http.//www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si MKl IZOLA OF 15 6310 IZOLA 1379 78961 2II44067 1*! ČETRTEK.24.december 2020/ ŠTEVILKA 1379. leto XXVI / poštnina plačana pri pošti 6310 Izola - isola / cena: DOSTAVA NA DOM ali OSEBNI PREVZE Tel 05 6416 333 /mobi 041 684 333 malice in kosila / od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00 uro Brkini so slovenski Betlehem Božič je ena najbolj znanih in razširjenih zgodb, ki pripoveduje o človeški usodi in o tem, daje upanje, povezano z ljubeznijo, dobroto in razumevanjem največ, kar premore človeška vrsta. Zgodbe, ki sledijo pripovedujejo prav o tem. (Mef) V nedeljo, tretji teden adventa so ob 5.42 policisti prejeli klic državljana Afganistana, da potrebujejo pomoč. Kje so, ni vedel, razen tega, da so v gozdu. Ob 6.12 je policiste poklical občan iz Rakitovca, h kateremu sta se zatekla migranta, državljana Irana in Afganistana, ki sta povedala, da je v gozdu še več oseb, med njimi ženska, ki je pravkar rodila. Deset migrantov, oziroma dve družini iz Irana in Afganistana, so policisti skupaj s pripadniki Slovenske vojske uspeli hitro locirati. Bili so v gozdu, približno uro hoje iz Rakitovca. Reševalci, ki so na kraj prispeli skupaj z gasilci, so jim nudili pomoč. Mamo in novorojenko so odpeljali v Splošno bolnico Izola. Obe sta zdravi. Skoraj istočasno so ob 9.37 polici- sti, skupaj s predstavniki Slovenske vojske, pri gradu Socerb, našli državljanko Maroka s 7 mesečnim dojenčkom (ki se je prav tako rodil na poti, v Bihaču). Oba sta prosilca za azil na Hrvaškem. Tudi zanju so policisti zagotovili osnovno oskrbo. Poskrbeli so za suha oblačila in vse ostale potrebščine za fantka, predvsem ob pomoči Centra za tujce in koordinatorke s Centra za socialno delo v Kopru. In to še ni vse, kar se je zgodilo v tem čudežnem času adventa. V ledeno hladnem, zasneženem decembrskem jutru so policisti in reševalci na območju Policijske postaje Ilirska Bistrica rešili družino z majhnimi otroki, ki je preživela celo noč v snegu in mrazu.. 2020 let pred tem je Rimski cesar izdal zakon, da morajo vsi plačevati davke. Jožef in Marija sta živela v Nazaretu. Prehoditi sta morala sto pet kilometrov do Betlehema, da bi plačala davke. Potovanje v Betlehem za Marijo ni bilo lahko, saj je bila Marija že v visoki nosečnosti, tik pred porodom. Ko sta prispela v Betlehem, so bile vse sobe zasedene, nihče jima ni ponudil prenočišča in nastanila sta se v hlevu. Tam se je rodil otrok. Marija ga je povila in ga položila v jasli. Dala sta mu ime Jezus. Pastirjem, ki so blizu pasli ovce, se je prikazal angel in jim povedal čudovito novico, da se je v Betlehemu rodil Odrešenik. Šli so tja in ga našli položenega v jasli, saj nič bolj udobnega in toplega tam ni bilo. Še vedno v času adventa, je eden od policistov na Policijski postaji Ilirska Bistrica, sam poskušal razveseliti otroke družine migrantov. Eden od otrok je namreč star ravno toliko kot njegov sin. Prinesel jim je darila in se v njihovih očeh spremenil v angela. Čudeži so in bodo. Dogajajo se vsak trenutek, dovolj je le malo človečnosti in razumevanje stiske drugih ljudi. In ko boste naslednjič med sprehajanjem po gozdu naleteli na skupino prestrašenih ljudi, in jezno segli po telefonu, dobro premislite, ali boste poklicali tiste, ki morajo opraviti delo, ki si ga v resnici ne želijo. In če ste za povrh še verni, pomislite: „Kaj pa, če se je pri Rakitovcu rodil nov Jezus ženskega spola? nnn INTES4 SNNPAOIO BANK MAMromc 'j NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI ^ tel.040211-434/urednistvo@mandrac.si y Driiha December ni mesec ovaduštva Božično novoletni prazniki so prazniki dobrote, razumevanja sočutja in človečnosti nasploh, Kako v takšno vzdušje,lahko vpletemo obnašanje, ki gaje dr, Alojz Ihan zapisal kot 5 zapoved: Ne ovajaj [svojega soseda]! Špecanje že v vrtcu ni kakšna vrlina, kaj šele med odraslimi, pravi Zoran Odič, December je, odkar se spomnim, mesec pravljic. Če ne zaradi česa drugega, pa zaradi otrok, ki decembra čakajo svoje pravljične junake: Miklavža, Božička in Dedka Mraza. Vsi so razpoloženi za pisanje in pripovedovanje, zato sem tudi jaz hotel za to (pred) praznično številko napisati pravljico o zlobni kraljici Epidemiji, princesi Koroni, grdem čarovniku Kovidu in dobri princesi Vakcini. A me je prehitela in to napisala in objavila v glasilu Mestne skupščine Ljubljana desetletna učenka 3b. razreda osnovne šole Bežigrad in to tako pametno, dobro in lepo, kot meni nikoli ne bi uspelo, tako da me je že postalo sram, da mi je taka ideja sploh padla v neumno glavo. Deklica je Karolina Iva Barič Ravbar in je pisateljica in junakinja pravljice o koroni in, da ne dolgovezim, njeno prelepo in prepametno pravljico lahko preberete osebno, če poguglate »Revija Ljubljana«, na 44. strani. Tam jo bodo lahko našli in prebrali tudi tisti, ki ne znajo pisati, pa zato tvitajo neumnosti, med katerimi je tudi ta, da na anonimno številko lahko anonimno prijavljamo sosede in prijatelje, če žurirajo in se družijo v neskladju s zapovedanim korenskim obnašanjem, ker je to nesramno - do nas. Pa so prav tako nesramni do nas tisti, ki mislijo, da so država in da smo državljani dolžni špecati eden drugega. Zakaj NE špecanju Več razlogov je zakaj ni treba delati tega kar zahtevajo od nas. Prvi, pa ne najbolj pomemben, je ta, da prav oni, torej država, za katero so prepričani, da je njihova lastnina, sami kršijo vse ukaze, dekrete, odločbe, zaradi katerih so državljani kaznovani. Zakaj niso sami sebe anonimno prijavili na anonimno telefonsko številko, ko so žurirali na gradu Strmol? Ali na Brdu, kjer žurirajo vsak dan? Pa zagotovo niso jedli bureka sami na stopnicah in rogljička na trgu, zaradi česar so nekateri kaznovani. Ali pa brezdomec, ki je pokadil cigareto in spil pločevinko piva na »svoji« klopi v parku, ker je tam njegov dom. Drugi razlog je ta, da spodoben človek ne vohuni za sosedi. Ne zato, ker je to zakonito, ker to država zahteva, čeprav je absolutno nezakonito, ampak zato, ker spodobni in dostojni ljudje tega ne delajo. Poleg tega, s sosedi živimo vsak dan, čeprav si morda niste ali nismo zelo blizu. Toda -sosed bo pomagal, ko zapade sneg, ali ko ti avto ne vžge, ali ko ti je slabo, pa pokliče pomoč. Prepričevanje, da je vaša prijava na anonimni telefon anonimna je navadna laž, kajti, ko pride, če pride, do take prijave, sosedje nikoli več ne bodo isti. Sumničili bodo eden drugega in ne bodo več sosedje. Zato nikoli ne bi anonimno na anonimno številko prijavil soseda, ko pripravi žurko, ali kaj drugega. Prej bi potrkal na vrata in se pridružil. Naslednji razlog tiči v kolektivnem in družbenem spominu, zapisanem v zgodovinskih dokumentih, filmih in knjigah, objavljenih dnevnikih udeležencev nekega dogodka, pa tudi v družinskih spominih in pogovorih. O času, ko so se sosedje ovajali zaradi antifašizma, skrivanja in varovanja Judov in judovskih otrok. Zgodovina sosedskih anonimnih prijav policijam je strahotna in strašna, tako svetovna, kot evropska, in naša, lokalna. Zato bi vsem Janšam, Hojsom, Toninom in podobnim kanglerjem in mahničem podaril, če bi le dobil to možnost, katero od knjig, ki govorijo o tem, kakšna je družba v kateri država zahteva, da se državljani medsebojno obtožujejo, prijavljajo, ovajajo ali izdajajo. Na primer - Dnevnik Ane Frank. Ali pa vsaj v uvodu omenjeno pravljico o koroni, Karoline Ive Barič Ravbar. Potem bi morda razumeli, da so sosedje danes zaskrbljeni. Da živijo pod pritiskom, da nimajo kaj jesti, da ne morejo plačati računov za elektriko. Tako kot jih ne more plačati svetovno znan kipar in slikar Silvije Are Popovič. Sami lahko poguglate in poglejte kakšne razstave je imel, od Pariza do Ptuja, kakšne slike in statue je ustvaril. Pa ni več mlad, ampak ga bodo delo-žirali iz ateljeja v katerem živi, ker ni plačal mestni občini najemnine za atelje in tako ni dobil oprostitve plačila najemnine. Najemnine pa ni plačal, ker ni dobil nobenega denarja od države, ki ga dejansko meče na cesto. Pa še bolan je, lačen in premražen, ker so mu že izklopili elektriko. Če bi prej omenjeni to prebrali, bi imeli malo več človečnosti za druge ljudi, imeli bi več empatije za nemočne, za najmanj zaščitene, za klošarje in slikarje, za šolarje, za migrante, za vse ki nimajo. In tako bi bili tudi sami ljudje in sosedje.. Kdor bere ve, da niti novega leta ni treba čakati, .ker pride samo. Zato: Srečno vsem, ki berejo! Zdaj že več kot tradicionalni petkovi protestniki so bili prejšnji petek na avto protestu od Pirana do Ankarana. Začeli so ob 17.00 v Piranu, zaključili pa ob 19.15 v Ankaranu. Največ avtomobilov je bilo v Izoli (15), kjer so policisti v krožišču ustavili povorko in izdali nekaj opozoril. Zaradi vremena in praznika bodo ta teden z avtomobili protestirali v soboto, na dan samostojnosti. Vztrajati je treba, pravijo. