Poštnina platan« v gotovini.
Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtni Vestnik" izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 24'— polletno Din 12'— posamezna številka Din 1'—	Oficijelno glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani44 in »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru44 ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.	Cene inseratom: Din p Pri lx objavi ‘/t str. 600- — . . 300' — „ •/« . 150--. . . */. „ 75*-. . . */,, • 37-50
VIII. letnik.	V Ljubljani, dne 1. julija 1925.	Štev. 14.
Poziv naročnikom! Uprava »Obrtnega Vestnika4* je poslala vsem naročnikom položnice s prošnjo, da zapadlo naročnino takoj poravnajo. Uprava ima s svoje strani obveznosti, katere mora točno izpolniti, zato nujno prosi naročnike, da naročnino takoj poravnajo. Stanovski ponos, čut dolžnosti, pa tudi obzirnost do onih, ki se za skupno delo žrtvujejo, zahtevajo, da se jim pri tem težavnem poslu po malomarnosti ne delajo težave.
Obrtnozadružni tečaj v Ljubljani in Mariboru.
Trgovska in obrtniška zbornica je razposlala vsem zadrugam naslednji dopis:
Obrtne zadruge morejo izpolnjevati svojo važno nalogo v korist obrtništva uspešno le tedaj, ako dobro in točno posluje njihova uprava. Redni tekoči posli pri obrtnih zadrugah stavljajo danes do zadružnih fuukcijonarjev znatne zahteve tako glede notranjega dela v zadrugi, kakor glede občevanja z oblastvi. Vršitev te naloge zahteva v zadružnem poslovanju primerno izvežbane funkcijonarje, so-sebno načelnike, tajnike in blagajnike. Ti morajo poznati glavna in bistvena določila zakonov, ki se tičejo obrtnikov in pomožnih delavcev, dalje delokrog in ustrojstvo zadrug, njih namen, pravice in dolžnosti ter način poslovanja (vodstvo sej, občnih zborov, zadružnih poslovnih knjig, zapisnikov, korespondence, statistike itd.).
Mnoge starejše, sosebtio pa novoustanovljene zadruge ne morejo uspešno delovati uprav radi pomanjkanja primerno izvežbanih funkcionarjev.
Da se temu odpoinore, namerava prirediti trgovska in obrtniška zbornica na prošnjo zadružnih zvez tridnevni poučni (informacijski) tečaj v Mariboru in v Ljubljani. Posebni predavatelji-strokov-njaki bi v tem tečaju poučili zadružne načelnike, tajnike, blagajnike in druge funkcijonarje o poslovanju zadrug, o glavnih določbah obrtnega reda, o ustanovah za pospeševanje obrta in obrtniškem kreditnem vprašanju, o važnejših določbah zakona o
socialnem zavarovanju, o davčnih in taksnih predpisih, o vajeništvu in obrtnem nadaljevalnem šolstvu. Podrobni predavalni načrt se. določi kasneje: čas, v katerem naj bi se vršil tečaj, bi se določil po želji interesentov, mogoče v drugi polovici avgusta ali v septembru. Stroške zadružnih funkcijonarjev, zvezane z obiskom tečaja, bi morale nositi zadruge same, dočim bi zbornica preskrbela predavatelje in predavalne prostore. Udeleženci tečaja bi dobili spričevalo o obisku.
Zbornica vljudno prosi, da ji vsa zadružna načelstva do 8. julija t. 1. naznanijo:
1. bo li zadruga poslala v poučni tečaj svoje funkcijonarje in koliko?
2. ali želi, da se vrši tečaj koncem avgusta ali v prvi polovici septembra, ali mu je prikladno eno kakor drugo?
Želeti je, da vsaka zadruga pošlje v tečaj vsaj enega svojega funkcijonarja.
O prireditvi teh tečajev bomo še poročali.
Reorganizacija Urada za pospeševanje obrta.
(Konec.)
Poleg strokovne izobrazbe za vsaki obrt naj bi se reflektanti vseh tečajev temeljito uvedli v vse one komercijelne posle, ki so zvezani s samostojnim izvrševanjem obrta, kajti nezadostno znanje in praksa v kalkuliranju, pri preračunavanju produkcijskih stroškov, pri določitvi dobička in prodajne cene, sta dva izmed glavnih vzrokov, ki povzročata med malimi obrtniki dokaj nezdrave konkurence.
Tudi bi se morali pri Uradu za pospeševanje obrta s časom ustanoviti vzorni obrati, kjer bi se naj izdelovali predmeti po najmodernejših tehniških izkustvih in s prvovrstnimi strojnimi pripomočki. Tukaj naj se obrtniki upoznajo z moderno urejenim obratom, s strojnim delom in racijonelnim gospodarstvom s sirovinami. V teh obratih bi se tudi vzgajale med mojstri ali učitelji pripravne osebe za strokovne učitelje, za različne obrtne stroke, ki bi potem z rezultati in izkušnjami, ki so jih pridobili v vzornih obratih, seznanili vse reflektante mojstrskih tečajev na deželi.
Pri zavodu bi morala biti tudi permanentna razstava motorjev, manjših strojev in modernih
delavnih pripomočkov, ki bi nudila interesentom priložnost, da se ž njimi upoznajo.
Pri Uradu za pospeševanje obrta naj bi se ustanovile permanentne in ambulantne razstave mojstrskih in vajeniških del. Tu naj bi se razstavili vsi izdelki, ki so bili na pokrajinskih ali lokalnih mojstrskih in vajeniških razstavah najbolje ocenjeni.
Želeti bi bilo tudi, da bi imel urad primeren fond na razpolago, da bi se mogli poslati tako mojstri kakor tudi strokovni učitelji v inozemstvo, da si tam ogledajo moderne obrtniške naprave in da bi tam obiskovali strokovne tečaje in se tako usposobili za uspešnejše delovanje med domačim obrtništvom.
Da se dosedanje delovanje Urada za pospeševanje obrta sistematično nadaljuje, poglobi in razvije, in da se razširi na nova polja, je neobhodno potrebno, da v gori navedeni proračun postavimo še vsoto za podpore in praktično-obrtne naučne svrhe v iznosu 40.000 Din, tako bi znašala celokupna vsota, ki bi bila potrebna za personalne in niaterijelne izdatke povprečno dobro fundiranega urada okroglo 400.000 Din.
Potrebe našega obrtništva, pa tudi gospodarsko in nacijonalnopolitični momenti govorijo za to, da se mora našemu obrtništvu vsestransko pomagati, da se strokovno in komercijelno usposobi za boj proti inozemski konkurenci in da se tako osvobodi domača obrtniška produkcija od vsakega inozemskega vpliva.
