f*oŽtiilna platana t yotovitti.
t K
Ljubljana, dne 23. avgusta 1923,
Leto 1.
Izhaja vsak četrtek.
Cena za Jugoslavijo: 20 Din zai celo leto. Za inozemstvo 50 Din za celo leto. Posamezne številke stanejo po 1 Dinar.
Uredništvo in upravništvo:
Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. Telefon št. 423.
....: Rokopisi se ne vračajo. ~~—'
Ljubljana, 23. avgusta 1923.
Pred nami leži zaupno pismo državnega tajništva sv. Očeta z dne 25. aprila tek. leta, ki je bilo razposlano vsem italijanskim škofom. Glasi se doslovno tako-le:
„Podpisani kardinal ima čast priobčiti Vaši Prezvišenosti, da Sveti Oče, sklicujoč se na okrožnico z dne 2. oktobra 1922, katera je bila poslana vsem ordinarijem Italije, znova priporoča, da se ji pokorava. Njega Svetost hoče, da se vsi oni, ki -red-stavljajo v katerikoli obliki verske interese, drže pravil najstrožje previdnosti in se izogibajo tudi samo videza pripadanja kaki politični stranki in podpiranja iste.“
To je stališče sv. Očeta! Vsakdo, ki na katerikoli način in v katerikoli meri predstavlja verske interese, naj se strogo varuje tudi le videza, da pripada kaki politični stranki ali na celo, da jo podpira. Evo izvirni italijanski tekst: „Sua Santita vuole ehe tutti coloro ehe rappresentano in qualche modo e misura gl‘ interessi della religione, si attengano alle regele della piu stretta prudenza evi-tando anche le sole apparenze di attegiamenti e favoreggiamenti di partito politico.“
Tako govori jasno in točno poglavar naše svete cerkve! Komur-kolu so zaupane verske koristi, naj se drži daleč od vsega političnega trenja in izogiba celo samega videza, kakor da bi pripadal kaki politični stranki ali da bi jo podpiral! Komu pa so zaupani verski interesi ali, kakor pravi sv. Oče, kedo reprezentira „in qualche modo e misura“, V katerikoli obliki in meri, interese naše vere? Kdo drug nego tisti, ki je sprejel od Cerkve dotični nalog in dotično oblast. To pa je vsak duhovnik naše Cerkve. Vrhovni poglavar
naše Cerkve jasno hoče, da uživaj duhovnik zaupanje vseh, ne glede na strankarsko pripadnost. Tega za-unanja pa, jasno, ne more imeti, kdor se kakorkoli kreta strankarsko-politično ali po svojem ravnanju vzbuja sum, da podpira to ali ono politično stranko.
Priporočali bi Katoliškemu shodu, ki zboruje v prihodnjih dnevih v našem mestu, da vzame voljo svetega Očeta v resen nretres in ukrepa o sredstvih, kako jo uspešno uveljaviti med našim narodom, na slovenskih tleh.
Žalibog imamo malo upanja, da bi se to priporočilo svetega Očeta upoštevalo. Sklenila se bodo sicer, kakor je na katoliških shodih običajno, formalna udanostna izjava svetemu Očetu, toda aranžerjem tega katoliškega shoda ne pride niti na um, da bi se pokoravali Svetemu Očetu v kojikoli stvari, kadar je to v nasprotju z lastnimi ko-i :stmi, z lastno strastjo in lastnim nanuhom. Njihovo načelo je ravno isto, katero je ugonobilo hudobnega angel ja: Non serviam! Služil ne bom, pokoraval se ne bom. Njihove ustnice molijo: „Zgodi se Tvoja volja“ — njihove srce pa moli: Zgodi se moja volja!
Ne rečemo, da to velja o vseh, katerih imena se berejo na programih katoliškega shoda. Ne pride nam niti na um! Beremo imena, ki bi jih smatrali naravnost kot jamstvo za nepolitičen značaj katoliškega shoda, da bi, žal, razne okolnosti ne povzročale mučnega utiša, da se ti izvrstni možje nahajajo v nujni nevarnosti, biti izrabljeni in zlorabljeni kot štafaža za izvestne strogo stran-karsko-politične smotre. Pravi aranžerji katoliškega shoda niso oni iz-\ rstni možje, pred katerimi se spoštljivo klanja vsakdo, ki jih pozna, ta-
ko radi njihove visoke naobraženosti kakor radi plemenitega in kremenitega značaja. To so možje, ki so vzvišeni nad vsak dvom. Zalibog pa vidimo, da so pravi aranžerji katoliškega shoda drugi in ti računajo samo na velik uspeh svoje umazane politične in samopridne špekulacije.
Že danes nam je popolnoma jasno, da bo Katoliški shod vprizoril propagando za „katoliški tisk“. In to bo aranžirano tako, da bo ves politični tisk SLS označen in proklamiran na slovesen način kot eminetno priporočljiv in patentno katoliški. Ko politikanti SLS to dosežejo, so lahko zadovoljni, četudi bi se sicer na katoliškem shodu ne izpregovorila niti ena sama politična beseda. V pozni jeseni se bo potem, „na podlagi sklepov katol. shoda“, začel lov na naročnike za leto 1924. in javno mnenje bo zopet za eno leto pod streho, kot ministrant vodstva SLS. — In s podvojeno silo se bo brizgal strup klerikalne sugestije v strankarskopoliti-čne namene. Očitna laž in podlo obrekovanje z zlorabo katoliškega imena! Prevara ljudstva v imenu katoličanstva! Umazani profiti izvestnih špekulantov! Tako si predstavljajo uspehe katol. shoda pravi aranžerji in „Drahtzieher-ji“ te prireditve. — Iz srca želimo, da se ne izpolnijo njihove nade in da se nasprotno uresničijo želje in nade tistih izvrstnih in vernih mož, kateri imajo poštene namene in upajo, da pade iz katoliškega shoda mnogo zrna v rodovitna tla. Če se izpolnijo te nade, potem bo shod res katoliški, ker se bo o njem lahko reklo, da se nahaja / soglasju z rimsko prestolico, s Kristusovim namestnikom. Dal Bog, da ne postane katoliški shod „lucus a non lucendo“, temveč da učinkuje kot svetla luč resnice in razvesel" srca vseh vernikov!
Evharistični kongres v Zagrebu.
Pretekle dni se je vršil v Zagrebu evharistični kongres, ki je združil na desettisoče vernih katoliških Hrvatov k sijajni ogromni manifestaciji, v kateri se je hrvatsko katoliško ljudstvo poklonilo božjemu Veličanstvu, ki živi v sv. Evharistiji. Vera v živega Boga je združila v Zagrebu ogromne množice ljudi iz vseh hrvatskih pokrajin in ta velika verska manifestacija je dokazala, da je kljub vsem svetovnim preobratom zadnjega desetletja, kljub vsem materija!i-stičnim težnjam, ki so vzrok veliki bedi, v kateri žive narodi Evrope, ostalo živo v velikih ljudskih množicah hrepenenje po najvišjih verskih idealih in to tem bolj, ker spoznavajo široke ljudske množice po vsem trpljenju med svetovno vojno in pozneje, da so vse posvetne dobrine minljive in brez trajne vrednosti in da jim nudi edino tolažbo in uteho vera in upanje v vsemogočnega Boga. ki vse dobro plačuje in hudo kaznuje.
. Evharistični kongres v Zagrebu nam dokazuje, da mineva ona popolnoma materijalistična doba, ki nam jo je prinesla svetovna vojna, doba brez vsakih višjih idealov, v kateri so egoistična stremljenja posameznikov slavila orgije na račun ljudskih množic. Na drugi strani nam dokazuje, da skuša katoliška Cerkev združiti pod svojimi zastavami vse verno ljudstvo, ki ga hoče navezati nase, da ga reši iz brezbožnosti vojnega in povojnega časa. Ako naj pomenja evharistični kongres v Zagrebu, ki je bil strogo verska prireditev, preobrat v dušah našega katoliškega ljudstva, vrnitev k naukom večne Resnice, pričujoče v sv. Evharistiji, katerih eden najoomembnejših in najlepših se glasi „Ljubite svojega bližnjega, kakor samega sebe,“ potem moremo biti zagotovljeni lepše bodočnosti našega hrvatskega in slovenskega ljudstva, ker vidimo v tem jamstvo za udejstvovanje onih načel, ki edina morejo roditi socialno pravičnost in možnost sožitja vseh slojev in stanov v bratski, krščanski vzajemnosti.
Zagrebške cerkve so bile minule dni noč in dan prenapolnjene vernikov, ki so se odzvali pozivu svojih dušnih pastirjev v čast božjo in dobro človeštvu. Po cestah so se pomikale procesije z okrašenimi zastavami, svetimi podobami in v znamenju križa. Množice, prihajajoče od vseh strani so prepevale svete pesmi ter nudile v svojih pestrih narodnih nošah iz najbolj oddaljenih pokrajin živo sliko v katoliški Cerkvi združe-
nega hrvatskega naroda. Na tisoče se jih je pripeljalo z vlaki, na tisoče z vozovi, na tisoče jih je prišlo peš, da manifestirajo pred vsem svetom za svojo vero.
Že v petek zjutraj je pričel dobi-Zagreb svečano lice, ko so bile izvešene s številnih poslopij prve zastave. Tekom dneva so pričeli prihajati prvi udeležniki kongresa. Ob pol 7. zvečer se je pripeljal iz Križevca papežev nuncij Pelegrinetti. Ž njim so došli grškokatoliški škof dr. Nja-radi. škof dr. Premuš in dr. Deželič, ki so mu šli nasproti do Križevca. Že ob 5. popoldne so se valile ogromne množice ljudi proti kolodvoru, kjer so se postavile v špalir na obeh straneh ulic. Mesto pred kolodvorom je zavzela mladina samostanskih šol, odposlanstvo francoskega katoliškega dijaštva iz Bordeauxa in Pariza ter razna katoliška društva s svojimi zastavami. Na peronu državnega kolodvora so se zbrali cerkveni in posvetni dostojanstveniki, ki so pričakovali apostolskega nuncija. Navzoč je bil nadškof dr. Bauer, pokrajinski namestnik dr. Cimič, pomočnik komandanta armije general Srečkovič, divizijonar, konzul poljske republike, pripravljalni odbor za kongres s predsednikom škofom dr. Langom in drugi.
Ko je ob pol 7. dospel vlak, so zazvonili zvonovi vseh zagrebških cerkva. Množica je sprejela nuncija z viharnimi „živio“-klici. Pozdravil ga je v imenu ljudstva in duhovščine nadškof dr. Bauer, nuncij pa se je zahvalil za sprejem v hrvatskom jeziku Izrazil je svoje zadovoljstvo, da je ravno on poslan na ta kongres v Zagreb, središče Hrvatske, ki je kot krščanska dežela ovenčana s slavo. Izrazil je svoje upanje, da bo našel hrvatski narod, ki je vedno bil predzidje krščanstva in ki se je vedno boril za svojo vero, svojo srečo in mir v sv. Evharistiji. Svoj govor je končal z zagotovilom, da moli sv. Oče papež tudi za hrvatski narod ter za dober uspeh kongresa, glede katerega je prepričan, da bo napravil nanj najboljši vtis.
Nato se je nuncij podal pred kolodvor, kjer mu je ogromna množica prirejala velikanske ovacije. Pred nuncija je stopila učenka 6. razreda Marija Viskovič in ga pozdravila z besedami „Benedictus, qui venit!“ Poljubivši nunciju roko mu je izročih šopek belih cvetlic. Nuncij je deklico pobožal po licu in se ji srčno zahvalil. Nato je nuncij sedel v gala - kočijo, v katero so bili vpreženi štirje belci, in se z nadškofom dr. Bauerjem odpeljal skozi gost špalir občinstva, ki ga je navdušeno pozdravlja-
lo do nadškofijske stolnice, kjer so ga pričakovali škofje in duhovščina. V svečani procesiji so spremili nuncija v cerkev, kjer se je vršila kratka pobožnost. Po povratku iz cerkve se je nuncij podal v nadškofijsko palačo.
