NO. 80
AM6RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. I -\ttsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver,
SLOV6NIAN
HORNING N€WSPAP€A
Indianapolis, Florida, £ly, Puabio, Kock Springs, all Okla

Cleveland, ohio, Wednesday morning, july 22, i98i
VOL. LXXXIII
Reagan zopet odložil S. Kania: Potrebujemo
dobavo letal tipa F-16 Izraelu; novi napadi
OTTAWA, Kan. — Predsednik Ronald Reagan je odložil za nedoločen čas dobavo več vojaških letal tipa F-16, ki jih je naročil in zanje plačal Izrael. Državni tajnik A-leksander M. Haig, ki je sporočil predsednikovo odločitev novinarjem, je pripisal vzrok tega ukrepa “rastoči ravni nasilja na Srednjem vzhodu”.
Voditelji držav, ki so se u-deležili gospodarskega sestanka na vrhu v tem mestu, so z ostrimi besedami kritizirali početje Izraela, predvsem bombardiranje civilnih palestinskih naselij v Libanonu. V danih razmerah, pravijo dobro poučeni viri, ki so blizu predsednika Reagana, bi bilo nemogoče, da bi ZDA poslale omenjena letala Izraelu.
Reagan in Haig želita, da bi Reaganov posebni odposlanec na Srednjem vzhodu Philip C. Habib igral posredovalno vlogo med Izraelom in PLO, namen katere bi bilo premirje, ki bi ga spoštovali tako Izraelci kot PLO. Izrae-elska vlada se je posvetovala o vsem tem včeraj.
V	Bejrutu je imel tisokvno konferenco voditelj PLO Ja-sir. Arafat. ZDA je obdolžil, da so v ozadju izraelskih napadov na palestinske naselbine. Menahemu Beginu so ZDA namreč dale “zeleno luč”, je trdil Arafat. O Beginu samem je Arafat rekel, da je terorist in da ga kot terorista poznajo še danes v mednarodni policijski organizaciji Interpol.
Kljub izraelskim napadom Palestinci ne bomo klonili, je pripomnil Arafat. PLO bo nadaljevala s svojimi napadi na izraelsko ozemlje.
Saudska Arabija je sporočila, da bo poslala PLO 20 milijonov dolarjev kot dodatno pomoč, prav tako bo poslale Libanonu $20,000,000. V Libanonu naj bi denar rabili za popravilo gmotne škode, nastale v izraelskih napadih. -------------o------
Škropljenje zoper muho medfiy dokaj uspešno; jezn! nad karanteno
LOS GATOS, Kalif. — Prva faza kampanje zoper škodljivo muho medfiy, ki ogroža pridelek sadja in drugih rast-lin v Kaliforniji, je končala z dokaj zavidljivim uspehom, pravijo kmetijski strokovnjaki. V krajih, v katerih so škropili zoper medfiy, najdejo le malo teh živali več. Poudarjajo pa, da bo treba škropiti še 5 ali 6-krat.
Kljub temu nekatere zvezne države, posebno na jugu ZDA, prepovedujejo uvoz mnogega sadja in drugih pridelkov iz Kalifornije. Sadjarji v Kaliforniji so se že obrnili na prizivno sodišče. Kmetijski tajnik ZDA John Block tudi kritizira karanteno.
V	Kaliforniji trdijo, da v omenjenih državah ne mara-, jo konkurence in zato skušajo preprečiti uvoz sadja.
Kalifornija pošilja na ameriški trg okrog polovice vsega sadja in povrtnine, pridelane v ZDA. Ako bi nadaljevali s karanteno jamo v omenjenih državah, bi (rili v Kaliforniji ob 450 do 900 milijonov dolarjev.
dejanja, ne besed! Poljska zvesta ZSSR
VARŠAVA, Polj. — Prvi sekretar komunistične partije Stanislaw Kania je zaključil izreden partijski kongres z govorom, v katerem je poudaril, da morajo na Poljskem preiti od besed na dejanja. Brez tega bo o nas zgodovina pisala, da smo klepetali njene do smrti, je dejal.
V	govoru je Kania poudaril zvestobo Poljske Sovjetski zvezi. Poljska je in bo za vedno ostala neomajna zaveznica ZSSR in socialističnega tabora. To je želja celotne naše partije, celotnega našega naroda, je trdil Stanslaw Kania.
S temi besedami je hotel Kania pomiriti duhove v Kremlju, pravijo analitiki poljskih razmer. Po njegovi ponovni izvolitvi kot prvi sekretar partije je Kania namreč prejel mlačne čestitke od sovjetskega voditelja Leonida I. Brežnjeva.
V	naj višjem poljskem vodstvu je več novih obrazov, posebno v 15-članskem politbiroju ni veliko takih, ki bi jih lahko imenovali poklicne funkcionarje. Zato predvidevajo nekateri analitiki, da bo politična moč v resnici osredotočena v 7-članskem sekretariatu, katerega člani so vsi poklicni politiki.
V	zvezi s tem opozarjajo, da so člani novega sekretariata, ki bodo nadzorovali notranje partijske razmere, sredstva javnega obveščanja in varnostne organe, vsi izkušeni funkcionarji, ki jim zaupajo v Moskvi.
Prve resnejše težave za po-kongresno vodstvo partije bodo v zvezi z napovedanimi štrajki pristaniških delavcev in uslužbencev osrednje letalske družbe Lot. V teku so pogajanja med predstavniki oblasti in delavcev.
Začasno so se ti delavci odpovedali štrajku, problemi, proti katerim protestirajo, pa ostanejo nerešeni.
------o------
VREME
Pretežno sončno in prijetno danes z najvišjo temperaturo okoli 73 F. Sončno jutri dopoldne s pooblačitvijo v popoldanskem času. Naj višja temperatura okoli 78 F. Dežja danes in jutri ne bo.
II.
Neupoštevanje te prazgodovinske korenine in vrednot kmečke prakulture še vedno hromi slovenske raziskave, pa tudi zavest slovenskih ljudi, v prevladujoči meri, tudi izo-braženstva. Tako da se nasproti sosedom ne čutijo niti enakovrednih, kaj šele, da bi pomislili, da je naša slovenska kultura starejša, ne le za stoletja, ampak mogoče celo za kako tisočletje.
Seveda se moramo vprašati tudi o tem, kakšen je značaj naroda, ki je iz te pradavnine ohranil svojo izvirnost, medtem ko so drugi narodi kot Goti, Langobardi, Obri,
Zadnje vesti
•	Washington, D.C. — Predstavniki ameriške poštne u-prave in unij poštnih delavcev so dosegli delovno pogodbo, ki je vsaj začasno preprečila štrajk poštarjev. Delovna pogodba naj bi trajala tri leta, prva posledica pa bo, da zahtevajo na pošti povišanje .poštnih - storitev. Nekateri unijski voditelji trdijo, da so nezadovoljni z o-snutkom delovne pogodbe in bodo svetovali svojim članom, naj glasujejo proti. Delovna pogodba bo veljavna šele, ko jo bodo potrdili člani vseh unij, katere zastopajo interese poštnih uslužbencev.
•	Zah. Berlin. — Včeraj je 21-letni poljski državljan u-grabil letalo poljske letalske družbe Lot in pilota prisilil, da je letel preko Vzhodne Nemčije in pristal na letališču Tempelhof v tem mestu. Na letalu je bilo 50 drugih potnikov in članov posadke. Ugrabitelja so aretirali.
-----o-----
Na Kosovu odstavili Džavida Nimanija; čistka se nadaljuje
BEOGRAD, SFRJ. — Agencija Reuters poroča, da je podal ostavko predsednik avtonomne pokrajine Kosovo Džavid N i m a n i. Dopisnik Reutersa se sklicuje na zaupne vire v Zvezi komunistov, ko trdi, da bo kmalu sledila temeljita čistka v vrstah kosovske partije. Odstavili bodo mnoge funkcionarje.
Maja letos je odstopil partijski voditelj na Kosovu Mahmut Bakalli, proti kateremu je v teku postopek v partiji.
V izjavi ob odstopu je Džavid Nimani rekel, da morajo na Kosovu poklicati na odgovornost vse tiste, ki v neredih v pokrajini marca in a-prila letos niso izpolnjevali svojih dolžnosti kot člani partije in branitelji socializma.
Voditelji v drugih republikah in avtonomni pokrajini Vojvodina tudi govorijo v prid tega, da pokličejo na odgovornost vse, ki ovirajo razvoj socializma v SFRJ. Po vsem tem se da sklepafi, da pripravljajo obsežnejšo čistko v Zyezi komunistov, sami.
-----o-----
Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu!
Turški terorist Agca prevzel odgovornost
za atentat na papeža
...
RIM, It. — Začelo se je sojenje turškega terorista Meh-meta Alija Agce, ki je obtožen atentata na papeža Janeza Pavla II. dne 13. maja letos. Agca je priznal, da je streljal na papeža, ni pa hotel odgovoriti na druga "vprašanja.
V izjavi, ki jo je podal v turščini, je Agca dejal, da ne priznava pristojnosti italijanskega sodišča. Papeža sem u-strelil, ko sem bil v drugi državi, v Vatikanu, ne v Italiji, je trdil. Zahteval je, naj bi ga sodilo sodišče Vatikanske države.
Po še vedno veljavni lateranski pogodbi med Vatikanom in Italijo, podpisani leta 1929, je možno, da italijanska sodišča sodijo osebe, osumljene nezakonitih dejanj, storjenih v Vatikanski državi.
Včeraj se v znak protesta Agca ni udeležil zasedanja sodišča.
Državni tožilec je zaslišal vez prič, navzočih na trgu sv. Petra ob trenutku atentata na papeža. Nekateri so pričali, da je bil Agca tisti, ki je streljal na Janeza Pavla II. Redovnica s. Leticia je pričala npr.:	“On je tisti! O tem
sem prepričana.” Dodala je, da je prijela atentatorja, ko je skušal zbežati,,in ga vprašala: “Zakaj si to storil?” Agca naj bi ji odgovoril: “Jaz nisem, jaz nisem!”
