stanovanje plačati, ne sme se jih siliti, da bi v kasarni stanovali.
Deželno ministerstvo v porazumljenji s državnim ministerstvom bo določilo, ktere domače ali tuje učilnice so višim gimnazijam in višini realkam ravnovrstne , potem kako naj se zmešana komisija sestavi in predmete ter način izpitov.
Tudi nepremožni s početka omenjene vrste, ako morejo spričati svoje uboštvo iti svoje čisto nravno vedenje, in pa donesti spričevala, da so se glavnih predmetov z odliko učili, ali da so napravili izpit zrelosti ali pa državen izpit, pri kterem so bili za sposobne spoznani, morajo se tudi dopuščati k enoletni prostovoljni službi in ta čas iz skupnega denarja za vojaštvo oblačiti, obrožiti in prehraniti.
Ako so v tem paragrafu omenjeni prostovoljci položili izpit, kakor je zapovedan za častnike v reservi in deželni hrambi in ako so dokončali enoletno službo, imajo se po potrebi in po vrsti, v kteri stoji; kot častniški aspiranti, imenovati za častnike v reservi. Ti častniki se imajo za časa njih brambovske dolžnosti še k trem vajam v orožji poklicati; te vaje ne smejo dalje trajati nego 4 tedne.
Pri oroženji za vojsko naj se ti možje skozi !) let po potrebi in odloku državnega vojnega ministerstva rabijo ali v stoječi vojski ali v deželni brambi, po i), letu pa po njih postavnem namenu le v deželni brambi.
§. 22. Mornarji iz poklica, ki morejo svojo splošno omike in pa svojo uspešne studije, ktere so ali na domači ali tuji mornarski učilnici dokončali, s spričevali ali z primernim izpitom dokazati, jemljo se v pomorsko vojsko v enoletno prostovoljno službo. Oni nimajo dolžnosti, da bi se sami oblačili in prehranjevali. Po dobro dovršeni skušnji in ako je potreba se smejo imenovati za častnike v pomorski reservi.
Ti častniki morajo o vojskinem času opravljati vsako mornarsko
službo.
§. 28. Zdiavoslovci morejo svojo enoletno prostovoljno službo v vojaških boluiščih, živinozdravniki kot praktikanti te stroke pri kacem konjiškem ali topničarskem polku ali pri vozarskem eskadrouu opravljati, ako so dotično sposobnost dukazali.
Po njih službinski dolžnosti se bodo ti možje za časa vojske rabili ali v stoječi (pomorski) vojski, ali v deželni hrambi, pa tudi v vojnih in drugih bolniščih.
§. 24.   Lekarji sinejo svojo enoletno prostovoljno službo opravljati v vojaških lekarnah in se bodo za časa vojske v primeri rabili kakor hram bovški dolžnosti podvrženi zdravniki.
§. 25. Kandidati duhovnega stanu bodi si kterekoli postavno priznane cerkve ali verskega občestva se smejo, ako so se uvrstili v stoječo vojsko ali deželno hrambo, pustiti na odpust, ako so tega prosili, da morejo svoje bogoslov8ke študije nadaljevati.
Ko so dobili mašnikovo posvečenje ali so se imenovali za dušne pastirje, zapišejo se dotični med vojaške dušne pastirje in se morejo za časa vojske v smislu njih brambovske dolžnosti kot dušni pastirji porabiti ali v stoječi vojski, ali v deželni brambi, tudi v vojnih in stalnih bolniščih. Ko bi se pa ti kandidati odpovedali bogoslovskim študijam in duhovskomu poklicu, morajo se tekoj poklicati k službi pod orožjem. (Dalje prih.)
Pa tudi te-le:
Ali pa te-le:
Ja bela ko mleko, Kile ('-h ko kri, Zaljubljeno gleda, Na smeh ne drži.
Ju tenka ko konoplja, lideru kakor gartroža Hehi kakor makov cvet.