Za izvedbo takega programa pa ni pričakovati potrebne gmotne podpore s strani države. Sicer se ie v zmislu zakona z dne 19. aprila 1922 o ustanovitvi in organizaciji državnega zavoda za posneševanie industrije In obrtništva ustanovila v Beogradu avtonomna državna uprava, katere namen je pospeševanje domače industrije in obrtništva in ki bo imela tudi oblastne zavode v glavnih krajih in industrijskih središčih, ki se sčasoma po potrebi ustanove in organizirajo in ki bodo v administrativnem oziru podrejeni državnemu zavodu za posneše-vanie industrije in obrtništva v Beogradu, vendar ni pričakovati, da bi nnm mogla ta institucija pomagati v doglednem času. Tu je potrebna n ni n a in hitra pomoč Tudi ie dvomljivo, da bi mogel urad kot državna birokratična ustanova urediti svoje oosle na komercijelni bazi. kakor to zahteva značaj, ki ga imajo posli tega urada.
Delovanje urada se mora najtesneje prilagoditi potrebam naše obrtnosti, njega vodstvo mora stati v najožjih stikih z našim gospodarskim življenjem, v uradu morajo delovati ljudje, ki so gospodarsko najbolje podkovani Zato bi bilo v interesu urada samega in v največjem interesu uspešnega pospeševanja obrtnosti. da se urad nasloni na trgovsko in obrtniško zbornico. Upravo naj bi vodil poseben kuratorii, ki bi bi! izvoljen iz obrtniških vrst in ki bi tudi dajal smeri za sodelovanje tega urada.
Jasno je, da bi zbornica sama ne mogla vzdrževati takega urada iz svojih že itak pičlo odmerjenih sredstev in da bi morala tu reflektirati za pokritje velikega dela vzdrževalnih stroškov tudi na druge lokalne činitelje, na mestne občine in oblasti. Predvsem bi pa morala država zajamčiti zbornici vsaj ono vsoto, ki jo daje že danes uradu in ki jo bo dajala tudi v bodoče drugim obrtno-pospeševalnim ustanovam.
Pri sedanji situaciji je upati, da bo našlo stremljenje po reorganizaciji tega urada razumevanje tudi pri vseh merodajnih političnih faktorjih.
Odsek, izbran v seji združenih odsekov dne 18. decembra m. 1., je po debati na seji dne 5. maja t. 1. sklenil, da stavi na podlagi referata plenumu zbornice naslednji predlog:
Trgovska in obrtniška zbornica blagovoli skleniti, da se odsek pooblasti, da podvzame pri ministrstvu trgovine in industrije vse potrebne korake za naslonitev Urada za pospeševanje obrta na trgovsko in obrtniško zbornico pod pogojem, da ministrstvo zasigura vsaj za pet let zbornici subvencijo v najmanj isti izmeri, kakor jo uživa urad že sedaj, odnosno, ki bo v bodoče določena z.a obrtno pospeševalne akcije v drugih pokrajinah.
(Predlog je bil na plenarni seji Trgovske in obrtniške zbornice 6. maja t. 1. soglasno sprejet.)
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v III. četrtletju 1925.
(Objava Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.)
I.	Hišna najmarina.
Za odmero hišne najmarine za leto 1926. v krajih, v katerih niso vsa poslopja zavezana temu davku, so hišni posestniki dolžni vložiti napovedi o donosu hišne najemščine leta 1925. pri pristojnem davčnem oblastvu do konca meseca avgusta t. I. Izpremembe, ki nastanejo glede višine hišne najemščine izza vložitve napovedi do konca leta 1925., se morajo davčnemu oblastvu sproti naznanjevati.
Hišni posestniki, ki ne bi pravilno in točno prijavili hišne najemnine, izgube razen tega, da jih zadenejo kazenske posledice, pravico, sodno zahtevati večjo najemnino od one, ki so jo prijavili davčnemu oblastvu.
Ako ne predloži hišni posestnik napovedi o najemnini v določenem roku in ako se tudi na ponovni poziv ne odzove v treh dneh, se kaznuje v denarju do 180 Din. Ako se pa tudi v nadaljnjih osmih dneh ne odzove pozivu, odpošlje davčno oblastvo na lice mesta uradnega odposlanca, ki sestavi napoved proti povrnitvi efektivnih stroškov, odobrenih po stroškovniku.
Hišni posestniki, katerih v najem dana poslopja nimajo več nego sedem stanovanskih prostorov, so upravičeni ustno' napovedati hišno najemnino pri županstvu, ki zbira take podatke v tabelarnih zapisnikih.
II.	Občna pridobnina.
Dne 31. julija t. 1. poteče rok za vložitev pridob-ninskih izjav za dvoletje 1926./1927.
Do tega roka morajo vložiti izjave vsa pridobitna podjetja (trgovina, obrt, industrija itd.), tudi ona, ki so že sedaj obdavčena z občno pridobnino.
Kdor ne vloži v določenem roku pridobninske izjave, temu se odmeri občna pridobnina na podstavi uradnih podatkov. Priredbeni organi niso v tein primeru zavezani davčnega zavezanca še posebej pozivati, naj vloži izjavo.
Vse navedbe v izjavah se morajo nanašati i'a stanje obratnih razmer v času od 1. julija 1924. do 30. junija 1925., ako se pa podjetje ni vršilo leto dni.
Pa na povprečno stanje med krajšo dobo njegovega obstanka.
Tiskovine -za izjave se dobijo brezplačno pri davčnih oblast vili in davčnih uradih.
III.	Posebna pridobnina.
Za vložitev napovedi za leto 1925. poteče zadnji rok dne 1. julija 1925. Podjetja, ki še nimajo odobrenih računskih zaključkov za preteklo poslovno dobo in torej napovedi še ne morejo predložiti, naj si takoj izposlujejo primerno podaljšanje roka.
IV. Davek na poslovni promet.
Davkoplačevalci, ki so zavezani plačevati, davek po knjigi opravljenega prometa, so dolžni odpremiti davek za II. četrtletje 1925. do 31. julija 1925. in likratu predložiti prijavo. Zamudniki se še posebej opozore na svojo dolžnost, ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapretilom uradne ocene ter rednostnih glob.
Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe.
V. Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. avgusta 1925. dospejo v plačilo vsi direktni davki za 111. četrtletje 1925. Davčni uradi so upravičeni jih v 14 dneh po dospelosti prisilno izterjavati in zaračunavati poleg 12odstotnih zamudnih obresti še za opomin 4 odstotke terjanega zneska.
VI. Razgrnitev predpisnih izkazov.
O davkih, ki so jih davčna oblastva odmerila v preteklem četrtletju, bodo razgrnjeni predpisni izkazi prvih 15 dni meseca julija t. 1., kolikor niso bili davčni zavezanci na razgrnitev izven tega roka opozorjeni individualno ali z javnimi razglasi.