Med drugim je Agca trdil, da bo začel gladovno Stavkati, ako ga ne bo sodilo vatikansko sodišče.
---—o———•
Voditelj Afganistana Barbak Karmal v ZSSR na uradnem obisku
MOSKVA, ZSSR. — Afganistanski voditelj Babrak Karmal je v Sovjetski zvezi na uradnem obisku. Pred dnevi se je sestal s sovjetskim voditeljem Leonidom I. Brež-njevom, ki je na oddihu na Krimu. Pogovor je bil prisrčen, poroča agencija Tass, prevladoval je duh prijateljstva in popolnega medsebojnega razumevanja.
Uporniki v Afganistanu nadaljujejo s svojo borbo zoper režimske in sovjetske enote. V zadnjem tednu so uporniki v Kabulu izvršili več uspešnih atentatov na vodilne člane Karmalovega režima.
Pomen slovenskega jezika
Franki, Bavarci... izginili, se zlili v danes “velike” narode Nemce, Francoze, Angleže, Italijane, Špance ...
Slovenci pa smo ostali zmeraj, kar smo že od začetka bili. In tudi to je veličina. Narod, ki izpričuje svojo prisotnost skozi stoletja in jo je ohranil v današnji čas. Drugi pa so morali šele nastajati. Dejstva, ki se jih naš slovenski vsakdanji človek premalo zaveda, ker ga o tem ni nihče prav poučil. Ravno narobe, že stoletje smo izpostavljeni c a n k arjanskemu jamranju, dasi Cankar ni bil strokovnjak, ampak umetnik, ki ga spodbuja fantazija in ni vezan na stvarnost in resnico.
Stara, vpeljana gledanja pa se težko spreminjajo in se jim navadno trdovratno nasprotuje. V tem pogledu nismo mnogo na boljšem, kot pa je bilo takrat, ko je Galileo Galilei predložil svoje dognanje, da se svet vrti o-krog Sonca in ne narobe. Saj so vendarle videli “na lastne oči”, kako sonce vzhaja in zahaja?!
Nekaj podobnega se, kot se zdi, dogaja s Slovenci tudi danes. Še vedno je naša miselnost ujeta med poenostavljene pojme o slovanstvu, germanstvu in romanstvu, ki so zgolj jezikovni. Sicer pa v resnici vsak od njih vsebuje številne nasprotujoče si kul-

NA SESTANKU NA VRHU V KANADI DRŽAVNIKI NISO KASU SKUPNEGA JEZIKA
Ronald Reagan
OTTAWA, Kan.. — Predsednik Ronald Reagan je vodil ameriško delegacijo na vsakoletnem sestanku na vrhu, katerega so se udeležili voditelji najpomembnejših zahodnoevropskih držav in Japonske. 'Na teh sestankih razpravljajo predvsem o gospodarskih problemih.
Reaganovi sobesedniki iz zahodne Evrope so tako na skupnih sestankih kot v privatnih pogovorih poudarjali ameriškemu predsedniku, kako škodljive so izredno visoke obrestne mere v ZDA. Kapital potuje iz teh držav v ZDA, kar povzroča motnje v zahodnoevropskih gospodarstvih. Vrednost dolarja v zadnjih letih v primerjavi z evropskimi valutami se je znatno povečala. Vrednost italijanske lire v primerjavi z dolarjem je padla npr. za. celih 49 odstotkov.
Državniki so s v et o v a I i predsedniku Reaganu in zakladnemu tajniku Donaldu Reganu, ki je bil član ameriške delegacije, naj v ZDA pcdvzamejo ukrepe, ki bi znižali obrestne mere.
Reagan je poslušal, potolažil, pojasnjeval svojo gospodarsko politiko, ni pa obljubil nič v zvezi z obrestnimi merami. Ko bomo v ZDA u-krotili inflacijsko stopnjo, sta trdila Reagan in Regan, bodo padle tudi obrestne mere. Poglavitni cilj gospodarske politike Reaganove administracije pa je ubrzdanje inflacije.
ture in narodnosti ter rase. In vendarle so svoj čas govorili celo o “slovanski” krvi!
Slovencem so s takšnimi poenostavljenimi pojmi napravili ogromno škodo. Tujci oz. sosedje so namreč zadeli na prazgodovinsko korenino slovenskega naroda in njegove kulture, česar sami niso imeli. In ker se sami pri sebi na kaj takega niso mogli sklicevati, so to častitljivo kulturno prakorenino s prav preprostim postopkom utajili tudi pri Slovencih. Korenino, ki bi lahko bila temelj ponosa in slovenske zamozave-sti!
(Dalje )
Brez tega ne bo nič, sta poudarjala Reagan, in Regap-
V ameriški delegaciji so rekli tudi, da razumejo skrbi drugih voditeljev glede obrestnih mer, niso pa slišali od le-teh nobenega drugačnega načrta, kako naj bi zajezili inflacijsko stopnjo.
Ronald Reagan je imel o-sebna srečanja z vsemi državniki na sestanku. Najbolje se je razumel z angleško predsednico Margaret Thatcher, pogovor s francoskim predsednikom M i t terandom je bil koristen, le zahodno-nemški kancler Helmut Schmidt je Reaganu “predaval” o škodljivosti predsednikove gospodarske politike za zahodnoevropske zaveznike.
------o------N
¥ Sovjetski zvezi bo letina siaba; zopet velik uvoz žitaric
WASH INGTON. D.C. — Tajništvo za kmetijstvo ZDA je objavilo poročilo, v katerem trdi, da bo letina v Sovjetski zvezi razmeroma slaba. Vladni strokovniaki pričakujejo. da bo letošnji sovjetski pridelek žitaric okrog 200 milijonov ton.
Slaba letina bo prisilila sovjetske voditelje, menijo v tajništvu, da nabavijo o-gromno količino žitaric v tujini. Ne izključujejo možnosti, da bo v prihodnjem letu Sovjetska zveza uvozila kar rekordno količino žitaric. Možno je, menijo, da jih bo ZSSR uvozila do 38 milijinov ton.
Po začetku prepovedi izvoza žitaric, ki ga je odredil predsednik Jimmy Carter po sovjetskem zasedanju Afganistana, so sovjetski kupci našli nove vire žitaric, predvsem v Argentini. Predsednik Reagan je sicer ukinil prepoved, Sovjeti pa doslej niso kazali dosti zanimanja za obnovitev prejšnjih trgovskih stikov na tem področju.
------o-----
Iranski mulah arelira! svojega sina; takoj ga izročil sodišču
TEHERAN, Iran — Vodilni iranski mulah v severovzhodnem mestu Rezajeh je povedal svojim vernikom, da je aretiral svojega naj starejšega sina in ga izročil lokalnemu revolucionarnemu sodišču. Sin je bil prevratnik, je trdil oče.
Teheranski radio je poročal o tej zadevi in izrekel zahvalo mulahu. To naj storijo tudi drugi starši, ko ugotove, da so njihovi otroci protire-volucionarji, je svetoval radio Teheran.
------o------
Poravnajte naročnino pravočasno!
Korotanci poročajo!
* **
Ob prihodu v Gorico, sta pevski zbor Korotan in plesno skupino Kres sprejela na goriškem gradu goriški župan dr. Scarano in zastopnica sveta za kulturo goriške pokrajine Marija Ferletič. Bilo je prvič, da je župan pozdravil kakšno skupino v slovenskem jeziku in se udeležil koncerta v Katoliškem domu. V Nabrežini pri Trstu se je zbralo mnogo slovenskih rojakov, ki so v veselem razpoloženju sledili programu.
Preteklo nedeljo je Korotan pel pri sv. maši v Stan-drežu, zvečer pa je bilo srečanje z goriškimi rojaki in potem koncert v Katoliškem domu. Dvorana je bila nabito polna navdušenih Primorcev. Koncert sta registrirali tržaška radijska postaja in televizija.
O nastopih Korotana in Kresa so ugodno poročali vsi slovenski in italijanski časopisi. Dejali so, da še nikoli ni bilo toliko ljudi.
Rojaki, ki so jih Korotanci in Kresovci srečali na Primorskem, pošiljajo pozdrave vsem Primorcem in Slovencem v ZDA in Kanadi.
Podatke o nastopih Koro-tancev in Kresovcev na Primorskem je sporočil predsednik pevskega zbora Korotan Ivan Hauptman, ki je poklical uredništvo A.D. danes, ob
6.	uri zjutraj, iz Celovca, Avstrija. Povedal je še, da je vse v redu s Korotanci in vsemi, ki potujejo z njimi.
Ur.
------o-----
Iz Clevelanda in okolice
Pobiranje asesmenta—
Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ in Podružnica št. 25 Slovenske ženske zveze bosta pobirali asesment v petek, 24. julija, od 5.30 do
7.	zvečer v društveni sobi sve-tovidskega avditorija.
Piknik Slovenske šole
pri Mariji Vnebovzeti— Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti v Collin woodu ima piknik v nedeljo, 26. julija, na Slovenski pristavi. Vsi prijatelji šole vljudno vabljeni.
Na obisku iz domovine—
Na obisku pri stricu Antonu Žnidaršiču, 1166 E. 60 St. v Clevelandu je nečakinja Ana Korene, p.d. Kocjanova, iz Bezuljaka. Kličite 431-1997. Zadušnica—
V soboto, 25. julija, ob 6. uri zvečer bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. sv. maša za pok. Anno Stupar ob 6. obletnici njene smrti.
Lepi zaslužki—
Odgovorni pri sistemu javnega prometa (RTA) menijo, da bodo v kratkem prisiljeni zvišati voznino ter ukiniti razne ugodnosti, ki jih uživajo upokojenci (brezplačna vožnja). Lokalni časopis The Cleveland Plain Dealer pa je poročal, da imajo nekateri avtobusni šoferji kar čedne zaslužke. Po podatkih RTA. je šofer avtobusa Theodore R. Shepherd zaslužil lani $45,-369.29, šofer Thomas J. Des-kins pa $44,246.05. Omenjena šoferja in več drugih pridejo do takih dohodkov preko ogromnih nadur.