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Cas odpiranja je hitro minil Nekaj dni navidezne normalnosti je minilo v trenutku, Z včerajšnjim dnem so se ponovno zaprle različne trgovine s tehničnim blagom, oblačili in športno opremo, Ostajajo pa odprte knjigarne in papirnice. Zanimivost tedna Za hitro testiranje se, po vprašalnikih sodeč, ljudje odločajo pretežno zaradi mirnega preživetja prazničnih družinskih srečanj. V Kopru, kot edini mestni občini regije, jih bodo opravljali naslednji teden, po praznikih.. Pa razumi. S ponedeljkom so se začela množična ..instant" testiranja v nekaterih slovenskih mestnih občinah, zato se številke, tako glede števila testiranja, kot števila okuženih, precej razlikujejo od tistih, ki smo jih ,.vajeni". Navadno se testirajo državljani. pri katerih obstaja sum o okužbi, za hitre teste pa so se ljudje odločali tudi iz čiste radovednosti. Delež pozitivnih testov je zato seveda nekoliko nižji, a ne toliko, kot bi bilo pričakovati, ali upati. V torek se je na območju celotne države testiralo 10.593 ljudi, od tega je bilo 2129 pozitivnih, kar znaša 20,1 odstotek. Če pa povzamemo izključno „klasič-ne“ PCR teste, je bilo ob 6524 testih kar 1913 pozitivih, torej skoraj 30 odstotkov. Pri hitrih testih je delež pozitivnih znašal 5,3 odstotka. Še vedno veliko ljudi potrebuje bolnišnično nego. 1226 bolnikov je hospitaliziranih, kar vendarle kaže na rahel padec v primerjavi s preteklimi dnevi. Intenzivno nego potrebuje 204 ljudi, umrlo pa je 23 ljudi. Če se osredotočimo na regije, je Obalno-Kraško regijo, med regijami z najboljšo incidenco, prehitela tudi Gorenjska, kjer je bilo še pred dvema mesecema stanje daleč naj slabše v državi. V zadnjih dneh se je v naši regiji stanje nekoliko poslabšalo, tudi zaradi nedavnega izbruha v sežanskem DSO-ju. Na obali se število aktivno obolelih vztrajno niža, tako da je zadnje dni več tistih, ki so covid preboleli, kot novih obolelih. Izola je imela svoj „vrh“ 9. decembra, ko je štela 190 aktivnih primerov, danes je teh še 103. Podoben „trend“ beležijo tudi ostale sosednje občine. Stanje se izboljšuje tudi v izolski bolnišnici, kjer se trenutno zdravi 27 pacientov, kar je občutno manj kot pred tremi tedni, ko jih je bilo 60. Je pa samo v zadnjem tednu v izolski bolnišnici umrlo 8 bolnikov s covidom. Kaj se bo odprlo in kaj zaprlo? Kot so povedali včeraj, bo javni promet deloval tudi med prazniki, so pa danes svoja vrata zaprle tehnične trgovine, ki so bile odprte le nekaj dni. Zaprli so se tudi frizerski in kozmetični saloni, cvetličarne, avtopralnice in čistilnice, ter pri nas še trgovine z oblačili, obutvijo, športno opremo in avtosaloni. Pri nas ostajajo odprte tudi knjigarne, papirnice, fotokopirnice, prodajalne z darilnim programom in otroške trgovine. Je pa ustavno sodišče odločilo, da se najkasneje s 4. januarjem vračajo v šole otroci s posebnimi potrebami. Podaljšajo se tudi subvencije Vlada namerava še za šest mesecev podaljšati nekatere oblike pomoči podjetjem pri blažitvi posledic epidemije covida-19, pa tudi samozaposlenim, družbenikom, kmetom in zaposlenim. Ukrepi, ki bi se sicer iztekli s koncem letošnjega leta, naj bi veljali do konca junija 2021. ur Strokovna raziskava o odnosu Slovencev do cepljenja proti virusu sars-cov-2 Študentje Medicinske fakultete Univerze v Mariboru so se na Občino Izola obrnili s prošnjo za sodelovanje občanov v spletni anketi o epidemiji COVID-19 in cepljenju proti virusu SARS-CoV-2. Raziskavo izvajajo pod mentorstvom prof. dr. Matjaža Zvvitterja, pri pripravi vprašalnika pa jim je pomagala tudi ekipa sledilnika COVID-19. Državljane naprošajo, naj si vzamejo nekaj minut časa in odgovorijo na zastavljena vprašanja. Anketa je namenjena starejšim od 15 let, sodelovanje je prostovoljno in napačnih odgovorov na vprašanja ni. Zanimajo jih predvsem vaši osebni pogledi na situacijo. Odgovore bodo uporabili le v namene raziskave in so povsem zaupni. Rezultate bodo analizirali in predstavili v medijih, poleg tega pa bodo uporabljeni tudi v pedagoške in raziskovalne namene. Ko boste zaključili z izpolnjevanjem vprašalnika, prosijo, da anketo posredujete naprej. Še posebej jim boste pomagali, če jo boste poslali tistim, ki manj pogosto uporabljajo internet in jih anketa sicer ne bi dosegla. Študentje Medicinske fakultete Univerze v Mariboru se vam vnaprej zahvaljujejo za sodelovanje. Povezava na anketo je dosegljiva na spletni strani Občine Izola, izola.si, ali neposredno na linku: https://1 ka.arnes. si/cepivo GGS d.o.o., Koper, Vojkovo nabrežje 23 - ureditev meje - parcelacija - izdelava geodetskega načrta - izdelava etažnega načrta z vknjižbo - izravnava meje GEODETSKE STORITVE - zakoličenje objektov evidentiranje stavbe vpis stavbe v kataster stavb - nadzori in legalizacije objektov - legalizacija črnih gradenj - pridobivanje gradbenih in tel.: 05 6278 300 uporabnih dovoljenj GSM: 041 638 364 - pridobitev hišne številke e-mail: info@ggs.sl - komparacija www.ggs.si - pravno svetovanje - cenitve nepremičnin Proračuna sprejeta brez polemik Občinski proračun za leti 2021 in 2022 je pogumen, vsaj po zneskih, saj za naslednje leto, prvič v zgodovini, predvideva več kot 30 milijonske prihodke, za leto 2022 pa dobre 3 milijone evrov manj, Občina bo v obeh letih prejela od države več denarja kot je znašal njen celotni proračun pred nekaj leti, V četrtek so se svetniki sestali na šesti izredni seji Občinskega sveta Občine Izola. Osrednja točka je bilo sprejetje proračuna Občine Izola za naslednji dve leti. Načrt proračuna v letu 2021 predvideva 30,5 milijona evrov prihodkov in 29,6 milijona evrov odhodkov. Proračun za leto 2022 pa predvideva 26,6 milijona evrov prihodkov in 26,5 milijona evrov odhodkov. Večje razprave okoli proračuna ni bilo, je pa Občinski svet sprejel amandma liste Izolani glede subvencioniranja sistema protipolav-nih zaščit, o čemer podrobneje pišemo na šesti strani te številke Mandrača. Končno nova trava? Svetniki so nato sprejeli Letni program športa v občini Izola za leto 2021.V dokumentu so zajeti posamezni programi, njihov obseg in potrebna finančna sredstva. Ta letos znašajo 1,4 milijona evrov proračunskih sredstev. Kot je povedal strokovni svetovalec za šport na Centru za kulturo, šport in prireditve Robi Janev, so med letošnjimi investicijami predvidena zamenjava dotrajane trave na pomožnih nogometnih igriščih, kar je bilo sicer predvideno že v letošnjem proračunu, optimizacija sistema za prezračevanje telovadnice OŠ Livade, nabava šolskih čolnov za projekt šole jadranja in veslanja ter postavitev koloparka na območju sedanjega skate parka. Gasilski dom se seli Svetniki so v prvi obravnavi razpravljali o osnutku spremenjenega in dopolnjenega predloga Odloka o zazidalnem načrtu Kajuhova - Hudournik Morer. Na tem območju je namreč predvidena gradnja novega gasilskega doma. V dvoletnem proračunu je za investicijo namenjenih milijon in pol evrov. V objektu so predvideni tudi prostori civilne zaščite občine in Gasilske zveze Izola. Natašo Čerin (Izola prihodnosti) je zanimalo, čemu je bila potrebna priprava še enega načrta za postavitev gasilskega doma, saj je Občinski svet enako tematiko obravnaval že pred enim letom, s tem, da je bilo takrat govora, da bo novi gasilski dom zgrajen med objekti Komunale in Reševalne postaje. »Zanima me, zakaj porabljamo denar za pripravo arhitekturnih načrtov na več lokacijah, ne da bi prej definirali, kje bo gasilski dom zgrajen. Res se mi zdi potrata denarja, da v enem letu naročamo dvojne arhitekturne načrte za eno in isto stvar", je povedala svetnica. Župan Danilo Markočič je odgovoril, da se na