V soboto je bilo na vrtu nadškofijskega semenišča obhajilo otrok. Zbralo se je 2500 otrok v spremstvu staršev. Sv. mašo je bral apostolski nuncij Pelegrinetti. Poleg nuncija je po maši delilo sv. obhajilo otrokom pet škofov in dva redovniška pro-in-cijala. Ob 9. dopoldne se je pričel kongres. Pričel se je s svečano pon-tifikalno mašo v stolni cerkvi, ki jo je daroval zagrebški nadškof. Ob tej priliki je imel tudi nagovor predsednik pripravljalnega odbora dr. Lang. Ob pol 11. se je pričelo v nadškofijskem vrtu prvo posvetovanje o resolucijah, ki so se sprejele v nedeljo na svečanem zborovanju vseh udeležni-kov.
Prva resolucija govori o sv. Evharistiji in o Cerkvi in obsega štiri točke: a) Prvi splošni evharistični kongres v Zagrebu izpoveduje svečano svojo živo vero v zakrament telesa in krvi Jezusa Krista in ga slavi, da je svoji Cerkvi ohranil dar presvete Evharistije, b) Iz dna duše se zahvaljuje na tisoče Hrvatov, zbranih na tem kongresu, da je večni Kralj pozval tudi hrvatski narod v svojo Cerkev, c) Hrvatski katoliški narod manifestira svojo iskreno ljubezen do katoliške Cerkve kot do svoje matere in se zaobljublja, da bo vedno ostal veren svoji Cerkvi, d) Evharistični kongres poziva vse katolike, naj pozabijo na svoje prepire in naj složno nastopajo za obnovo verskega življenja, ker je to najvažnejši korak v delu za narod.
Druga resolucija vsebuje razmerje ljudstva napram duhovščini. V imenu hrvatskih katolikov izraža nado, da bo hrvatski narod ostal veren svojim škofom in duhovščini in udan rimski stolici. Nadalje poziva ves narod, naj moli za duhovščino. Obžaluje, da so se našli duhovniki-odpad-niki in jih poziva, naj priznajo svojo zmoto in popravijo škodo, ki so jo napravili narodu in naj nehajo rušiti versko edinstvo hrvatskega katoliškega naroda in nsi se vrnejo v naročje matere Cerkve.
Tretja resolucija govori o obnovi krščanskega življenja po sv. Evharistiji.
Četrta resolucija razpravlja, kako naj se obnovi krščansko življenje.
Ob 4. popoldne so se vršile v raznih zagrebških cerkvah pridige, ob pol 6. uri se je nadaljevalo v nadškofijskem vrtu zborovanje o resolucijah. Ob 9. zvečer se je v vseh cerk-
vali pričelo nočno češčenje sv. Reš-njega Telesa z raznimi drugimi pobožnostmi.
V	nedeljo dopoldne je daroval papežev nuncij Pelegrinetti na Kaptolu pod milim nebom slovesno sv. mašo, ki so se je udeležili vsa duhovščina, civilni in vojaški dostojanstveniki, zastopniki raznih korporacij in ustanov ter ogromne množice udeležili-kov kongresa.
Ob pol 11. dopoldne se je pričelo i a vrtu nadškofijske palače svečano zborovanje kongresa, na katerem je govoril v imenu Slovencev tudi škof dr. Jeglič. O resolucijah sta govorila dr. Deželič in škof dr. N jaradi.
V	nedeljo ob 4. "opoldne se je vršila ogromna procesija iz stolne cerkve skozi celo mesto na Wilsonov trg, kjer je papežev nuncij izpred gledališča1 podelil nepregledni množici papežev blagoslov. Odtod se je pomikala procesija nazaj k stolnici preko Jelačičevega trga, kjer je bil postavljen oltar in kjer so se vsi verniki posvetili Srcu Jezusovem. Po govoru patra Krsta Belamariča o pomenu svečanosti in po odpeti sveča-nostni himni, se je slovesnost zaključila in se je duhovščina vrnila v katedralo.
Procesijo je vodil papeški nuncij Pelegrinetti, za njim pa ostali jugo-slovenski episkopat. Kako velikanska je bila ta cerkvena procesija, si napravimo lahko sliko, da so se zadnje vrste zopet vrnile nazaj na Kao-tol ob pol destih ponoči, torej lahko računamo, da se je procesije udeležilo okoli 120.000 oseb. Na čelu procesije so korakali Slovenci s svojimi duhovniki. Ob straneh po ulicah je gledalo na tisoče in tisoče zagrebških meščanov procesijo. Vsi so občudovali krasne narodne noše Slovencev.
Zagrebški župan Heinzl je v nedeljo zvečer na čast prirediteljem evharističnega kongresa priredil svečano večerjo, na katero je bilo povabljenih izredno veliko število uglednih in vodilnih kongresistov. Svečane večerje so se udeležili papeški nuncij Pelegrinetti, jugoslovenski episkopat, minister ver dr. Janjič, pokrajinski namestnik dr. Cimič, general Srečko-vič in druge visoke osebnosti. Nuncij Pelegrinetti je z uspehom kongresa zelo zadovoljen in je izjavil škofom: „Vi imate zares krasen narod!1 Nuncij je občudoval treznost, dostojno obnašanje in notranjo pobožnost hrvatskega naroda
Manifestacija hrvatskega katoliškega naroda na evharističnem kongresu v Zagrebu je bila ogromna. Prireditev je bila popolnoma verskega značaja in je udeležnike kongresa
pozdravljalo vse hrvatsko časopisje brez razlike strank, ki ne stoji izrečno na svobodomiselnih načelih. Na kongresu je bila zastopana tudi vlada in se je kongresa udeležil minister za vere dr. Janjič. Evharistični kongres v Zagrebu nam dokazuje, da je v našem priprostem ljudstvu vera še vedno živa in da more ta vera združiti vse sloje naroda za svoje ideale ne glede na politično prepričanje. Hrvatski narod, ki je globoko veren, ki pa'v pretežni večini ni klerikalen, je na evharističnem kongresu v Zagrebu pokazal s svojo sijajno manifestacijo, da je v resnici katoliški in globoko vdan katoliški Cerkvi.
Pretekli teden je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je vršila razprava o ustavitvi reparacijskih plačil Nemčije ter se je o tem vprašanju izdal naslednji komunike: „Vlada se aktivno bavi s pretresanjem odpovedi reparacijskih plačil in natura s strani Nemčije. S tem vprašanjem so zelo prizadeti naši življenski intresi. Z enako pazljivostjo se razpravlja to vprašanje v Bukarešti in Atenah. Težnja gre za tem, da se najde sporazumno stališče prizadetih držav v tem vprašanju. V tem pogledu se vrši med zainteresiranimi državami izmenjava misli. Vlada je o tem koraku Nemčije obvestila reparacijsko komisijo, ki je po mirovni pogodbi v to pristojna, in je vložila orotest proti usta viti vi reparacij v naravi.“ Kakor se poroča, bodo države male antante poslale Nemčiji kolektivno noto, v kateri bodo zahtevale spoštovanje sklenjenih pogodb in izvršitev odredb ki govore o reparacijah, katere mora Nemčija dati članom male antante.
Pojavile so se vesti, ki so jih predvsem razširile belgrajske „Novosti“, da se v jeseni povodom zopetnega sestanka narodne skupščine pričakujejo važne izpremembe. G. Pašič se namerava umakniti iz lastne volje, da bi olajšal rešitev srbsko-hrvatskega vprašanja, ki sedaj pre-haia v resno fazo. Zadnja rekonstrukcija v vladi je povzročila v ra-dikalskem klubu razne zapletljaje, hi jih tudi Pašič sam ne more obvladati. Člani vlade se v klubu med seboj drug od drugega oddaljujejo in menijo, da je edino Ljuba Jovanovič sposoben, da pomiri duhove. Pašič sam mu baje namerava odstopiti vodstvo. Dalje poročajo „Novosti“, da je med vprašanji, ki bodo v je-
seni usodne važnosti za rešitev krize Pašičeve vlade, tudi vprašanje odnošajev s sovjetsko Rusijo. Kakor je znano, se Pašič nikakor ne zavzema za to, da se odnošaji med Jugoslavijo in Rumunijo obnovijo, ker vodi Pašiča pijeteta napram carju Nikolaju II. in bivšemu carskemu režimu. Vendar se med radikali in demokrati širi misel, da je treba na io stvar gledati s širšega obzorja in da je treba z Rusijo, čeprav jo predstavljajo boljševiki, stopiti v redne zveze, kakor je to storila že večina evropskih držav. Z nasprotne strani se te vesti dementirajo. Bržkone so tudi gole kombinacije.
Po poročilih belvrajskih listov sc vojni minister general Pešič povrne na svoje prejšnje mesto kot šef generalnega štaba. O imenovanju novega vojnega ministra so razširjene razne kombinacije. V kombinacijo prihajajo general Kalafatovič, general Žečevič, general Tucakovič in general Milosavljevič. Največ šans ima general in bivši vojni minister Žečevič.
V	Srbiji so se v nedeljo vršile občinske volitve, za katere se je vršil hud boj med radikalci in demokrati. V političnih krogih je vladalo za te volitve veliko zanimanje. Izid volitev izkazuje napredek radikalne stranke. V Belgradu samem je bilo oddanih za radikale 6405, za meščanski blok 4979, za komuniste 1537, za socijaliste 312 in za srbsko stranko 169 glasov. Radikalna stranka je tudi v Južni Srbiji in na Kosovem priborila več novih postojank. Od zadnjih skupščinskih volitev je radikalna stranka tudi številčno napredovala, demokratje so se skušali vzdržati na svojem položaju, kar se jim je deloma posrečilo. Točnih statističnih podatkov še ni, gotovo pa je, da imajo radikali od 2241 občin dve tretjini občin v svojih rokah. V Črni gori so radikali ohranili svojo moč. Demokratje so ohranili v svojih rokah Cetinje.
Glasom poročil iz notranjega ministrstva so nri občinskih volitvah v Srbiji in črni gori dobili radikali 1152 občin, demokrati 431, zemljoradnik? 73, meščanska lista 13, srbska stranka 1, komunisti 1, skupna demokratsko-zemljoradniška lista 2, liberalci 2, džemijet 14, nevtralci 46, republikanci 9, skupna radikalno-de-mokratska lista 5, Volilo še ni 70 občin. Rezultatov še ni iz 29 okrožij, ki imajo 423 občin.
V	Kosovski Mitroviči je došlo pri volitvah do krvavih izgredov. Spopadli so se Turki, pristaši džemijeta, in Srbi, ki so nastopili pri volitvah združeni. Pet Srbov in dva moha-
medanca je bilo ubitih, sedem inoha-medancev "a težko ranjenih. Pri vo-litvi so zmagali Srbi.
* * *
Pogajanja z Italijo. Vesti, o pre-kinjenju dela paritetne komisije v Rimu, so neresnične. Res je, da je došlo med našo in italijansko delegacijo do precejšnjih nasprotstev glede ureditve reške luke, vendar pa to ni povzročilo prekinjenja dela. Italijanska delegacija je predlagala za definitivno rešitev reškega vprašanja, naj bi Reko upravljala italijanska-ju-goslovanska paritetna komisija. V to paritetno komisijo bi moral priti tudi nov član, ki bi zastopal roško državo.
Važno je, da sta se naša in italijanska vlada definitivno odrekli ustanovitvi konzorcija za reško luko in da je italijanska vlada priznala našo popolno suverenost nad Barošem in Delto.
Naš rimski poslanik Antonijevič in predsednik naše delegacije v paritetni komisiji dr. Ribar sta odpotovala iz Rima v Evians les Bains, kjer sta se nahajala min. predsednik Pašič in zunanji minister dr. Ninčič, da jima poročata o poteku pogajanj. Kakor se čuje, je belgradska vlada pripravljena privoliti v predlog, stavljen od italijanske vlade, po katerem prevzame provizorična paritetna komisija v svojo roko upravo mesta Reke, reškega pristanišča, Baroša in Delte. Železniški promet med našo državo in reško bi se imel takoj vzpostaviti. V času upravnega provizorija bi se med obema vladama nadaljevala pogajanja za definitivno rešitev reškega vprašanja. Italijansko-jugoslovanska "'"•itetna komisija bo leto dni upravljala reško državo ter luko Baroš in Delto. Admini-nistracija luke bo poverjena posebni komisiji, dočim bo mesto pod direktno upravo paritene komisije. Zunanji minister Ninčič se bo na povratku iz Francije sestal v nekem mestu severne Italije z Mussolinijem in bo z njim konferiral o reškem vprašanju. Sporazum bo sklenjen, ko se vrnejo državniki na svoja mesta.