O predpisu dohodnine se davčni zavezanci potom občine obveste s posebnimi obvestili, katera nadomeščajo predpisne izkaze, ki 'so se do sedaj razgrinjali pri občinah.
Izdelovanje otroških vozičkov.
Na vprašanje, je li upravičen izdelovalec oroških vozičkov izvršiti sam tudi tapetniška dela, je Trgovska in obrtniška zbornica dala velikemu županu v Ljubljani sledečo izjavo:
Dela, ki jih je opraviti pri izdelavi otroškega vozička, spadajo v različne stroke, predvsem v delokrog ključavničarjev, mehanikov, košarjev, mizarjev in tapetnikov. Izdelava v celoti torej ni pridržana nobenemu navedenih rokodelskih obrtov, marveč si morajo le ti delo medsebojno deliti. Pri tem more obrtnik ene stroke poleg svojega dela opraviti v drugo stroko spadajoče delo ali na podlagi § 38 o. r. kot dovršilno, postransko delo, če je za to dana podlaga, ali pa njega izvršitev izročiti upravičenemu obrtniku.
Mehanik je upravičen do del kovinarske stroke na vozičku. Tapetniška dela, t. j. opremo strehe in ogrodja z blagom, usnjem, blazinicami in podobnim, pa mora prepustiti v izdelavo tapetniku. Izjemoma bi bilo na podlagi § 38. o. r. dopustno, da opravi tudi taka tapetniška dela, ki so le dovršilna, malenkostna in postranska. To pa bi se dogajalo le redkokdaj, ker je pri otroškem vozičku tapetniško delo tako izrazito in važno, da se' ne ti^ore smatrati kot dovršilno postransko opravilo.
Ako se torej mehanik bavi na netovarniški način z izdelavo otroških vozičkov, ki so opremljeni s tapetniškimi deli, mora po mnenju zbornice ta dela pustiti opraviti po upravičenem tapetniškem obrtniku.
Ustroj in pristojnost obrtnih
D o v v
sodisc.
Dne 8. in 10. marca so se vršile dopolnilne volitve prisednikov obrtnega sodišča v Ljubljani. To naj bo povod, da vnovič očrtamo v glavnih obrisih ustroj obrtnih sodišč in obenem ponovimo zakonita določila za njih pristojnost.
Obrtni red z dne 20. dec. 1859. št. 227 d. z. jc obsegal v svojem VI. poglavju določila, zadevajoča obrtno pomožno osobje. To poglavje je bilo nadomeščeno z novim, in sicer z zakonom z dne 8. marca 1885, št. 22 d. z., s katerim zakonom so bili dani osobito tudi predpisi glede sporov iz delovnega, učnega in mezdnega razmerja, obseženi v §§ 87. do 87. c. V zmislu teh zakonitih določil so imeli v teh sporih med obrtniki, ki niso spadali v nobeno zadrugo, razsojati posebni raz.sodniški zbori (kolegiji). V kolikor niso bili pristojni niti ti razsodniški z,bori, niti razsodniški odbori kake zadruge niti v zmislu zakona z dne 14. maja 1869, št. 63. d. z., ustanovljena obrtna sodišča, je imelo v sporih iz delovnega, učnega in mezdnega razmerja, dokler je to razmerje trajalo ali pa če je bila tožba vložena vsaj tekom 30 dni po prestanku označenega razmerja, razpravljati in razsojati politično oblastvo.
-	§§ 87. do 87. c so bili pa razveljavljeni v zmislu
§ 39. sedaj veljavnega zakona o obrtnih sodiščih z dne 27. nov. 1896, št. 218 d. z., in so bili obenem razveljavljeni tudi vsi drugi zakoniti predpisi o stvareh, katere je urejal novi zakon. Vsi označeni spori spadajo od dne, ko je zakon stopil v veljavo, pred obrtno sodišče, kjer pa tega ni, pred okrajno sodišče.
Pričela so se nato ustanavljati obrtna sodišča, in sicer v nekaterih glavnih mestih, kakor Dunaj, Gradec, Brno, Krakov, Lvov, Černovice in Trst, pa tudi v nekaterih večjih industrijskih mestih, osobito na Češkern, Moravskem in v Šleziji. Z min. naredbo z dne 15. julija 1909, št. 212 d. z., se je ustanovilo kot dvajseto tudi obrtno sodišče v Ljubljani, ki je pričelo delovati 1. decembra 1909. Število prisednikov je bilo določeno na 48 in njih namestnikov na 28, število prisednikov prizivnega sodišča v obrtnih sporih' pa na 12. Ko je pa izšel zakon o trgovskih pomočnikih z dne 10. jan. 1910,. št. 20 d. z., ki v § 41. določa pristojnost obrtnih sodišč tudi za spore, urejene s tem zakonom, če je na službo-dajalčevo podjetje uporabljati predpise obrtnega reda, se je z ministrovo naredbo z dne 8. nov. 1910., štev. 198, pomnožilo število prisednikov obrtnega sodišča in njih namestnikov vsakih za štiri in prisednikov prizivnega sodišča tudi za štiri. Voliti jih ima z isto min. naredbo novoustanovljena volilna skupina, obstoječa iz službodajalcev in službojemal-cev, katerih spori spadajo po §§ 41. zak. o trgovskih pomočnikih pred obrtno sodišče.
Zdaj volijo prisednike, njih namestnike in prised-nike prizivnega sodišča štiri volilne skupine, in sicer:
skupina 1. veliki obrati izvzemši trgovske obrate 16 prisednikov, 8 namestnikov in 4 prisednike prizivnega sodišča, skupaj 28;
skupina II. mali obrati izvzemši trgovske obrate 20+12+4=36;
skupina III. vsi trgovski obrati 12+8+4=24;
in vsled zakona o trgovskih nastavljencih novoustanovljena skupina IV. 4+4+4=12, tako, da znaša skupno število priscdnikov obrtnega sodišča v Ljubljani 52, njih namestnikov 32 in število prisednikov prizivnega sodišča 16.
Polovico vseh prisednikov in njih namestnikov volijo v označenih štirih skupinah podjetniki, polovico pa uslužbenci. Volijo jih za dobo štirih let in ima vsaki dve leti polovica izstopiti, in sicer v enakih delih iz skupine delodajalcev in delojemalcev.
Aktivno volilno pravico imajo podjetniki, kojih obratovališča so v okolišu obrtnega sodišča in na koje se razteza pristojnost obrtnega sodišča.