žalost prvotna lokacija ni izkazala kot prava rešitev, saj bi s tem onemogočili širjenje prostorov reševalne postaje. »Strinjam se, da bi bila lokacija pri reševalni postaji najboljša, a bi bilo zelo utesnjeno, poleg tega pa bi, zaradi zahtev gasilskih tovornjakov, morali odkupiti meter in pol zemlje, ki je v lasti zasebnika, kar pa se nismo uspeli dogovoriti. “ Komu bo namenjen novi blok? Občinski svet je v četrtek, v prvi obravnavi, razpravljal o spremembah in dopolnitvah odloka zazidalnega načrta Livade L Gre za območje med Južno cesto, Ulico Zvonimira Miloša, Ulico Ivana Regenta in Kajuhovo ulico, kjer je predvidena gradnja večstanovanjskega objekta s parkovnimi površinami in igriščem. Kot je znano, se Občina dogovarja za gradnjo s Stanovanjskim skladom RS, z oprostitvijo plačila komunalnega prispevka pa naj bi zagotovili nekoliko boljše pogoje za najemnike teh stanovanj. Kot je povedala predstavnica načrtovalca, so prvotno načrtovani objekt premaknili nekoliko bolj proti jugu z namenom, da bi imel več sonca, kar pa je naletelo na pripombe predvsem stanovalcev sosednjega bloka v ulici Zvonimirja Miloša. A predstavnica načrtovalca je povedala, da je arhitekt izračunal, da bi tudi v tem primeru omenjeni blok dobil dovolj sonca, kar naj bi bilo zapisano tudi v dokumentaciji. Veliko pripomb s strani svetnikov je bilo na potencialni odvzem sonca bloku, ki je v lasti Občine Izola, ter postavitvijo parkirišča z rampo. Da-rio Madžarevič (Izola 2030) je očital Občini, da bo dovolila zunanjemu investitorju, da degradira njeno premoženje, Leonid Danilovič (Levica) pa je mnenja, da bi postavitev rampe na parkirišču postavilo najemnike tega bloka v privilegiran položaj v primerjavi z ostalimi stanovalci Livad, kjer je že zdaj veliko težav s parkiranjem. Še večjo skrb pa imajo svetniki glede tega, od kod bodo najemniki novih stanovanj, ki naj bi bili namenjeni mladim družinam. »Kot smo se pogovarjali na odboru za Okolje in prostor, mi oprostimo komunalni prispevek Stanovanjskemu skladu z namenom, da bodo najemnine stanovanj nižje, a vprašanje je, če bodo sploh prišla v roke Izolanom", je svaril Leonid Danilovič, in dodal, da v kolikor bo to namenjeno tudi drugim, tega predloga nikakor ne bo podprl. Vlado Marič (DeSus) je na to povedal, da so o zadevi že opozorili odgovorne na Stanovanjskem skladu, saj če je po eni strani normalno, da so njihova stanovanja namenjena vsem državljanom, obalna regija predstavlja specifiko. »Opozorili smo jih, da obstaja nevarnost špekulacij, torej da bi v pretežni meri konkurirali iz notranjosti, ki pa bi ta stanovanja lahko dajali v podnajem." Marič je še dodal, da se je s tem direktor strinjal, a v tem tre- nutku nimajo pripravljenega drugačnega akta, naj bi ga pa začeli pripravljati. Dušan Ambrož (Izolani) pa je dodal, da smo se kot Občina že večkrat opekli in bi si morali zagotoviti pravico, da sami razpolagamo s stanovanji, ki se bodo gradila. »Verjamem, da na skladu ne bodo sprejemali aktov, ki bi šli nam na roko, ampak moramo biti sami proaktivni, in to urediti tako, kot ustreza nam. “ Nadzorni odbor bo dobil pomoč Svetniki so sprejeli predlog Strategije razvoja turizma v Občini Izola za obdobje 2021-2025, v prvi obravnavi pa so razpravljal o predlogu Sprememb in dopolnitev Poslovnika Občinskega sveta Občine Izola. S strani predstavnikov list Izola prihodnosti ter Izolani in stranke Levica je bila junija letos podana pobuda za spremembe in dopolnitve, ki se nanašajo na obliko in način izvedbe seje občinskega sveta. Podana je bila tudi pobuda občinske svetnice Agnese Babič, da se v poslovnik vnesejo spremembe, ki se nanašajo na italijansko narodno skupnost. Občinski svet se s temi spremembami pomika naprej z razvojem novih tehnologij. Ob koncu seje so občinski svetniki odločali o imenovanju zunanje strokovnjakinje za pomoč pri nadzoru, mag. Polone Pergar Guzaj. Kot je znano, so svetniki o tem predlogu razpravljali že na zadnji seji občinskega sveta, a zaradi nekaterih nejasnosti in pripomb nekaterih svetnikov, je predsednik Nadzornega odbora Milan Bogatič predlagal, da o točki ponovno odločajo na naslednji seji. Na četrtkovi seji pa je povedal, da so člani skupine NO, ki opravlja nadzor nad področjem ravnanja s premoženjem Občine v obdobju med leti 2018 in 2020, vztrajali pri tem, da Občinski svet omogoči pomoč zunanjega revizorja. »Ustaljena praksa je, da se NO, ko pride do težav, posvetuje z notranjim revizorjem, a ga v izolski Občini nimamo. Ugotovili smo tudi, da ni bilo to področje nikoli revidirano, zato smo se odločili, da zaprosimo za pomoč izvedenca. Ta izključno pomaga nadzornemu odboru in ne opravlja revizije poslovanja občinske uprave. Na koncu bo NO izdal zaključno poročilo, ki bo vsebovalo ugotovitve izvedenca. “ Občinski svet je tako prirpa-vljen predlog potrdil. AM Izolski poslanci nimajo lepih praznikov Izola je v aktualnem mandatu v poslanske vrste poslala kartri izvoljene kandidate: Branka Simonoviča (Desus), Gregorja Periča [SMC] in Feliceja Žižo (It, narodnost], Vsi trije so ob dogajanju v zvezi s konstruktivno nezaupnico vladi na očeh obeh nasprotnih strani. Dejstvo je, da so vsi trije izolski poslanci del aktualne vladne koalicije. Za poslanca narodnosti je to sicer “način preživetja”, saj je manjšina vedno na strani vlade in se, z redkimi izjemami nikoli ne postavi v vlogo jezička na tehtnici. Tudi zato so, ob aktualnem dogajanju v parlamentu, pritiski nanj še najmanj opazni. Povsem drugače pa je s poslancem Desusa in enim od podpredsednikov Državnega zbora, Brankom Simonovičem, ki se ne želi dokončno opredeliti. Verjetno kot pritisk nanj lahko opredeli novinarske zapise v zvezi z legalizacijo njegovega objekta nad Markovcem, kritik pa je bila do nedavnega deležna njegova stranka, čeprav se tudi on ni mogel izogniti verbalnim oziroma plakatnim napadom. Morda je še največ osebne kritike ta hip usmerjeno proti Gregorju Periču, tretjemu izolskemu poslancu, ki je o teh pritiskih tudi spregovoril v medijih. Verjetno tudi zato, ker so se v bližini njegovega doma na Maliji pojavih napisi, ki sprašujejo ali je heroj ah izdajalec. Seveda nihče ob takšnih reakcijah ne more ostati ravnodušen, res pa je, da se morajo javne osebe, kar politiki nedvomno so, navaditi tudi na take vrste komuniciranja z njimi. Poslanci niso podoba Izole Da bi z njihovim ravnanjem povezovali splošno stanje v Izoli pa tudi ne gre, saj je treba spomniti, da je bil ob 5960 volivcih, ki so leta 2018 prišli na volišča, Branko Simonovič izvoljen s 501 glasom, Gregor Perič je dobil 727 glasov, Felice Žiža pa je bil izvoljen na posebnih volitvah, kjer glasujejo le pripadniki narodnosti. Na osnovi teh rezultatov in ob razmeroma dobrem poznavanju razmer v Izoli ni enostavno oceniti, kakšno je večinsko razpoloženje Izolanov do spremembe oblasti, dejstvo pa je, da celotno dogajanje zagotovo ni vzpodbudno za ambicije naših poslancev na naslednjih volitvah. Dobro je vedeti: Konstruktivna nezaupnica se izreče z izvolitvijo novega predsednika Vlade. Državni zbor ne more odločati zgolj o odstavitvi Vlade. To lahko stori le z odločanjem o izvolitvi novega predsednika Vlade. ur GREGOR PERU HEROJ oli IZD/4 J/ILEC? Napis, ki je v politično ozračje v Sloveniji prinesel toliko vetra je pravzaprav nerodno zastavljeno vprašanje, ki na nek način simbolizira razdvojenost Slovencev in Slovenije, kjer je ista oseba za nekoga lahko heroj, za drugega pa izdajalec. Tako napis sam po sebi dejansko ne kvalificira poslanca niti s herojstvom, niti z izdajstvom, ampak zgolj zastavlja načelno vprašanje: Je poslanec izdajalec ali heroj? Odgovor bomo dobili na volitvah. Ste pravi za PONI? Regionalni razvojni center bo v naslednjem letu štartal projekt Podjetno nad izzive - PONI. Z njim bo svetovalno, mentorsko ter finančno podprl posameznike, ki šele začenjajo svojo podjetniško pot. Na spletni strani www.rrc-kp.si je objavljen javni razpis za vključitev v program. Rok za oddajo vloge je 18.1. 