Albanija in Jugoslavija. Rumun-ski list „Universul“ je prinesel vest, da ni izključeno, da ponudi albanska vlada kraljevsko krono rumunskemu princu Nikoli. Londonski „Manchester Guardian“ pa piše, da vodi ministrski predsednik albanske vlade Ahmed beg Mahija pogajanja z jugoslovansko vlado. Albanija bi bila pripravljena priznati protektorat države SHS nad Albanijo ter kralja Aleksandra za svojega vladarja in bi tako Albanija stopila v personalno unijo z
državo SHS. List pravi, da so albanski nacionalisti na Dunaju proti državi SHS in tudi proti Italiji ter da stoje v zvezi s Kemal pašo. Dalje se poroča, da se nahajata na Dunaju dva zastopnika belgrajske vlade, ki nago-govarjata nacionaliste, naj se pridružijo politiki Ahmed bega.
Jugoslovanski svobodni pas v Solunu. Med našo in grško vlado je dosežen popoln sporazum glede solunske cone kakor tudi glede prevoza in prometa s Solunom in Grško. Sedaj se vodijo pogajanja za zaključitev poštne konvencije. Pogajanja bodo te dni končana in takoj na to se bo pričelo delo za razmejitev cone v Solunu ter izkoriščanje cone po naših oblastvih.
Bolgarska in Grška. Iz Aten poročajo, da skuša doseči Bolgarska prijateljski sporazum z Grško v vprašanju bolgarskega gospodarskega izhoda na Egejsko morje. Kot dokaz bolgarske želje, da se reši to vprašanje na prijateljski način, se smatra njena odločitev, da ne predloži tega vprašanja v rešitev svetu društva narodov, ki se sestane v septembru. Kot drug dokaz stremljenj za zbližanje Bolgarske in Grške se smatra vzajemni sporazum o povratku Bolgarov iz Traci je na svoje domove.
Grška. Notranji položaj Grške se je znatno poostril. Med nacijonalisti, ki tvorijo jedro sedanje revolucijo-narne vlade se razkol veča od dne do dne, tako da je pričakovati mi volitvah poraza revolucijonarne vlade. Privrženci generala Metaksa, voditelja ..stranke osvete“, že danes naglašajo, da bodo neizprosno postopali proti sedanjim mogotcem, ki so strmoglavili kralja Konstantina in ustrelili 7 njegovih ministrov. Vod j-, revolucijonarne vlade polkovnik Pla-stiras je imel v Solunu sestanek s šefom generalnega štaba Mavromi-halisom in vsemi armijskim! poveljniki. Revolucijonarna vlada hoče v skrajnem slučaju uvesti voiaško diktaturo. Demobilizacija se vsled tega ne izvršuje. Obstoji nevarnost državljanske vojne. Ako ne prenehajo notranji nemiri, stoji Grčija "red gospodarskim in socialnim polomom. V notranjosti so pričeli komitaši zopet s svojim delovanjem. Plenijo, požigajo in morijo. Tudi macedonsko gibanje se pojavlja zopet v večji meri. Položaj grške vlade je vedno težavnejši radi republikanske nrooagande, kateri je na čelu sam Venizelos. V monarhističnih krogih vlada velika skrb. Poslednje dni so bili po celi Grčiji razširjeni plakati, v katerih se apelira na prebivalstvo, da se pridruži republikancem, ki so edini sposobni, da spravijo Grčijo iz današnjega ka-
osa. Ni nemogoče, da v Grčiji pride do vojne diktature.
Nemške reparacije. Nemški poslanik v Belgradu von Keller je sporočil naši vladi, da je Nemčija primorana začasno ustaviti izplačevanja vojne odškodnine v naravi z ozirom na težki gospodarski položaj. Nemčija vsled francoske okupacije v Poruhrju ne more nadaljevati z dobavami, ki bi jih imele zavezniške države prejeti v naturi. Nemški poslanik je naši vladi naznanil, da sc bodo nalogi za dobavo, ki so bili dani do 11. t. m., vpoštevali. Nemška državna vlada je naznanila tudi re-paracijski komisiji, da ustavlja začasno naknadne dobave, da odvrne polom celega nemškega gospodarskega sistema. Dobave sc bodo zopet pričele, čim se ustalijo nemške finance in nemška valuta.
Ruhrsko vprašanje. Dne 14. t. m. se je predstavila nova nemška vlada nemškemu državnemu zboru. Državni kancelar dr. Stressemann je v svojem govoru naglašal, da inozemstvo ne sme smatrati izpremembc vlade za slabost Nemčije. Boj v Poruhrju se vrši v znamenju javnega mnenja, ki stoji popolnoma pod vtisom angleške politike. Angleška vlada je zavzela v zadnji noti Franciji, v kateri obsoja zasedbo Poruhrja, odločno stališče, da^ je treba priznati pravice Nemčije. Čeprav ni pričakovati, da bi angleški predlog prodrl, je vendar gotovo, da ne bo ostal v Franciji in Belgiji brez odziva. Nemčija je pripravljena, podvreči se mednarodnemu razsodišču. Kakor hitro bo dvignjena zasedba Poruhrja in se bodo begunci zopet vrnili na svoje domove, bo Nemčija skrbela, da čim prej omogoči rešitev reparacijskega problema. V interesu gospodarske konsolidacije države je neobhodno potrebno, da najame Nemčija posojilo v zlatu. Za zaupnico novi nemški vladi je glasovalo 240 poslancev, 76 proti, 25 pa se jih je vzdržalo glasovanja. Takoj po izreku zaupnice je bil sprejet proti glasovom skrajne desnice in levice zakon o zlatem posojilu. Napetost med Nemčijo in Francijo se je nekoliko omilila in je pričakovati znatno izboljšanje položaja, ako izrazi novi kancelar Stressemann pripravljenost za izmenjavo misli s Francijo. V tem slučaju se tudi Poincare ne bo branil nadaljevati svoje diskusije z Londonom. Kar se tiče ruhrskega vprašanja. se računa, da Stressemann ne bo vstrajal na dosedanjem stališču Nemčije, da naj se nadaljuje pasivni odpor toliko časa, dokler se ne umakne poslednji vojak iz zasedenega ozemlja. Gotovo je, da bo način,
kako naj Francozi in Belgijci ukinejo okupacijo, izpremenil "oložaj v precej spravljivem smislu, ako bo Berlin odnehal v vprašanju pasivnega odpora.
Amerika. Novi ameriški predsednik Coolidge je izjavil zastopnikom tiska pretekli teden v Washingtons da Amerika noče v evropskih vprašanjih nastopiti kot mirovni sodnik ali pa na strani Angleške zavzeti stališče napram Franciji. Amerika odklanja udeležbo pri rešitvi reparacij-skega vprašanja, ako noziv za tako akcijo ne bo prišel od vseh interesi-ranih evropskih držav. S tem je onemogočeno ameriško sodelovanje pri oceni plačilne sposobnosti Nemčije, ako bi Anglija proti volji Francije hotela izvršiti tako cenitev. Amerika ni pnnravljeria Franciji ali Italiji ničesar odpustiti od njunega dolga, temveč pričakuje, da se bo odplačevanje začelo v najkrajšem času. Amerika odklanja revizijo Baldwinovega sporazuma o angleških plačilih Ameriki, a istotako odklanja, da bi kaj vrnila Angliji, ako bo ta v nemožnosti rešitve reparacijskega vprašanja pripravljena ugoditi ne le Nemčiji, temveč tudi Franciji in Italiji. Anglija mora v vseh okolnostih v polnem obsegu iz mršiti nanram Ameriki sporazum o plaćanju dolgov.
Badič v inozemstvu.
O potovanju Stjepana Radiča, voditelja hrvatske seljačke republikanske stranke, v inozemstvo, so sedaj na razpolago točnejša poročila, dasi njemu naklonjeni listi ne objavljajo podrobnosti.
Radič se je prvotno mudil na Dunaju, potem pa je odpotoval v London ter namerava baje posetiti tudi Ameriko. Po nekaterih časopisnih poročilih so dale povod za Radičevo potovanje v inozemstvo pred vsem vesti, da bo izročen sodišču. To je pa bila samo pretveza za Radičevo akcijo v inozemstvu, ker se ima Radič izročiti sodišču le radi tiskovnih prestopkov in se po dosedaj veljavnih zakonih radi prestopkov obdolžene osebe ne more takoj izročiti v zapore.
Iz Belgrada pa so prihajale tudi pretnje, da namerava belgraj. vlada proti HRSS in njenemu predsedniku uveljaviti takozvano „Obznano“. Radič je pa poleg tega dobival grozilna Pisma, v katerih so zahtevali gotovi elementi njegovo glavo in v katerih se je napovedala vojna proti Radiče-vi Hrvatski. Belgrajska vlada ni ničesar storila proti delovanju teh neodgovornih elementov, kar je vpliva-
lo na zastopstvo HRSS, da je skušalo na vsak način obvarovati življenje svojemu voditelju.
Radi tega je Radič koncem prejšnjega meseca odpotoval v selo Gola, ležeče onstran Drave ob mažar-ski meji. Tu je mogoče Dravo brez vsakih ovir prebroditi, ker je vsa struga popolnoma v našem ozemlju. Iz sela Gola je bila potem prekoračitev meje Radiču zelo olajšana.
Radič je prestopil mažarsko mejo in je bil početkom preteklega tedna na Dunaju, odkoder je potoval preko Berlina in Hamburga v London. Po časopisnih vesteh, namerava Stjepan Radič prirediti pred odličnimi britanskimi državniki in politiki predavanje o položaju na Hrvatskem. Stjepan Radič bo iznel tudi konference z oficielnimi diplomatičnimi osebnostmi, ki izjavljajo, da je Velika Britanija z ozirom na svoje vitalne interese na Balkanu zelo zainteresirana na rešitvi hrvatskega problema in da raditega ne more neaktivno pre-motrivati razvoja dogodkov na Hrvatskem. Radič je potoval v London z diplomatičnim potnim listom, ki mu "a je izročil neki vodilni angleški diplomat. Radič potuje pod zaščito angleške diplomacije in vživa vse diplomatične internacijonalne ugodnosti glede potovanja.
Notranji minister Vujičič je izjavil, da bo vlada strogo spremljala Radičevo delovanje v inozemstvu in ukrenila proti njemu vse mere, ki so ji na razpolago, ako bo njegovo delovanje prišlo v navzkrižje z zakonom. Ravno tako stimgo se bo postopalo tudi proti vodstvu Hrvatske Republikanske Seljačke Stranke, ako bi delovanje tega vodstva prestopilo meje zakona. — Načelnik oddelka za zaščito države v notranjem ministrstvu Vaša Lazarevič je odpotoval te dni na Dunaj, da uradno na mestu ugotovi delovanje Stjepana Radiča na Dunaju in v koliko se je Radič posvetoval s protidržavnimi elementi. Belgrajska „Politika“ poroča, da sprejema vlada vsak dan poročila iz inozemstva o Radičevem begu. Radič ne potuje z našim državnim listom, temveč z običajnim „laissez nasser“, ki ga je dobil od angleškega diplomatskega predstavnika iz Budimpešte. V zvezi s tem poročilom bo vlada storila potrebne korake pri angleški vladi, da se dožene, na kakšen način je Radič mogel priti do term „laissez passer“ angleškega poslaništva v Budimpešti.
Dunajski listi poročajo, da je imel Radič na Dunaju sejo z zaupniki hrvatskega revolucionarnega odbora, katere je pred enim letom odposlal dr. Krnjevič v Ženevo, Pa-
riz, London in Ameriko. Na podlagi njihovih poročil je Radič sestavil svoj republikanski načrt. Radič upa, da bo v Londonu ugodno sprejet. Angleška srednjeevropska politika se ogiba sicer vsakega aktivnega nastopa, hoče pa vendar, v kolikor sledi politični delavnosti Francije, vplivati na razvoj političnih dogodkov. Tako je angleški kanital podprl preobrat na Bolgarskem in odtod se razlaga tudi angleški interes za obnovo Mažarske. Radič se ne misli kmalu vrniti v svojo domovino, temveč namerava nastopiti pred svetom Zveze narodov, kjer bo obrazložil svoje zahteve. Nato namerava ustanoviti v Londonu ali v Švici *'cotivlado.