greh, potem je tudi greh, da imajo deklice rudeča ličica, dal če je ljubezen I Kakšna je slovenska ljubica? Naše narodne pesmijo tako-le slikajo:
greh, potem je vsaj pol sveta, ki ga je sam večni bog v svoji milosti ustvu- Ona ima belo loko, drobne noge, rdečo sobico, usta kakor jagodike, tenko ril, greh. Star grški filozof je rekel, da se po ljubezni vse prijazno strinja,' golči, se sladko smeji, nosi rdeč robec, bele rokavce, guzano ali pisano po neljubezni pa vse sovražno spne in nazadnje v atome razkruši. In res'janko, lase ima spletene v dve dolgi črni kiti s traki zvezani, (ravno kakor vidimo, dajo vsa vesoljnost, vsa priroda zvezana le po ljubezni v eno ce-'se še denes kmečka dekleta v Zagrebški okolici nosijo), ona je vrla, viso-loto. Nekde sem bral, daje boje tisti človek najsrečneji, ki ima zlo srcojkega čela, pa zmerom vesela, nje lepota se sveti kakor solnce in luna, pri in pa dober želodec. Jaz na to druga ne rečem, nego: bilo mu na zdravje! plesu je lohka, mlada je kakor kaplja. Lepo jo opisujejo te le štiri vrstice: S takimi ljudmi, ki imajo srce suho kakor egiptovska mumija, s takimi je zastonj o ljubezni govoriti. Kdor ni nikdar ljubil, ni nikdar živel, ljubimo tedaj, da bodemo živeli.
Vendar ena vrsta ljudi misli in sodi povoljno o ljubezni, in ti ljudje so pesniki. Ce ljubezni ne bi bilo na svetu, pesnik bi si jo moral izmisliti. Pesniku so srce nikdar ne postara, da! njemu se ne sme postarati, Pa da mu je lih že jesenska slanca rožice na licih poparila, srce mu ne sme nikdar ozebsti. Pesniška žila bi morala hiti zmerom enako napeta. Prileten erotičen pesnik je sicer anakronizem, pa vendar mi je ljubši, nego mladi fan-talinski didaktikar. Hrvaški pregovor pravi: stari volk, pesja šala. Ta pregovor na starega zaljubljenega pesnika preobrnen bi se glasil: star zaljubljen pesnik . amorova in psihina šnlobarda.
Pa pustimo šalo na stran. Vedno mladi, vodno se mlajoči erotični pesnik je pa v resnici naš narod. Nečem sodu čestitoga bralca prejemati, ter a priori hvaliti naše erotične narodne pesmi, kako so nežne, kako so rahločutne, kako naivne, kako nravne, srčne, resnično itd. Pustil jih bom rajo same govoriti.   V dokaz, da je ljubezen, pravi narodna pesem:
V Oradci na placi Pa ljubezen je bila,
Ena /.ena sedi, Pa ljubezen še bo
Pa ta žena veli, Ko tebe 'no meue
Da ljubezni več ni!       Na Bvetu ne bo! Zadnje štiri vrstice so pri velikem delu erotičnih  narodnih pesmi skoraj stereotipen rafrćn.   Moč ljubezni je nepremagljiva,  kogar se polasti, ta se je z lepa ne more več obraniti:
Uj ti prešmencana ljubezen, , Kaj 'maš ti Ukino moć ! Z glave te ie spravim, Al' a srca nemogoč.
Je bela ko mak, l'a rdeča ko rak, Pa vroča ko peč.
Pa na lepoto se ne sme zmerom gledati, ona rada goljufu. Narodna pesem pravi:
Ktera hruška mekša — boljša je, Ktera d'vica lepša — hujša je. Ljubica pa ne sme samo lepa biti, ampak: Dekle mora znat pisat 'no brat, 'No vsakemu odgovor dat'. Deklica si ljubčeka želi, ter poje: Ko mala sem bila, Sem pros'la boga, Da I/ skoraj dorasla, Da b' fantovska b'la. Deklica bi se rada omožila, pravi:
Prosite, molite Duhovni za rae, Da bodem imela, Kar druge žene.
(Dalje prih.)
Državni p ima run za 1869.
Iz posameznih oddelkov čisla jtnnskega proračuna, kakor ga jo finančni minister 24. t. m. poslanski zbornici predložil, posnamemo tu nektere itevilko: I.   Najviši cesarski dvor. Cislajtanska  plača polovico  rodnih potrebščin     .   .   3,250.000 gl.
in pa letošnji donesek za novo opero......... 200.000 „
Vsega vkup   .   8,450.000 gl III.    Državni zbor. Stroški.
(iosposka zbornica................ 26.sil gl.
Poslanska................... 393.130
Delegacije................... 7.005 „
Komisija v protipazbo drž. dolga.......... 7.18»t gl.
V.   Not raj no m i u i s te rs t v o. Stroški.
Osrednje vodstvo................ M57.308 gl.