2021. Cilj projekta je zagnati nova podjetja, sodelujejo pa lahko potencialni podjetniki (osebe s podjetniško idejo), in sicer ne glede na starost, spol ter izobrazbo. Udeleženci projekta bodo pri RRC Koper zaposleni za obdobje štirih mesecev. Med prijavljenimi kandidati bo izbranih do 11 oseb. V celotnem obdobju izvajanja bo v projekt vključenih 62 udeležencev. Pinije je treba zaščititi, ne podreti! Nevihta, ki je pred slabim mesecem podrla kar nekaj starih mestnih dreves je bila prava potuha za vse tiste, ki jih upravičeno ali neupravičeno motijo ali so jim celo odveč stoletna drevesa v drevoredih in na zelenih površinah našega mesta. Že res, da so bila drevesa ponekod posajena zelo nestrokovno, brez razmišljanja, kako bo, ko bodo začela segati čez strehe in z vejami tolči po balkonih in polknih, toda da bi jih zaradi tega enostavno sekali pa tudi ne gre. Marsikaj je mogoče urediti s posegi v drevesa ali z utrjevanjem rastišča, seveda če za to obstaja dovolj dobre volje pri vseh. Klasičen primer takšnega nespoštovanja sožitja narave in ljudi v mestih sta dve veliki piniji iz Drevoreda na Prešernovi cesti, ki so jih gradbinci že propadlega Stavbenika enostavno podrli, da so lažje s tovornjaki vozili do gradbišča takoimenovanega Alkatraza. Takrat odgovorni na Zavodu za varstvo kulturne dediščine se je celo razjezil na Mandrač in Izolane, ki so opozarjali na to ravnanje, češ, da iščemo samo razloge za nerganje, saj bo izvajalec po koncu del posekana drevesa nadomestil z novimi in to že razmeroma odraslimi drevesi. Varuh naše kulturne dediščine je medtem odšel v pokoj, Stavbenik je propadel, o nadomestnih drevesih pa ni ne duha ne sluha. Nekaj podobnega zdaj poslušamo od tistih, ki podpirajo gradnjo novega krožišča na Prešernovi cesti za katerega še vedno nismo slišali prave utemeljitve. Slišati je celo, da je v ozadju obljuba investitorjem v sosednji velik stanovanjski objekt, da bodo dobili uvoz in izvoz s Prešernove, saj morajo zdaj uporabiti druge poti. Da bi se znanstvenikom iz univerzitetnega kampusa, ki je zaprt in InnoRenevv objekta, ki je še vedno gradbišče, kam tako zelo mudilo pa tudi ni videti. Medtem so projektanti dvopasovno krožišče menda že spremenili v enopasovno, ki naj bi vzelo „vsega dve do tri stare pinije." Nekoliko nas je potolažilo besedilo predloga Občinskega prostorskega načrta oziroma Prostorsko izvedbeni pogoji, ki določajo, kako bo treba ravnati z drevoredom pinj ob Prešernovi cesti. Tako-le piše: ..Ohranjajo naj se vsa obstoječa drevesa v drevoredu (Pinus pinea). - Infrastrukturni in drugi objekti ter posegi naj se načrtujejo v taki oddaljenosti od drevesnih debel in drevesnega koreninskega sistema in krošenj, da posegi ne ogrozijo obstoja dreves (posušitev, nagib ipd.). - Rastišč dreves (projekcija krošnje na tla) naj se ne zasipava ali asfaltira. - V kolikor se načrtuje utrjevanje rastišč (zaradi komunalnega urejanja) naj se le-to izvede tako, da se ne poslabšajo razmere tal na rastišču (prepustnost za vodo, struktura tal ipd.). - Pred izvajanjem gradbenih posegov je treba drevesa na gradbišču ali v bližini gradbišča zavarovati tako, da se prepreči poškodovanje debel, vej in koreninskega sistema. - Zagotovi se redno in strokovno vzdrževanje drevoreda (obrezovanje suhih vej, odstranjevanje bršljana ipd.). - Ob spremembah namembnosti območja ob drevoredu se preuči možnost odstranitve utrjenih površin na območju rastišč dreves. - Manjkajoča drevesa oz. vmesne odseke, kjer ni dreves, se zasadi z drevesi iste drevesne vrste. - Preuči se možnost dosaditve drevoreda na celotnem odseku glavne ceste. Tako je zapisano. Naj se ve, da ne bi tega kar tako pozabili. Mef Lokalno - globalno Občina bo pomagala pri nakupu pregrad Občinski svetniki so na četrtkovi seji soglasno sprejeli amandma Liste Izolani, Liste Izola prihodnosti in Levice, s katerim so v proračunu za naslednje leto zagotovili 30,000 eurovza subvencioniranje nakupa enotnih protipoplavnih pregrad. Pobuda ni nova, saj je že pred dobrim letom, Dušan Ambrož (Lista Izolani) predlagal, da se Občina Izola, poleg ..globalnih ukrepov", loti tudi spremljevalnih, cenejših "rešitev" s katerimi je možno zmanjšati vdor vode v nižje ležeče prostore stavb v starem mestu. Tudi v Sloveniji že obstajajo različne tehnične rešitve za zaporo spodnjega dela vratnih odprtin proti vdoru vode, vendar so razmeroma drage, zato se ljudje raje poslušuje-jo manj učinkovitih, predvsem pa zelo neestetskih lesenih pregrad. Predlog je dopolnil s pozivom županu, naj vzpodbudi morebitne lokalne obrtnike, k izdelavi enotne cenovno ugodne rešitve, hkrati pa zagotovi sofinanciranje s strani občine, države ali morda celo EU.. Žal njegov poziv ni doživel nobene reakcije, zato je bil ta amandma proračuna za naslednje leto nujen. V obrazložitvi amandmaja proračuna so zapisali, da je poplavljanje nižjih delov starega mestnega jedra postalo vsakdanji pojav. Lastniki in najemniki stanovanj in poslovnih prostorov na celotnem območju starega mesta, skušajo z veliko samoi-niciative in ob pomoči pristojnih služb in organizacij, preprečevati škodo, ki jo povzročajo poplave. Vendar so pri tem manj uspešni kot bi lahko bili. Vhode v stanovanja in poslovne prostore skušajo zaščititi vsak po svoje, odločajo pa se v glavnem za lesene pregrade, ki jih podpirajo z vrečami peska in zatesnjujejo z različnimi sredstvi, največkrat purpe-nom, ki ni niti estetski, niti zdrav. Zaradi učinkovitosti pregrad in njihovega videza je treba na ravni občine sprejeti določene ukrepe. V Sloveniji je kar nekaj proizvajalcev kvalitetnih in estetskih protipoplavnih zaščit, žal pa je cena takih pregrad razmeroma visoka (od 400 do 600 eur) in si jih mnogi oškodovanci težko privoščijo ali pa sploh ne vedo zanje. Z amandmajem so predlagali, da Občina Izola razpiše subvencioniranje nakupa protipoplavnih zaščit v skupnem znesku 30.000 Eur. Pogoje subvencije je treba še dogovoriti, zagotovo pa bi na ta način omogočili nakup najmanj 150 takšnih protipoplavnih zaščit iz aluminija, ki se po uporabi enostavno pospravijo in na ta način ohranjajo urejeno podobo starega mesta. Seveda bi bilo še bolj uspešno, če bi se kateri od izolskih obrtnikov lotil izdelave takšnih pregrad po subvencionirano sprejemljivi ceni, vendar dogovarjanja z Obrtno zbornico žal doslej niso prinesla nobenega dogovora. Glede na to, da je v proračunu za naslednji dve leti protipoplavni varnosti namenjeno kar 545.250 oziroma 1.189.180 Eurov, je bil amandma soglasno sprejet. Zdaj je treba počakati na razpis za subvencioniranje nakupa, če ne bo domačega izdelovalca pa bo treba izbrati enotno rešitev izmed že obstoječih. Eno od njih že uspešno uporabljajo v piranskem Akvariju. ur Spoštovane občanke in občani, dragi prijatelji Izole! Naj vas praznični čas obda z lepimi trenutki. Letošnje praznovanje je drugačno, vendar so omejitve tudi priložnost za razmislek, toplo besedo in prijazna dejanja. Spomnimo se na vse, ki so nam blizu, tudi na sosede, znance in tiste, ki morda nimajo bližnjih. Želim vam lepe praznike in predvsem, da bi lahko v prihajajočem letu znova skupaj polno zaživeli ter uresničevali ideje napredka v naši skupnosti. Gentili cittadine e cittadini, čari amici di Isola, possa il periodo delle festivita circondarvi di momenti piacevoli. Quest'anno i festeggiamenti saranno diversi. M a le restrizioni possono essere anche un'opportunita per riflettere, per concedere al prossimo una parola gentile o un gesto caloroso. Ricordiamoci di lutti t|uelli che abbiamo vidno, compresi i nostri vidni e conoscenti, ma anche di chi forse e solo e non ha pa renti prossimi. Auguro a voi tutti buone feste e, soprattutto, che nelbarmo a veni resi possa tornare a vivere in pieno e nuovamentc uniti, con nuove idee per il progresso della n ost ra comunila. Župan/11 sindaco Danilo Markočič Božič - praznik, ko zahrepenimo, da bi bili ljudje Takrat je rimski cesar avgust ukazal popisovanje. Jožef in noseča Marija sta morala na dolgo potovanje, da bo njun sin Jezus, rojen v Betlehemu, dobil matično in davčno številko. Novorojeni v Betlehemu ne najde človeškega prostora. Postane samo številka na dolgih seznamih birokratov iz Rima. Za Jožefa in Marijo je ta številka oseba. Je otrok, ki potrebuje zaščito. Za angele je Bog, za modre z vzhoda je kralj. Za kralja Heroda je tekmec za oblast. Za pastirje je dobri pastir, ki bo iskal predvsem tisto, kar je skrito in izgubljeno. Gre za odločitev, kdo je novorojeno dete. Odločanje, ki se potem nadaljuje skozi z zgodovino že dva tisoč in več