Končno je izpregovorilo tudi vodstvo Hrvatske renublikanske stranke. V soboto zvečer in v nedeljo se je vršila plenarna seja vodstva HRSS pod predsedstvom podpredsednika poslanca Dragotina Kovačeviča, na kateri so bili sprejeti sklepi, da z ozirom na to, ker niti ena. današnja srbska stranka ne kaže niti volje niti pripravljenosti, da prizna hrvatskemu narodu njegovo državno politično in narodno kulturno individualnost, hrvatsko narodno zastopstvo odobrava po predsedniku HRSS dne 24. junija 1923 naznanjeno prekinjenje vseh pogajanj z Belgradom. Obenem poudarja, da bi se to narodno zastopstvo moglo ponovno pogajati o sporazumu med hrvatskim in srbskim narodom samo s takim srbskim narodnim zastopstvom, katero bi kot prvi in glavni predpogoj sporazuma priznalo državno politično in kulturno individualnost hrvatskega naroda in se obenem izjavilo za pripravljeno, da se s hrvatskega državnega in narodnega področja odstrani vsaka najmanjša sled srbske hegemonije. Ker pa ni nobenega upanja, da bi v doglednem času srbski narod izvolil zastonstvo, ki bi bilo toliko pravično in toliko modro, da mizna hrvatskemu narodu popolno in neomejeno pravo narodne1™ samood-ločevanja ter se prostovoljno odreče ne samo vsakemu nasilju, marveč tudi vsaki s tem nasiljem zvezani oblasti na hrvatskem državnem in narodnem področju, — in ker radi belgrajskih dejanj hrvatski narod nenrestano izgublja na miljarde svoje narodne in zasebne imovine, poleg tega pa mora vsak dan gledati, kako se mu izpodkopavajo in rušijo že sami temelji njegove tisočletne evropske kulture — daje hrvatsko narodno zastonstvo svojemu predsedniku Stjepanu Radiču posebno polnomoč tudi za diplomatsko
akcijo, da se mirnim, pacifističnim potom popolnoma prizna in oživotvori pravo samoodločevanja hrvatskoga naroda na ozemlju, ki ga na eni strani označujejo mednarodne meje, določene v mirovnih nogod-bah na drugi strani pa enodušna volja hrvatskoga naroda, izražena ra volitvah dne 18. marca 1923.
Kaj pravijo Radičevi zavezniki ? Radikalna „Tribuna“ noroča iz Sarajeva, da je v vseh muslimanskih krogih beg Stjepana Radiča izzval največje iznenađenje in bojazen. En del muslimanov, ki ni odobraval politike dr. Spaha in drugov, je sedaj sklenil, da prekine dosedanje zveze in gre po novih potih. Kakor trde, spada sem tudi Krasnica. Gotovo je, da bo na prvi seji centralne uprave padla odločitev v tem vprašanju. O slovenskih klerikalcih je poročala pretekli teden belgrajska „Pravda“, da bo izdal glavni odbor Koroščeve stranke komunike, v katerem bo izjavil, da se SLS ne strinja z Radičevimi ekskurzijami. Komunike bo pomenil tudi oficijelni razdor z Radičem.
Naš list je zapisal 26. julija to-le: „Po našem mišljenju ne more biti niti najmanjšega dvoma, da pride v doglednem času do odcepa SLS od federalističnega bloka odnosno od Radiča, kakor hitro postane njegova družba nevarna za klerikalne junake. V tem hipu bodo voditelji SLS točno zapustili g. Radiča, ^ prepustili njegovi usodi in se pobrigali z isto točnostjo za svojo lastno kožo in svoj žep. Kdor tega ne verjame, se bo hitro orepričal. Zdi se nam, da pismarji že iščejo formulo, po kateri bodo izvršili svoje dejanje, da malo lepše izgleda.“
Če upoštevamo še to, da prinaša „Slovenec“ poročilo belgrajske „Politike“, da se v -'-olitičnih krogih govori, da vlada resno misli določila „Obznane“ raztegniti na HRSS ter vodstvo stranke storiti odgovorno za vse, kar Radič počenja v inozemstvu, in da se „Slovenec“ kot glavno glasilo SLS, skrbno izogiba vsaki priliki, zavzeti kako stališče napram Radičevemu potovanju v inozemstvo, potem je jasno, da se bo kmalu pokazala resničnost besed, ki smo jih mi zanisali že pred enim mesecem.
Zgoditi pa se zna, da bo dr. Korošec s svojimi tovariši obsedel med dvema stoloma, kar se pa sicer ne bo zgodilo prvič, naj se zadeva Radičevega potovanja razvije na katerisikoli način.
Poravnajte naročnino!
POLITIČNE VESTI.
+ Na levo ali desno? Politiki SLS so na razpotju. Ne vedo. kam bi se obrnili, na levo ali na desno. Na obe strani jih mika, na obe strani pomežikujejo, jasne besede pa si ne upajo izreči. Radi bi držali z Radičem, ki se ga boje, da bi jim pri prihodnjih volitvah ne odjedel še kaj mandatov, radi bi pa tudi zajemali iz vladnih loncev, h katerim jih vabijo prijetni duhovi. Nerodno je le to, da na nobeni strani ne ponujajo našim klerikalnim politikom žlice, za katero iztegujejo na skrivaj roke. To je zelo nerodno! Seveda takih ljudi, ki niso ne krop ne voda, nihče ne vidi rad v svoji družbi, razen takrat, kadar jih rabi. Slovenskih klerikalcev r-- nobeden ne potrebuje! Radič brez njih dobro živi v Londonu, pa tudi Pašič brez njih prav lahko vodi svojo politiko, kakor sam hoče. Zdi se pa. da politiki SLS čimdalje bolj zavijajo oči proti loncem v Belgradu, v katerih se ne kuha več amerikan-ski fižol kot takrat, ko je bil dr. Korošec ministrski -Predsednik. Sodijo namreč, da se Radiča ni bati za enkrat, ker da je do novih volitev šc daleč, med tem časom pa bi tudi radi pojedli kako vladno juhico, četudi bi bila skuhana na centralističnem štedilniku. Tako so te dni poročali listi, da se je pred dnevi vršil v Zagrebu sestanek zastopnikov HRSS z zastopniki Koroščeve in Spahove revi-zijonistične skupine.. Na tem sestanku so baje Radičevi zastopniki priznali, da je nastala nova situacija, ki prepušča dr. Korošcu in dr. Spahu popolnoma svobodne roke. V zadevnem sporazumu z Radičem ni bila določena akcija v inozemstvu. Ker se je Radič s svojim potovanjem v inozemstvo več ali manj odkrito približal frankovskim emigrantom, je s tem krenil na nova pota, ki niso v skladu s političnimi tendencami in taktiko revizijonističnega bloka. Nekateri politični krogi v Belgradu računajo, da pride do razhoda med Radičevo separatistično federalistično in Korošec-Spahovo revizijonistično skupino. Zagrebški „Jutarnji list“ pa je nriobčil neke informacije iz Ljubljane, očividno inspirirane od nekega višjega dr. Koroščevega eksponenta, menda dr. Brejca, ki trdi, da je SLS mnenja, da se radikalci pripravljajo na dolgotrajnejše vladanje. Močne roke v Sloveniji se več ne čuti, kakor je to bilo za časa Pribičevičega režima, ko je bil resort notranjega ministrstva v rokah tega moža. Po mnenju visokega eksponenta SLS se radikalni režim v Sloveniji ne občuti tako težko. Iz vsega se vidi, da iščejo
politiki SLS pota, kako bi se približali radikalni vladi. Nič ne boli klerikalnih avtonomistov, da stoji srbska radikalna stranka na stališču vidovdanske ustave, ki jo hoče točno izvesti, kakor je obljubila pred volitvami. Kakor hitro bodo našli pot, da uskočijo v vladni tabor, pa bodo zatajili tudi svoja obećanja o avtonomiji, za katero doslej še niso povedali, kakšna naj bo. To je politika cincanja med dvema stoloma, vprašanje pa je, če ne bodo obsedeli med dvema stoloma. Ljudstvo izpregledu-je, ker vidi in čuti v vsakdanjem življenju, da ga vodi klerikalna politika v gospodarsko propast in bedo, iz katere ga ne more rešiti frazerstvo in dvoličnost voditeljev SLS.
+ Na življenje in smrt se bore klerikalni poslanci v Belgradu proti nakanam centralizma, kakor je zatrjeval poslanec Kremžar na svojem shodu v Naklem po poročilu „Slovenca“. To borbo čutijo naši kmetje prav dobro na svoji koži. Saj bodo plačali povišan zemljiški davek in za 30 odstotkov povišano dohodnino. V taki borbi, za katero nosi stroške p:-č ljudstvo, ne pa noslanci, je lahko neustrašeno vztrajati. „Slovenec“ pravi, da tako poučeni in zadovoljni niso zborovalci odšli še z nobenega shoda kot s Kremžarjevega. Želimo le, da bi odhajali tudi z davkarij tako zadovoljni, ker potem bo končan boj na življenje in smrt, za katerega dobivajo klerikalni noslanci po 150 dinarjev na dan.
+ Povišanje taks in pristojbin se
izvrši s 1. oktobrom 1923. Vlada je tozadevni načrt že predložila in se sedaj nahaja v finančnem odseku. Na vsako prošnjo, vlogo ali pritožbo se bo moralo po sprejetju tega zakona pritisniti kolek 5 dinarjev (dosedaj 3 dinarje). Za rešitev (uradni odgovor) pa zahteva vlada 20 dinarjev (dosedaj 10 dinarjev). Za vsako prilogo je veljal dosedaj kolek za 1 dinar, a odslej 2 dir a rja. Torej bo čisto navadno vlogo na kakršnikoli urad treba kolekovati z najmanj 25 dinarjev. — Z ozirom na predvolil ie obljube klerikalnih poslancev je pričakovati, da njihovi volilci ne bodo plačevali povišanih taks in pristojbin. Za sedaj je že gotovo, da ne bodo plačali, ako ne bodo pošiljali vlog na centralno vlado v Belgrad in podrejene urade.
+ Izročitev Radiča sodišču. Minister za pravosodje je podpisal sklep narodne skupščine o izročitvi Radiča sodišču radi tiskovnih deliktov.
+ Za poslanika v Vatikanu je vlada imenovala dr. Smodlako, bivšega poslanco.
+ Likvidacija pokrajinskih oblasti. Po navodilih centralne vlade se prične s 1. septembrom likvidacija nekaterih pokrajinskih oblasti. Likvidirane bodo pokrajinske oblasti v Sarajevu, Zavrebu in Pa v Ljubljani. BeDrajska vlada pripravlja tudi predloge za imenovanje srezkih na.-# čelnikov.
+ Zemljoradniški kongres v Čurugu. Glavni odbor zemljoradni-ške stranke v Belgradu sklicuje za 26., 27. in 28. t. m. zemljoradniški kongres v Čurugu (Bački). Po časopisnih vesteh se udeleže tega kongresa zemljoradniške organizacije iz vse države in tudi zastopniki samostojne kmetijske stranke v Sloveniji. Kakor poročajo nekateri listi bo samostojna kmetijska stranka vstopila v zemljoradniško stranko ter prevzela njen program, ako se sprejmejo nekatere njene posebne zahteve. Vprašanje samostojne kmetijske stranke pride na dnevni red kongresa v Čurugu kot poslednja točka. V zemljoradniških krogih se trdi, da se udeleže kongresa tudi zastopniki poljske, bolgarske in češkoslovaške agrarske stranke. Razen izključno strankarskih vprašanj se bo razpravljalo tudi o vprašanju izenačenja programa vseh slovanskih agrarcev v narodni agrarni zajednici. Srbski zemljoradniki žele, da se čimprej vstopi v_zeleno internacionalo. Zastopniki Čehov, Poljakov in Bolgarov bodo stavili svoje predloge za rešitev te^ vprašanja ter upajo v Belgradu, da bo došlo do sporazuma. Srbski zemljoradniki hočejo na vsak način doseči, da pride do čim ožjih zvez med kmetskimi strankami vseh slovanskih naro lov bodisi glede njihovega dela meč ljudstvom, kakor tudi glede splošne strankarske taktike napram drugim strankam. Kongres se bo bavil tudi z vprašanjem razstave poljedelskih proizvodov iz cele Rusije, ki se bo vršila v kratkem v Moskvi. Srbski zemljoradniki bodo poslali na to razstavo svojega oficijelnega zastopnika poslanca Miloša Moskovljeviča.