Stroški za državni zakonik............. 65.550 ,,
Akademija znanosti............... 63.000 n
(ieologični državni zavod ............. 40.697 „
Politična uprava................. 4,408.700 „
Podpora najdenišnicam.............. 385.765 „
Osebje za državne stavbe............. 954.155 „
Ceste....................4.614.630 „
Vode (stavbe) .................1.41«. 115 ,
Novo zidanje pri politični upravi........... 20.000 „
Stroški oficijelnih časnikov............. Ml 1.235 „
Za nravne namene v Dalmaciji........... 20.000 „
Stroški za ljudsko štetje.............. 70.000 „
Stroški za telegrafnvanje ............. 40.000 „
Vsega vkup   .   12,7119.200 gl. Dohodki toga ministerstva:
Osrednje vodstvo................ 7.410 gl.
Državni zakonik ................ 4O.000 „
Politična uprava ............,   .   .   .       32.347 „
Stavbe na cestah................ 62.378 „
„    ob vodah................. 14.780 „
Dohodki iz uradnih časnikov........•   .  .   .     388.590 „
Vkup  .  690.535 gl
VI.   Ministarstvo Kft deželno hrambo in javno varnost. Stroški.
Osrednjo vodstvo................ 150.982 gl.
Javna varnost .................1,54.">.254 „
Vojaška policijska straža ............. 524.01!) „
Stroški za deželno obrambo ............ 169.127 „
Žandarmerijski nadzornik............. 9,068 „
Deželna žandermnrija............... 1,570.747 „
Vkup   .   3,979.197 gl
Dohodki toga ministerstva:
Osrednje vodstvo................ 9O0 gl,
Javna varnost................. 421.117 „
Vojaška policijska straža............ .     104.311! ,.
Vkup   .   520.333 gl
I.   MiniBterst'VO prosvetc in poduka. Stroški.
Centralno vodstvo................ 182.603 gl
Cultus (državna pomoč za katoliški religijonski fond, ustanove in doneski za bogočastne namene, katoliško bogočastje grško-orijentulsko bogočastje. evangoliško bogočastje itd.)  ....   2.042.025 „
Poduk.................... 3,668.298 ,
5,892.926 gl
Dohodki................... 1.523 gl
(Kon. prih.)
I) o \) i s i.
Celje 10. deo. 1808. [Izv. dop.| V naši čitalnici se je z. letošnjo zimo nov duh vnel; novo mlade moči so prineslo seboj tudi novo življenje in uadejamo se, da se bode ona zopet iz tiste letargije zdramila, v ktero so zdaj padle več ali manj nektere čitalnice. Prvo znamenji! oživljen jo pobilježimo z veseljem, da je lepo število samih izurjenih pevcev v posebno pevsko diuštvo stopilo, brez kterega je čitalnica že dolgo časa bila; ne vem uli zarad pomanjkanja s pevskimi grli obdarjenih članov, — pred bi mislil, da zarad nedelavnosti društvenikov, kteri se za slovensko društvo in njegov vspeb v tako nemškutarskem mestu, kakor je Celje, jako malo brigajo. Hva liti pa moramo novih pevcev marljivost, kteri menijo že v najbližuji prihodnosti, pri priliki slovesnega otvorenja čitalnice na Vranskem polnoštevilno n javni oder stopiti. Sploh obeta ta veselica, da bo tako krasna in zanimljiva da vsakega Slovenca, kteri ima priliko udeležiti se je, nanjo pozornega činimo. — Kar se zimskih veselic tiče, še naš program ne sega dalje, kakor za tekoče leto. Prihodnjo nedeljo se napravi glediščna igra, kjer se tako veselega kakor lepega večera nadejamo, ker bodo v tej igri naši najbolj izurjeni igralci, kakor naše najizvrstnejše igralke igrale. — Začelo se je tudi streljanje s pušicami v tarčo, k čemur se je že precej udov priglasilo, akoravno še bi pristopa v večem številu pričakovati smeli, ker imajo društveniki tu kaj lepo priliko , v neko ožjo dotiko priti, se spoznavati in o naših zadevah razgovarjati, kar bode društvu gotovo več koristilo, kakor zdanja raztroše nost. V obče bi želeli nekoliko več navdušenja, več vdanosti za našo reč, kratko več dejanja, in malo menje nezaupnosti, ker ni nič kaj lepega, če stareji pravijo: Tudi mi bomo k pevcem pristopili, če Be bomo o obstanku tega početja prepričali. Mesto da bi se tako dvomljivo za ušesi čebljali, bilo bi mnogo bolje in vredneje, da bi jih brezpogojno podpirali. - 27. t m. bomo imeli glavno skupščino, in volitev novega odbora, kterega bo treba