let. O tem, kdo se je rodil v Betlehemu se mora odločiti vsaka generacija, pravzaprav vsak človek, celo večkrat v življenju. Prvi božič je pri nekaterih povzročil nežnost in občudovanje, pri drugih možnost zaslužka (rodil se je nov davkoplačevalec), pri tretjih strah, brezobzirnost in nasilje... Odnos do Jezusa nam postavlja ogledalo za naše odnose do sosedov, someščanov, sozemljanov in stvarstva nasploh. Poseben čas v katerem se dogaja Božič 2020 vsekakor ni čas strahu, brezobzirnosti in nasilja. Niti čas sebičnosti in koristoljubja. Ob letošnjem Božiču predlagam in voščim sočutja s krhkimi, solidarnosti do ubogih in, da bi med sokrajane širili upanje, nežnost in luč. Krščanstvo pravi, da je celo Bog zahrepenel po bližini, nežnosti in človečnosti. Janez - župnik Dobre želje vsem Izolanom in drugim bralcem Mandrača in molitve za vas, dodajajo še sestre uršulinke: Jana, Helena, Polona in Bogdana ter duhovnika Silvester in Luka, ki pomagata v župnijah Izola in Korte. Tudi tradicionalna Luč miru iz Betlehema, ki v Evropi odmeva že od leta 1986, je letos potekala drugače, v veliki meri preko spleta. Namen akcije je širiti sporočilo miru, ki je univerzalen dar ter si ga zasluži prejeti in imeti vsak, ne glede na rasno, versko, nacionalno ali katerokoli drugo pripadnost. V dneh med 14. in 18. decembrom so jo ponesli tudi predstavnikom države in drugim pomembnejšim ustanovam. Letošnje geslo akcije je »Prižgimo bližino«, sporočilo poslanice pa nas poskuša spomniti, da sta ljubezen in bližina v teh nekoliko tesnobnih časih ključnega pomena, če tega ne moremo pokazati z objemi in poljubi, to še ni izgovor, da ne moremo drug drugemu izkazati bližine. Nasprotno, vse to nas sili, da poiščemo nove poti, nove načine, morda celo še bolj pristne in iskrene. Ljubezen ne ogroža varnosti. Samo sveti in greje, da jo začutimo drug v drugem, so še zapisali v poslanici. Več sreče v letu, ki prihaja V teh dneh, ko se približuje najlepši praznik v letu, praznik luči, miru, upanja, veselja in ljubezni in se leto počasi izteka, vsi delamo čistke in obračune. Tokrat se bomo od leta, ki je bilo za vse človeštvo verjetno doslej nasploh najbolj tragično, za našo generacijo pa vsekakor, najbrž vsi poslovili s pravim olajšanjem. Nepoklican je prišel in nam zavladal krvoločni gospod Kovid, ki se prav nič ne ozira na to, da si ga na našem planetu nismo želeli in ga ne maramo. Že drugič letos smo prisiljeni živeti dalj časa zaprti, čimbolj v osami, čimbolj osamljeni. Hočeš - nočeš smo si v svojih življenjskih okoljih morali ustvariti osebne ali družinske varovalne mehurčke. Vendar kakor kdo: eni bolj, drugi manj disciplinirano, eni bolj, drugi manj prestrašeno, en bolj, drugi manj resignirano ... Cele branže delavcev, zlasti zdravstvenih, delajo (v skafandrih do ušes in čez) na robu svojih zmogljivosti. Težko je politikom, še posebej vladajočim, ki morajo bliskovito in natančno sprejemati brezhibne zaščitne in blažilne ukrepe na način, da delajo po 24 ur 7 dni v tednu. Povsod po svetu. Pa se kljub temu še nepoboljšljivi optimisti, med katere se, srečnica (!) lahko prištevam, nazaj oziramo nejevoljni in pogled naprej je še zasenčen s temnimi oblaki, saj nas bitka za preživetje gospodarstva, šele čaka. Če ne bo takoj, ko zajezimo pandemijo, tudi njegove hitre in uspešne oživitve, se tudi negospodarstvu, predvsem pa še kulturi, zelo slabo piše tudi v bodoče. Nič čudnega torej, da je završalo med kulturnimi delavci! Verjetno smo gledališčniki, plesalci in glasbeniki, še posebej društveni zborovski pevci, profesionalni zabavljači in vsa prireditvena industrija celo med najbolj prizadetimi. Zelo težko bo vrniti življenje, kjer je ugasnilo. Že od mladih let aktivno delujem v kulturno - izobraževalni sferi, na področju kulturne animacije ljudi, še posebej na izolskem podeželju. Lahko povem, da je bilo že pred pandemijo zadnja leta vedno težje; ljudje so se vedno bolj drobili na manjša društva ali se od njih oddaljevali. Predvsem zaradi plehkega potrošništva smo se že pred časom začeli obnašati tako, kot smo danes zaradi pandemije pravzaprav prisiljeni; če ne nedeljska romanja v »šoping centre«, pa zapiranje v svoja bivališča na kavče pred televizorje, od koder je bilo zmeraj težje koga privabiti v družbo, v društvo. Ali oboje. Še lani smo takšno obnašanje imenovali »zasidranost v zoni udobja«, danes so bolj v modi ..varni mehurčki". Osebno mi doslej še ni bilo hudega; materialno in duhovno sem preskrbljena, pa tudi zdravje mi na srečo dobro služi. Zato ni moj namen jamrati in se pritoževati, nočem biti zaskrbljena zaradi mrtvila v druženju in s tem društvenega življenja. Nočem gojiti občutka nemoči, ne bi rada otopela, izgubila volje, nočem se vdati v usodo, ampak nasprotno. Upam in verjamem, da bomo po koncu pandemije spet s spod-bujevanjem udejstvovanja ljudi, še zlasti mladih, lahko oživili naša društva! Kaj si torej, kaj nam torej želim za praznike in v letu, ki je pred nami? Najprej: naj bodo naši božični prazniki mirni in globoko doživeti, v novem letu pa - da bi čim-prej uspešno zajezili pandemijo, naj se končajo razprtije in vojne, naj končno povsod zavlada mir, naj nihče ne trpi lakote, nasilja, pomanjkanja! Našim članom, podpornikom in bralcem Mandrača pa voščim tudi trdnega zdravja, veliko veselja v sproščenem druženju in zadovoljstva ob ustvarjanju boljše prihodnosti. Srečno 2021! Darinka Jug, Kulturno društvo Korte Za vsak slučaj poglejte v dimnik Kdo bi si mislil, da Corona lahko premaga tudi tri dobre, decembrske može, In vendar seje spravila tudi nadnje, Miklavža je že spodila iz ulic in celo iz cerkve, Božiček ne ve kaj bo lahko in kaj ne, Dedek Mraz upa, da bo do novega leta bolje, Z izolskim Dedkom Mrazom smo se pogovarjali preko Skypa,, - Vi trije pa imate res letos veliko težav. Začelo se je z Miklavžem, ki prihaja ponoči, mi pa imamo takrat policijsko uro? - Miklavž je odgovoren mož in ne hodi po mestu takrat, ko se ne sme. Oziroma, hodi, ampak tako, da ga nihče ne vidi. Niti tisti odrasli, ki grejo bolj pozno iz derife ga ne vidijo, kaj šele otroci, ki kar naprej čepijo pred računalniki in sploh ne vejo, kaj se dogaja na ulici. Zato je Miklavž lahko brez težav odložil darila v nogavice pa tudi pod jelko, ker je tistih pravih volnenih nogavic vedno manj. - Zdaj je na vrsti Božiček. On pa ima težave zato, ker se ne more prosto gibati med občinami, mora pa obiskati otroke vsega sveta. - Ja, kar dosti dni je med Miklavžem in Božičkom. Sem slišal, da otroci predlagajo, da bi med tremi dobrimi možmi dali še kakšnega, da bo lažji prehod od enega do drugega. Recimo, med Miklavžem in Božičkom bi bil Boklavž, med Dedkom mrazom in Božičkom pa Božji mraz. Tisto o občinskih mejah pa za dobre može ne velja. Verjetno niste dobro prebrali uredbe vlade in izjem, ki jih dovoljujejo pri tem ukrepu prepovedi prehajanja mej. Čisto na koncu namreč piše, da je možno prehajanje mej tudi v izrednih okoliščinah in otroci brez daril so gotovo izredne okoliščine. - Za Dedka mraza pravijo, da je bolje da ostane na severu, ker je star in sodi v rizično skupino. - Vsi trije sodimo v rizično skupino ampak k sreči ne živimo v domovih za ostarele ampak se gibljemo na prostem in to v glavnem sami. No ja, Miklavž ima kakšne angelce, ampak tisti letajo na varni razdalji, hudič pa kar naprej bruha ogenj, tako da je skuril vse viruse. Božiček in Dedek mraz pa v glavnem potujeta po zraku, bolj ali manj sama, virus pa z jelenov na ljudi ne preskoči. Ampak, za vsak slučaj imamo vsi trije maske, ki smo jih naročili pri Lili in jih je naredila posebej za nas (glej fotografijo), saj je posebej prilagojena za brado, ki je taka, da se Krek lahko skri- je._ - Že pol stoletja vsak december obiskuješ otroke po celi slovenski Istri pa še nisem slišal, da bi se kdo česa nalezel od Dedka mraza. - Kje pa. Niti se jaz nisem ničesar nalezel od otrok. Včasih se kaj nalezemo ampak to hitro mine. Je pa res, da pride včasih do kakšne logistične napake. Recimo, enkrat sem bil Božiček v igralnici v Portorožu, potem so me klicali naj pridem še v Casino Lipica, tam pa so otroci čakali Dedka Mraza. Pa sem povedal, da mi je Božiček posodil plašč, ker je moj v čistilnici.. Vsi paketi bodo prišli - Ali bodo zaradi te karantene darila za