+ Nemci in radikali. Kakor poročajo, je v krogih nemških poslancev nastalo veliko nezadovoljstvo radi vesti, da namerava naša vlada odstoniti Rumunski Žombolj v zameno za nekatere vasi, v katerih živi nekaj Srbov in ki so sedaj pod Rumunijo. Žombolj je nemško mesto in bi bila z njegovim odstopom Ru-muniji znatno oslabljena nemška no-ztcija v naši državi. Nemški poslanci so z dr. Kraftom na čelu poslali Pa-šiču pismen ultimatum, v katerem naglašajo, da bodo nastopili v narodni skupščini proti vladi, 'ako se
Žombolj odstopi Rumuniji. Nemci izjavljajo, da hočejo ostati združeni vsaj v Jugoslaviji, ako že ne morejo živeti v Avstriji in Nemčiji.
+ Dr Laginja o reškem vpraša-v° - Poročevalec tržaškega „Piccolo della Serra“ je imel razgovor z dr. Matkom Laginjo o reškem vprašanju. Dr. Laginja je izjavil, da nima upanja na skorajšnjo rešitev reškega vprašanja. Jugoslovanska vlada in javnost stojita trdno na stališču ra-pallske pogodbe, ki bi se morala n;-mudoma izvršiti. Nasprotno pa st.e mi Italija za aneksijo Reke. Na podlagi takega položaja ne more priti do rešitve reškega vprašanja, ker mora Jugoslavija kot država in kot narod vztrajati na tem, da postane Reka svobodna in neodvisna, kakor je določeno v rapallski p .»godbi. Jugoslavija, ki je sicer v diplomatskem pogledu še novinec in ki je osnovana na podlagi mednarodnih pogodb, bi ne mogla pogledati v lice drugim narodom, ako bi svojevoljno razbila rapallsko pogodbo, katero je pred 3 leti svečano sklenila z Italijo. Z rapallsko pogodbo sta se obe pogodbeni stranki zavezali, da bosta vedno spoštovali neodvisnost in svobodo reške države. Aneksija Rek n ki je — kakor se govori — v inten-cijah Italije, bi bila težka pogreška, ki bi imela zelo škodljive posledice. Reka je svobodna država in se ji mora pustiti, da samostalno živi in da sama uredi svoje zadeve. Rečani ne bodo grešili, če boco premislili, ko postanejo svobodni in neodvisni, da je vpostava dobrih odnošajev z Jugoslavijo nujna potreba Reke.
+ Država prevzame južno železnico v svojo upravo. Upravni svet Južne železnice je imel 10. t. m. na Dunaju plenarno sejo. Zastopnik bel-grajske vlade je bil pooblaščen izjaviti, da se na temelju sklepa ministrskega sveta potom kraljevega ukaza odobri v Rimu sklenjeni dogovor o Južni železnici. Na seji upravnega sveta Južne železnice je bilo ugotovljeno, da je jugoslovanska vlada storila vse potrebno, da prevzame s 1. oktobrom proge Južne železnice v svojo državno režijo. Do 1. januarja 1923 mora biti od merodajnih in in-teresiranih držav dogovor odobren. Naš ministrski svet je sklenil, da pošljejo v komisijo za prevzem Južne železnice svoje zastopnike tudi zunanje, pravosodno in finančno ministrstvo. Priprave za prevzem Južne železnice se prično v najkrajšem času v smislu konvencij, ki so bile sklenjene med Južno železnico in prizadetimi državami.
+ Uradniški zakon. Uradniški zakon, ki ga je kralj že podpisal bo ob-
javljen v „Službenih Novinah“ dne 1. septembra t. L, in bo takoj stopil v veljavo. Do te,r-» roka bodo vsa ministrstva zbrala potrebne podatke o uradnikih, njihovih kvalifikacijah in unorabnosti ter jih poslala ministrstvu za pravosodje kot izvršitelju zakona, kakor je to rečeno v poslednjem členu novega uradniškega zakona.
INOZEMSKE VESTI.
*	Padanje cen v Avstriji. V času od 15. jul. do 15. avgusta je padel v Avstriji indeks cen za 4 odstotke. Vse važne življcnske potrebščine so se pocenile, le stanarina je skočila za 6 do 10 odstotkov.
*	Splošna stavka rudarjev v Češkoslovaški. Češkoslovaška rudarska zveza je sklenila, da se 20. avgusta v vseh premogovnikih češkoslovaške republike ustavi delo, ker ni došlo do sporazuma glede ureditve rudarskih mezd.
*	Položaj v Nemčiji se je zopet poslabšal. Draginja je zopet znatno naraslla. Cena kruhu, ki je že padla na 160 000 mark, se je zopet dvignila na 240.000 mark in še narašča. Brezposelni ne morejo več kupovati kruha in se je bati izbruha velikin izgredov v Nemčiji.
*V Nemčiji so od 27. julija do 8. avgusta natiskali 100 milijard mark papirnatega denarja. V Berlinu velja ena številka lista „Vorwärts“ 15.000 mark, drugi listi stanejo do 50.000 mark. V Berlinu velja enkratna vožnja na električni železnici 150.000 mark. Prometna uprava se bavi z mislijo, ustaviti promet, ker se kljub visokim voznim cenam ne krijejo stroški uprave. Berlinska vlada namerava izdajati bankovce po 100 milijonov mark. Dosedaj je v prometu nad 100 bilijonov mark bankovcev.
*	Brezposelnost v Italiji. Iz uradnih podatkov je razvidno, da v Italiji brezposelnost pojema. 1. januarja 1922 je bilo 541.775, 1. januarja 1923 381.969, 30. juniia 1923 216.287, 30. julija 1923 213.590 brezposelnih.
t£?SZ£S £3 SS sSS SSiS	Sl-afiS
mumm r~	:	~.j
»RADE »SRK r------________:------------------_»
naročajte in razširjajte „LjudsM tednih“!
Delovni program ministra za trgovino in industrijo.
Začetkom avgusta meseca je prevzel Dragutin Kojič listnico ministrstva za trgovino in industrijo in je ob tej priliki v glavnih obrisih označil svoj delovni program.
Prihajam v momentu, tako je izjavil g. Kojič, ko se nahajamo tik pred izvozno sezono, ki nam daje nešteto problemov, katere je treba rešiti tako, da nam bo dal letošnji izvoz v trgovski bilanci čim bolj ugodno postavko. Vprašanje izvoznega kredita je ključ k povoljni rešitvi tega problema. Predno sem prevzel svoje mesto, se je določilo, da se da izvozničarjem kredit 150 milijonov dinarjev na razpolago. Mnenja sem. da je to premalo in da bi komaj zadoščala vsota 300 milijonov. Drugo vprašanje, ki je s tern problemom v ozkem stiku, je vprašanje naših prometnih sredstev. V tem oziru sem že kouferiral z ministrom prometa. Moje mnenje je, da je bolje, vzeti za izvozno dobo prometna sredstva na posodo, nego trpeti škodo, ker imamo sami premalo vagonov na razpolago. Smatram, da je za našo državo najvažnejše ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za trgovino. Glavna naloga ministrstva za kmetijstvo je, da dvigne produkcijo, naloga ministrstva trgovine, da se ta produkcija izkoristi. Moje stališče je, da je stanje naše valute vezano na ta dva ministrstva in da je vloga ministrstva financ v tem vprašanju morebiti samo tehnična, ali vsaj majhna. Kar se tiče državnih tvornic, zavzemam stališče, da je privatna inicijativa mnogo bolj pomembna in da ji je treba dati spodbude, a zraven vendarle obdržati ugled države. Sem toraj za kombinacijo privatne in državne inicijative, a za odločno pre-težnjo prve. Vprašanje o dovoljenju naložitve tujega kapitala v naših krajih se razpravlja čisto krivo in po-grešeno. Vedno se misli le na nacijo-ralno „obrano“. Ker pa nimamo do volj domačega kapitala in ker lahko kapital zelo ugodno naložimo, je moje mnenje, da sprejmemo tuji kapital na tak način, da ga vedno lahko zopet iztisnemo iz naše zemlje, kadar bo dovolj domačega kapitala na razpolago.
Kot minister industrije smatram, da je treba industriji pomagati in ji dati možnost, da se razvije. Logično sledi iz tega, da bom delal za razvoj narijonalne industrije. Radi tega bom v vseh vprašanjih, ki se t'čejo naše industrije, pred končno odločitvijo povprašal gospodarske kroge za nji-
hovo mišljenje in mi bo tako mogoče zadovoljiti njihovim opravičenim zahtevam. Delal bom tudi na to, da se nanovo razširi delokrog ministrstva trgovine in industrije in da dobi v svoje območje vso prejšnjo kompe-ten ro.
Tako se glasi izjava novega ministra za trgovino in industrijo, kakor jo je prinesel zagrebški „Jugo-slovenski Lloyd“. G. minister je sicer res poda! svoj delovni program v zelo zelo širokih potezah in se ni spustil v posameznosti, tako da je vsa izjava zelo elastična in jo lahko raztegneš na to ali ono stran, a vendar ne bo odveč, če izpregovorimo o stvari par besedi, saj včasih ti da baš taka izjava v velikih obrisih — pogled v podrobnosti.
Predvsem se ne moremo ubraniti vtisa, da imamo v naši državi preveč ministrstev. Rodovitna in blagoslovljena je naša država, kar se tiče naravnih bogastev, rodovitna in blagoslovljena tudi na strankah in isto-tako na ministrstvih! Saj skrbi za žito na polju minister za poljoprivredo i voda, kadar so ga poželi in povezali v snop je, ga naložijo takorekoč v ministrstvu za trgovino in industrijo, potem ima ž njim opravka minister za saobraćaj in končno še finančni minister! To je še najkrajša pot, ker se lahko tudi zgodi, da posežejo še vmes minister za prehrano, minister za socijalno skrbstvo itd. Ko že odpuščamo uradnike, bi menda ne bilo napak, da odpustimo še par ministrov, kar bi bil velik prihranek za državno blagajno. Saj menjamo v naši državi ministre tako, kakor menja povprečni državljan srajco in ministrov na razpoloženju imamo že menda toliko, da bi lahko imelo vsako mesto in vsak trg že svojo popolno vlado, bolj imenitne vasi pa vsaj po enega ministra! Evo vam tudi rešitev avtonomističnega vprašanja in gospoda „n. r.“ bi lahko vsaj potem fingirala, da „dela“, med iem ko mora zdaj ob „pičlih“ dohodkih životariti v brezdelju, kar je z ozirom na slab vzgled in javno moralo gotovo obsojati, ne glede na to, da se gospodje „n. r.“ v brezdelju sigurno počutijo zelo nezadovoljni!
A vrnimo se k izjavi ministra Kojiča. Naše državno gospodarstvo in naše gospodarstvo sploh je navezano na izvoz, vprašanje naše valute je v veliki meri istotako odvisno od našega izvoza. V tem popolnoma odobravamo, kar je izjavil minister Kojič. A zdi se nam, da je pozabil, ali da se ni oziral g. minister na nekatera zelo važna vprašanja. Mislimo namreč predvsem na sledeče: kaj
bomo izvažali, kako bomo izvažali in končno tudi kam bomo izvažali?