Volilna skupina delavcev obstoji iz vseh v označenih obratih zaposlenih moških in ženskih delavcev, ki so dopolnili svoje 20. leto. Aktivne volilne pravice nima, kdor je pod skrbništvom, v konkurzu, v kazen-skosodni preiskavi, pod obtožbo ali kaznijo in kdor vsled obsodbe ne sme biti po zakonu voljen v občinski zastop.
Pasivno volilno pravico ima vsak moški držav-ijan, ki ima aktivno volilno pravico, je 30 let star in svojepraven, nimajo je pa oni, ki bi se zaradi kazenskosodne obsodbe ne smeli namestiti pri sodniji (obsojeni radi hudodelstva, ali pa iz dobičkarije izvirajočega ali javni nravnosti nasprotujočega pre-greška ali prestopka, ali pa zaradi kateregakoli prekoračenja zakona obsojeni na šestmesečno ali daljšo kazen na svobodi). Izvolitev sme odkloniti:
1. kdor je nad 60 let star;
2. kdor ima hibo, ki ovira uradno poslovanje;
3. kdor je v zadnji volilni dobi posloval kot pri-sednik;
4. kdor ne stanuje v okolišu obrtnega sodišča.
Krajevna pristojnost ljubljanskega obrtnega sodišča se razteza na okoliš okrajnega sodišča ljubljanskega. Presojati je pa pristojnost po legi obratovališča, v kojem je delavec zaposlen, če pa izvun obratovališča podeluje ali predeluje za podjetnika sirovine ali negotove izdelke, pa kraj opravljenega dela ali izplačevanja mezde.
Stvarno pristojno je obrtno sodišče v sporih zaradi mezde, v sporih o začetku, nadaljevanju in razvezi delovnega ali učnega razmerja, o odškodninskih zahtevah iz tega razmerja, v sporih zaradi izročitve ali vsebine delavskih knjižic ali spričeval in iz tega izvirajočih odškodninskih zahtev, v sporih iz. pripadnosti podpornim blagajnam, v kolikor nimajo odločevati v to svrho določena razsodišča, v sporih zaradi stanovanj v delavskih hišah in slednjič v medsebojnih sporih delavcev istega podjetja zaradi zahtev iz skupno prevzetega dela.
Obrtno sodišče razpravlja in sodi v senatu, sestavljenem iz predsednika ali njegovega namestnika in iz dveh prisednikov, izmed katerih mora biti eden podjetnik (uradnik državnih obratov, uradnik prevoznega ali tovarniškega podjetja), drugi pa delavec.
Predsednika obrtnega sodišča in njegovega namestnika imenuje pravosodni minister ter morata biti za sodnijsko službo usposobljena sodnijska uradnika. Uradujeta pod sodnijsko prisego. Prised-niki in njih namestniki morajo pa s prisego obljubiti, da bodo svojo službo izvrševali vestno in nepristransko.
Proti razsodbam obrtnega sodišča imajo stranke pravico priziva na deželno sodišče, vendar pa v sporih do 100 K le iz razlogov ničnosti. Ta vrednostna meja se je s § 3. ministr. naredbe z dne 12. februarja 1920, št. 133 ur. L, povišala na 500 K.
V sporih zaradi višjih zneskov je pa priziv vobče dopusten in ga je prijaviti pri obrtnem sodišču na zapisnik ali pa vložiti pismeno, oboje pa tekom 14 dni po vročbi pisane sodbe, kadar sta bili pa pri razglasitvi sodbe navzoči obe stranki, v 14 dneh po razglasitvi sodbe.
Deželno sodišče kot prizivno sodišče razpravlja in sodi v senatu, obstoječem iz treh sodnikov, izmed kojih eden predseduje in iz dveh prisednikov. Proti razsodbi deželnega sodišča ni nadaljnje pritožbe.
Tudi o rekurzih, v kolikor so v postopanju pred obrtnim sodiščem dopustni, sodi deželno sodišče.
Pred obrtnim sodiščem se smejo stranke pustiti zastopati po svojcih, po svojih nastavljencih ali poslovodjih kot pooblaščencih. Sodrugi jih smejo zastopati le tedaj, če stranka izpriča, da je zadržana, ali da sama ne more zastopati svoje stvari. Zastopanje po odvetnikih pri obrtnem sodišču ni dopustno. Pred prizivnim sodiščem je zastopanje po odvetniku dopuščeno, ni pa predpisano.
los. Holy:
Nekaj k vajeniškim razstavam.
Vajeniške razstave so za razvoj in povzdigo obrtništva zelo potrebne. Priporočati bi bilo, da se vrše omenjene razstave vsaj vsako drugo leto na sledeči način:
V vsakem sodnem okraju naj prirede vse obrtne zadruge, katere se nahajajo v omenjenem področju v istem času skupno razstavo; inicijativo naj bi prevzela obrtna društva, ali pa naj bi sestavile zadruge razstavni odbor. Štirinajst dni kasneje bi se vršila pokrajinska razstava, na kateri naj bi bili razstavljeni najboljši izdelki okrajnih razstav. Vajeniški predmeti naj bi bili primerni učni dobi (ne pretežki). Določi naj se učna doba, s katero se sme sprejeti vajenec kot razstavljalec. Zelo primerna bi bila poldrugoletna doba, katera bi se za izredno nadarjene razstavljalce lahko tudi skrajšala. Odlikovali naj bi se samo vajenci razstavljalci, ne pa tudi mojstri. Mojstri razstavljalcev bi morali jamčiti, da je vajenec izgotovil razstavni predmet lastnoročno. Mojster naj da vajencu samo nasvete, ne pa tudi praktično pomoč pri izdelavi razstavnega predmeta.
Da bi take razstave veliko pripomogle do raz-cvita našega obrtništva, ni dvoma, ker bi od krajevnih razstav imeli dobiček vajenci iz cele pokrajine, kar pa od same centralne razstave ne bi bilo v taki meri mogoče, ker je že sam poset centralne razstave od strani vajencev z dežele vsled oddaljenosti močno otežkočen.
Priporočljive bi bile enake razstave tudi za mojstre in pomočnike.
Obrtniki,
naročajte vsi »Obrtni Vestnik"!
Razno.
Vsein ljubljanskim zadrugam in učnim mojstrom!
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani bo v nedeljo dne 5. julija t. 1. ob 9. dopoldne razdelila v dvorani Mestnega doma diplome in potrdila vajencem, ki so na vajeniški razstavi razstavili svoje izdelke. Zadruge naj pri tej priliki razdelijo zadružne nagrade. Vabijo se načelstvo zveze, vsi zadružni odbori, učni mojstri, da se razdelitve diplom in nagrad polnoštevilno udeleže in pozovejo svoje vajence, da pridejo vsi k razdelitvi. Udeleže pa naj se tudi mojstri in vajenci, ki na razstavi niso razstavili nikakih izdelkov. — Načelstvo zveze obrtnih zadrug ,v Ljub-I j a n i.