otroke ostala nerazdeljena ali ima Dedek mraz kakšnega tajnega distributerja. - Zdaj imajo vsi toliko dela, da moramo mi trije vse postoriti sami. Saj ste videli, kako so obremenjeni na pošti. Tako nam ne preostane drugo, kot da mi hodimo od hiše do hiše in vstopamo v stanovanja s pridnimi otroki. Včasih ni bilo težav, ko so bili dimniki široki, čeprav precej sajasti, zdaj pa so ozki, da gremo še mi težko skozi, vsake toliko pa se nam kakšen večji paket tudi zatakne. Zato ne bi bilo slabo, da pogledate v dimnik, če ni tam ostalo kakšno darilo od lanskega leta. - Vse naše življenje se seli na splet, Dedek Mraz pa ima od računalnikov še vedno le Amigo in starega PC-ja z Windows 5. Kako te otroci na spletu sploh lahko najdejo? Si morda na Facebooku, Viher ju, Tviterju ali kje drugje? - Dedek Mraz je še vedno pri klasičnih pismih. Božiček menda nekaj dela preko Amazona, jaz pa ne. Nobenih naročil ne sprejemam preko interneta, ker tam se hitro zgodi kakšen vdor v sistem in potem bi nastala zmeda. S pismi se to ne zgodi. Letos samo na ekranu in platnu - Žal letos otrok ne bom obiskal na Lonki, v parku ali v kulturnem domu, ker je ta virus še vedno tukaj in zato sem se opremil s poceni varnostno kamero na kučmi in z njo posnel vse domove otrok, tako da me boste vseeno videli, žal letos samo na televiziji ali pa na računalniku. To seveda ni isto, ampak boljše kot nič. Na primer, Rozana Prešeren meje, s kočijo, posnela v Kortah, na Šaredu, v Cetorah, na Maliji in na Baredih, pa tudi v mestu smo posneli en kos filma za mestne otroke. Na Rižanskem vodovodu bodo otrokom, skupaj z darilom, dali tudi posnetek mojega obiska pri njih. - Koliko otrok bo naš dobri, stari Dedek mraz sploh obiskal letos? - V Izoli kakšnih 2.800, na celem svetu pa 2 milijardi in 200 milijonov. To je kar precej dela in še dobro, da sem v formi. Tudi sani so zdaj bolj moderne, hibridne, na jelenji in na lunin pogon, tako da čisto nič ne onesnažujemo narave. - Torej se ne bo zgodilo, da bi ti otroci vzeli kakšen bombon še preden jim ga ti podariš? - Otroci sploh niso problem. Če se že zgodi kaj takega potem tistemu, ki mi je kaj sunil iz košare, pač ne dam darila. Hujši so odrasli, saj so me enkrat na Bernardinu stari Avstrijci dobesedno podrli na tla, ko so se zapodili proti košari z darili. Katero pesmico si največkrat slišal? - Ringa, ringa, raja je na prvem mestu, sledi pa Siva kučma, bela brada. Vsake toliko pa kakšen otrok celo zarepa. Novi časi pač. Modni kotiček - Imaš prelepo obleko. Kje si jo kupil, v Trstu? - Ma ja. V Trstu kupuje kvečjemu Božiček, ker zdaj tisto obleko dobi pri Kitajcih že za 10 Burov. Mojo obleko oziroma plašč je naredil mojster kostumograf iz ljubljanske Opere, tudi kučma polhovka je domače delo, škornje sem kupil v Izoli pri mojstru Južniču, košaro sem dobil v Centru ponovne uporabe pri naši tržnici, knjigo pa mi je naredil prijatelj Branko Cerkvenik, tako da je vse skoraj kilometer nič. Razen kroja in našitkov, ki so staroslovanski, narejeni po modnih trendih izza Karpatov pred stoletji. Še vest iz prve roke Vi trije, ki letate okrog sveta gotovo veste, kdaj se bo končala ta kriza s tem virusom? - Bom povedal tako kot je enkrat povedal dr. Mencinger. Krize bo konec takrat, ko se bomo ljudje navadili nanjo. D.M. PRII finA. InŽF 7&iriKAR. RiRin Slovenska posadka je „trajala“ dva dneva Jože Zalokar ima za sabo že 88 let življenja, ampakjih ne kaže. Na pogovor seje pripeljal s kolesom, potem pa s pomola v občinskem pristanišču spretno skočil na svojo pasaro, s katero še vedno odhaja na ribolov. .Ampak ne zelo daleč", pove. Je ribič z izobrazbo, spomin mu dela brezhibno in ko razmišlja o slovenskem ribištvu pove marsikatero pomembno stvar, Za knjigo Marina Sinkoviča o njegovih ribiških zgodbah je Jože Zalokar napisal tako dober prispevek, da enostavno ne sodi v knjigo kratkih zgodbic. Zato pa je lahko zelo zanimiva priloga našega tednika in, glede na praznični čas, ki je pred nami, verjamemo, da jo boste z zanimanjem prebrali. Jože jo je zapisal v prvi osebi ednine. Od leta 1932 do leta 2020. Na kratko pove tako-le: Rodil sem se leta 1932 v Stari Fužini v Bohinju, se po osnovni šoli odločil za sladkovodno ribogojstvo, po končani Pomorski ribiški šoli v Piranu pa sem prešel na morsko ribištvo, kjer sem po zaključnem izpitu pridobil naziv »ladjevodja male obalne plovbe do 50 BRT«. Bohinjska leta Ko sem dopolnil 16 let, sem bil kot učenec sprejet v državno službo v tako imenovano Ribar-sko »Gospodarstvo Slovenije«. Naša uprava je imela svoj sedež v Ljubljani, vodil pa jo je izredno sposoben strokovnjak za ribištvo, gospod Milan Jelačin. Njegova želja je bila izučiti mladi kader za ribogojni poklic z dveletno učno dobo. Moj oče, ki je kot vodja, večina delovne dobe v tem poklicu odslužil na jezeru, se je približeval upokojitvi. Predlog gospoda Jelačina, da očetovo delo na jezeru nadaljujem jaz, je bil sklenjen. Večino učne dobe sem se uril pri svojem očetu na Bohinjskem jezeru in z izpopolnjevanjem v ribogojnici Bohinjska Bistrica. V času učne dobe smo se usposabljali za vsa ribiška dela, ki jih je ta poklic zahteval. To pa je pletenje in izdelava mrež, ribolov na jezeru, pridobivanje in umetno oplojevanje ribjih iker ter nadaljnjo gojenje ribjega zaroda za vlaganje v naravne vode. Vse to je bilo pri izpitu za kvalifikacijo potrebno obvladati. Za ta poklic smo se istočasno usposabljali trije učenci. Moj kolega in jaz sva bila predvidena za opravljanje del na jezeru, tretji pa naj bi delal v ribogojnici. (j ^-F'~ Ta ribogojnica je imela v tedanji Jugoslaviji vodilno vlogo glede pridobivanja ribjih iker, večinoma od postrvi iz jezera. Zelo me žalosti, da v dandanašnjem času to propada, saj smo bili tedaj s trgovanjem z ribjimi ikrami svetovno poznani (z letalskimi pošiljkami tudi izven Evrope, predvsem v Kanadi). V začetku leta 1950 je prišlo v vodstvu uprave do velikih sprememb. Prevzela nas je »Uprava Državnih lovišč RS«, ki je spadala pod predsedstvo vlade Republike Slovenije. Vse do leta 1952, ko sem moral oditi na služenje vojaščine, je moje delo večinoma potekalo na jezeru. Mislim, da je bil to najlepši čas v mojem nepozabnem življenju. Od svojih nadrejenih sem užival veliko zaupanje, predvsem zaradi očetove aktivnosti med okupacijo domovine. Kmalu po vojni je bohinjski hotel »Belvi« prevzela »Uprava državne varnosti« in ga uporabljala izključno za svoje goste. Občasno so v ta hotel prihajali tudi najvišji predstavniki tedanje vlade, nekateri med njimi tudi na športni ribolov. Najbolj mi je ostal v spominu tovariš Kardelj, ki je ponavadi prišel s svojo družino, med ostalimi še Rankovič, Džilas, Moša Pi-jade ter drugi visoki funkcionarji. Za uspešen ribolov z ribiško ladjo, ki je lahko sprejela celo več kot 10 oseb, je bilo treba počasi preveslati celotno dolžino obale jezera. To so bila v tistem času zanimiva doživetja, na zaključku ribolova pa vsakokrat še bogata denarna nagrada s strani tovariša Kardelja. Namesto 36 le 18 mesecev V letu 1952 sem moral na triletno služenje vojaščine. Zbirališče in razpored regrutov je potekalo v Ljubljani, kjer smo dolgo čakali na odhod v vojaške enote. To čakanje nas je dolgočasilo, zato smo se fantje iz naše vasi odločili, da svoje kovčke oddamo v garderobo in gremo na potepanje po Ljubljani. Te zadnje ure svobode v civilu so se mi, na srečo, dobro obrestovale. Ob vrnitvi so nas čakajoči opozorili, da se moramo takoj javiti v pisarni za nov razpored, ker je skupina, kamor smo bili razporejeni že odpotovala z vlakom. Malo prestrašen sem iz pisarne odšel prijetno presenečen, saj nisem mogel verjeti, da sem s svojim potepanjem po Ljubljani v tako kratkem času »odslužil« leto dni vojaščine. Moj novi razpored se je namreč glasil »obalna inženirija, dve leti«. Večino vojaške dobe sem odslužil v Plo-čah, Šibeniku in na otoku Visu, kjer sem dočakal ponovno skrajšanje vojaščine in tako sem na prvotno triletno regrutacijo odslužil le osemnajst mesecev. Po odsluženi vojaščini sem na pomlad leta 1954 ostal nekaj časa brez službe, ker je takratno vodstvo na moje delovno mesto zaposlilo svojega privilegiranca, meni pa so ponudili službo izven Bohinja. To, da dajejo prednost ljudem od drugod, za domačina pa ni delovnega mesta, me je