Ameriška Domovina
vrti »/1c- % v
«117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
~ NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za S mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol letaj $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for S months Canada and Foreign Countries:	;
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
POSTMASTER: Send address changes to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103

No. 80 Wed., July 22, 1981
Po izrednem kongresu na Poljskem
Izreden kongres poljske komunistične partije se je končal z zmago zmernejše struje, katero vodi • prvi sekretar Stanislaw Kani a. Zahodni poznavalci komunističnega sveta poudarjajo, da je bil kongres najde-mokratičnejši v zgodovini tega sveta. Kongresni delegati sami so bili izvoljeni na podlagi javne razprave v lokalnih podružnicah in res tajnih glasovanj, na katerih je običajno bilo več kandidatov kakor mest' Na kongresu samem so delegati glasovali, o načinu, kako bodo izvolili člane centralnega komiteja, politbiroja in sekretariata. Prvi sekretar Kania je premagal člana politbiroja Kazimieza Barcikowskega na tajnem glasovanju. Kakor da bi bila ameriška politika, sta se po izidu glasovanja rokovala, Barcikowski je čestital Ka-nii in mu obljubil vso podporo.
Ako primerjamo te dogodke z razmerami, ki prevladujejo v drugih komunističnih državah vzhodne Evrope — in pri tem ni izvzeta Jugoslavija — je bil poljski kongres res v mnogočem demokratičen. A samo do določene meje. Res je, da zmaga centralistov okrog Kanie odgovarja v precejšnji meri razpoloženju članstva partije. Razmeroma malo je takih skrajnežev, kot je bil Tadeusz Grabski, ki je bil v dosedanjem vodstvu najbližji Sovjetski zvezi. Najbrž pa je tudi malo takih, kot je bil Tadeusz Fisbach iz Gdanska, ki je predstavljal najliberalnejšo strujo v partiji. Delegati na kongresu so zavrnili kandidature skoraj vseh takih, kot sta bila Grabski in Fišzbach. Na kongresu pa ni bil nihče, ki bi se bil upal dotakniti pomanjkljivosti komunističnega sistema samega ali ki bi bil javno dvomil v koristnost politične povezave med Poljsko in ZSSR. Nihče ni rekel, ali naj bi uvedli v Poljski resnični večstrankarski sistem, v katerem bi bile zajamčene bistvene človeške svoboščine.
Na predsedniških debatah leta 1976 med takratnim predsednikom Geraldom R. 'Fordom in kandidatom Jimmyjem Carterjem, je Ford trdil, da se Poljska oz. Poljaki ne počutijo podjarmljene. Analitiki so se norčevali iz Forda, češ, kako le more biti predsednik ZDA tako temeljito nepoučen o stanju v vzhodni Evropi. Seveda je bila Poljska del sovjetskega imperija, so trdili. Tako lahko trdimo tndi danes. Vendar...
V enem smislu je imel Ford prav. Očitno je, da se mnogi Poljaki počutijo svobodne v duhu. S komunističnim režimom nimajo kaj dosti skupnega, tudi mnogi ne, ki so sami člani partije. Razmere na Poljskem so danes takšne, kakršne so bile na Madžarskem leta 1956 in češkoslovaškem leta 1968. V obeh primerih je bil razvfij usmerjen po poti, ki bi slej ko prej vodila k resnični demokratizaciji političnega sistema v zahodnem smislu besede demokracije. V obeh primerih je ta razvoj ustavila sovjetska vojaška zasedba.
Na Madžarskem je komunistični režim dobesedno propadel. Ob začetku novembra 1956 je bilo razvidno, da bo Madžarska zapustila sovjetski blok in se razvila v demokratično državo. Novi madžarski voditelji so že začeli govoriti o izstopu Madžarske iz Varšavskega vojaškega pakta in od Sovjetov kontrolirane gospodarske organizacije COMECON. V teku so bile priprave za svobodne volitve, na katerih bi imele pravico nastopati na hitro oživljene nekomunistične stranke. Ako bi ZSSR ne zasedla Madžarske oz. bi jo pustila pri miru, bi bila Madžarska danes sestaven del zahodnega sveta.
Preobrat na Češkoslovaškem leta 1968 je bil drugačnega značaja, bil pa je na poti do istega končnega cilja kakor tisti na Madžarskem. Liberalizacija pod vodstvom Aleksandra Dubčka in njegovih somišljenikov je bila mirnejša in malo počasnejša kakor na Madžarskem. Tudi na Češkoslovaškem pa so začeli poleti 1968 govoriti o potrebi za resnično demokratizacijo sistema, za uvedbo večstrankarske politične ureditve, v kateri bi bila komunistična partija ena med mnogimi. Razčiščevati so začeli zgodovino komunističnega režima, nekateri so se pozanimali za način smrti Jana Ma-saryka, o vlogi tajne policije, o sovjetskem vmešavanju v češkoslovaške zadeve ipd.
Ko niso hoteli Dubček in njegovi somišljeniki v partijskem vodstvu ukrotiti vsega tega, so se sovjetski voditelji odločili, da nimajo druge izbire kakor vojaško vkorakanje. Zanimivo je, da so takrat močno pritiskali na Sovjete, naj vojaško zasedejo Češkoslovaško, vo-
Beseda iz naroda...
Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti
CLEVELAND, O. — Prihodnjo nedeljo, 26. julija, je piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collin-woodu na Slovenski pristavi. Novomašnik č. g. Jože Tori, ki je te dni tu na obisku, bo imel ob 12.30 sv. mašo pri kapelici. Po sv. maši bo mogoče dobiti kosilo in tudi kaj močnega za pod zob.
Smo sredi poletja, ko je povsod toplo, večkrat mislimo, da je preveč in si želimo le hladne vode, da bi se malo osevežili. V plavalnem bazenu je hladna studenčnica, ki bo vsgkega ohladila. Kdor pa se ne poda' v vodo, se bo o-hladil v smrekovi senci in še s starimi znanci in prijatelji se boste srečali. Za‘jedačo in pijačo bo poskrbljeno. Matere pa prosimo' za pecivo in že vnaprej naša zahvala!
Iskreno vas vabimo, dragi prijatelji — podporniki naše slovenske šole, da nas obiščete to nedeljo na Slovenski pristavi in se poveselite v lepi naravi; -	- ■	. ; • L
■ Odbor staršev1
1	;	:	■ S,
, ------o-
novanja po Sloveniji je rasla v njem želja, da bi postal misijonar. Prišel je misijonarit v Ameriko med Indijance.
Ker je bil rev. Baraga visoko izobražen in ponižen duhovnik, se mu je posrečilo pridobiti Indijance, da so postajali katoličani. Po teh velikih dobrih delih, ki jih je storil za Indijance, ga je katoliška Cerkev postavila za škofa. Tako je Frideric Baraga postal prvi škof Marquett-ske škofije.
Na žalost, Slovenci v ZDA se bomo sčasoma pretopili v prave Amerikance, bo pa o-stal za nas lep zgodovinski spomenik, da je bil prvi škof v Marquettu Slovenec Frideric Baraga, ki se je rodil v Sloveniji.
Kot veste bralci A.D., podpisani se že i več let redno u-deležujem vseh Baragovih dni, neoziraje se, kje se vrši-1
jo. Nikjer se ne počutim bolj srečnega, kot na teh Baragovih dnevih. Zlasti pa to velja za Marquette, ker je tam pokopan škof Baraga, v tamkajšnji stolni cerkvi. Pri letošnji slavnosti Baragovih dni bo sodelovalo več škofov in mnogo duhovnikov. Pri sv. .maši bodo duhovniki in verniki molili za beatifikacijo škofa Barage.
Že v naprej nam je v veliko veselje, da bo med nami med Baragovimi dnevi v Marquettu ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, ki bo prišel iz Slovenije. Dobro se še spominjam, ko je pred 16 leti prišel iz Slovenije na isto romanje v Marquette pokojni ljubljanski nadškof dr. Pogačnik. Ta obisk nam bo ostal za vedno v lepem spominu.
Kdor se želi udeležiti Baragovega romanja v Marquette, naj čim prej pokliče po telefonu č. g. Victorja Tomca. Njegova tel. številka je 761-7740. Pri rev. Tomcu boste dobili vse potrebne informacije.	L ■	'A:
Jože Vrtačnik
Iz življenja Slovencev v Milwaukee]«
, • !

V
Naše lelošnje romanje v Baragovo daželo
CLEVELAND, O. — Nekaj se je že pisalo o letošnjih Baragovih dnevih, ki se bosta vršila 5. in 6. septembra v Marquettu, Michigan. Vsem nam Slovencem, ki smo razkropljeni po celem svetu, je dobro poznan misijonski škof Frideric- Baraga. Rodil se je v ugledni družini pri Trebnjem na Dolenjskem in je že kot otrok .izgubil starše. Ker pa je vedno imel dobre varuhe, ki so ga pravilno vzgajali, je ostal na pravi poti. Kot majhnemu otroku mu je vzkalila v njegovi duši ljubezen do Boga, ta ljubezen ga je spremljala skozi celo njegovo življenje.
Višjo šolo je Frideric Baraga dovršil v Avstriji. Ko je dokončal šolo se je odločil za duhovniški poklic in je tako vstopil v ljubljansko bogoslovje. Postal je ugledni duhovnik. Po več letih kapla-
. MILWAUKEE, Wis. — Ob-, jelo nas je poletje v svoj vroči objem. Počitnice šo tu. Vsak se tega veseli in hiti, da ; se naužije sonca in plavanja, pa tudi senčnega hlad.u v mir-nem kotičku božje narave.' Pikniki in druge, zunanje prireditve se vrstijo druga za drugo. Saj je poletje tako prekratko.