Smrtna kosa. V soboto dne 6. junija je umrl im Vranskem g. Vinko Praprotnik, usnjarski mojster. Bil je ustanovitelj in predsednik obrtnega društva. V najlepši moški dobi, sredi med ustvarjajočim delom, ga je ugrabila iz naše srede neizprosna smrt. Bodi mu lahka zemljica!
Volitve v obrtno sodišče v Ljubljani. Ker poteče meseca septembra t. 1. funkcijska doba prisednikov in namestnikov obrtnega sodišča v Ljubljani in obrtnih pri-sednikov prizivnega sodišča v vseh štirih volilnih skupinah, razpisuje veliki župan ljubljanske oblasti im podstavi § 1., odstavka 3., ministrske naredbe z dne 23. aprila
1898.,	drž. zak. št. 56, nove volitve. Dan volitev še ni določen. Imetniki (namestniki itd.) onih obratov, nai katere se razteza pristojnost obrtnega sodišča, se pozivljejo, da naznanijo najkesneje do dne 4. julija 1 92 5. pismeno občinskemu predstojniku stajališča svojega obrata podatke, potrebne za sestavo volilnih imenikov obeh Volilnih razredov. Vsi podjetniki, oziroma delodajalci (obrtniki itd.), so zavezani, v omenjenem roku sestaviti in poslati občinskemu predstojniku stajališča svojega obrata popoln seznamek moških in ženskih delavcev, ki so zaposleni na dan, ko se objavi ta razglas v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti> (Uradni list št. 58 z dne 22. junija 1925.), v njih obratu, ki so dopolnili 20. leto, bivajo že najmanj leto dni v tuzemstvu in ne pripadajo stanu učencev. — Prijavnice se dobe tudi v pisarni Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.
Mizarski tečaj za detajlno risanje. Urad za pospeševanje obrta kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani obvešeai vse mizarje, zlasti one iz ljubljanske okolice, da je pripravljen sprejeti še večje število udeležencev. Ker je tečaj brezplačen in se vrši samo ob nedeljah dopoldne, je obisk vsakomur omogočen. Mojstri in pomočniki, ki se zanimajo za risanje v naravni velikosti, naj se takoj priglase pri Uradu za pospeševanje obrta, Dunajska cesta št. 22, najkesneje pa do dne 2. julija 1925.
Zadruga urarjev, zlatarjev, optikov, pasarjev in graverjev v Ljubljani. Poročilo občnega zbora, ki se je v.ršil v soboto dne 6. junija 192.5. v zadružnem prostoru v Beethovnovi ulici št. 10. Občnega zbora se je udeležil tudi tajnik zveze obrtnih zadrug g. Kaiser, magistratni konci-pist g: Čehun kot zastopnik obrtne oblasti, zadružni tajnik in več članov. — Točka 1.: Ker občni zbor ob določeni uri ni bil sklepčen, otvori načelnik g. Milko Krapež občni zbor pol ure pozneje ter pozdravi navzoče goste in člane. Z obžalovanjem ugotovi dejstvo, da se je udeležilo občnega zbora tako pičlo število članov, kar je dokaz, kako malo zanimanja imajo obrtniki za lastne interese. Ne zdi se jim vredno, vsaj enkrat na leto žrtvovati kratek čas za obisk tako važnega stanovskega zborovanja. Ne uvide-vajo, koliko dela in truda ima zadružni odbor, ki bi ga zadružni člani pri malo dobri volji lahko ublažili v njih
lastno korist. Spominja se umrlega člana g. Potočnika, urarja na Bledu. Nato oriše v daljšem poročilu zadružno delovanje v preteklem zadružnem letu. Zlasti glede ukrepov, ki jih je storila zadruga za pobijanje šušmarstva, proti prodaji pozlačenih in posrebrenih predmetov (jedilnega orodja itd.) od strani neupravičenih trgovcev, kakor: železninarjev, galanteristov, steklarjev itd. Lahko bi zadruga v tem oziru še mnogo ,več storila, alco bi ji člani, osobito z dežele, naznanili posamezne primere in dajali potrebne podatke. Opozarja člane na državno obrtno posojilo, ki jim ga nudi država po zelo ugodnih pogojih. Člani, ki se za to zanimajo, naj se obrnejo v svrho podrobnih navodil in informacij na načelnika ali na zadrugo, ki jim bo dala potrebna pojasnila. Dalje poroča o delovanju, razvoju in poteku vajeniške razstave, ki‘se je vršila letos v Ljubljani. Na razstavi je bilo število vajencev naših obrtov iz ljubljanske in mariborske oblasti častno zastopano, vendar bi se število lahko dvakrat pomnožilo, če bi se nekateri člani tudi v tem oziru nekoliko več zanimali. — Točka 2. Cl. tajnik prečita zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se odobri. Poroča, da je imela zadruga v preteklem zadružnem letu 11 odborovih sej in 2 članska sestanka o važnih stanovskih zadevah. Odborovih sej so se udeležili vedno skoro vsi odborniki, dočim je bilo število članov na sestankih zelo pičlo. Raznih dopisov, vlog, prošenj itd. je rešilo zadružno tajništvo v preteklem letu 291. Pomagalske preizkušnje so se vršile štirikrat. K preizkušnjam je bilo pripuščenih 10 kandidatov, in sicer 7 urarjev in 3 zlatarji. Preizkušnjo je napravilo 5 urarjev in 3 zlatarji, 2 urarja pa jo morata ponavljati. Na n'ovo so dobili obrtne liste trije člani-urarji. Na vajeniški razstavi je razstavilo 23 vajencev razstavne predmete, in sicer 6 urarjev, 10 zlatarjev, 4 pasarji, 2 graverja in 1 optik. Ocenjevalna komisija je priznala diplome 6 urarjem, 8 zlatarjem in 1 pasarju. Oproščenih je bilo 5 vajencev, učno dobo pa nastopilo 18 vajencev; iz učne dobe sta izstopila 2 vajenca. Zadruga šteje ‘69 člano(v, in sicer: 49 urarjev, 12 zlatarjev, 4 pasarji, 2 optika in 2 graverja. Zadrugi je priglašenih 48 pomočnikov in 54 vajencev. Poslednja statistika pa najbrže ni točna, ker vlada med člani glede prijav in odjav pomožnega osobja, žal, velika brezbrižnost. Ker je o zadružnem delovanju v glavnem poročal že g. načelnik, odpade to poročilo. — Končno poroča g. tajnik, da je pi-eteklo 26. januarja t. 1. 15 let, odkar nepretrgoma načeluje zadrugi g. Milko Krapež. Po občnem zboru se vrši v ta namen v restavraciji Zvezda» prijateljski večer članov na čast g. načelniku, kateremu se bo izročila za vzorno, požrtvovalno in neumorno delovanje častna diploma. — Točka 3. Ker se je lani podalo blagajniško poročilo po sklepu blagajniške knjige z dne 31. julija 1924., t. j. na dan občnega zbora, in ker se bo v bodoče sklepala blagajniška knjiga koncem koledarskega leta, poda g. blagajnik blagajniško poročilo le od 1. avgusta do 31. decembra 1924. V tem času je imela zadruga dohodkov 3273 Din 50 p, izdatkov 2833 Din 11 p, ostane preostanek 440 Din 39 p, k temu še preostanek z dne 31. julija 1924. 2078 Din 46 p, skupno premoženje zadruge znaša torej 2518 Din 85 p. Od te vsote se bo prihodnji meseč poravnala naročnina za «Obrtni Vestnika za vse člane in članarina zvezi obrtnih zadrug za prvo polletje 1925. ter za nabavo pisarniškega inventarja, če bodo za to pripuščala sredstva. — Točka 4. Ker se računska preglednika nista udeležila občnega zbora, sta pregledala blagajniško poslovanje člana gg. Blažon in Ravnihar in poročala, da sta našla blagajniško knjigo in račune v najlepšem redu in točnosti in predlagata odboru absolutorij, ki je bil soglasno sprejet. — Točka 5. Proračun za zadružno leto 1925., sestavljen na odborovi seji
