Didakta september 2013 51 posebne potrebe in IKT ikt in disLeksiJa z roko v roki / Irena Dirjec / OŠ Kozara Nova Gorica »Disleksiji pomaga lastna glava,« mi je pred leti rekla takrat še osnovnošolka Neža, s katero že leta sodelujeva pri premagovanju ovir, ki ji jih postavlja disleksija, še več pa šolski sistem in učitelji v njem. Ob tem nama je v veliko pomoč informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), zato tu predstavljam nekaj primerov dobre prakse prav s tega področja. Uvod Kot profesorica defektologije sem dnevno v stiku z učenci z raznovrstnimi težavami, obenem pa pogosto poslušam, kako današnji otroci in mladostniki ogromno časa preživijo pred računalniki. Ti so za učence očitno ve- lika motivacija, zato sem si vzela to kot eno od vodil pri svojem delu. Ker sem tudi sama navdušena uporabnica raznovrstne IKT, jo z veseljem vključujem v neposredno delo z učenci – in rezultati so dobri. Učne težave V šoli se vedno najdejo učenci in učenke, za katere velja, da so za šolo nezainteresirani, leni, motijo pouk ipd. Danes vemo, da so ti znaki le vrh ledene gore in pogosto posledica učnih težav. Le-te so posledica nevrološke motnje, ki vpliva na dele možganov, vklju- čenih v razumevanje in uporabo govorjene- ga ali pisanega jezika, koordinacijo telesa, usmerjanje pozornosti, zmožnosti učenja, koncentracijo, poslušanje, branje, pisanje, ra- čunanje ter koordinacijo ostalih kognitivnih procesov (pridobivanje, organizacija, ohra- njanje, predelava informacij). Taki možgani niso manj razviti ali okvarjeni, so le drugače “zvezani” (Woliver 2009). “Učne težave so zapleten in trdovraten pojav” (Magajna et al. 2008: 5), ki z leti ne izginejo ali izzvenijo, jih pa lahko z ustrezno strokovno pomočjo in razvijanjem kompenzacijskih strategij ob- čutno omilimo. Specifična učna težava disleksija »Pri posamezniku z disleksijo so moteni pro- cesi predelovanja jezikovnih informacij, kar povzroča težave pri prepoznavanju posame- znih glasov (fonemov) in težave s sintetizi- ranjem, analiziranjem ter odstranjevanjem glasov in drugih enot govornega toka. Osebe z disleksijo tako ne razvijejo zmožnosti samo- dejnega prepoznavanja posameznih besed oziroma le-to poteka nepopolno ali z velikimi težavami.« (Magajna et al. 2008: 41). Branje je počasno in za učenca utrujajoče, saj se intenzivno osredotoča na pravilnost branja. Kljub temu prihaja do obračanja, premeščanja ali menjanja vidno ali slušno podobnih črk oz. glasov, pa tudi zlogov zno- traj besede, celotnih besed in obračanja števk. Otežena sta priklic črk in prepoznavanje be- sed, predvsem novih oz. neznanih. Vse to vodi do neustreznega razumevanja prebranega ter odpora do branja; pomanjkanju bralnih izkušenj pa sledi revnejši besedni zaklad. Osebe z disleksijo imajo težave tudi na področju pisanja. Tako se pojavljajo speci- fične napake pri prepisu, zapis besed pa je največkrat fonetičen. Zaradi oslabljene povezave med vizualnim in motoričnim imajo pogosto težave tudi z grafomotoriko (nenavaden prijem pisala, počasno pisanje, črke so nenavadno oblikovane, neustrezno umeščanje črk v vrstice, zamenjava podob- no oblikovanih črk). Pisni izdelki so slabi. Izražajo se v zelo kratkih povedih, okrnjeni sta struktura povedi in vsebine (zaporedje dogajanja). Dislektiki slabo upoštevajo ločila in slovnična pravila, pišejo nečitljivo. Lastnih napak ne opazijo. Nemalokrat se disleksija pojavi skupaj z AD/HD, poleg tega pa imajo te osebe tudi težave na področju spomina, orientacije, motorike in organizacije. V praksi disleksija zgleda takole: Kot omenja Kranjc (2011), se posledično lahko pojavijo še težave s samopodobo in samozavestjo ter težave z zaupanjem vase in v svoje sposobnosti. Na drugi strani imajo osebe z disleksijo tudi mnogo močnih področij: dobre pro- storske predstave in razmišljanje v slikah, bujno domišljijo, dobro razvito intuicijo in