prizadelo, zato sem njihovo ponudbo zavrnil in se odločil iti po svoje. Kobariška leta Še istega leta se je zgodila priključitev Primorske k matični domovini in tako se je ponudila priložnost, za katero sem se takoj odločil. Gospod Jelačin, moj prvi šef, ki me je vključil v ribogojstvo, je prišel k meni na dom in mi ponudil službo v Kobaridu. Razložil mi je, da je tam po dohodu Italijanov, ostala zapuščena ribogojnica, ki nujno potrebuje pomoč. Takrat je ribogojnica spadala pod okraj Tolmin, vodstvo le-te pa naj bi prevzel on in bi nujno potreboval tudi mojo pomoč . Službo sem nastopil 1. novembra 1954 skupaj s tamkajšnjimi domačini. Znašli smo se v težkem položaju, brez nujne opreme in v pomanjkanju časa. Najprej sem moral izdelati primerne mreže za terenski ribolov soških postrvi, saj nismo smeli zamuditi njihov drst, ki traja od novembra do decembra. Brez tega bi ribogojnica izgubila celoten prirastek ribjega zaroda enega leta. S pomočjo zaposlenega domačina Andreja Golande iz Kobarida, kot dobrega poznavalca ribjih drstišč, nama je uspelo obvladati celotno Sočo od Bovca do Tolmina. V ribogojnico sva ob vsakodnevnem ribolovu v kanglici prinašala oplojene ribje ikre, ulovljenje postrvi pa sva nepoškodovane spustila nazaj v naravo. Tako smo po koncu drstne dobe, že prvo leto v valilnikih dobili okrog 350.000 ribjih iker od soških in potočnih postrvi. Za ves ta obširni teren sva imela na razpolago vsak svoje kolo, dolge škornje, primerno mrežo, kanglico za ikre in zdrave noge. Nadaljevanje na naslednji strani Kot najbolj naporna mi je ostala v spominu 20 km dolga pot iz Kobarida proti Bovcu, ko sva prepešačila vse tiste dolge klance. Poleg ostalih neprijetnosti, pa se nama je večkrat zgodilo, da so bili visoki škornji prenizki in sva vodo zajela kar iz vrha. Spomnim se svojega naj večjega ulova iz tistega obdobja, ko sem se za preko 12 kg težko soško postrv krepko namučil, preden sem jo spravil iz vode. Njena nagačena glava je kot vrhunski lik za spomin ostala v ribogojnici. Marca 1956 je gospod Jelačin organiziral 14 dnevni ribiški tečaj, katerega se je udeležilo okrog 30 ribogojcev iz celotne tedanje države. Ob zaključu tečaja smo imeli tekmovanje v hitrosti pletenja mrež, kjer sem osvojil prvo mesto. V nadaljevanju so se zgodile spremembe predvsem zaradi napovedi, ki se je kasneje uresničila, da bo ribogojnico prevzelo predsedstvo vlade Slovenije. Tako sem dobil priložnost, da se jim oddolžim za storjeno krivico, ki so mi jo storili po odsluženi vojaščini, ko nisem dobil službe na Bohinjskem jezeru. To je bil moj povračilni trenutek, zato sem se prijavil na Pomorsko ribiško šolo v Piranu in tako že s 1. novembrom 1956 zapustil službo v Kobaridu. Poskušali so me zadržati, zato sem zamudil mesec dni pouka v šoli, kar sem moral kasneje nadoknaditi. Prihod na morje Moje prvo doživetje morja je bilo že leta 1946 v Portorožu, kjer sem v počitniški koloniji preživel 14 naj lepših septembrskih dni. V spominu mi je ostala potniška ladja »REX«, ki je takrat še počivala na boku blizu obale med Koprom in Izolo. Navdušenje nad obalo s svojo klimo in morjem so me že tedaj močno privlačili, nikoli pa nisem pričakoval, da bom svoj poklic iz sladkovodnega ri-bogojstva nadaljeval na morskem ribištvu. Teoretični pouk v dvoletni ribiški šoli je trajal od oktobra do maja, ostale mesece pa smo bili razporejeni na prakso po ribiških ladjah v podjetju »Riba Izola«. Prvo in drugo leto sem bil nameščen na ribiško ladjo »Medvedka«. Iz ribiške šole je bil z menoj še Maks Flander, pozneje pa še Silvo Humar in Albin Torkar. Ostali člani posadke so bili iz Pule, tako, da smo večino ribolovne sezone preživeli na njihovem ribolovnem območju. Delo je bilo naporno vse dotlej, ko smo dobili najlon mreže, ki jih ni bilo treba sušiti. Po zaključku šolanja smo imeli nekoliko boljši položaj glede izbire za namestitev po ladjah. Sam sem izbral ribiško ladjo »Biser«, toda ne za dolgo. Direktor podjetja, Andrej Komljanec me je premestil na ribiško ladjo »Iglica«, ki je bila rezervirana izključno za slovenske ribiče. Slovenska posadka Na tej ladji smo bili zbrani večina fantov iz ribiške šole, kot vodja -kapitan, pa je bil Slavko Bohinjc. Glavni namen je bil, da pokažemo pridobljeno znanje. V tistem času je večina ribiških ladij iz Izole poskušala srečo na ribolovnem območju zunaj Pirana -na Brajdah. Tam so se zadrževale ogromne jate sardel, ki pa se niso dale zvabiti pod luč. Tako so ribiške ladje nekaj lovnih noči prihajale iz tega terena brez ulo- Slovenska posadka ribiške ladje »Iglica« je bila uradno takrat že formirana in pripravljena na prvi dan ribolova. Med seboj smo se dogovorili, da bomo to prvo noč ribolova skušali na drugačen način prevarati te podivjane sardele. Mate Pomelnik je bil prvi feralist na enem čolnu, jaz pa na drugem. Ravno v začetnem mraku naju je kapitan ladje razporedil na največjo jato sardel, ki jo je pokazal aparat za odkrivanje ribjih jat. Čim sem prižgal luči se je zgodil neverjeten prizor, imel sem občutek, da pada toča, ribe so podivjale, skakale so ven iz vode, celo v čoln jih je nekaj popadalo, nato pa so izginile. Takoj sem prijel za vesla in se začel pomikati za njimi, dokler nisem opazil, da so se začele vedno bolj umirjeno zbirati pod lučjo in šele nato, previdno spustil sidro. Dogovor je bil, da zbrane ribje jate ne združujemo z drugimi lučmi, kot je navada, pač pa z dogovorjenim znakom opozorim dežurnega na ladji, da me na licu mesta obkrožijo z ribiško mrežo - plavarico. Neprestano sem prižigal in mahal z gorečo baklo, ker bi lahko bilo vse izgubljeno, če bi nas prehitel dan. Končno sem opazil, da se na ladji nekaj dogaja in bil pripravljen, da me obkrožijo s plavarico. Vse je potekalo brez napak, na ladjo pa smo izvlekli in nato pripeljali na obalo 3.500 kg lepih sardel. Veselje je bilo nepopisno, še bolj zato, ker smo že prvi in začetni dan pokazali lep uspeh, kajti večina drugih ladij je prihajala brez ulova. Najbolj navdušen nad tem dogodkom pa je bil direktor podjetja, ko mu je kapitan ladje bolj podrobno razložil celoten potek lova. Še isti dan me je direktor poklical v pisarno in zamenjal feralista. Odločil je, da jaz prevzamem mesto prvega feralista, Mate pa je postal drugi feralist. Utemeljitev: Ker je za uspeh potrebna budnost. Okvara je končala zgodbo Naslednji dan smo približno na istem mestu in po enakem postopku z lovom nadaljevali, vendar nam sreča ni bila naklonjena. Pod mojimi lučmi se je zbrala velika jata sardel, celo večja kot prejšnjo noč, jaz pa nisem vedel, kaj se dogaja na ladji, ker ni na moj pozivni znak nihče reagiral. Vzrok je bil nepredviden slučaj, ko je Toni Božič, kot glavni motorist, hotel spraviti v pogon glavni motor, pa mu je razneslo žaganjač motorja in ladja je ostala brez pogona. Smola pa je bila tudi ta, da v naši bližini ni bilo nobene druge ladje, da bi nam nudila pomoč in zbrano jato rib obkrožila z mrežo, saj niso zapustile luči vse do prvega jutranjega svita. Dober začetek se nam je zaradi višje sile sprevrgel v žalosten konec. Ni nam preostalo drugega, kot da smo na morju čakali nekoga, ki nas bo povlekel v pristanišče. Slovenska posadka je s tem svoje delo opravila, razporedili so nas po drugih ladjah, ker je bilo potrebno predolgo časa čakati na popravilo motorja »Iglice«. Z ribolovom sem nadaljeval na ribiški ladji »Zlatoperka«, vendar mi je slabo kazalo, zato sem se kmalu preselil na ladjo »Trska«, na kateri so bili boljši pogoji za delo. Ribič postane skladiščnik V nadaljevanju so se stvari naglo spreminjale. Prišlo je do združitve podjetja Riba z Delamarisom in zatem zamenjava direktorja. Na podjetju Riba je direktorsko mesto prevzel Vili Može. Ob teh spremembah sem bil v dogovoru z njim, da prevzamem ribiško ladjo »Prstak«, kar se žal, ni uresničilo, ker sem bil napoten na nujno operacijo hrbtenice v Valdoltro. Po uspešno zaključenem zdravljenju, sem na priporočilo zdravnikov dobil lažje delo in sicer v skladišču ribiškega ma-terijala, kjer sem se moral uvajati za samostojno vodenje skladišča. Preko tega skladišča so se oskrbovale vse ribiške ladje z vso potrebno opremo in rezervnimi deli, ki so bili večinoma iz uvoza. 