dne 6. maja 1925., se soglasno sprejme. Dohodki so predvideni z 10.992 Din, izdatki pa z 9296 Din. Kljub teinu, da utegnejo nastati poleg v proračunu nastavljenih izdatkov še drugi nepredvideni stroški, ostane mesečna članarina 12 Din, ker se bodo zadružni dohodki iskali iz drugih virov (glej točko 6.). — Točka 6. Z ozirom na to, da nima zadruga niti najpotrebnejšega inventarja, ki se mora deloma in polagoma nabaviti, dosedanja članarina pa se ne more zvišati, ker je primerna, se sprejme soglasno predlog: a) zvišati inkorporacijsko pristojbino (vpisnino članov) od 150 na 500 Din, to pa že z ozirom na to, da ima naša zadruga izmed vseh najnižjo vpisnino; b) taksa za pomočniško preizkušnjo v periodičnem (četrtletnem) terminu na 50 Din, izven termina pa na 200 Din. Z ozirom na posebne okolnosti je odbor pooblaščen, znižati takso od 200 Din na primerno vsoto. — Točka 7. Gosp. načelnik poživlja vse člane, naj vse nedostatke, ki jih opazijo v stanovskih zadevah, kakor tudi eventualne predloge takoj naznanijo zadrugi, ki bo potrebno ukrenila, osobito kar se tiče šušmarstva na deželi. Če zadruga nima potrebnih podatkov in konkretnih dokazov in primerov, pač ne more ničesar ukreniti in ni na mestu, ako ji nekateri člani predbacivajo, da se v tej zadevi ničesar ne stori. Ime člana, ki tali primer naznani, se drži strogo tajno. V svrho pobijanja šušmarstva se vsem članom nujno priporoča, da oddajajo forniture i. dr. le takim osebam, ki se izkažejo z obrtnim listom kot upravičeni obrtniki, drugim pa prodajo takih predmetov odločno odklonijo." Tekom tega leta namerava zadruga prirediti poučno potovanje in obisk razstave v Milan. Članom, ki se bodo udeležili tega potovanja, so predvidene izdatne ugodnosti glede potnih in drugih stroškov. Eventualne prijave naj se čimprej vpošljejo zadružnemu načelstvu. — Člani se opetovano nujno opozarjajo na točno in natančno prijavo in odjavo pomožnega osebja. Vsaikega pomočnika je prijaviti v 14 dneh, vajenca pa z ozirom na preizkuševalno dobo v šestih tednih. Odjave pa veljajo za vse v osmih dneh. Kdor se ne bo strogo držal teh določil, ga zadenejo neprijetne posledice, ki jih predpisuje obrtni red, razen tega pa se mu naloži — po sprejetem predlogu — zadružna: globa 25 Din za vsak tak primer. G. načelnik poživlja končno vse člane k vzajemnemu in resnemu delu z zagotovilom, da bo zadruga tudi v bodoče napela vse sile in moči v prid zadruge in njenih članov. Sledile so potem še razne druge debate in razmotrivanja v obrtnih zadevah, nakar je g. načelnik zaključil občni zbor ob pol devetih zvečer.
Zadruga ključavničarjev v Ljubljani je imela svoj redni občni zbor, kateri se je vršil 16. maja 1.1. ob 17. uri v dvorani Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — Po otvoritvi zborovanja pozdravi načelnik g. Breskvar odposlanca obrtnega oblastvai g. dr. Kodreta, tajnika Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. Kaiserja, kakor tudi zbrane zadružne člane. — Za overpvatelja zapisnika se imenujeta gg. Mekina in Rebek. Prečitani zapisnik zadnjega zadružnega zbora se odobri. Načelnik poroča, da bo podrobnejše delovanje zadruge v preteklem letu razvidno iz tajniškega poročila, zatorej se bo v svojem poročilu omejil le na najvažnejše točke. Predvsem mora omeniti, da je odlagalo načelstvo sklicanje. rednega zadružnega zbora edino iz razloga, ker je pričakovalo rešitve vloge glede razširitve zadruge na ljubljansko oblast v februarju ali vsaj v marcu
1925.,	nakar bi se vršil zaeno z rednim zadružnim zborom ustanovni zadružni zbor razširjene zadruge. Ker pa še ni dospela tozadevna rešitev, je sklical današnje zadružno zborovanje z malo zamudo. V preteklem letu je načelstvo sklenilo prirediti vajeniški naučni izlet na Jesenice, kjer bi si vajenci ogledali obrate Kranjske industrijske družbe
in proizvajanje izdelkov njih panoge na tovarniški način. Prosilo se je na vseh merodajnih mestih za olajšavo voza-rine na železnici za 75, odnosno 50 odstotkov, kar pa ni bilo dovoljeno. Iz tega razloga se ni vršil naučni izlet. Nadalje mora poročati, da obrtno oblastvo ni uvaževalo ovadb, pritožb in zahtev v postopanju proti šušmarjem v polnem obsegu in je proti njim premalo strogo postopalo, in je indirektno omenil neko ključavničarsko tvrdko. Načelstvo je sklicalo tekom lanskega leta več sestankov, na katerih se je razpravljalo vprašanje obveznosti plačevanja šolnine za vajence. Na vseh sestankih se je sklenilo, da učni mojster nikakor ni dolžan plačevati za vajenca šolnino, razen če se je ob sklepanju učne pogodbe obvezal, nositi stroške šolskega pouka za vajenca. Ker so obrtnonadaljevalne šole za državo iste važnosti kakor ostale šole, zato naj tudi te šole vzdržuje država. Zveza obrtnih zadrug je priredila pred kratkim vajeniško razstavo. Naša stroka je bila na tej razstavi častno zastopana in je pokazala občinstvu, kaj zmore naš naraščaj. Zmisel za to prireditev’ so pokazali le nekateri zadružni člani, ostali pa so s svojo malobrižnostjo pokazali, da nimajo za tako važno prireditev nobenega zanimanja, kar ni v ponos in čast mojstra. Končno graja dejstvo, da se nekateri odborniki niso odzvajali vabilom k sejani načelstva ter s tem zanemarjali svojo dolžnost, katero so prevzeli z izvolitvijo za člane načelstva, in pričakuje, da se bo v bodoče vsak odbornik redno udeleževal sklicanih sej. Obenem prosi odbor, da ga tildi ,v bodoče podpira pri reševanju kočljivih vprašanj kakor ga je do sedaj. — Na poročilo načelnika poudarja preglednik računov g. Martinčič, da bi se moral vršiti zadružni zbor tekom meseca februarja, kakor je bilo svoječasno sklenjeno. G. Krhne stavi na odposlanca obrtnega oblastva vprašanje, je-li sme odlagati načelstvo sklicanje zadružnega zbora iz gotovih razlogov, čemur odposlanec pritrdi. — Preden se odobri poročilo, predlaga g. Martinčič, da se vrši vajeniški naučni izlet na Jesenice.	(Dalje	prih.)