predvidevanje, radovednost, ustvarjalnost, iz- virnost pri reševanju problemov, vztrajnost in delavnost, stabilno razumevanje naučenega, iznajdljivost pri razvijanju strategij ... Uporaba IKT pri nudenju učne pomoči Neža je letos dijakinja 3. letnika srednje šole. Težave so se začele kazati že v predšol- skem in zgodnjem šolskem obdobju (težave pri zavezovanju vezalk, zamenjevanje črk, neavtomatizirano branje). Pred leti je bila diagnosticirana kot učenka z disleksijo in nad- povprečnim intelektualnim funkcioniranjem ter na podlagi tega usmerjena v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in doda- tno strokovno pomočjo. Program se ni izvajal ustrezno, zato so se starši predvsem zaradi velikih težav pri angleškem jeziku odločili za dodatno privatno učno pomoč. Ko Neža še ni bila zelo vešča uporabe ra- čunalnika, sem ji vaje pripravila v programu Word. Upoštevala sem splošne prilagoditve za učence z disleksijo: oblika pisave Arial, Tahoma ali Verdana 1 , velikost 14 do 16 pt, 1 brezserifne, torej brez ‘mejnih črtic’, ki so tudi lažje berljive (op. ur.) ENCIKLOPEDIJE LAROUSSE ZA OTROKE ZBIRKA TREH KNJIG SAMO 49,99 € 52 Didakta september 2013 posebne potrebe in IKT levostranska poravnava, razmik med vrstica- mi 1,5. Za poudarjanje pomembnejših delov besedila sem izbirala med krepkim in ležečim slogom, izogibala sem se podčrtovanju. Če sem pripravljeno vajo natisnila, sem upora- bila pastelno zelen papir in temno zeleno barvo tiska. Na tak način se namreč omili kontrast med ozadjem in tiskom, ki lahko povzroča težave pri branju. Da bi se Neža tudi računalniško bolje opismenila, sem začela pripravljati vaje za reševanje na računalniku, vključujoč zgoraj omenjene prilagoditve. Učenci z disleksijo ima - jo na splošno težave s priklicem. V določenem trenutku le s težavo prikličejo točno določeno besedo, ki jo zahteva naloga, pogosteje pa priklic ni možen. Zanje so zato primernejše naloge izbirnega tipa. S tem namenom upora - bljam funkcijo »obrazci«, kjer s pomočjo polja s spustnim seznamom ali potrditvenega polja ponudim več možnih odgovorov. Zaradi boljše predstavljivosti in zapo- mnitve v vaje vključujem veliko slikovnega materiala, ki ga najdem na svetovnem spletu. Pri učenju tujih jezikov imajo velik pomen raznolike vaje, pri učencih z disleksijo pa jih mora biti še toliko več. V ta namen upo- rabljam vaje, zbrane na spletni strani www. agendaweb.org. Namenjene so izključno uče- nju angleškega jezika. Večinoma so interak- tivne, njihova oblika pa je zelo primerna za učence z disleksijo (npr. povezovanje parov, razvrščanje besed v pravilni vrstni red ipd.). Med oz. ob koncu reševanja nudijo možnost preverjanja pravilnosti rešitev, zato so pri- merne tudi za učenčevo samostojno delo. Urejene so glede na področja (besedišče, slov- nica, poslušanje ...) in glede na težavnosti (od osnovnih do naprednih). Ker vse vaje niso primerne za vsakega učenca, jih je treba prej pregledati in rešiti. Občasno učenki posredujem tudi vaje s sple- tnih strani www.ego4u.com, www.englisch- hilfen.de/en in www.englishexercises.org. Za- radi težav z zaporedji je bilo za učenko veliko olajšanje uporaba spletnih slovarjev. Google prevajalnik v ta namen praktično ni upora- ben, zato pa je odličen slovar na spletni strani www.pons.eu. Pri njegovi uporabi mora biti učenka posebno pozorna na pravilen zapis oz. prepis besede, kar je lahko vaja za urjenje pozornosti in koncentracije, pomembnejše pa je to, da s klikom na ikono poleg besede sliši pravilno izgovarjavo posamezne besede, besedne zveze in celo povedi. Kot zanimiv in uporaben pripomoček se je izkazala Text-to-Speech aplikacija na spletni strani http://text-to-speech.imtransla- tor.net. Deluje tako, da vanjo prekopiramo oz. natipkamo tekst, dolžine do 1000 znakov, izberemo način branja, ki ga želimo sliša- ti (hitrost branja, spol bralca in naglas) in vneseni tekst poslušamo. Prednost