Vsi znaki namreč kažejo, da se bližajo našemu izvoznemu trgu sla-bejši časi. Letos tega sigurno še ne bo opažati, najbrže tudi še prihodnje leto ne, a v treh letih, v štirih letih 'bomo morebiti že sredi krize in takrat bo prepozno, če bo tedanji minister za trgovino iskal sredstva, kako odpomoči tej krizi. Preteči krizi se je treba že zdaj postaviti v bran, zdaj dokler se kažejo šele prvi znaki in ne šele potem, ko nas bo kriza že zajahala! In znaki krize so se že pojavili, nojavili so se že lansko leto in letos že zopet! Mislim tu na znižanje izvozne carine, kar smo doživeli že lani in letos zopet. Z znižanjem izvozne carine se zmanjšajo seveda tudi dohodki državne blagajne. Izvozno carino pa je treba znižati, ako hočemo, da lahko konkurira naše žito v inozemstvu z žitom iz Amerike in — kadar bo čas — z žitom iz Rusije! Ponreje je bila Rusija žitna shramba za Evropo; še par let in na evropskem trgu se bo zopet pojavilo v vedno večji meri žito iz Rusije in kako bomo tedaj konkurirali? Že sedaj ne moremo konkurirati z ameriškim žitom, če ne znižamo izvozne carine! In kako dolga je pot iz Kanade na Dunaj, napram poti iz Bačke na Dunaj! Letos namerava ruska vlada izvoziti že 20 milijonov pudov (= 327 milijonov kilogramov) žita v Nemčijo, prihodnja leta ga bo vedno več. Če bomo pa vedno le zniževali izvozno carino, ne bomo nikdar dosegli ravnovesja državnih izdatkov in dohodkov, ker bo dohodkov vedno manj, nego smo jih stavili v proračun. Žal, da nam g. minister ni prav nič razložil, kako misli o teh stvareh.
Drugo, kar zelo pogrešamo v izjavi ministra Kojiča, je vprašanje kakovosti izvoženega blaga. Baš on kot minister trgovine bi bil menda poklican v to, da zavzame v tem vprašanju svoje stališče. Zdi se nam, da ne gre le za množino izvoženega blaga, temveč v prvi vrsti tudi za njeno kakovost! Če izvažamo manj vredno, ali celo skvarjeno blago, se bodo v inozemstvu otenaii naših pridelkov in bodo rajši uvažali iz onih krajev, od koder jim je zasigurano blago boljše kakovosti. Tu nič ne pomaga, da vživa moka iz Bačke in Banata svetoven sloves, tu je treba vedno pazljivo gledati, da se izvozijo res le prvovrstni pridelki, in je treba tudi na transportu paziti, da se blago ne skvari. A le poglejte, v kakšnem stanju se nahajajo naši vagoni! O teh stvareh smo že obširno pisali v našem listu.
Somišljeniki, prispevajte v tiskovni sklad!
Zanimiva je izjava ministra Kojiča, da imamo premalo vagonov na razpolago in to kaže vso našo upravo v bengalični luči. Če se pelješ par postaj iz Ljubljane, vidiš na nekaterih postajali cele garniture pokvarjenih vagonov, ki naravnost trohnijo že leto dni in več! Ne vem, kako je v drugih pokrajinah naše države, a če smemo sklepati iz naših dosedanjih izkušenj, bo drugod ravno tako. In čim dalje stojijo vagoni na dežju in solncu, tem bolj se pokvarijo, ne glede na to, da smo že videli postaje, kjer so vsi tiri zasedeni z pokvarjenimi vagoni, tako da sc mora razvijati ves promet na enem samem tiru! Potem se seveda ne bomo čudili, da imamo premalo vagonov in dokler držimo roke križem in čakamo samo na reparacijske vagone iz Nemčije, jih bomo imeli vedno premalo.
Zelo previdno se je izjavil g. minister o vprašanju tujega kapitala v naših industrijskih podjetjih. Njegovo stališče, da ne smemo tujemu kapitalu zapreti vrata, se nam zdi pravilno, a to vprašanje je tako važno, da bomo ob priliki o tej stvari kaj več spregovorili.	—st.—
DNEVNE VESTI.
— Kraljevska dvojica pri Perič-niku. V nedelio "''-''delne se je kraljevska dvojica z avtomobilom pripeljala v Mojstrano in nadaljevala pot proti Vratom. Pri Peričniku se je avtomobil ustavil, kralj in kraljica pa sta si ogledala prekrasni slap in divno okolico. N-1^ sta se vrnila proti Mojstrani. Planinci, ki so srečavali kraljevski avto, so vladarski par povsod navdušeno pozdravljali. Tudi v Mojstrani je ljudstvo spoznalo kralja in ga pozdravljalo. V soboto je kraljica Marija sama posetila kranjsko goro, se peljala do državne meje in se nato vrnila na Blec. Povsod, kjer so jo spoznali, ji je ljudstvo prirejalo ovacije.
— Meščanstvu mesta Ljubljane. 111. Ljubljanski vzorčni velesejm se bo vršil letos v izredno velikem obsegu. Lahko se že zagotovi, da bo to i ajvečja in najimpozantnejša prireditev te vrste, kar jih je dosedaj bilo v naši državi, na kar bomo Slovenci lahko ponosni in s samozavestjo naše moči v delu bomo razkazovali najvišjemu protektorju Nj. Vel. kralju zaklade, pridobljene z tisoči rokami na polju industrije in obiti. — Ker je obisk iz tujih krajev prijavljen v tako visokem številu, da so dosedaj razpoložljiva prenočišča že t>rezasedena, prosimo vse zavedne ijubljanske rodbine, da prepustijo za
čas od 29. t. m. do 11. septembra 1923 vsa razpoložljiva prenočiš'a stanovanjskemu oddelku šejmskega urada in naj se pošljejo ustmene in pismene prijave na naslov ravnatelja Dragotina Šebenika, mestni magistrat. — Ljubljančani, izkažite gostoljubnost našim gostom!
— Znižane voznine obiskovalcem III. Ljubljanskega velesejma. Da se izognejo neprilikam, sporočamo po-setnikom velesejma, da imajo na progi Maribor-Ljubljana in Rakek-l.jubljana 50 odstotni popust v vseh razredih samo na osebnih vlakih in ne na brzovlakih, ker je to vsled prenapolnjenosti brzovlakov v lokalnem prometu in vsled pomanjkanja vagonov tehnično neizvedljivo. — Vendar to nič ne škoduje, ker so zveze z osebnimi vlaki tako ugodne, da pač ni potreba uporabljati brzih vozov. Poleg 50 odstotkov popusta na vseh osebnih vlakih naše kraljevine pa velja isti popust tudi za direktne brzovlake na progi Djevdje-lija-Beograd-Ljubljana, torai na južni železnici od Zagreba do Ljubljane br-zovlaka št. 13 in i4.
— Republikanci... Ob obletnici smrti kralja Petra je zagrebška borza počivala, belgrajska pa poslovala. Na obeh straneh so bili nekoliko časa v zadregi, ker trenotno niso vedeli, kako bi se zmerjali med seboj.
— Vlada za ljudski blagor. Ministrski svet je sklenil pretekli teden na eni svojih sej, da se smejo osli izvažati iz naše države brez carine. Nekateri so mnenja, da je ta sklep zelo na mestu, da pa bi morala vlada z ozirom na veliko število oslov v naši državi razpisat; še posebne nagrade za izvoz, ker je mal > verjetno, da bi se dobila kaka država na svetu, ki bi jih hotela prevzeti v večjem številu. Vlada je sprejela ta sklep tudi nekoliko prepozno. Če bi ga uveljavila takoj v začetku parlamentarnih počitnic, bi bil efekt gotovo večji. Sedaj, ko se zopet bliža otvoritev narodne skupščine v septembru, ni verjetno, da bi se ta izvoz dvignil, pač pa je nasprotno pričakovati, da se bodo v kratkem vrnili vsi vodilni politiki k jaslim v Belgrad, tudi oni, ki so sedaj v inozemstvu.
— Ministri na Bledu. V nedeljo se je pripeljal na Bled minister za pravosodje gospod dr. Ninko Perič. Z njim se je vozil tudi g. Ljuba Nešič, zastopnik ministra zunanjih del in novi naš poslanik v Pragi, ki je pa odšel na oddih v Bohinj, kjer ostane nekaj dni. V Bohinj je prispel tudi bivši minister g. dr. Voja Marinkovič.
— Občinski davek na vozila v Ljubljani.
Pokrajinska vlada je odobrila povišanje občinskega davka na vozila v Ljubljani, ki znaša sedaj z veljavnostjo izza dne 1. julija 1923: od enovprežne konjske ekvipaže v zasebni posesti in uporabi letnih 250 Din, od uvovprežne letnih 400 Din, od osebnih avtomobilov v zasebni posesti in uporabi do vštetih efektivnih 30 HP letnih 1500 Din, nad vštetih efektivnih 30 HP letnih 2250 Din, od tovornih avtomobilov do 3 ton nosilne zmožnosti letnih 1000 Din, nad 3 tone nosilne zmožnosti letnih 1500 Din. Povišanje se ne tiče voz in osebnih avtomobilov, ki sc rabijo za vršitev obrta osebnih transportov (izvoščki, taksametri).
— Nova odredba o prtljagi v potniških vagonih. Prometni minister je odredil, da ne sme v bodoče noben potnik vzeti s seboj v vagon prtljage preko 10 kg teže. V nasprotnem slučaju bo moral plačati potnik za vsak kilogram dvojno pristojbino. Ta odredba je bila potrebna radi tega, ker so mnogi potniki jemali s seboj v vagon premnogo prtljage ter na ta način zasedali prazne sedeže.
— Izmenjava papirnatega drobiža. Finančni minister je odredil pobnenim ura dom, da morajo vse finančne ustanove, ki vršijo zamenjavo neuporabnega papiru i ega drobiža, pokazati napram posameznikom in korporacijam čim več dobre volje. Občinstvu je treba ugoditi do skrajni!; mej in se morajo zamenjati taki bankovci, K .ic im primanjkujejo posamezni manjši deli, če so zelo zamazani ali pa obledeli, da jih ni več mogoče spoznati. Brezpog -mo je treba zamenjati one bankovec, ki so že bolj podobni krpi, kakor pa denarju. Nikakor sc pa ne bo zamenjavalo očividno uporabnih in za promet popolnoma sposobnih bankovcev po 25 in 50 par in za 1 dinar. Tudi takih se ne bo zamenjavalo, katerim manjka cela četrtina, ker bi se na ta način dogajale zkr-oe. Prejšnja naredba je sedaj spremenjena, tako da bodo odslej državne blagajne pri plačevanju raznih davščin v neomejeni količini sprejemale papirnati drobiž državne emisije. Državne blagajne ne bodo več ob priliki izplačevanja uradniških plač izplačevale tudi gotove vsote v 25parskih bankovcih. Nadalje se ne bo zamenjavalo neuporabnih bankovcev po 50 par z novimi bankovci po 25 para, temveč z bankovci istega tipa ali Idinarski bankovci, razen v slučajih, če bi to občinstvo izrecno zahtevalo.
— Novi sejmi. Novi sejmi so dovoljeni občini Dolenja vas pri Ribnici. Prvi se bo vršil 4. septembra, drugi pa 14. februarja, 30. maja, 5. julija vsako leto. Dovoljeni so kramarski in živinski sejmi. Prvi bodo imeli svoj prostor na vasi Dolenja vas, živinski pa na hribu za šolo.
— Dražba za vzdrževanje kolodvorskih poštnih voženj. Poštno ravnateljstvo v Ljubljani razpisuje ustno dražbo za vzdrževanje dnevno dvakratnih kolodvorskih
poštnih voženj v Ribnici na Dolenjskem ter tedensko med Ribnico in Dolenjo vasjo pri Ribnici. Dražba se vrši 30. t. m. ob 11. uri pri občinskem uradu v Ribnici.
— Velik požar. Pretekli teden je v noči od 'torka na sredo v Št. Jur ju v novomeškem okraju izbruhnil požar, ki je posestnikom Hrovatu, Kralju in Pavšku uničil hiše in gospodarska poslopja z živili in krmo vred, vse gospodarsko orodje in precej živine. Ljudje so rešili le golo življenje. Gasilno društvo iz Mirne peči je omejilo požar na omenjena poslopja. Požar je divjal skoraj celo noč. Sumi se, da je požar zanetila zlobna roka.
- Ukraden konj na ljubljanskem sejmu.
Gostilničarju Rudolfu Rakovcu v Kranju je bil pred kratkim ukraden ir hleva konj, vre-oen 16.000 kron. Rakovec je ukradenega konja zasledi! na zadnjem Lubljanskem sejmu. Policija je konja zaplenila in ga vrnita lastniku. Tat pa je srečno odnesel pet.-.