Obrtnonadaljevalne šole v Ljubljani. Šolski odbor obrtnonadaljevalnih šol v Ljubljani je poslal Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani naslednji dopis: Načelstvo Zveze obrtnih zadrug' se naproša, da pozove vse ljubljanske zadruge, naj mu sestavijo in čimprej pošljejo sezname vajencev in vajenk, ki so obvezani posečati obrtnonadaljevalne šole. Te sezname blagovoli načelstvo poslati semkaj, da se dajo šolskim vodstvom na razpolago. Obenem naj načelstvo znova pozove vse zadruge, da pri sprejemanju novih vajencev in vajenk v učni pogodbi natančno določijo, kdo bo za vajenca (ko) plačeval po šolskem odboru sklenjeni in določeni prispevek za stvarne šolske potrebščine. Izrecno naj se pripomni, da je pouk brezplačen in da ni torej nikake šolnine. Stvarne potrebščine za šolski pouk pa mora v današnji dobi plačevati vsak učenec katerekoli šole. Da si zadruge ne bodo domišljale, da one s terni prispevki vzdržujejo obrtnostrokovne nadaljeval-nice, izvoli načelstvo pripomniti, da vzdržujejo te šole ministrstvo za trgovino in industrijo. Trgovska in obrtniška zbornica in mestna! občina ljubljanska s prav izdatnimi subvencijami. Predsednik gerentskega sveta: dr. Puc s. r.
V. Ljubljanski velesejem. Letošnja prireditev (29. avgusta do 8. septembra) Ljubljanskega velesejma, ki je kot dobro organiziran priznan tudi v inozemstvu, vzbuja v vsej državi veliko zanimanje. Prijave naših industrijcev, obrtnikov in trgovcev k udeležbi se zaključujejo, zamudniki imajo čas še do 1. julija. Pripravlja se že vse, da se opozore tujci na prireditev, in započela se je obširna reklama in propaganda za pridobitev kupcev. Nameravani so skupni poseti (posebni vlaki) iz Sarajeva, Skoplja,
Velikega Bečkereka, Novega Sada. Številen obisk se pričakuje iz Zagx-eba, Beograda in južnih krajev naše drža,ve. Po teh informacijah se sklepa, da pride v jeseni 50.000 do 60.000 tujcev v Ljubljano. Ljubljanski velesejem bo letos najskrbneje organiziran. Ta naša največja gospodarska manifestacija naj najsijajnejše izpade in zato naj se vsak privrednik nemudoma prijavi na udeležbo. Desettisoči se bodo divili njegovim predmetom, jih izbirali in naročali.
Športna razstava na letošnjem velesejmu. Pripravljalni odbor za prireditev športne razstave, katerega člani so naše najodličnejše športne osebnosti, je pričel s potrebnimi predpripravami. — Razstava se namerava komple-tirati poleg razstavnih predmetov posameznih klubov z vsakovrstnimi športnimi potrebščinami tvrdk. Ker je za to odkazanega prostora le malo, se pozivajo vse športne tvrdke, da nemudoma stopijo v stik s sejmsko upravo, katera je na razpolago z detajlnimi informacijami. — Koristi, katere nudi športna razstava sodelujočim tvrdkam, ni treba posebej poudarjati.
Izenačenje obrtnih predpisov. Komisija, ki pripravlja material za enoten obrtni red, proučava predloge, katere so stavile različne gospodarske korporacije in organizacije. Na podlagi teh predlogov sestavi komisija nov predlog zakona, kateri se pred predložitvijo Narodni skupščini pošlje ,v izjavo zakonitim zastopnikom interesentov. Kakor se zatrjuje, bo nov predlog dovršen še tekom tekočega leta.
Krošnjarstvo s slamniki. Veliki župan ljubljanske oblasti je izdal pod O. br. ‘146/2 z dne 10. junija 1925. vsem sreskim poglavarjem in mestnemu magistratu v Ljubljani okrožnico, ki dovoljuje v omejenem obsegu krošnjarjenje s slamniki domžalske provenijence, in ki se glasi: «Okrož-nico bivšega oddelka ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani z dne 18. marca 1925., št. 1622, v zadevi omejitve krošnjarstva izpreminjam v toliko, da v tej in ostalih prejšnjih okrožnicah v svrho omejitve krošnjarstva izdana navodila ne veljajo za krošnjarje s slamniki domžalske provenijence. Če ni zakonitih zadržkov po krošnjarskem patentu iz leta 1852., naj se torej izdajo, odnosno vidirajo, krošnjarske knjižice, toda samo za prodajo slamnikov, ki se izdelujejo v Domžalah in okolici. Za okoliš mesta Ljubljane veljajo prejšnja tozadevna navodila, prav tako za one večje kraje, kjer se ,v kraju saimem prodajajo v trgovinah raznovrstni slamniki v zadostni množini. Te kraje naj gg. sreski poglavarji določijo sami po lastnem preudarku. To odrejam na prošnjo manjših izdelovalcev slamnikov v Domžalah, ki so že leta in leta večji del izdelkov razpečavali po krošnjarjih in so sedaj vsled splošne omejitve krošnjarstva prišli v težaven položaj. Pri tem se je vpoštevalo zlasti to, da gre v predmetnem primeru za krošnjarjenje s popolnoma domačimi izdelki in da se v trgovinah po deželi slamniki večinoma ne prodajajo v zadostni meri.>
Davčna potrdila. V nekem konkretnem primeru je odločila generalna direkcija neposrednjih davkov na vprašanje, ali zadostuje davčno potrdilo, ki se izda v tekočem četrtletju, a pred dospelostjo davkov v času od 1. do 511. januarja, 1. do SO. aprila, 1. do 81. julija in 1. do 511. oktobra, ako se glasi, da so plačani vsi do sedaj zapadli davki, za dokazilo, kakršno se zahteva o plačilu davkov pri državnih dobavah itd., da tako potrdilo ne zadostuje, ako ne vsebuje izrecne navedbe, da so plačani vsi davki tudi za tekoče četrtletje, dasi še niso dospeli v plačilo.