z delavnimi močmi sovršiti. Pričakujemo tedaj občne in živahne udeležbe, da bomo vsaj pri tej priliki videli, kdo je drnštvenik, ker dostikrat še lc kteroga za čitaviiičarja apoSMMno, ker ga nasprotna stranka tako imenuje. Kaki smo v srcu, o tem nima nihče sodbe, kdor je pa pravi Slovenec in značajen človek, naj so ne boji javnosti! — 31. decembra imamo tih večer in srečkanje na korist blagajnice. - /.nabiti bom Vam mogel prihodnjo o slovenskem literarnem društvu v ('olji pisati, kterega je že tako lepo število za potrebnega spoznalo. da na njegovan ustanovijenji več dvojiti no morem. Namen njegov je: zvezo celjskih Slovencev v celjski čitalnici napraviti, in tako čitavniei novo Življenje dati,
Iz Gorice Hi. nov. [lav. dop.] Menda ne bode preveč rečeno, če pravim , da jo naš slovenski tabor pri Sempasu izmed dveh svojih bratov v Ljutomeru in Zavcu bil najvažneji. Da tu izgovorim nikakor me ne zapeljuje kak provincijalistiren ponos, temuč zatrditi moram, da som in da imo tu najprvo ter skozi in skozi Slovenci. Ali če že v nemar pustimo, da jo naša slovenska stran Izpostavljena italijanstvu morda še mnogo bolj, kakor vzhodna stran germamtVU m da nam je zgodaj delati za to, da se narodna zavest obudi in tako zgodaj živ protest postavi šiicieinu se italijanizinu, eno nam mora vsakdo pritegniti, namreč, da --e lc po tretjem slovenskem taboru v Seinpiisu prišle so tirjatve Slovencev po aedinjenji med splošen političen svet, celo izven meje liažegn cesarstvu. In to .je važno; kajti ako bomo Slovenci le liho iu sami za-se gojili želje, pa ne bi upali se javno in pred vsem svetom in vsem ministarstvom izreči jih, kakor se jih Ljuhljanci v deželnem zboru niso upali. prezrla nas bode Ogromna večina , čez naše vprašanje bo šla Zgodovina na dnevni red. Za tega del) jo politika, ki ne pospešuje od-važnega napredka, ki ne daje prvega začetka (impulza) za vse delovanje, ki naroda ne priganja k vsaki inicijativi, teinuć le sem ter tje zdihne, le sem ter tje zaznamova, kar se je ravnu brez njih zgodilo in misli da je dolžnost časnikarstva tacega naroda, ki je povsod zaviran, pa hoče naprej, popolnoma spolnila, — zato je taka politika slaba in ne doseže ničesa. — Kakor ljubljansko „Novice" niso niti pičice pišale in storile, da bi bil na Kranjskem kak tabor — da si lehko vedo koliko upljiva ima tak naroden shod na politično zbujanje slov. ljudstva, tako tudi naša ..Domovina" gotovo ni zakrivila, da smo pri Sempasu ta bolovali.
Vsak goriški Slovence pak -e lehko prepriča, koliko je za politično Vzbujanje našega slovenskega ljudstva tabor koristil. Kaj se iz tega učimo'.-' — To, da pri tem ne sine ostati . temuč da moramo nadaljevati , druge tabore osnovati. In bomo jih će Mog da. in če je na avstrijski svobodi kaj istine.
Prav zgodaj na pomlad bi jako radi napravili tabor na Brdah, t kraji, ki leži dobre pol ure od Gorice na desnem bregu Soče. Lepa, griča-sta , rekel bi skoraj sama za-sc oduiojena deželica, ki obsega blizo 2 geog. milje in šteje kakih 15.000 prebivalcev. Tu raste najboljše, najslajše vino, obče poznana „rebida1'. % I'rd, županije Sv. Florjan, Pevma in Konjsko spadajo k goriškemu okraju v polit, in sodnijskili zadevah. Kna tretjina pa, to jo, čisto slovenske občine Dolenja, Biljumi in Medana spadajo k okr. glavarstvu Gradiikemu in k sodniji v Krniinu. Te oblastnrje pa so čisto italijansko in uradniki, ki tam službujejo, so skoraj sami Lahi. Zarad te nepri-ličnosti je že dr. Tonkli v zadnji sesiji interpeliral vlado, ali jej ni mari da se očitni krivici, ki se po tem takom brdskim občinam godi, s tem v okom pride, da bi se pridružile goriškemu okr. glavarstvu., Na to je odvrnil vladni komisar, da postava ne pripušča, da se sodni jski in politiški okraji križajo, da ni imelo luinisterstvo pravosodja, ko so se nove okr. sodnije ustanovljale, časa, da bi se bilo pogajalo zarad kakih prenaredeb, kar se tiče razdelitve sodnijskili okrajev; — da pa vendar ni zoper to, da se zdaj, ko so okrajno sodnije že vpeljane, če treba, meje lehko prouurede; in da bi bilo po tem takem mogoče, da se omenjene tri županije k polit, okraju goriškemu, ob enem pa tudi h ktorcinu v ta okraj upadajočemu sodnijskemu okraju pridružijo. — Kakor so pa sedaj sodu i jski okraji, bi se ne morale vse tri občine nobenemu drugemu pridružiti, kakor goriški odredili sodniji; to pa tamkaj -šnjim občinarjem nič kaj ne diši. ker do laškega Krinina (Corinons) imajo eno k večem uro. v Gorico pa 4 do 5 ur hoda, in to je lep razloček. K