Pri nas smo Slovenci prisostvovali prvi večji zunanji prireditvi v nedeljo, 21. junija. Slovensko kulturno društvo Triglav je praznovalo 20-letnico svojega parka, ki je bil za ta dan kakor ženin, ki -pričakuje nevesto — ves prazničen.
Zgodaj zjutraj je tisti dan dišeči dim ognja naznanil, da v kuhinji pripravljajo praznično kosilo. Zvočniki pa so oddajali slovensko pesem in melodijo, ki je donela po parku, pozdravljajoč prihajajoče prijatelje in znance iz Mil-waukeeja, Chicaga in Wauke-gana ter okolice. Prijateljsko srečanje je vedno prijetno in domače.
Opoldan smo se zbrali pred kapelo, ko se nam je pridružil sprevod v narodnih nošah s starešinstvom in zastavami. K oltarju je pristopil g. dr.
ditelji nekaterih drugih vzhodnoevropskih držav, med temi takratni poljski voditelj Wladyslaw Gomulka. Zanimivo pri tem je, da po vsem sodeč pritiska sedaj na Sovjete z istim nasvetom, tokrat v zvezi s Poljsko, prav češkoslovaški voditelj Gustav Husak.
Dvoma ni, da vodilni v Kremlju v Moskvi vidijo v poljskih dogodkih pd avgusta lani ponovitev zgodbe iz let 1956 in 1968. Dvoma tudi ni, da imajo prav. Poljska je v 1. 1981 na isti poti z istim končnim ciljem, kakor sta bili Madžarska pred 25 in Češkoslovaška pred 13 leti. Vprašanje je, kako dolgo bodo v ZSSR čakali. V prid Poljakov je, da jih je okrog 35 milijonov, da je sovjetska vojska angažirana v neprijetnem in presenetljivo neuspešnem boju v Afganistanu, da se sovjetski voditelji bojijo posledic zasedbe Poljske na Zahodu — gospodarskih, ne vojaških — ter da bi zasedba Poljske pomenila hudo gospodarsko breme ne samo za Sovjete, marveč tudi za druge države vzhodnega bloka.
Pomembnost Poljske v strateškem smislu pa je za Sovjete izredna. Nedopustno jim bo, Poljakom dovoliti ustanovitev res demokratičnega sistema v zahodnem smislu. Nekateri namreč govorijo o “finlandiza-ciji” Poljske. Pogled na karto Evrope pove, kako neutemeljena je ta možnost.
Poljski kongres oz. delegati na njem, so se zavedali vsega tega. Odbili so skrajneže ene in druge vrste. Odstopili niso od procesa demokratizacije partije in družbe, potrdili pa so, da mora potekati ta proces- počasi in skrajno previdno. Ako bodo v Solidarnosti sodelovali s tem počasnejšim procesom, bo mogoče marsikaj doseči. Gospodarske težave po kongresu so resnejše kakor politične., reševanje teh težav pa bo dolgotrajno in združeno z mnogimi odpovedanji, kar seveda utegne imeti neugodne politične posledice. Ali bodo v partiji in Solidarnosti kos tem težavam? Odgovor na to vprašanje bo povedal, ali bo prišlo do sovjetske zasedbe ali ne. Odgovor danes ni jasen.
F
■ 1	5
Rudolph M.' Susel
Jože Gole in pričel s sveto* daritvijo. Pevci, ki jih vodi, pevovodja Ernest Majhenič^ so spremljali mašo z nabožnimi pesmimi, tajnik / društva' Franc Menčak pa je bral berili.
Ker je bil ta dan očetov dan, je dr. Gole govoril o poslanstvu očeta v družini, o njegovem varstvu in skrbi za družino in spoštovanju družine do očeta, kakor naroča četrta božja zapoved in kakor Kristus sam uči in govori o očetu: Oče me pošilja, Njega poslušajte, k Očetu grem in spet pridem ...
Drugi del govora je bil namenjen društvenim očetom, možem, ki so si prizadevali najti košček zemlje, ki naj bi bila slovenska, možem in ženam, ki so s svojo vztrajnostjo in nesebičnostjo dela dosegli in ustvarili to, kar danes s ponosom imenujemo TRIGLAV PARK, ki je v ponos vsem Slovencem, in naj bi ostal trajen -spomenik, v znak pridnosti in zavednosti slovenskih ljudi v Ameriki. Govornikove besede so bile mogočne in iskane. Po maši je bila zahvalna pesem ...
Sledilo je kosilo. Med kosilom pa se je nebo pooblačilo in čez park je zavel hladen veter.
Popoldanski spored, ki se je začel ob pol 3. uri, je pričel društveni kulturni vodja Vlado Kralj, predsednik Janez Limoni je pozdravil navzoče, pevski zbor je pod' vodstvom Ernesta Majheniča zapel štiri narodne pesmi, od katerih je bila zadnja “V Gorenjsko oziram se skalnato stran” naj učinkovitejša. Govoril je France Rozina, ki je povedal sledeče besede:
Govor g. Rozine
Dragi prijatelji!
Zbrali smo se danes k posebno lepi slovesno sti — praznovanju 20-letnice našega parka, ki je za to pomembno priliko ves odet v zelenje in cvetje, nad njim pa vihra ameriška in slovenska zastava.
Vsaka oblenica pomeni del življenja človeka ali stvari, pomeni poseben doprinos posamezniku ali skupnosti. Zato mi dovolite, da ob tej slovesni priliki pa kratko označim nekatere glavne misli o nastanku in razvoju te naše prepotrebne ustanove.
Pred dobrimi 30 leti, ko smo “ta novi” začeli v večjem številu prihajati iz avstrijskih in italijanskih begunskih taborišč v Ameriko in tudi v Milwaukee, smo za-
čeli misliti na svoje društvo in ga tudi ustanovili.
Društvo je začelo kulturno procvitati in rasti. Rodila se je nova misel in želja po lastni zemlji, kamor bi Slovenci s svojimi družinami v vročih poletnih dneh zahajali v prosto naravo.
Iskali smo tedaj primeren prostor na več krajih. Leta 1961 pa se je ponudila izredna prilika:	naprodaj je bila
Johnsonova farma ob malem Bisanaby jezeru, komaj 20 milj od Milwaukeeja. Ugodnejše prilike bi si ne mogli misliti. Tozadevno smo imeli mnogo društvenih sestankov, vendar do pozitivnega zaključka ni prišlo. Vsa zadeva nakupa farme je padla v vodo. Del farme, kar bi želeli kupiti, pa Johnson ni hotel prodati. Kasneje se je premislil. Sporočil je svojemu prodajalcu, da bi prodal, vendar ne manj, kaktir 15 akrov; to je tisti del z gozdom ob jezeru, kar smo pravzaprav sami želeli. Zedinili smo se torej za kupčijo, čeravno tudi sedaj ni šlo vse gladko, in odmerili svet.
Pri nakupu so se morali člani obvezati z določenim denarnim prispevkom za plačilo zemlje, kar pa takrat za mnoge ni bilo ravno lahko. Nekateri člani so takrat odstopili iz društvaJ ,.
Pogodba s pristankom večine članov je bila podpisana za ceno 9,600 dolarjev, katero je podpisal takratni predsednik Franjo Mejač, ki se je sam z vso vnemo zavzemal za to idejo.
Lotili smo se dela. Iz njive, pašnika in zaraščenega gozda s stoletnimi hrasti, je lice zemlje, s pridnostjo članov, leto za letom začelo dobivati novo podobo. Danes, po tolikem trudu in delu, lahko mirno in s ponosom rečemo: To je naš Park Triglav — to je naša slovenska zemlja!
Prvi stanovalec v parku je bil Toni Strmšek z družino in ‘trejlerjem’. Tedaj ni bilo tu še nobene vode in ne elektrike. Tako se je Tonetu neke črne noči primerilo, da ga je pred ‘trejler’ prišel pozdravit sam živi medved. Oba sta se srečanja zelo prestrašila in se mirno gledala. Medved je mirno odšel, verjetno zato, ker je zavohal puško, ki je visela v ‘trejlerju’... ‘Trej-lerje pa za tem občina ni dovolila postavljati. Pač pa so člani začeli graditi lične letoviške hiše, in Dom, ki danes predstavljajo pravo slovensko vas, kjer v poletju odmeva slovenska beseda in pesem. Urejeno kopališče, balinišče in športno polje pa so našim rojakom v razvedrilo in oddih. Kapela sv. Cirila in Meto Ja ter Marijin kip ob njej, kjer se ob posebnih dneh slovesnosti bere sv. maša, pa je središče lepote parka, ki predstavlj a vernost slovenskega človeka.
Park vzdržuje društvo s poletnimi pikniki in drugimi prireditvami, ki jih redno po-sečate vi, dragi rojaki in rojakinje, ter nas moralno in finančno podpirate.
V areni dosegajo medalje le tisti atleti, ki vztrajajo.
Če bi imel danes jaz pravico deliti medalje, bi jih pripel na prsi vsem tistim, katerih skrb, ljubezen in vztrajnost je tukaj posebno vidna!
Imam pa le dolžnost, kot stari Triglavan in vaš prijatelj, v vaši prisotnosti izreči besedo zahvale s srčno željo, da bi se ta naš park ohranjal še na mnoga leta kot spomenik na vztrajnost dela slovenskih rok, slovenske kulture in vzajemnosti, ki naj nas medsebo j n o ’ utr j uj e!
Na koncu bi rad dodal še vrstice verza, ki sem ga pred leti napisal:
Oj ti dragi park Triglav, Slovencev zbirališče.
Sred' ameriških planjav domače si ognjišče.
Bog vas živi!