Za nabavo pip za sode in sodov se zanima- neka bolgarska tvrdka. Njen natančnejši naslov se izve v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Uradni urarji na železnici. Železniško ministrstvo je izdalo naredbo, naj se pri ,vsaki železniški direkciji nastavi stalen urar, ki bo potoval od postaje do postaje in bo skrbel za to, da bodo železniške ure vsikdar pravilno kazale čas.
Prisilno starostno zavarovance trgovcev, obrtnikov in poljedelcev na Češkolovaškeni. Češkoslovaška vlada je pred kratkim predložila Narodni skupščini predlog za-kona o zavarovanju samostojnih obrtnikov, trgovcev in poljedelcev. Po tem osnutl u bodo prisiljene zavarovati se vse osebe, ki plačujejo pridobnino, ako so stare nad 18 let in ne preko 60 let. Na starostno rento bo imel pra.vico vsak brez ozira na onemoglost, čim prekorači 65 let, ako se njegovi dohodki znižajo za izmero, katero doseza renta. Renta vdov znaša polovico rente zavarovanca.
Prošnji za dovoljenje uvoza petroleja je priložiti potrdilo o plačanih davkih. Uprava državnih monopolov je z odlokom z dne 151. maja t. 1. pod št. 22.927 odredila, da morajo osebe, družbe ali ustanove, ki prosijo za uvoz petroleja iz inozemstva, priložiti prošnjam tudi potrdilo, da so plačali vse direktne davke vštevši davek na poslovni promet za vsa iztekla četrtletja in za tekoče četrtletje. Brez tega potrdila se prošnje ne obravnavajo. Brzojavnih prošenj za> uvoz petroleja monopolska uprava ne sprejema.
Uvedba telefonskega in brzojavnega prometa med Jugoslavijo in Švico. Te dni pride v Beograd šef brzojavnega in telefonskega prometa v Švici z zastopnikom Marconijeve družbe iz Londona, da organizira brzojavni in telefonski promet med Jugoslavijo in Švico.
Pospeševanje kmetijstva v Avstriji. Štajerski deželni zbor je dne 55. marca t. 1. sprejel zakon, ki je za pospeševanje poljedelstva, živinoreje, gozdarstva itd. velikega pomena. Po novem zakonu se bodo vstavljali v deželne proračune vsako leto znatni zneski za pospeševanje poljedelskega in gozdarskega strokovnega šolstva, za pre-izkuše.vališča, za razstave, kmečke posvetovalnice, dalje za izboljšanje zemlje, za pospeševanje vrtnarstva, sadjarstva in vinogradništva, za pospeševanje mlekarstva, za naprave zoper škode kultur po dimu, za pospeševanje kmetijskega zadružništva itd. Za izvajanje tega zakona se postavi deželni kulturni urad.
Neposredna železniška zveza s Poljsko. V prometnem ministrstvu se vrše na podlagi dogovora s poljsko železniško upravo priprave za otvoritev direktnega železniškega prometa med našo državo in poljsko republiko.
Izdajatelj konzorcij »Obrtnega Vestnika*. Odgovorni urednik Engelbert Franchetti. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.
Kreditno društvo
Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila
na menice in kredite
v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
I SBI
Ljubljanska kreditna banka
Delniška glavnica:
Din 50,000.000-
Skupne rezerve: okrog
Din 10,000.000- &
V Centrala: Ljubljana. Dunajska cesta V
Podružnice:
Brežice
Celje
Črnomelj
Kranj
Logatec Maribor Metkovič Novi Sad Trst
Ptuj
Sarajevo
Split
Gorica
S
BIČ5
O JFS. IEMT
d. z o* z•
tovarna olj. barv, firnežev in lakov
Slomškova ulica št. 19
LJUBLJANA
Vodmat pri Ljubljani
Prodajalna na drobno: Miklošičeva cesta 4 nasproti frančiškanske cerkve.
^0 SX1
=^][B
«3?
«5?
«35
«3?
«35
Jg
«3?
«3?
«3?
«3?
«3?
«3?
«3?
«3?
«3?
«3?
«35
«3ff
.35
«3?
«3?
«3?
«3?
«3?
«#
«3?
«3*
«3ff
«3?
«3?
«3?
«3?
«3?
Obrtna banka
d Cjubljani
Centrala:
Kongresni trg št. 4 Podružnica: C j uto mer
Telefon št. 508	Telefon	št. 508
Račun pri poštno-Čeh. zauodu u Cjubljani št. 12.051
Daje kredite o obrtne sorhe, pospešuje ustanaoljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izuršuje ose bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, oezane ologe po dogoooru primerno uiše.
«3? «3? «3? «3? «3? «3ff «3? «3? «3? «35 «3? «3? «3S «3? «3ff «3? «3? «3? «3? «3? «3ff «3g «3? «35 «3? «3ff «3? «3? «3? «3ff «3? ,3* «38 «3? «3?
Brzojavni naslov:
BANKA LJUBLJANA
Telefon št.: 261, 413, 502, 503 in 504
Priporoča se za vse bančne posle
Popolnoma varno naložite denar v
Ljubljansko posojilnico
r. z. z o. z. v Ljubljani Mestni trg štev. 6.
ker ima že nad
10,030.000 Din jamstvene glavnice.
Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje.
,3S.3St3S«3?<3?«3S«3?«3?<3?«#«3S«3f«3?OS«3?«35«3C,3?«#«3S
Kreditni zavod
za trgovino in industiijo
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50
(v lastnem poslopju).
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. Telefon št. 40, 457, 805 in 806.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic
in kuponov, nakazila v tu-
in
inozemstvo, safe-deposits itd. itd.