polit, oblastniji že rajši zahajajo v (iorico nego v Gradišče, ker daljava jc skoraj enftka —• opravila jih pa lc bolj vežejo na glavno mesto Gorico. Sod-nija v Krmilni jim je pa tako pri rokah, da je ne morejo žrtvovati, dokler so jim kako drugače ne pomaga. Kaj nastane pa — če se teh čisto slovenskih občili ne razdruži ud čisto italijanskih okrajev V — Naj bržo so v malo letih za nas izgubljene iu ko bi drugi ali k večeinu tretji rod dorastel , stavim, da bi se delila lopa slovanska deželica v slovenske in italijanske Brde. Kaj tedaj storiti, kako taki neprecenljivi izgubi v okom priti? Lehko, prav lehko , ni treba druzega . ko da se zopet ustanovi, kar jo že nekdaj bilo, to je: — za Brde lastna sodnija v Konjskem -- kakor je bila prod letom 184S (patriinonijalna sodnijaj' Potem ni tudi nobene zapreke več, da se slovenska Brda pridružuje .slovenskemu polil, okraju goriškemu.
Ta reč je že sprožena iu menda je tudi neka prošnja že podana. V tem smislu jc tudi ravno te dni viša Bodnija tukajšnjo okrožno sodnijo po svojem mnenji V tej zadevi vprašala in zarad tega bilo bi prav iu dobro, da bi zdaj Brdoi svoje želje javno izrekli, v taboru in da bi potem starešinstva omenjenih treh občin tako resolucijo za lastno sodnijo v Konjskem z enoglasnimi sklepi, ki naj bi -e vladi predložili, podpirala To bi bila za Brde gotovo važna resolucija: ob enem bodo pa Brdoi v svojem taboru tudi Sempaske resolucijo podpirali.
V tem okraji ima mnogo vpljiva znani slovenski rodoljub dr. Ž i-gon, kteri sije že važne zasluge pridobil za ustanovljenje šempaskega tabora. Živo torej bodi v imenu slovenskega napredka visokočislaneniu g. dr. Žigonu priporočano , da tudi tu svoje delavnosti ne odtegne v prid in korist svojih rojakov iu svojih domačinov, Ž njim pa naj 86 potegnejo vsi bridki rodoljubi, župani in starešine, ktorim je za ohranenje slovenske narodnosti, da se tabor kmalu napravi.   Saj ip Brdo na goikem lepem solnčncni kraji,
kjer ni nikdar posebnega mraza Zarad letnega časa torej ni treba odlašati, če le naši veljaki stvar blagovolijo v roko pfi •''
1'niiiimi razgled.
V poslanski zborniei je predložil minister Herbst zopet ucko-likor novih postav. Pri predlogih zarad davkov se je nasvetovalo , naj se ti predlogi izroče odboru '24 udov v pretres. Dr. Toiuan pravi, da I tem ne more biti zadovoljen, ker hoče, da ima Kranjska vsaj enega zastopnika z odboru, v kterem se bodo tako važne stvari pretresale. Tomau torej na-svetuje naj se torej iz vsake kronovine izvoli po en odbornik, Trst, (iorica in Istra pa vkup onega. Predsednik Kaiserfeld je s znano ljubeznivostjo segal dr. Tomanu V besedo , ki se pa ni dal motiti. Tomanov nasvet je pri glasovanji obveljal; volitve pa so se preložile na prihodnjo sejo, da se bodo mogli poslanci med tem poruzumeti o njej. Obvelja tudi Tintijev nasvet, da smejo vsi poslanci hoditi poslušat v ta prevaženi odbor. Postava, da se smejo do konca marca 1809 pobirati v letošnji večini je v drugem in tretjem branji brez besedovanja obveljala. Konečno se je sklepalo o nekterih piošujah. Po dokončanem dnevnem redu je stavil Sturm in tovariši interpelacijo: Ali je ministerstvo podučeno o zadržaju hrvaško-ogerske sprave, kar se Dalmacije tiče in ktere korake hoče storiti glede državnopravnoga stanja Dalmacije proti deželam v državnem zboru zastopanim. K tej interpelaciji je dr. Sturma napotila okoliščina, da se Dalmacija šteje v postavi 21. dec. 1869 nad dežele v drž. zboru zastopane, da se pa v §. 66 oger-sko-hrvaške spravne postave izrekoma navaja med zemljami, ktere spadajo k teritoriju kraljevin Dalmacije, Hrvatske in Slavonije. Vsakako je to prav zanimivo stanje, da se dozdaj za prav ne ve ali je Dalmacija v (Jis- ali v Translajtaniji.