Sledil je živahen ples 112 smejanih mladih deklet (P^6* se uči Biba Kralj), šaljiv Prl^ zor, da smo se vsi od srca ^ smejali, sta nam predstavi Ivan Bambič in Marija dunc, smeh so nam pripraV tudi naj mlajši: Mihael in F3 di Lochowitz s plesom in P6^ smijo, ter mali Strmškov nezek s svojim starim kom Tonitom — naj starejši^ Triglavanom, ki je zapel " dano marelo”. ~	’
Vlado Kralj je povedal, ^ ko ‘gut je slovenska Špraha _ novi kontri, če jo trajaš F naše tokati..Spored sta ^ kij učila dva mlada fanta ^ narodni noši, ki sta se ^ plesom stepla za mlado de*0' katero jim je med tep^6 prevzel tretji... Vsi trije ^ vzbudili obilo smeha in doF, volje. Vse točke sporeda, jih je napovedovala ^ Kralj, so bile sprejete z ° bravanjem in velikim pl°s
njem"	.red*
Dež je do konca sp°r ^
počakal, potem pa je pre^F
vse pod streho, v Dom i° F
viljon. Bilo je malo tesno, ^
vendar veselo in domače’ ^
ples je igral Frank Sezon
svojim orkestrom. 20. ome ^
ca Triglav parka bo °s
vsem v lepem spominu.
Ti'
druži'
Coffeltovi so slavili, ho,- v domačem krogu -ne, sta praznovala 30-let. ^ zakonskega- življenja Ralph Coffelt. Kdo teh P’F nih in delavnih ljudi ne V zna? Mici, dolgoletna Pr ^ sednica MZA — misijons krožka, je duša in srce vS ^ dela, je s svojimi sodelaVc1^ podporniki storila že °Sr^0j no dobrega v prid in P^^ našim misijonarjem na nu, in podporo naših do ^ nikov spravila več seme0 nikov-domačinov k A Mici je dobra žena in ^ družini. Vsi so aktivni c^, Triglava, vsi govorijo ^ sko, čeravno je njihov oc merikanec..
Ralph, sin ameriške kihe jg zemlje iz Mississippi)a> ^ takorekoč zrastel na tra .3 ju, je odličen mehanik in $ violino. V družbi je ^ je skoraj neviden, zelo vidno njegovo delo P° ^o' saj je tako rad v park0- p raj vsak dan. Kosi, °is . jj prevaža težke stvari, hr ^ popravlja kosilnice; P0l\jU' vsakemu, ki pomoči pot je.
Pobira veje, vejice,
v jarek nosi kamenje-
Pomaga tebi, meni
skupnosti,	, vSi!
hvaležni smo za to A
God Bless You!
Bog živi vaju oba družino!
*	. v Coi'
Drugo veliko slavje feltovi družini, veselje 1 e.
V°l
dost za vse, je bilo v Ljl deljek, 6. julija, ko je °c w-Mary položila večne ° V pri sestrah Divine mestu Akron, Ohio- ^ staršev, brata Franci ta 1 jjti ster Helene in Kati, s° ^ na slovesnost preoblek6 ^jc Kati Popp s Koroške, Zorko iz Slovenije, str^C^ {}' Jože j superior slovensk1^^ zaristov iz Toronta, ter ^ Franjo in dr. inž. Miha nama iz Milwaukeeja. ^1' Bivši blagajničarki jiiž ni članici plesne ® jav'3' Triglav, želimo vsi ni božji blagoslov in va pO' na novi poti vzvišene A klica, ki si ga izbrala P° i in duši! Bog Te živi,
Gdč. Lojzka Verbič
90-letnica
ra'.
Slovenska kulturna .yr ura v Milwaukeeju j6
(Dalje na str. J)
di"
‘..h.
■P
1
j
Gizella Hozian poroča iz Chicaga...
TELOVA PROCESIJA
Letos se je nekaj novega zgodilo na praznik Sv. Reš njega Telesa. V več cerkvah je bilo posebej oznanjeno, kako bodo ta praznik proslavili. V naši krasni cerkvi sv. Jožefa v Wilmette, 111., smo imeli izpostavljeno Najsvetejše kar tri dni. To je bilo od 19. do 20. junija vsak dan od
9.	ure zjutraj do 4. ure popoldne. V nedeljo na omenjeni praznik pa od 12.30 do 4. ure popoldne. Zaključili so s procesijo z blagoslovom. Vsi smo bili naprošeni in smo se tudi udeleževali teh pobož nosti.
Zadnjič sem bila navzoča ob taki Telo vi procesiji v Črensovcih v Prekmurju leta 1953. Takrat sva z možem prvič obiskala domovino. Pripovedovali so, kakšne težave so takrat imeli. Težko so dobili dovoljenje za to od države in še mnogo drugih ovir so imeli. Vendar so zmagali in mislim, da te lepe pobožnosti še nikoli niso prekinili. Ostali so zvesti tem navadam za počastitev Sv. Rešnjega Te, lesa in Bog jih je obdaril za to z mnogimi blagoslovi. Tam še imajo skoraj vsako leto novomašnika, včasih celo po tri. So res blagoslovljeni z duhovniškimi poklici, za kar moramo biti vsi Bogu hva-i ležni.
je več ljudi ostalo doma. Sv. maša je bila v cerkvi. Prišlo je precej mladine v narodnih nošah in deklice s cvetjem. Še smo upali, da bo procesija zunaj, pa ravno, ko smo se pripravljali, da gremo s procesijo ven, se je vlilo. Morali smo ostati v cerkvi. Peli in molili smo in prejeli blagoslov. Nekateri smo imeli ob-
čutek, da nas hoče Gospod bolj skupaj. Za otroke pa, ki so s takšnim veseljem pričakovali obhoda v procesiji, pa je bilo veliko razočaranje. Vendar Bog je tako hotel in vdali smo se Njegovi volji. Pa bo morda prihodnje leto boljše in bomo vse ob pravem času pripravili. Bog nam naj bo naklonjen za to željo.
Bog vas vse živi in na veselo svidenje!
Gizella Hozian
Razne zanimivosti iz ljubljanski!) časopisov
Tiste procesije leta 1953 ne bom nikoli pozabila. Bilo je po vojski. Vladala je revščina in narod je še trepetal ob misli na preteklost. Videli smo strah med ljudmi. Procesija se je takrat razvila vsaj za eno mil na dolgo. Iz vseh sedem vasi so bili farani navzoči. S križem na čelu in za zastavami je bila znana Ziž-koška godba. Za njimi je šlo moško društvo z velikimi svetilniki, potem gasilci s svojimi znaki. Za njimi je šla Marijina družba z lučkami, nato belo oblečene deklice s šopki svežih cvetlic v rokah, za njimi pa zopet kot angeljčki belo oblečene deklice, ki so trosile rože pred Najsvetejšim. Trije č. gg. duhovniki so šli pod “nebom” z Najsvetejšim. “Nebo” so nosili štirje mladi možje. Navzočih je bilo tudi lepo število duhovnikov.
Za njimi je šla mladina, možje in žene z rožnima venci v rokah. Tudi pevski zbori so sodelovali. Fantje, dekleta, molitev in muzika, vse je bilo zelo veličastno. Mnogim starejšim ljudem so se orosile oči. Še mene je ganilo, ko sem slikala veličastno procesijo od strani in sem imela pred seboj celotno sliko procesije.
Postavljeni so bili ob poti štirje oltarji. Vsi so bili okrašeni s svežim cvetjem, s slikami in lučkami. Prepleteni so bili kot štalica z zelenimi vejami. Pri vsakem oltarju smo se vsi ustavili, pokleknili in skupno glasno molili in sprejeli blagoslov z Najsvetejšim. Potem smo zopet nadaljevali procesijo. Vsa okna na hišah, mimo katerih se je pomikala procesija, so bila okrašena s cvetjem in brlečimi lučkami. Vse je bilo v čast Naj svetejšem]^ Vsi smo molili za blagoslov, mir in zlato svobodo.
Kakor smo že poročali, je bila letos Telova procesija v Lemontu in sicer prvič. Vsi smo te tega razveselili. Nekatere družine so bile pripravljene okrasiti oltarje po staro kraj skem načinu, pa je vreme zadrževalo. Bil je tudi Očetovski dan, vendar je prišlo precej mladih očetov s svojimi družinami. Napolnili smo cerkev v Lemontu. Ker pa je vreme pretilo z dežjem,
26. Izseljenski dan v Škofji Loki
ŠKOFJA LOKA. — Dne 4. julija so priredili vsakoletni Izseljenski dan na prireditvenem prostoru pri škofjeloškem gradu. Pred leti so na tem srečanju prevladovali tako med obiskovalci kot nastopajočimi izseljenci iz ZDA, zadnja leta pa so v premoči predvsem izseljenci iz Kanade in Avstralije. Med znanimi Slovenci oz. Slovenkami iz Amerike so omenili v poročilih o pikniku le 81-let staro Ano Praček-K r a s n o . Med izseljenci, ki so govorili na programu, so bili iz Kanade Ludvik Stegu in Martin Vukšinič, iz Avstralije pa Ivanka Škof, Karel Dolenc, Marija Surina in Stanka Gregorič. Druga razlika v primerjavi s preteklimi leti je bila v tem, da se piknika ni udeležil noben ugledni slovenski politik.
V Sloveniji so umrli:
9.	junija:
Ljubljana: Franc Bedič, Marija Valenčič roj. Zdravje, Ladislav Volk, Emanuel Žagar, Gabrijela Letnar roj. Češenj Vinko Kralj.
Celje: Magda Čremožnik roj. Novak.
Zgornje Jezersko: Emil Baranja.
Hrastnik: Ivan Bale.
Loka:	Marija Mueller roj.
Skubic.
Tržič: Vili Pangeršič.
Ptuj:	Kristina Toplak roj.
Štrukelj.
Verd: Jože Gruden.
10.	junija:
Ljubljana^ Ela Pogorelec, Jo-sipina Sajovic roj. Habjan. Mali. vrh: Edo Jerič.
Rakitovec: Roman Zigante. Begunje pri Cerknici: Marija Urh roj. Baraga.
Dravinjski vrh: Ivan Lozin-šek.
Logarščc: Igor 'Leban. Šentjurij:	Ana Pavček roj.
Zupančič.