— D' Anmmzio v Zagrebu. Neki zagrebški list objavlja nastopni dogodek iz dni zagrebškega evharističnega kongresa. Pri sprejemu papeževega nuncija pred zagrebškim državnim kolodvorom je bila velika g.njcča, pa je vprašala neka zagrebška gospodična svojega spremljevalca: „Kdo pride?“ — „Nuncij“, sc je glasil odgovor. „A, d’ Anmmzio? Oh, koliko so že pisali naši listi proti njemu!“ — „Kaj so pisali?“ — „Kaj se ne spominjaš? Ali je lep?“ — „Pa... je.“ — „Vidiš, nisem vedela, da je d’ Anmmzio škof in še celo večji od vseh naših.“
t—. Podpora jugoslovanski akademiji v Zagrebu. Prosvetni minister je odredil, da sc izplača jugoslovcnski akademiji v Zagrebu 300.000 Din podpore.
— Nerodnosti v upravi razredne loterije. V zadnjem času so sc v javnosti pojavile pritožbe o nerednostih v državni razredni loteriji. Ministrstvo za kmetijstvo je zato določilo posebno komisijo, da izvede revizijo poslovanja uprave razredne loterije.
; — Grozna nesreča vojaških aviatikov v Novem Sadu. V soboto se je na vojaškem letališču v Novem Sadu zopet zgodila težka nesreča, ki je zahtevala dve žrtvi. Vojni pilot Vidor Škorac in redov Gjtiro Majstoro-vič sta se dvignila na novem letalu v zrak. Ko sta dospela v višino kakih 40 metrov, je nastal iia motorju defekt, radi katerega se je aeroplan vžgal. Škorac je zgorel v plamenih, med tem ko je bil Majstorovič, ki ie skočil iz letala, težko ranjen in je po prj eku ene ure v bolnišnici izdihnil. Materialna škoda znaša en milijon dinarjev.
— Naš aeroplan najden v rumnnskl Besarabiji. Iz Belgrada poročajo, da je v neki vasi rumunske Besarabije bil najden naš aeroplan. Sodijo, da jc to aeroplan, s katerim sta dva Rusa — kakor snn poročali, pobegnila iz Novega Sada. Ko bo ugotovljeno, da je aeroplan last naše države, ga bo rumunska vlada izročila. Aeroplan je nepoškodovan. O obeh Rusih ni sledu.
Ljubljanski Velesejmi.
Kakor malokateri narod so u neli Slovenci takoj po preobratu poiskati si svojo gospodarsko rešitev. Geo-grafična lega in naravna bogastva naše ožje domovine so jim pokazala pravo pot. Slovenija je po svojih vodnih silah in neizčrpnih premogovnikih bila poklicana, potegovati se za prvenstvo na polju industrije v Ju--goslaviji. Sicer je bila industrija v Srbiji pred vojno že precej razvita, a jo je vojna docela uničila. Hrvatska industrija je bila v povojih, a v Sloveniji je bila industrija v tujih rokah. Slovenija jc živela od živinoreje in lesa, v poljedelstvu jc bila vedno pasivna. Po vojni pa je ta pasivnost na-rastla tako, da bi je ne krili niti dohodki iz živinoreje, ki jo je pa vojna tudi oslabila.
Zato je bila edina rešitev prehod k industriji, s čim ur se je položil temelj narodni gospodarski ozdravitvi. Kmalu so se začeli kazati uspehi in cela vrsta novih podjetij je bila sad gospodarske preorijentacije. V svrho nadaljnega razvoja pa je nastala potreba, dobiti o našem gospodarstvu jasno sliko in bolj kakor vsaka statistika nam to nudijo razstave in vzorčni sejmi.
Razstava sama ima pretežno poučni namen, vzorčni sejem zasleduje trgovsko stran, a dosega tudi namen razstav. Ko se je sestavil odbor za prireditev prvega ljubljanskega velesejma, je bilo dosti malodušnih ljudi, ki so smatrali poizkus za predrzen in že v naprej ponesrečen. Skušnja pa je pokazala nasprotno. Prvi ljubljanski velesejem je bila triumfalna manifestacija naše mlade industrije s sijajnim uspehom. Prvič smo videli na lastne oči, da ni bila samohvala, kar smo čuli in čitali o naši industriji. Prvi ljubljanski velesejem je pokazal, da imamo industrijo, ki proizvaja mnogo izdelkov, katere smo doslej naročali od zunaj. Zlasti razveseljiv pojav pa je bila velika udeležba od strani Srbov in Hrvatov. Ta udeležba ni le povečala zunanji vtis velesejma, temveč je pomenila za našo industrijo velik trgovski uspeh, ker ti posetniki niso prišli iz radovednosti, temveč z namenom, sklepati dobre zveze z našimi industrijalci. Trgovski uspehi niso izostali; industrijci so pridobili izdatno povečani krog odjemalcev, marsikateri pa si je naravnost omogočil eksistenco. Glavni namen, ki ga je imel prvi Ljubljanski velesejem, je bil sijajno dosežen.
I. Ljubljanski velesejem je imel leta 1921: 470 razstavljalcev, obiskovalcev nad 100.000, sklenjenih kupčij
za 150 miljonov dinarjev. Razstavni prostor je obsegal 25.000 m2.
II. Ljubljanski velesejem je imel leta 1922: 700 razstavljalcev, preko 120.000 obiskovalcev ,sklenjenih kupčij za 335 miljonov dinarjev. Razstavni prostor je obsegal 40.000 m2.
Oba velesejma je posetilo tudi mnogo gostov jz drugih držav in to iz Rumunije, Češkoslovaške, Italije, Avstrije, Mažarske, Poljske, Nemčije, Aneleške, Francije, Belgije, Grške, Alžira, Tunisa, Egipta in Turčije (Carigrad).
Posamezne domače tvrdke, zlasti mlajše, ki so nastopile na prvem velesejmu v skromnosti, so na drugem že zadobile značaj vpeljane in močne industrije. Napredek, ki se pokaže na razstavnem prostoru pri posameznih tvrdkah, bo brezdvomno zanje velikega trgovskega pomena.
Razume se, da Ljubljani in Sloveniji ne more in ne sme biti zgolj na tem, da samo prodajata v druge dele države, temveč prav tako tudi na tem, da kupujeta, kar proizvajajo drugi deli. Zato „Ljubljanski velesejem“ ni omejen samo produkcijo Slovenije, ampak je na njem dana prilika za izložbo vzorcev proizvodov iz vse države. Naša težnja mora biti, da se čim bolj spoznajo vsi deli države med seboj, da si prodajajo drug drugemu, kupujejo drug od drugega.
Pa ne samo to. Nobena država ne more sama proizvajati vseh potrebščin. Tudi industrijalno najrazvitejše države so v večji ali manjši meri navezane druga na drugo. Ljubljana je zaradi svoje obkrajne lege proti zapadni Evropi in zaradi bližine morja tudi za blago inozemskega izvora, ki ga je treba uvažati, jako ugodno sejmsko mesto. Zategadelj je na „Ljubljanskem velikem sejmu“, četudi je namenjen v prvi vrsti za blago, ki se proizvaja v naši državi, vendar dana tudi nriiožnost za sklepanje kupčij z inozemskim blagom, ker bodo inozemski vzorci izloženi ali v posebnih zgradbah ali pa v trgovskem oddelku sejma.
Letos bo na III. Ljubljanskem velesejmu razstavilo 743 tvrdk. Od teh jih odpade 613 na industrijo in obrt, 130 na trgovino. Inozcmcev razstavi 153 in sicer: Avstrija 48, Nemčija 33, Belgija 18, Amerika 8, Francija 20, Švica 1, Ital”" 1, Češkoslovaška 24. Vsi ti razstavijo na sejmišču, ki obseva 40.000 m2, med tem ko je prvo leto obsegalo le 25.000 m2. Iz tega se vidi, kako se ljubljanski velesejmi od leta do leta razvijajo, vidi se pa tudi. kako se uveljavljajo pridobitni krogi Slovenije v zvezi z ustvarjajočo silo delovnega ljudstva na polju industri-
ialnega razmaha, trgovskega razvoja in splošnega gospodarskega udejstvovanja.
Kar ustvarjamo v Sloveniji, je ustvarjeno za celo državo, da jo izklešemo v granitno stavbo trde gospodarske sile na bregovih Jadranskega morja in ob cestah, ki vodijo v Orient. Zato ima ljubljanski velesejem vsedržavni gospodarski pomen in visoka čast, da je pokrovitelj tega velesejma Nj. Vel. kralj Aleksander L, ni čast samo Sloveniji, ampak čast vsem silam širom naše lepe države, ki so na delu, da iz povojnih razvalin dvignejo gospodarsko življenje, ki naj bo v srečo lastnega naroda in katero naj priznava in spoštuje širni zunanji svet.
GOSPODARSTVO.
S Ljubljanski vzorčni velesejem. Legitimacije po 50 Din za osebo se dobe v vseh mestih in trgih naše države. Permanentna legitimacija upravičuje do polovične vožnje v vseh razredih osebnih in brzovlakov na vseh železnicah naše države in znižane voznine na parnikih jugoslovanskih paroplov-rih družb.
g Vzorčni sejem v Novem Sadu. Te dni so priredili v Novem Sadu vzorčni sejem. Razstavilo je svoje izdelke okoli 400 tvrdk. Kupci pa so izostali, kar pripisujejo pomanjkljivi reklami.
g Poljedelska razstava v Belgradtt. Jeseni se vrši v Belgrad« velika poljedelska razstava. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je zahtevalo od kmetijskih organizacij podatke o proizvodih, ki bi jih mogle razstaviti.
g Pomoč oškodovanim po toči. Kakor poročajo iz Belgrada, izdeluje posebna komisija pravilnik k zakonu o škodi vsled toče in o razdelitvi kredita, ki ga je ministrski svet odobril kot nujno pomoč vsem krajem, ki so trpeli vsled toče in drugih elementarnih nezgod. Največji del odobrenih krehtov dobe oškodovanci v okrajih Ptuj, Kragujevac, Niš, Valjevo m Vranja.
g Znižanje izvozne carine. Ministrski svet je v seji dne 16. t. m. na predlog ministra financ sklenil znatno znižanje carine za poljske pridelke, za katere je nastopila sedaj živahna izvozna sezona. Izvozna carina je sedaj določena: pšenica na 30 Din, Pšenična moka 25 Din, koruza 20 Din, rž 30 Din, ječmen 20 Din, oves 10 Din, fižol 50 Din, zdrob 20 Din, suhe slive 3 Din, žive svinje na 300 Din, zaklane svinje 150 Din, suho meso in v vodi soljena slanina 80 Din, sveža mast in slanina 300 Din, gosja mast 300 Din, za živo in zaklano govedo ostane ‘sta carinska postavka. Sveže slive, črna in bela čebula, krompir in otrobi so izvozne ca-r'ne prosti. Izvoznocarinske postavke so se znižale na zadevne predloge gospodarskih
in izvozničarskih korporacij oziroma stro-kovnjäkov.
g Inozemski vagoni za naš izvoz. Vlada je sklenila na seji ministrskega sveta dne 16. t. m., da se vzame za izvozno sezono 3000 vagonov v zakup v inozemstvu, da sc tako transport izvoznih predmetov čim bolj organizira in poveča.
g I. Jugoslovanski kongres trgujočih vrtnarjev kraljevine SHS, sc vrši v dneh 1. in 2. septembra t. I. v Ljubljani. K it vsaka druga panoga stremi tudi poklicno vrtnarstvo za-ciljem, da se dvigne na čim višjo strokovno stopnjo ter z združenimi močmi uresniči svoje ideje in varuje svoje stanovske interese. Vprašanje čim tesnejše združitve vseh trgujočih vrtnarjev, je za vsakega posameznika življenske važnosti, vsled česar so prijavili udeležbo na kongresu skoraj vsi pripravijnemii odboru znani vrtnarji. Poživljajo se pri tej priliki vsi oni vrtnarji, ki še niso prejeli vabil, da sporoče nemudoma svoje naslove na „Odbor vrtnarskega kongresa“ v Ljubljani, da se jim zamore pravočasno doposlati program kongresa in legitimacija za znižano vožnjo po železnici.