V to izbrani odbor državnega zbora bo nasvetoval, naj se dovoli , da Insbruška deželna sodnija kazenskopravno postopa proti poslancu Greuterju.
Nadvojvoda Rainer bo neki imenovan za znpoveljnika cislajtan-s k o deželno hrambe.
Praški nadškof bo menda izdal pastirsko pismo do duhovstva , ki pa se ne bo razglasilo. Pismo ima namen pobijati vsak razdvoj med duhovščino in opominjati jo k slogi za sveto reč.
Ogerska jo sklenila s Srbijo poštno pogodbo.
Nove volitve za drž. zbor ogerski se bodo menda dovršile konec marca, če ne bo Deakovski odbor tirjal, naj se prej voli.
Knjez črnogorski bo potoval v Peterburg, kjer je v cesarski palači zanj žo stanovanje pripravljeno.
Iz Caprere se poroča, da je (iaribaldi v Španijo odpotoval.
Dunajski dopisuik berolinske „Speuer Zeitg." trdi, da je a v s t r i j-ski poročnik v Carigradu, Prokesch, pravi oče turškega ultimatuma na Grčijo in če jo zdaj slišati, da se bo moral g. Prokesch s tega mesta umakniti, je to satisfakcija, ktero je morala dati Avstrija zapadnim vhistim , ki so proti podpihujejočemu vedenju av atrijskega poročnika krepko oglasile,
Pariški časnik „Le Public" priohčuje telegram iz Aten, vsled kterega je kralj Georg za, njegovo ministerstvo pa proti pomirjajoči politiki v razdvoji s Turčijo, Brž ko ne se bo ministerstvo menjalo, in boje se, da bo ljudstvo za sedanje ministre demonstrovalo, In večerni „Moniteur" piše: Evropsko vlade so v grški zadevi tako enih misli, kakor pri romanskem vprašanji. Vse vlasti, ki so pariško pogodbo leta 1856 podpisale, priporočajo Grčiji, naj spoštuje postavo in mednarodno pravo in priporočajo v Carigradu in v Atenah zmernost in modrost.
Razne stvari.
* (Tabor pri Sempasu). Že po ljutomerskem, posebno pa po žavskom taboru se je često izrekala želja, naj bi osnovalni odbori taborov skušali, da bi od posameznih taborskih govornikov dobili govore, ktere naj bi potem dali tiskati in med ljudstvo razdeliti. Vsestransko se je priznavalo, da bi take male knjižice bile prav koristne za naše prosto ljudstvo, ki bi si s knjižioo v roki zopet in zopet ponavljalo, kar je slišalo iu sklepalo v taboru in si tako in na novo izbujalo in utrjevalo narodno samosvest in se bolj in bolj zavedalo svojih pravic. Kar idsta mogla storiti odbora žavskega in ljutomerskega tabora, to je storil za slovenstvo delaven in vrl mož g. Klavžar odbornik za tabor pri Sempasu, ki jc pod geslom: Složimo se, zbral ne le vae govore ondotnega tabora, ampak nam v prav čedni knjižici podal celo zgodovino njegovo od prvega shoda goriških županov, do konečne zahvale odborove za gorečnost iu navdušenost. za sprelepi red in zmernost taborovih obiskovalcev. Knjižico je izdal in založil domoljubni g. Ernest Klavžar, deželni uradnik, sam iu se dobiva za 20 kr. Bralcem našega lista so znani izvrstni govori šempaskega tabora, in nam bodo pritegnili, ako trdimo, da bi bila velika škoda za vsako teh knjižic, ki bi obležala pri g. založniku, mesto da bi romala slovenskemu ljudstvu v poduk in spodbujo med svet. Ljutomerski in žavski odbor imata prelepo priliko doseči s Klav-žarjevo knjižico ravno isti uspeh med obiskovalci dotičnih taborov, kakor da bi bila dala tiskati lastne govore. Posebno pa se ponuja koroškemu os-novaluemu odboru kakor nalašč prilika vreči med dremajoče koroško ljudstvo iskrico domoljubja in tako vsaj v nekoliko poravnati, kar se je bilo menda precej lahkomišljeno zamudilo preteklo poletje. In če k zadnjemu še pomislimo, da bo konstitucijonalno društvo v Ljubljani dalo ponatisniti in med ljudstvo razdeliti Klunove sestavke v „Tagblattu", ki bodo pod nedolžnim naslovom „o meščanski obrtniji" pesek metali v narodne oči, menimo, da bi tudi slovensko politično društvo v Ljubljani delalo celo v smislu svojih pravil, ko bi vsaj nekoliko storilo, da se razširi Klavžerjev „Tabor pri
Šempnsu 18, oktobra I8fi«c: mod kinnitkim ljudstvom, ki itak ni imelo srpfe lastnega tabora.