Bled: Valentin Štros. Zadobrova: Andrej Primar. Trbovlje: Marjan Kalšek. Truške: Štefan Lovrečič.-Dolenjske Toplice: Janez Fabijan.
11.	junija:
Ljubljana: Josipina Korbar. Grosuplje: Katica Finec. Mengeš: V i k t orina-Francka Marinko.
Veliki otok pri Postojni: Andrej Debevec.
Preserje: Pavel Šimic.
Goriča vas: France Bolha. JMhribor: Alojzij Trčalek, Franc Vargazon; Alojz E-berle.
Medvode: Marija Govekar roj. Bergant.
12.	junija:
Ljubljana:	Frančiška Mučič
roj. Meze; Sabina Bajec roj. Ragu za; Alojz Rus;' Marjanca Žel.
Hinje pri Žužemberku: Angel Fločevar.
Kamnik: Nežka Rems.
Pšaj nje vica: Boris Borštnar. Kranj: Božena Koršič.
Blejska Dobrava: Janez Žlogar.
Ajdovščina: Leopold Božič.
Rakek: Anton Martinjak.
19. junija:
Ljubljana:	Terezija Pirman
roj. Klemenčič; Nande Vidmar; Deliča Petrič roj. Gruntar; Lojze Zajc; Mirko Kregar; Irma Jereb; Ivanka Sterle; Angela Fekonja roj. Pavunc; Janez Kavčič; Stanislav Preskar.
Ravne pri Raki: Franc Glavan.
Ptuj:	Č. g. Božidar Glavač,
minorit.
Krško: Anica Erman roj. Šetinc.
Rovte: Vladislav Treven, organist in cerkovnik.
Celje: Marija Ručigaj roj. Jerman.
Vrhnika: Marija Merlak roj. Debevc.
Gaber j e pri Ljubljani: Frančiška Rožnik.
Radovljica: Antonija Bernik roj. Cof.
Kamnik: Janez Žniderič.
znam dvojno knjigovodstvo. Z odgovorom, da je bil to moj glavni predmet, se je zadovoljil in tako tudi z drugimi odgovori.
(Dalje)
ANDREJ KOBAL:
Podgorje: Ciril Anžič.
Jurka vas pri Straži: Franc Henigman.
Lesce: Ivanka Kelih roj. Gradišek.
14.	junija:
Lj ubij ana: Franc Cotman; Viktor Draksler! Jože Bo-
Laško: Luka Jurkošek.
Dekani: Valter Bertok.
Olševek pri Krahju:	Boris
Ferjan.
Lovrenc na Dravskem polju: Mirko Burko.
Maribor: Marj an Križaj. Koper: Ivan Cankar; Krista Hočevar.
Medvode: Ladislav Ogrizek. Bukovlje pri Stranicah:	Ju-
stina Klančnik.
Prečna: Saša Bajuk. : Bitnje pri Kranju: Marija Lampret roj. Žabjek.
Sela pri Semiču: Danijela Kočevar.
Piran: Mari Rogelja roj. Paulina.
Nova Gorica: Danica Božič roj. Penko.
Šmartno pod Šmarno goro: Julijana Babič.
15.	junija:
Ljubljana: Cecilija Bolta; A-nica Tacar roj. Klinc; Franc Krpič; Franc Menart; Marija Zor roj. Čebulj; Janez Avbelj; Vinko Baloh. Maribor: Viktorija Brandner; Cecilija Herb; Tatjana Pla-ninšek-Nič.
Gortina pri Muti: Jože Pla-zovnik.
Gor. Logatec: Katarina Punčuh.
Logatec: Anton Bebar. Rakitna: Janez Šabec. Trbovlje: Anton Kmetic; Igor Škofca; Frančiška Belec. Zagorje ob Savi: ’Frančiška Prosenc.
Lese pri Tržiču: Miha Stare. Gornja Straža:	Anica Fale-
skini roj. Pečarič.
10. junija:
Ljubljana:	Cecilija Gruden
roj. Bricelj; Danica Vojnovič; Giuliano Martinis; Maja Dejak; Bogdan Stegenšek.
Selo: Jožefa Fortuna roj. Štepec.
Celje: Drago Zorko. Podlipovica: Ivan Grabnar. Koštabona: Marijan Huljak. Črnuče: Marija Jerko.
Sežana: Janko Jančigaj.
17.	julija:
Ljubljana: Avgust Grdadolnik; Drago Tome.
Vnajnarje: Pavel Gale,
Celje: Anton Lampreht. Koper: Vladimir Radovčič. Brežice: Ivan Iljaž.
Šentilj: Jurij Lipovnik. Kočevje: Frančišek Hren. Gribelj e pri Črnomlj u:" Anton Pezdirc.
Polhov Gradec:	Frančiška
Založnik roj. Širok,
18.	junija:
Ljubljana: Milan Pezdir; Janez Kavčič; Zora Savnig roj. Vilhar; Emil Valent. Domžale: Jakob Burja.
Verje: Albert Lenardič.
Moste pri Žirovnici: Anton Bergelj.
Gor. Kamenje pri Novem mestu: Jože Vire.
Tržič: Albin Kristan.
Radeče: Vladimir Fugina.
SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE
Ne morem reči, da sem se navduševal za službo v trgovskih podjetjih, ali kakšno bolj akademsko zanimanje je bilo v mojih okoliščinah izključeno. Zavedal sem se tudi, da v tihotapstvu ni bilo bodočnosti, četudi mi je omogočilo preživljanje in šolanje. Zato sem pisal bratu in sestri, da bi rad v Ameriko. Sestra mi je -poslala tako imenovani ‘affidavit’ v katerem je pod prisego izjavila, da bo skrbela za. moje preživljanje v Združenih državah. Brat Valentin pa je poslal potreb-
Iz življenja Slovencev v Milwaukeeju
(Nadaljevanje z 2. strani)
ja poslala po zračnih valovih gdč. Lojzki Verbič prisrčne čestitke k 90-letnici plodovitega dela, ki ga je kot dobra katoliška učiteljica opravila doma v Sloveniji, kakor tudi v novi domovini Ameriki. Poznana je tu v Milwaukeeju, Chicagu in posebno tudi v Gilbertu, Minn.
Povsod si je osvojila število prijateljev s svojim mirnim značajem in ljubeznijo do slovenskih otrok. V četrtek, 2. julija, sta jo v Jolietu obiskala njena dobrotnika Jože in Tončka Butinar. ' Tukajšnji -Slovenci, posebno Triglavani se pridružujemo čestitkam po radiu, želeč ji še mnoga mirna leta in iz hvaležnosti kličemo:	Bog Te živi, draga
Lojzka!
❖
K 40-letnemu jubileju maš-ništva č. g. Jožeta Mejača, superior j a slovenskih lazaristov v Kanadi, pošiljamo iskrene čestitke tudi Slovenci iz Triglavskega parka, s srčno željo, da bi ga dobri Bog ohranil še dolgo let v službi vinograda Gospodovega. Bog Vas živi še dolgo let!
*
V zasluženi pokoj je te dni stopil brat zgoraj omenjenega gospoda, Franjo Mejač, velik društveni delavec — v dobi 30 let pri Triglavu, .katerega dela so povsod vidna in otipljiva. Zvestemu narodnjaku in društveniku iz hvaležnosti prijateljsko čestitamo, želeč mu dolgo in mirno življenje, ki si ga je zaslužil. Želimo Ti, dragi Franjo, uživati miren pokoj v našem lepem parku, za katerega si žrtvoval vso svojo ljubezen! Bog Te živi! ti kličemo vsi Triglavani!
Lepe počitnice vsem želi France Rozina
ni denar za prevoz. Storil sem -napako in izmenjal njegov dolarski ček v jugoslovanske dinarje, katerih vrednost je v nekaj dneh padla za petdeset odstotkov. Denar torej ni za-, dostoval za vožnjo. Brata Valentina nisem hotel vprašati za dodatno vsoto; ko se mi je nenadno ponudila priložnost zaposlitve.
V ljubljanskem dnevniku sem čital oglas, da novo trgovsko podjetje išče knjigo-: vodjo, ki je dovršil trgovsko akademijo ali pa imel dve leti prakse. Takih kvalifikacij nisem imel, poskusil pa . sem vseeno. Tvrdki sem natipkal lepo pismo, da imam odlično diplomo in dodal opis svojega begunskega položaja. Tudi fotografijo sem priložil.
V treh dneh sem prejel odgovor od vinskega podjetja Oset ■ in Cajnko v Slovenj gradcu, da se lahko takoj javim na službo. Pisali so, koliko bom zaslužil in kakšne bodo moje odgovornosti.
Slovo od Cencovih je bilo kot’slovo**ed svoje družine in od Močnika tudi nelahko. V poslih z menoj se je izkazal kot pošten tihotapec. Vsekakor si je kmalu prihranil dovolj, da si je čez nekaj let lahko kupil majhno kmetijo. Tudi v Andrej kov urad sem se šel poslovit, dasi tudi ob tej priložnosti majorja samega nisem srečal.
Koroški plebiscit
Pri tvrdki Oset in Cajnko sem se počutil kot doma že od prvih dni službe. Nadvse mi je ugajal Slovenj gradeč, ‘ kjer je bilo življenje v onih povojnih letih polno' veselja in mladostnih nad, kot da sem doma na Primorskem. Narečje je bilo malce drugačno, a narodna zavest in običaji domačinov prav po moji volji. _
Lastnika tvrdke, oba navdušena in zavedna Slovenca, sta me sprejela odprtih rok in pripovedovati sem jima moral o svojih doživljajih, posebno pa o pobegu iz Italije. Koj sem začutil, da sta bila oba prav tako razočarana nad izgubo primorske dežele, kot so bili ljudje po Kranjskem.
Glede moje službe mi je Cajnko vse razložil vnaprej. Ker sem začel kot popoln novinec brez akademske izobrazbe, ki se mu je prvotno zdela potrebna, mi je navajal moje odgovornosti pazljivo in prijateljsko, kot da potrebujem začetno pokroviteljstvo. Vprašal je predvsem, če po-
MALI OGLASI
FOR RENT
2	furnished rooms. Bath and furnace. Ideal for bachelor. Near St. Vitus parish.