prav te brezplačne aplikacije v primerjavi z drugi- mi podobnimi je dolžina teksta, ki ga lahko vnesemo (ta je večinoma le do 200 znakov). Največja pomanjkljivost aplikacije z vidika učenca je vnašanje teksta, če le-ta že ni v elektronski obliki. Ročno vnašanje oziroma tipkanje, še posebej, če so besede daljše in manj znane, je namreč za učence z disleksi- jo oteženo in z mnogimi napakami (Kranjc 2011). To težavo sva rešili tako, da besedila iz učbenika preberem in se posnamem s pomo- čjo snemalnika zvoka ter ga učenki pošljem po elektronski pošti. Na tak način lahko svoj učbenik dobesedno posluša, kar ji je v veliko pomoč pri samostojnem učenju. Učna pomoč na daljavo Redno in stalno izvajanje učne pomoči je pri učencih z disleksijo še posebej pomembno. Ker z Nežo živiva v različnih krajih, obiski na domu pa niso bili več racionalni, v zadnjih letih uspešno izvajava učno pomoč na dalja- vo. Pri tem uporabljava program Skype. Vaje rešujeva skupaj, ob tem pa ji nudim doda- tno razlago. Preden sva začeli s tako obliko poučevanja, je seveda preteklo veliko časa. Učenka je potrebovala ustrezno računalniško opremo in zadostno znanje s tega področja. Ob visoki motivaciji to ni predstavljalo večjih težav in tako se še vedno vsak ponedeljek ob 16. uri srečava v virtualnem svetu. Za konec Danes je IKT nepogrešljivi del našega vsak- dana, zato jo je smiselno, če ne že nujno, uporabljati tudi pri delu z učenci s posebnimi potrebami. Veliko programov in druge opre- me je neustreznih oz. neuporabnih, obstajajo pa posamezna kvalitetna programska orodja, ki so pri izvajanju učne pomoči več kot dobro- došla. To najučinkoviteje ugotovimo tako, da jih uporabljamo in raziskujemo v praksi. Prav tako je uporabo izbranih programov nujno prilagoditi vsakemu učencu posebej, odvisno od njegovih težav in nivoja računalniškega znanja, ki ga ima. Ko vse to upoštevamo, se dobri rezulta- ti hitro pokažejo. Tako npr. Neža danes ve, da je njeno znanje angleščine ob ustreznih prilagoditvah dobro in ne le zadostno ali nezadostno. Temu primerno je tudi njeno mnenje o sebi in svojih sposobnostih veliko boljše v primerjavi s tistim izpred nekaj let. Žal pa ji, kot sem že v začetku prispevka omenila, večjo oviro kot disleksija pogosto predstavljajo učitelji, ki ne prilagajajo načina poučevanja, preverjanja in ocenjevanja zna- nja, kar ji po zakonu na podlagi odločbe o usmeritvi pripada. Nedvomno to za učitelje predstavlja dodatno delo, vendar pa jim je pri tem lahko IKT v veliko pomoč. Kako? Preberite zgornji prispevek. Literatura Davis, R. D., Braun, E. M. (2001). Dar disle- ksije: Zašto neki od najpametnijih ljudi ne znaju čitati i kako mogu naučiti. Zagreb: Alinea. Hornsby, B. (1997). Overcoming Dyslexia: A straight-forward guide for families and teachers. London: Vermilion. Končar, M., Gorše, A., Rupar, T. (2007). Raču- nalniška informacijsko komunikacijska teh- nologija na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Kranjc, I. (2010). Disleksiji pomaga lastna gla- va. Specifične učne težave v vseh obdobjih (zbornik prispevkov); CD (str. 244–247). Ljubljana: Društvo BRAVO. Kranjc, I. (2011). Uporaba IKT pri učni pomoči učenki z disleksijo. A. Bačnik et. al. (ur.) Mednarodna konferenca Splet izobraže- vanja in raziskovanja z IKT - SIRikt 2011 (zbornik). Http://prispevki.sirikt.si/datote- ke/sirikt2011_zbornik.pdf (str. 973–978). Kranjska Gora: Miška, d. o. o. Magajna, L., Kavkler, M., Čačinovič Vogrinčič, G., Pečjak, S., Bregar Golobič, K. (2008). Koncept dela: Učne težave v osnovni šoli. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Woliver, R. (2009). Alphabet Kids: From ADD to Zellweger Syndrome: A Guide to Develo- pmental, Neurobiological and Psychologi- cal Disorders for Parents and Professionals. London, Philadelphia: Jessica Kingsley publishers,. Žerovnik, A. (2004). Otroci s posebnimi potre- bami. Ljubljana, Družina,