(Učitelji » tržaški okolici), ,.Prim .,. piše: Kar smo zastran učitelp'v zadnjič oznanili, da noktori ne znajo orgijati in da mora magistrat za orgijanje posebej plačevati, tO jo resnica; samo to je pomota, da je bil tudi pro seski učitelj prištet mej tiste, ki no umevajo orgijanja. Ker nam je na resnici največ ležeče, zato popravljamo to pomoto s pristavkoin , da je proseški učitelj sploh prav sposoben in dober učitelj.
* (Uogo v iljenj c po Trstu) se zopet pričenja. Vzlasti v Mau-ronerjevem gledišči, kjer so jahači, pripetilo se je marsikaj, kar nič kaj ne obeča, da so v Trst kmalu povrne red. Sovraštvo zoper Slovane se pri vsaki priliki razodeva. V tem gledišči so oblekli vohuna, kakor Ciča, in množica je začela kričati* Fuora ščavo! Duhovnikom so ne godi bolje: Abbasso Papa! abbasso preti! je kričala preteklo nedeljo množica. Prišlo je te dni celo do tega, da je gosposka gledišče zaprla.
* (Soduiška preiskava) zoper Čitalnici pri sv. Ivanu in Ro-colu se je začela, zoper poslednjo zato, ker je nekoliko udov prišlo s zastavo v sv. Ivan, ko se je ta Čitalnica odprla, in zoper prvo, ker so nekteri izuiej njenih udov prejšnjim nekoliko korakov naproti šli. Tožnik je mestni magistrat, kteri je molčal, ko se jo laškega kraljestva zastava po tržaških ulicah in krčmah nosila. — Dan denes je vse mogoče. Našega cesarja zastava daje magistratu povod k tožbi, laškega kralja mu je ni dala.
* (Deželni odbor kranjski) razpisuje, pooblasten po deželnem zboru, dan za pogajanje prejembe dela pri prezidovanji ljubljanske norišnice in drugih ž njo zvezanih prezidanj in novih stavb pri deželnih dobrotnih napravah. Dela, ktera se bodo v najem dajala, so s prevdarkom stroškov naslednja: Zidarsko delo z 22.626 gl., kamenarstvo z 1.043 gl., tesarska dela z 8.520 gl., zdehavična (?) dela Z 1.559 gl., ključavničarska dela z 8.972 gl, kotlarska dela z 197 gl., krovsko delo z 807 gl., mizarska delo z 4.787 gl., steklarska dela z 527 gl., Delo za nabarvati z 1.090 gl., lončarsko delo z 182 gl., sodarsko delo z 17 gl. Kdor hoče kako delo prevzeti, naj pošlje pismeno ponudbo zapečateno do 22. grudna 1808 do 10. ure zjutraj, deželnemu odboru, ali naj pa pride o ravno tej uri k očitni dražbi v deželno pisarnico. Pismenim ponudbam se mora pihljati varščina od 10% stroškov za dotično delo, iu ravno tako varščino morajo draživci pred začetkom dražbe vložiti. Ta varščina se lahko vloži v gotovem denarji, ali s knjižicami ljubljanske hranilnice, ali z državnimi denarjeveljavnimi papirji z dnevno ceno. Vsak predlagavec :.li draživec mora naravnost izreči, da se dotičnim pogodbam podvrže, iu mora priča temu pogodbe, ktere se lahko s preudarki stroškov v deželni pisarnici pregledajo — pred začetkom dražbe podpisati.