881-7122
(80-84)
OFFICE CLEANING 2 days. Call 431-8100.
(80-81)
HOUSE FOR SALE IN EUCLID
lj/2 story. 3 bedrooms. Alum, sided. 2 car garage. 486-6319.
(X)
HOUSE FOR SALE EUCLID '
Brick ranch. Call 692-1492 (78-81)
FOR RENT
Grovewood, close to freeway. 6 rooms & bath. Ask for Bob 486-7975.
(77-80)
ACCOUNTING OFFICE
Full time. Will train. Typing required. Must understand Slovenian. Call bet. 9 am. and 4 pm. — 881-5158.
(X)
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING
Telephone 831-6430
Pomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas in papiranje. Nameščamo nove žlebove in aluminum siding!
HOUSE FOR SALE BY OWNER WILLOUGHBY
Beautiful 3 bedroom ranch. In the 90’s. Call 942-7811. _________________________(X)
Delo se dobi!
Slovensko šivalno podjetje Frangie’s Fashions 567 E. 200 St.
išče več delavk za šivanje. Kdor se zanima, naj se oglasi osebno ali pa pokliče po telefonu 692-2099.
(80-82)
Stanovanje v najem
4 sobe in kopalnica, na E. 47 St. Vse prenovljeno. Kličite 881-3509 po 4. uri pop.
(X)
For Rent
3	unfurnished rooms and bath. Adults. No pets. On E. 71 near St. Clair. Call 361-0989 after 4 p.m.
(80-85)
Apt. for Rent
Lakeshore — E. 152 St. 2 bedrooms. Completely remodeled. Call 883-7029.
(80-85)
LASTNIK PRODAJA Hiša v Willoughby. Ranch s 3 spalnicami. V nizkih 90ih. Kličite 942-7811	'_
(X)
APT. FOR RENT
368 E. 149 St. Call 731-8814 between 9 and 5. .
(77-80)
■ ■
FOR RENT
2 family home. 5 rooms up and 5 down. E. 76 St. Call 541-2549 after 3 pm.
(77-80)
HOUSE FOR SALE
Brick, double. Double garage. 15805 Arcade Ave. off E. 156 St. Call 521-6496 ask for Blaz.
(77-80)
HIŠA NAPRODAJ
6-sobna enodružinska z garažo za 1Y2 avta, v collin-woodski okolici. Kličite 481-0509 med 6. in 8. uro zvečer.
(78-81)
For Sale
SPECIAL 12% INT.
Plus large savings on closing costs. Brick Colonial off E. 185 St., 3 bedr., 2 car garage,, rec. room, fireplaces, & more. $47,900.
MAINLINE REAL ESTATE CORP.
(77,79)
Baby Sitter for Elderly person
9 to 3 Mon. thru Fri. A little housekeeping, too.
Call 991-6811
(79-80)
FOR RENT
4	rooms up. $175 a month plus security. E. 140 off Lake-shore. Call 268-2337 after 6 p.m.
(79-82)
Radi očesne bolezni lastnika se mora prodati hiša in vse pohištvo. V hiši so 3 spalnice. Hiša jev bližini Neff Rd., blizu cerkve in šole. Kličite 481-5463.
(X)
HOUSE FOR RENT
5	room single. St. Vitus area. 391-5245
(80-83)
FOR SALE BY OWNER
St. Mary’s Parish. 5 room home with attic & basement. All redecorated. Detached 2 car garage. Call 249-5367.
(77-88)
WANTED
Live-in companion, $50.00 per wk., free room and board. Must drive car.
486-0574
(79-82)
_	13% INTEREST
Euclid Brick Double — Excellent condition. Owner will carry mortgage.
George Knaus Real Estate Inc.
(79-81)
Baby Sitter Wanted
For 17 month old baby. 7:30 am. to 5 pm. Call 431-0007.
(77-80)
Special Sale 50% OFF
LADIES DRESSES USD BLOUSES GIRLS SWEATERS A6D BLOUSES MENS m BOYS SHIRTS and SWEATERS
/
MANY MORE ITEMS 60% OFF
AN7JL0VAR DEPT. STORE
6214 St Clair Am
i
v

CI%Š%'amilr
Society*
JOUET, IL 80434
ONE FAJRLAHE DRJYE qFCTTq
Since 1914 ...
•.. the Holy Family Society of the U.SA. has been dedicated to the aervice of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in tnauranc«- protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society's Catholic Action Programs are:
1.	Schola* ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiiing to become nuns.
S. Additional scholarships for needy boys and girls.
4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
I. Bowling, basketball and little league basebaU.
8. Social activities.
7. Sponsor of St. Clare House of Prayer
Družba
sv. Družine
Imenik raznih društev
Officer«
President ................... Joseph J. Konrad
First Vice-President ........ Ronald Zefran
Second Vice-President ....... Anna Jerisha
Secretary ................... Robert M. Kochevar
Treasurer ................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary ..........■ Nancy Osborne
First Trustee ................ Joseph Šinkovec
Second Trustee .............. Frances .Kimak
Third Trustee ............... Anthony Tomazin
First Judicial .............. Mary Riola
Second Judicial ............. John Kovas
Third Judicial .............. Frank Toolak
Social Director ............. Mary Lou Golf
Spiritual Director .......... Rev. David Stalzer
Medical Advisor ............ Joseph A. Zalar, M.D.
HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A. MINUTES OF THE SUPREME BOARD ANNUAL MEETING FEBRUARY 28, 1981
(Continuation)
Our Spiritual Director was called on for a few words.
Father Stalzer made mention of the fact that he attended the installation dinner of St. Cecelia’s Lodge in January and that he subrpitted an article for publication in the Society’s paper, the American Home. Father said he will also send an Easter Message for our membership. Since Father Stalzer is a new member to our Supreme Board, he had several questions about the operations of the Holy Family Society. These topics were then discussed to his satisfaction and the meeting moved along to the report of our First Vice President.
Rev. Father, Mr. Konrad, Fellow Board Members:
We had a very successful 1980 and an excellent convention. We have shown an increase and I think 1981 is going to show us a little more of a belt tightening operation. Well probably not reflect the increase we had in the past but I think the idea that Bob mentions about the new membership drive is going to well forego the increase in total profits if we can get members. Because, wher^it is, is in growth. The potential of the organization is not in dollar volume but is in the number of people that are involved in it. I congratulate our officers and our fellow members and all the members of the Society. I thank you for giving me the opportunity to serve your wonderful organization.
Ronald Zefran
First Vice President
The motion to accept the report of our First Vice President was made by Joseph Šinkovec and seconded by Anthony Tomazin. Motion carried.
Mrs. Anna Jerisha, our Second Vice President was called for a few words.
Rev. Father and Board Members:
I’m really glad that the Society is doing so well. I want to say thank you to our President and our Secretary for all their help. Thank you.
Anna Jerisha
Second Vice President
Ronald Zefran made the motion to accept Mrs. Jerisha’s report. Robert M. Kochevar seconded the motion. Motion carried.

.•aKSf. ;
The meeting was then turned over to our First Vice President who asked our President for his report.
Honorable and Distinguished Members of the Supreme Board:
It is with a great deal of pleasure and pride that I extend my warm and sincere welcome to each of you to this, our first Supreme Board Meeting for the year 1981.
We have all reviewed the financial results of our Society’s
Slovenski domovi
DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave.
Predsednik — Joseph Klinec Podpredsednik — Ken Ivančič Blagajnik — Joseph Pultz Zapisnikar — Edward Stepic Finančna-tajnik — Pauline Stepic
Nadzorniki — Stephanie Pultz rie Zeitz. Bob Prince, alt. Ella Pultz, Elaine Saxby Seje vsaki tretji petek v mesecu ob pol 8 uri Zvečer.
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE. SLOVENIAN NATIONAL HOME 6409 St. Clair Avenue
President — Edward Kenik
Vice Pres. — June Price
Secretary— Frances M. Tavčar
Treasurer — Josephine A. Stwan
Recording Secretary — Julia Pirc
Legal Advisor — Charles F. Ipavec
Auditing Committee
Ann Marie Zak
Antonia Zagar	1 i f
John Milakovich	.
Sophia Opeka	,	•
House Committee	“
Edward Bradach Louis Arko	v'
Mary Batis John Perencevic John. E. Leonard James Novak	;
Louis Peterlin Anthony Petkovšek	,t
Ways and Means Committee Ann Opeka August Pust Rudolph M. Susel ♦ Alternate: Carolyn Budan, Cecilia Subel
Seje direktorija so vsak drugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N-D. Začetek ob 8 uri Uradne ure: 11 a.m. do 3 — Tele: 361-5115.
5“
-1
KLUB LJUBLJANA
Predsed. — Christine Kovach Podpredsed. — Steffie Jamnik Tajnica — Mae Fabec Blagajnik — Frank Fabec Zapisnikarica — Josephine Trunk
Nadzorni odbor — Ceal Žnidar, Audie Humphreys, Rudy Lokar Poročevalec, Rudy Lokar Pevovodja Frank Rupert. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. c SDD na Rechw A ve.
SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Avenue
Cleveland, OH 44110
President — Dan Pavšek Sr. Vice-Pres. — Frank Ferra Financial Sec’y. — Sophie Magayna
Treasurer — Al Marn Rec. Sec’y. — Frank Hren Auditors: Ed Kocin, Mary Podlogar, Keith Smrekar House Committee: Frank. Podlogar, Jack Videtič, Gus Pete-lirkar
Federation Rep.: John Habat, Keith Smrekar, Dan Pavšek, Sr.
Remaining Directors: John Pri-mo, John Habat Jr., Leroy Koeth and Marie Dular.'
Meetings for Directors every fourth Monday of the month at 7:30 p.m.