g Transportne olajšave udeležencem praškega velesejma. Prometno ministrstvo kraljevine SHS in ravnateljstvo Južne železnice v Ljubljani je dovolilo udeležencem praškega velesejma, ki se izkažejo z legitimacijo, ki jih izdajajo zastopniški uradi češkoslovaške republike, 50 odstotni popust na železnicah brez prekinjenja vožnje tja in nazaj. Popust je veljaven za vse osebne in brze vlake št. 4—5. Ministrstvo železnic ČSR je tudi odobrilo 33 odstotni popust na vseh državnih progah brez razlike vlakov tja in nazaj. — Ministrstvo zunanjih zadev je določilo, da se udeležencem velesejma iz kraljevine SHS dovoli 75 odstotni popust. Vizumi se bodo izdajali za četrtinsko ceno.
g Naš Izvoz iz Češkoslovaške. Po podatkih praškega statističnega urada je znašala vrednost našega uvoza iz Češkoslovaške meseca junija 42,542.000, meseca julija pa 45,752.000 češkoslovaških kron.
g Uvoz inozemskih čebel v Ameriko je v novejšem času prepovedan, ker se je pojavila med čebelami neka kužna bolezen. Naša „kranjska čebela“ se je v Ameriki že precej udomačila, zlasti odkar je pred par leti rev. Jager, profesor čebelarstva na minnesotskem vseučilišču, po pošti preje! več pošiljk teli čebelic ter jih razstavil v kmetijskem zavodu, kjer so dobile na razstavi celo prvo nagrado.
g Vinski pridelek v Italiji. Na podlagi poročil iz vseh pokrajin, se bo letos pridelalo v Italiji 46,100.000 hektolitrov vina. Lanski pridelek je znašal le 31,908.000 hektolitrov.
g Vrednost denarja. 100 dinarjev velja v Curihu 5 švic. frankov 80 centov. 7a zagrebški borzi stane 1 dolar 94 do 94.50 dinarjev, 1000 avstr, kron 1.34 do 1.35 dinarjev, 1 češkoslovaška krona 2.74 do 2.76 dinarjev, 1000 nemških mark 0.02 dinarjev, ena lira 4.05 do 4.06 dinarjev.
Tržne cene.
Žito. V Zagrebu so bile 21. t. m. nastopne cene za žito z vojvodinske postaje: pšenica 345—355, koruza žolta 280—290, jt~-men za pivovarne 290 —300, za krmo 260 do 270, oves 260—270, fižol pisani 425-440, beli 425—440, moka pšenična „0“ 575—600, „2“ 550—575, „4“ 520—550, za krmo 200, otrobi drobni 145—150, debeli 200—210.
Živina. Na živinski sejem v Mariboru dne 14. avgusta se je prignalo 7 bikov, 148 volov, 389 krav, 6 telet in 16 konj, skupaj 566 glav. Cene v Din veljavi: Debeli voli 1 kg žive teže 15—16 23, poldebeli voli i2.50 do 15, plemenski voli 9.50—11.50, biki za klane 12.50—14.50, klavne krave 12.50—13.75, plemenske krave 10—12.56, molzne in breje krave 9.50—11.50, mlada živina'9.75—14.
Prešiči. Na svinjskem sejmu v Mariboru dne 17. avgusta so bile nastopne cene v Dlri: mladi prešiči 5—6 tednov stari 225—250, 7 do 9 tednov 300—350, 3—4 mesece 750—850, 5—7 mesecev 1200—1425, 8—10 mesecev 1450—1500, 1 leto stari 1875—2450, 1 kg žive teže 23—25, 1 kg mrtve teže 25—30.
Tržne cene v Mariboru. Podražila so se jajca od 1.25 do 1.50 na 1.50 do 1.75. V špecerijskem blagu se je podražila I. kava od 60 na 70 Din. Ječmen je poskočil od 3.25 do
3.50,	ajda od 4 na 4.50, nasprotno je cera ovsu padla od 5.75 na 3.50, prosu 4.50 na 4, fižolu od 6 na 5. V mlevskih izdelkih (moka) se je cena znižala na Din 25. Krma je zgubila najnižjo ceno 87.50 in je ostala pri naj-višji ceni na Dm 112. Pri sladkorju je cc"a padla od 27 na 25.
Tržne cene v Cdju. (V dinärjih). Meso: Govedina v mesnicah I. 25—27, II. 24—25, na trgu 1. 23—25, II. 23, teletina I. 27, 11. 2^; svinjina 1. 30, II. 28, slanina I. 40, II. 38, domača mast 40, amerikanska 35, 1 kg šunke 55, prekajeno meso I. 45, II. 40, 1 liter mleka 3.75—4, 1 kg surovega masla 50, čajnega 60 masla 55, eno jajce 1.50, 1 kg belega kruha
7.50,	črnega 5.60. Sadje: 1 kg jabolk 6—7, hrušk 8—10, marelic 20. Špecerija: Kava 42 do 64, pražena kava 50—70, kristalni sladkor 24.50, v kockah 26, riž 7.50—13.50, namizno olje 32, bučno 40, petrolej 6.50, špirita den. 15, testenine 13.50—21, mila 19—21. Mlevski izdelki: moka „00“ 6.90, „0“ 6.80, „2“ 6.40, „4“ 6, „6“ 4.80, krušne moke 4.60, ržene 6, ješprenja 6, otrobov 1.80, koruzne moke
3.50,	koruznega zdroba 4.70, pšeničnega zdroba 7, ajdove moke 7.50. Žito: q pšenice 380, rži 330, ječmena 330, ovsa 330, nove sušene koruze 320, fižola 500. Kurivo: q čt-nega premoga 43, rujavega 25, nr’ trdih drv 130, mehkih 100, 100 kg trdih 38, mehkih 28.
— Čevlje kupujte od domačih to-varen tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna žalova na debelo in drobno Ljubljana. Bre^ št. 20, ter Aleksandrova cesta št. 1.
LISTEK.
M. Hartman:
Gozdna vojna.
(Dalje.)
»In ce tudi grem,« je dejal Zdenko, »ali misliš, da se bom tako lahko zopet splazil skozi straže! Prijeli me bodo in imeli za vohuna, na katerega preže. Obesili me .bodo po vojnih postavah, ki jih je Peter Bureš šele davi proglasil. Če pa greš ti z menoj in naju primejo, bodo mislili, da sem prišel samo po tebe, in jaz sem morebiti rešen.«
Uboga, trpinčena žena je molčala. Končno se je zdramila, poljubila prag svoje izbe ter potegnila .Zdenka za seboj na vrt. Zdenko jo je dvignil na svoje roke in v varstvu drevesnih senc in vetrovega šuma je prišel s svojim bremenom do vrtne ograje. Tu jo je potisnil skozi grmovje, v katerem je že pri svojem prihodu napravil primerno odprtino, pri čemer je pazil, da si ni ranila ob trnju bosih nog, zakaj v svoji zbeganosti je odšla z doma lahko oblečena, v spodnjem krilu in srajci, ogrnjena samo z lahko ruto. Na oni strani jo je položil v travo in ji je nalahko položil roko na usta, češ naj molči in je zlezel potem molče za njo skozi grmovje. Straža se je baš vračala, Zdenko pa se je vlegel pred svojo sestro, da bi jo v njeni svetli lahki Obleki, ki
Izdaja konzorcij »Ljudskega tednika*. — Odgovorni urednik Pr. Jereb. — Tisk J. Blasnika n asi. v Ljubljani.
Kupijo se
brzojavni drogi, bukov in hrastov les z navedbo cene in mere. Ponudbe na upravo lista.
Kupim
vsako množino tramov in vseh vrst rezanega in okroglega lesa. — Ponudbe z »noto«, obveznimi cenami in dobavnim časom pod »Prodam« na upravo »Ljudskega tednika«.
znamke »Stoewer Record« se proda. Naslov pove uprava lista.
se je svetila skozi noč, pokril s 'svojo temno postavo. Li duška je ležala, ne da bi se upala dihati, toda Zdenko je slišal in čutil biti njeno srce ob svojem lastnem. Straža se je zopet obrnila. Zdenko in Liduš-'ka sta se hitro dvignila ter hitela v senci grmovja na stezo, ki je vodila iz vasi proti kovačnicam. Senca, ki jo je metalo grmovje, je bila ozka, radi česar sta 'se morala stiskati k grmovju, tako da so se veje zapletale v njuno obleko in udarjale s šumom skupaj, ko so se odtrgale. Zdenko se je vrgel v trenutku v grmovje, zakaj čutil je, da ju je šum izdal. V resnici je tudi straža že zaklicala: »Kdo tul« ter odhitela k grmovju.
»To je glas P epika Pilkarda,« je dejala Liduška tiho.
, »Pojdi tja in govori ž njim,« ji je izašepetal Zdenko.
Liduška, ki se je vsa tresla, se je hitro opogumila ter -stopila odločno proti 'stražniku, tako da ni mogel videti v grmovje. »Dober večer, P epik Piikard!« je dejala prijazno.
»Ti si, Liduška?« je vzkliknil Pepik presenečen. »Kako dobro, da nisem streljal, ljudje bi potem govorili, da se je zgodilo iz maščevanja. Kdo pa je bil še s teboj db meji? Veje so se še za teboj gibale.«
»Bržkone je bila moja bela ko-ko9ka,« je odgovorila Liduška mir-#10, »veš, da mi zvesta žival sledi kakor pes podnevi in ponoči. Rešila sem jo iz krempljev jastreba. Ko sem nekega jutra odprla okno, sem zapazila, kako jo hoče odnesti o-gro-men, črn ptič ubožico v zrak, — jaz sem zavpila in zakričala, da bi ži-
val preplašila. In res je spustila kokoš na tla, od tedaj pa mi sledi, kamor grem. Nana, tvoja teta, — kokoš je bila njena —, mi jo je po- j darila. Kadar bo pričela nesti ja j- j ca, jih bom delila z Nano.«
»Poznam ta dogodek, ti si dobra ženska — toda, Ikako slabo izgledaš in treseš se, kakor bi bila prestrašena do smrti. Pozabi na neumnost, da sem ti nekdaj prisegel maščevanje, ker si me odklonila in poročila sina starega župana. Meni ni toliko na maščevanju, kakor je ,n. pr. Petru Burešu in ni treba, da bi se me bala. Glej, to me žalosti, da 'si -se me tako ustrašila. Toda dobro bi pa le bilo, če bi poročila mene; sedaj si tako sama v teh hudih časih, v meni pa bi imela moža, ki bi te varoval in ki bi to zelo rad storil, Bog ve.«
»Bog je tako hotel,« je dejala Liduška, ki ga je pustila radevolje govoriti, da bi omogočila Zdenku priti na stezo.
»Bog in pa ti —,« je dejal Pepik iPikard tipko smehljajoče in gledal žalostno na svojo puško, ki jo je držal v roki kakor palico. Ko je zopet pogledal Liduško z nežnim pogledom, je nadaljeval: »In kako bleda in žalostna si, ti si tudi jokala in tvoji lepi zlati lasje so popolnoma razkuštrani. Govore, da si . preveč jemlješ k srcu naše prepire z Obeovanci in da se zapiraš v izbo, 1 da bi ničesar ne slišala o tem, kar se -godi zunaj. Glej, radi tega si vsa bleda — ti moraš priti kdaj k nam ; na prosto; zrak bi ti storil dobro in j tvoja bleda lica bi se zopet porde- I čila.«
(Dalje prih.)
STROJI
Na celem svetu znani kot najboljši.
Podružnice^in zastopstva v vseh raestth LJUBLJÄHA, Šelenisurgova ulica štev. 3.
Centrala za državo S. H. S. ZAGREB. Marnličeva nlica br. 5. II. kat.
i EKSPORT „JUGOEKSIM“ IMPORT
trgovska družba
š Vekoslav Pelc in drugovi v Ljubljani, Vegova ulica 8
S Trgovina s špecerijskim, kolonijalnim, materijalnim blagomj ! deželnimi in poljskimi pridelki ter izdelki, mlevskimi izdelki* lesom in lesnimi izdelki ter manufakturo na debelo.
Š
8■■■■■■■■■■■■aiii.a.a.