* (O d s v. Miki a v ž a p r i M o n š p e r g u) piše pre prost kmet „Slov. Gosp.": „Javne varnosti je tu v naših krajih prav malo. Tako so 0. dec. v Sesteržab 3 hišo okradli in na ravno ta dan v Cerkovcib pokopali poštenega kmeta iz Staršino. V Mihovcih so ga bili neki ponočni potepuhi stepli in umreti je moral. Ravno denes t. j. 8. dec. pa na Ptujski gori ravno takega reveža pokopujejo. Da bi pač za take hudobije bolj ostra kazen bila, ne godilo bi se jih toliko po svetu. Tudi hi se moral že studenec, iz kterega take surovosti izvirajo, zamašiti to je ljudje bi se morali bolje podučiti svojega bližnjega ljubiti in samega sebe spoštovati. Dokler pa se našim otrokim po ljudskih šolah samo tuji nemški jezik vbija v glavice, požlahtnjenje srca pa se v nemar pušča, dotler nam tudi ni upati boljših varnejših časov. Tora j spoznajmo pravi namen ljudkih šol po deželi." — Razni visoki referenti in cheti sestavljavci novih postav, priporočamo Vam šmikla vškega kmeta kot sodelavca.   Poskusite, saj skaziti ni kaj I
* (Zakaj bi bil po mnenju nekterih ljudi Slovan na svotu.) Na to vprašanje odgovarjajo „llumoristickv list)" z tremi obrazki. Prvi obrazek, kaže moža napolnujočega državno denarnice, drugi v ječi sedečega časnikarskega pisatelja, tretji vojaka na bojišči pobitega.
* (A b e c e d n i c a v p o d o h a h i n b e r i 1 o z a o t r o k e.) Sestavil Ivan Tomšič, učitelj na ljubljanski c. k. normalki. Dobiva so v bu-kvarnici (iiontini-a v Ljubljani po 12 kr. „Novicc" pišejo o tej knjižici, „Zagledavši to dobro kujičico s podobami smo bili bolj veseli kot da hi bili videli deset družili knjig, ker to jo prva v slovenskem jeziku in živo potrebna o t ročice m našim, ki se začno brati učiti. Drugi narodi imajo tacih in enacih, s podobami razjasnenih knjig na cente, ki mladino mikajo in jo vabijo k branji koristnih reči. Se stari gledamo radi podobo (slike), kaj ne bi mladina gledala rada „pildkov" ! Gosp. Tomšiču in Giontini-u gre tedaj za to malo stvarco velika hvala. Nadjamo se, da ne ostaneta le pri tej začetnici, marveč da se lotita še družili, pa v podobah ličnih, kolikor je za nizko ceno mogoče, da z naukom se vadi tudi dober okus."
* (0 oporoki pre častite ga gencralvikarj a Antona Kosa) so izvedele „Novico tole: Za glavnega deda je postavil ljubljansko stolno cerkev, ktero je pa zavezal plačati čez 20.000 gold. za dobrodelne ustave, na pr. ubožnici ljubljanski 500 gold., jeseniški 5000 gold., jeseniškemu | fajmoštru za poboljšek pičle dosedanje plače 5000 gold., cerkvi idrijski, kranjski, radoliški, kranjskogorski, fužinski, vsaki po 500 gold., radeški 300 gold., 3000 gold. za dve dijaški ustanovi; 1000 gold. za zidanje jeseniške šole; 1000 gold. jeseniškemu učitelju za poboljšek; 2000 gold. za večne maše v raznih krajih; 100 gold. Matici, 50 gold. čitalnici za oblačilo ubozih šolskih otrok itd. Manjši del svojega premoženja, to je grajščinico Boben pa je volil svojemu bratu in dvema vnukoma iu četirim vnukinjam, kterim velik pomočnik je že za čas svojega življenja bil. Tudi svoje posle je prav po očetovsko preskrbel.
O, —r v Lj.
Listnim vredništva.
Vašega članka ue moremo tiskati.
In propria causa ue gre. Kar ae tiče preselitve ,,N." v lij. se osebno sicer zlagamo z Vašim dokazovanjem, ali določbe nimamo mi; tudi oam ni ouano o nnem, kar ste Vi slišali; obrnite pismo na drugo me sto. Obljubljenega prosimo. — G. K—p—6. Pri najboljši volji ne bi mogli. O tej stvari imamo nekoliko različne misli in preveč opomb Vam ne bi bilo ljubo. O. — c. Kaj pa št. II. prijatelj, bo V
Izdatelj in odgovorni vrednik Anton Tomsii.
Lastniki: Dr. Jote Vodnjak in drugI.
Tiskar Kdunrd Janžl«.