FEDERACIJA SLOVENSKIH Officers for 1980
President — Anthony Sturm Vice President — John Habat Secretary-Treasurer — Bill Jansa, 20251 Ball Ave., Cleve.,
OH 44123 — Tel.: 481-0124 Corresponding Sec.: Ella Samanich
Recording Sec.: Emil Martinsek Executive Sec’y.: Charles F. Ipavec
Auditors: Mary Dolšak, Dan Pavšek, Pauline Stepic Legal Counsel, Charles F. Ipavec
LADIES AUXILIARY of SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio Mary Dolšak — President Bertha Dovgan — Vice-Pres. Cecelia Wolf — Sec’y.-Treas. Florence Slaby — Rec. Sec’y. Molly Raab — Publicity Auditors: Ann Kristoff, Mary Koss, Josephine Tomsic Active Members:
Millie Bradač, Ida Cesnik, Jo-sie GGlazar, Betty Kozel, Mary Troha, Fanny Kastelic, Marlene Perdan, Mary Furlan, Mary Wolf Delicious fish and other dinners every Friday from noon to 8 p.m. Take-outs available, call 481-5373
SLOVENIAN WORKMEN’S HOME
15335 Waterloo Rd. 44110 Phone — 481-5378
Anthony Sturm — President Steve Shimits — 1st Vice-Pres. Mary Dolšak — 2nd yice-Pres.-Millie Bradač — Secretary Frank Biltene — Treasurer Rec. & Corresp. Sec. — Cecelia Wolf
Auditors: Ann Kristoff, F. Biltene, F. Kristoff, A. Meglich Legal Advisor — John Prince House Committee: F. Kristoff, F. Tolar, F. Koss, W. Bayuk, A. Meglic, M. Matuch, F. Grk, John Pretnar. Alternates: Frank Wolf, John Vicic.
Meetings are held every 4th Thursday of the month at 8 p.m.
Office Hours: Monday, Wednesday and Friday from 7 to 9 p.m.
SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HTS., OHIO
Predsednik — Emil Martinsek Podpredsednik — Al Glavic Tajnik— Tom Meliae, 663-5111 Blagajničarka :— Millie Lipnos Zapisnikarica — Anhe Ranik, Nadzorniki — Frank Urbančič, Anton Kaplan in Al Glavic Odborniki — Louis Champa, Al Lipnos. Anthony Cukyne, Louis Ferfolia, Andy Hočevar, Charles Hočevar, Antonia Sto-kar, Anton Stemitz, Wm. Ponikvar.
Seje vsaki četrti torek v me- • seeu ob 7:30 zvečer, v S.N.D., 5050 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio..
LADIES AUXILIARY OF EUCLID SLOVENIAN SOCIETY HOME
20713 Rečher Ave., Euclid, O.
President, Mary Kobal Vice Pres., Christine Kovatch Recording Sec., Marcia Lokar Secretary and Treasurer Mary Ster, 1871 Rush Rd., Wickliffe, Ohio, tele.: 944-1429.
Audit Committee:	Christine
Kovach, Norman Hrvatin, and Danica Hrvatin.
FISH FRYS SERVED EVERY FRIDAY FROM 11 A.M. to 9:00 P.M. — SERVING A VARIETY OF DIFFERENT MEALS.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Ave.
Cleveland, OH 44103
Predsednik, Frank Grdina
progress for the yeai- 1,980. We can proudly announce to our membership that our Society has enjoyed another year of solid growth.
This growth was made possible through the combined efforts and hard work of everyone in the Society, Officers, Members, Employees and Friends. To each of you, I extend my sincere appreciation and gratitude for a job well done.
We can all be proud of the achievements of our Society, especially the financial services we are providing our members through our insurance programs.
Together we will continue to do everything in our power to continue to help our Society move ahead with vigor and to “Protect the Homes and Families of our Members.”
In conclusion, I want to thank each and everyone of you for the trust and confidence you have placed in me. Thank you.
Joseph J. Konrad President
A motion to accept the President’s report was made by Joseph Šinkovec and seconded by Anton J. Smrekar. Motion carried.
There being no other discussions or questions, our President asked for a motion to adjourn the meeting.
Motion made by Ronald Zefran and seconded by Joseph Šinkovec.	I
The meeting closed with a prayer.
Respectfully submitted ^Nancy Osborne
Recording Secretary
Podpredsednik, Stane Vidmar Tajnik, Janez Ovsenik Blagajnik, Anton Oblak Upravnik, Jernej Slak Oskrbnik, Janez Košir in Frank Tominc.
Vzdrževanje sob, Anica Kurbos Odborniki: Franc Kamin, Anton Lavri.ša, Maks Eršte
In zastopniki organizacij, ki prostore uporabljajo.— Dom ima sobe za prenočevanje, razne prireditve: partije, pogrebščine in ohceti. V domu je slovenska pisarna in knjižnica. Telefonska št. 881-9617.
SKD TRIGLAV MILWAUKEE, WIS.
Duhovni vodja — Rev. Beno Korbič, OFM
Predsednik — John Limoni podpred. — Loni Limoni ml. tajnik — Frank Menčak b’agajnik — Anni Mejač zapisnikarca — Marička Kadunc
upravnik Parka— Ivan Bambič pomočnik upravnika — Jože Kunovar
prosvetni vodja — Vlado Kralj športni referent — Janez Mejač
za plesno skupino — Loni Limoni ml.
dopisnik za AD — France Rozina
bara — Darko Berginc kuhinja — Loni Limoni st. zastopnik Triglav pri USPEH, Karl Dovnik
nadzorni odbor: — Franjo Mejač, Frank Mernik, Janez Rifelj
Razsodišče — Ludvik Kolman, Luke Kolman, Janez Levičar KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ST. CLAIRS K O OKROŽJE Predsednica: Margaret Kaus Prvi podpred. — John. Škrabec
Drugi. Podpred. — Stella Vokač
tajnik: Frank Capuder, 6210 Schade Ave. Tel,: 881-1164 blagajnik Andrew Kavčnik zapisnikarica: Cecilia Šubel nadzorni odbor: Jewel Karpin-ski
Anton Žakelj, Jennie Vidmar Potovanji odbor: Victor Vokač veselični odbor: Frances Tav-žel, Michael Vidmar
Kuhinje mesečno: Frances Tavžel, Vida Dovjak
Gospodarski odbor: Michael Vidmar
Delegatij za Fedr. seje so Cecilija Subelj, Neva Patterson, Margaret Kaus, Anton Kaus, Michael Vidmar,
(namestnik) Andrew Kavčnik Nove člane in članice sprejemajo pri vseh starostih, kadar stopijo v pokoj.
Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 1:30 uri popoldne v spodnji dvorani v SND na St. Clair Ave.
Prijalei’s Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO, — AID FOR AGED PRE-
V blag spomin
OB ŠTIRINAJSTI OBLETNICI, ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČIM IN STRIC
Frank Phillips - Filipčič
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 22. julija 1967.
Štirinajst let je v žalosti minilo.
odkar smo v tugi se ločili.
Tvoj smrtni dan-boleč spomin— dan naših težkih bolečin.
Sonce naj na trato sije, kjer počivaš, dragi Ti, , duša pa naj srečo uživa tam v rajski večnosti.
Žalujoča soproga FRANCES IN DRUŽINA
Cleveland, O., 22. julija 1981.
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA Cleveland, Ohio
Duhovni vodja rev. Charles A. Wolbang C.M. predsednica Marica Lavriša, podpredsednik Frank Kuhelj, Tajnica in zapisnikarca, Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd., Cleveland, OH 44143, tel. 381-5298, blagajničarka Vida Švajger, 719 Radford Dr., Richmond Hts., OH 44143; nadzorniki: Zofi Kosem, ing. Joseph Zelle, in Štefan Marolt; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Mary Strancar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Lojze Petelin; namestnik: Vinko Rozman, Jelka Kuhelj
PLESNA SKUPINA KRES:
Podpredsednik — Viktor Kmetič
Predsednica — Cilka Švigelj Blagajničarka — Ani Zalar Tajnik — Tomaž Gaser, 468 Snavely Rd., Rich. Hts. OH 44143 Odborniki — Mark Erdani, Tomaž Kmetič, Stane Zalar Učiteljica Plesov — ga. Bernarda Avsenik
Svetovalci — Ivan Hauptman, Ivan Zupančič, Srečo Gaser.
BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE
Predsednik — Jože Kokalj Pod-pred. — Toni Švigelj
Ir
r
Tajnik — Viktor Domines Blagajnik — Cilka Švigelj Zapisnikar — Filip Oreh Odborniki — Ani Breznik2^' Feliks Breznikar, Ferdo Sečnife Janez Švigelj, Karel Gorišek Milan Pezerovič, Matilda Tavča1’ Nace Tavčar, Tone Škrl.
Nadzorniki in razsodišče " Filip Oreh, Vera Žnidaršič, 7,in'ia Domines
Seje se vršijo po dogovoru.
UH	.
Rudolph
SLOVENSKO-AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB V CLEVELANDU
Predsednik: Joseph Cah Podpredsednik:	Dr.
M. Susel
Tajnica: Marija Delchin, Blagajničarka: Pavla 6613 Schaefer Ave.; Cleve., O*1 44103, Tel: 431-5030 Nadzorniki: Vinc Sfiligoj. J07® Leban, Karl Bonutti, Lojze Pet' rach, in Jean Bryan.
Pravni svetovalec: Charles Ipavec (odvetnik)	.
Redarja: Lojze Petrach, Jože Ce2
ISKRICE
Skromen mož se nauči deset stvari in misli, da zna samovšečnež se nauči ene misli, da jih zna deset.
—Kitajski pregovo'
NEW ENLARGED & REVISED EDITION!
SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN
To order, send $6.00 including postage per copy to:
Slovenian Women’« Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
«117 St. Clair Ata	Cleveland, Ohio 441*’
Moj novi naslov:

.#•	> M*
1
••••••••**■*******••••••••
MOJE IME: ..........................-.....................................
Moj »tari naslov: ..................................................—
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO

/