27 ribiških ladij je imelo pogonske motorje iz Nemčije. Prva skupina: Lastovka, Golobica, Ovčica, Školjka, Riba 1, Zarja in Vesna so imele vgrajene motorje znamke DEUTZ. Druga skupina: Biser, Sirena, Mečarica, Prstak, Deklica, Pisanica, Zlatoperka, Knežak z motorji znamke MAN. Tretja skupina: Klen, Krap in Som z motorji ZULZER. Četrta skupina: Sulec, Trska in Jež z motorji BUKAVVOLF. Peta skupina: Ribon, Hobotnica, Pajek, Medvedka z motorji OM. Šesta skupina: Iglica in Val z motorji MWM in še zadnja ladja Primorka z motorjem TOPREDO. Vsaka ladja si je pri ribolovu, poleg svojih luči, pomagala še z lučmi dveh pomožnih čolnov za svetlenje (kajičev), ki so bili opremljeni z agregati različnih tipov. Največ je bilo motorjev znamke HATZ, GILDNER, PENTA, ENFI-ELD, ARAN, STIHE. Za vse te različne tipe motorjev je skladišče imelo na zalogi rezervne dele za opravljanje letnih remontov. Poleg zgoraj navedenega je bilo skladišče založeno tudi z ostalo ribiško opremo, kot so mreže, vrvi, zaščitna sredstva, barve, ele-ktro materijal in še mnogo drugih artiklov, potrebnih za nemoteno delovanje podjetja. Iz skladišča v mrežarno Nekje v letu 1980 je v podjetju prišlo do uvedbe nove tehnologije ribolova z lebdečimi mrežami. Na začetku sta to delo opravljali ladji Trska in Jež. Za vsa popravila poškodb na lebdečih mrežah, pa smo bili odvisni od Italijanov. Brez njihove pomoči ni šlo naprej, saj je bila ta tehnologija kupljena v Italiji in je zahtevala mnogo več znanja, kot pa le krpanje raztrganin. Zato je bil njihov interes te skrivnosti zadržati zase, ker so s tem imeli zagotovljen dober zaslužek in plačane stroške za čas bivanja v Izoli. Na poizvedovanje naših ribičev o izdelavi teh mrež, so dobili odgovor, da je to njihova skrivnost. Tak način dela me je motil, kup strganih mrež pred skladiščem pa se je večal, zato sem, bolj v šali, kot zares, omenil direktorju podjetja, da to kar delajo Italijani, zmorem tudi jaz. Takratni direktor Vlado Požar, je brez premisleka odgovoril; »Kaj res? Takoj te bom premestil iz s kladišča v mrežarno.« Mrežama je bila tedaj organizirana kot skladišče mrež. Za manjša popravila je takrat skrbel ribič Peter Bazara. Najprej sva skupaj reševala manjša popravila, istočasno pa sem sproti odkrival skrite tajne teh mrež. Najprej sem moral razvozlati ojačani del, ki je bil ročno spleten s pomočjo dveh igel in prav na tem mestu se je skrival nadaljnji potek pletenja. Ta cilj sem kmalu dosegel, vendar se je pojavil drugi problem, ker podjetju tedanji Beograd ni dovolil uvoza mrež iz Italije, zaradi ščitenja domače industrije. V tem primeru je bila to Tovarna mrež v Biogradu na Tej tovarni je naše podjetje poslalo novo italijansko mrežo z namenom, da jo prekopirajo, kar pa jim ni uspelo. Že prvi dan ribolova z novo mrežo smo namreč iz morja potegnili popolnoma uničeno mrežo. Kljub neuspehu pa so še vedno vztrajali, da so sposobni to delo obvladati. V podjetje sta prispela dva inženirja s svojo tajnico, da so še enkrat do podrobnosti preučili in zabeležili vse podatke v upanju na uspeh. Tako v prvem, kot v drugem primeru je bil polom popoln in Beograd je moral sprostiti uvoz mrež iz italije. Večje ladje nove mreže Medtem pa so v podjetje prihaja le nove, večje ladje, kot prvi In-termarisi, pozneje Irisi, Dela-marisi, Droge in Neptuni. S tem pa se je močno povečala potreba po delovni sili. V mrežarno so zaposlili še tri ženske, ki sem jih izučil za vsa zahtevna mrežarska dela. S tem je mrežama postala delavnica za vsa popravila in izdelavo novih mrež. Ulov se je močno povečal, meni pa so kot nagrado priznali določen procent od ulova, kar pa zaradi nekaterih nevoščljivcev ni trajalo dolgo. Za dodatno pomoč sta se nam pridružila še Nerino Baruca in Jadran Buzečan iz ribiške šole. Pomoč je bila nujna, strgane mreže so se nam kopičile, odtrgani kosi mrež so ostajali izgubljeni v morju, da je bilo potrebno obstoječi kroj mrež spremeniti. Po spremenjenem načrtu, ki ga je izdelal magister Vojko Čok smo nato vse italijanske mreže predelali v tako imenovane špaga-rice. Glavni problem smo s tem rešili in trganje mrež se je močno zmanjšalo, s tem pa smo zelo zmanjšali tudi njihov uvoz.. Nadaljevanje na naslednji strani moru. Boljša prihodnost slovenskega ribištva je v naših rokah. Če je volja in strokovno sodelovanje obstajajo večje možnosti, da bomo tudi bodočim rodovom zagotovili dolgoročno ohraniti naravno bogastvo. Tako malo morja, kot ga imamo, nam ponuja izredne možnosti za razvoj. Zavedati se moramo stanja, ki nas ogroža, da tako naprej ne gre. Morski ribolov je iz leta v leto v stalnem upadanju. Samo z izčrpavanjem, brez vlaganja ribjega zaroda plemenitih vrst rib v morje, ne vidim izhoda na bolje. Kam gre naše morsko ribištvo? Morsko ribištvo, kot panoga, ki spada pod kmetijstvo je glede morskega gospodarjenja še neizkoriščena. Do sedaj še nikjer nisem zasledil, da bi se v to smer sploh kaj razmišljalo. Najprej se mora nekaj spremeniti v glavah odgovornih na najvišjih mestih, da se nam bo odprla pot naprej, do možnega napredka. Premalo se zavedamo pogojev, ki nam jih nudi narava v tem okolju. V mislih imam piranski, strunjanski in koprski zaliv s celotno obalo, zelo primerno za vlaganje enoletnih mladic brancinov in orad. Te možnosti se nam ponujajo brez kakšnih komplikacij, enostavno bi se morali dogovoriti in skleniti pogodbo za vsakoletni odkup mladic pri privatnem gojitelju, ki že ima gojišče v Piranskem zalivu. Ta del našega morja je kot velika njiva v katero bo treba vlagati, če želimo imeti rezultate in koristi. To je tako, kot v kmetijstvu; kdor zemlje ne obdeluje, je ne poseje, tudi ne more pričakovati žetve. V ta namen, bi se vse tri obalne občine morale združiti in zahtevati določen procent zbranega denarja, ki ga država pobere od ribištva in športnih dovolilnic ter ga nameniti za nakup enoletnih mladic brancinov in orad za poriblje-vanje morja. Le tako lahko zagotovimo večji ulov in kvaliteto. To je moj predlog in vanj verjamem. Z uspešnim oživljanjem morja, se nam odpirajo mnogo večje možnosti, saj bi uspešen vnos enoletnic prav gotovo prepričal tudi sosednjo Italijo, tako bi s plemenitimi vrstami rib obogatili celoten Tržaški zaliv. Naj spomnim na piranski zaliv, kjer so ribiči vsako leto z enkratnim ulovom v mrežo zajeli ogromne jate cipljev. Statistika izpred nekaj let nam pove, da so se vsakoletni ulovi ponavljali, nikoli pa niso bili manjši od 30.000, 50.000, pa celo do 90.000 kg cipljev. To bi nas moralo skrbeti, kajti tako velik upad ulova na današnja dva do tri tisoč kg je ogromna razlika. To pa je šele začetek takega stanja, kajti odkar se pojavljajo ogromne jate kormoranov, ki jih v preteklosti še poznali nismo, je naše morje močno ogroženo. Opazno nam ob pomolih izginjajo girice, agoni, najbolj pa so v zimskem času na udaru ciplji. Zaradi mrzle vode se v zimskem času zbirajo v manjše ali večje jate, kjer nato postanejo lahek plen kormoranov. Predstavljajmo si nekaj sto kormoranov, ki vsakodnevno ropajo naše morje ali enako število potapljačev, opremljenih s harpunami. Če bi posameznik uplenil samo ribo ali več, kakšen bi bil vsakodnevni izračun. Država ščiti škodljivce Sam sem imel priložnost opazovati kormorana, kako je v nekaj minutah pospravil deset manjših cipljev in še bi nadaljeval, če ga ne bi spodil. Vedeti moramo, da je škoda na manjših ribah mnogo večja, kot pri odraslih, saj uniči mnogo več življenj, da napolni svojo vrečo. Kormorani so po zakonu celo zaščiteni, medtem ko za morske ribe, niti v času drstitve, zaščite ni. To pomeni, da dajemo prednost škodljivcem. V sladkovodnem ribogojstvu so stvari urejene tako, da se ve kdaj in s čim se sme loviti in kar je najbolj pomembno, da so ribe v času razmnoževanja z zakonom zaščitene. Za izhod iz stanja v katerem se nahajamo nam manjkata zdrav razum in malo zdrave kmečke pameti. Zaključek Prišla je privatizacija, razprodale so se ladje, umrli so dobri vodje in sposobni gospodarji, z njimi pa je umrla največja ribiška flota na Jadranu. To je žalostna resnica. Lov se ribičem zmanjšuje, vzroki zanj so nam poznani, med drugimi za to sedaj poskrbijo tudi zaščiteni požrešni kormorani. Vse to se nam lahko močno maščuje, da s tem na zemlji svoji bi postali le še hlapci. Obnašamo se kot zapit pijanec, ki za vino bi prodal še svojo domovino. Jože Zalokar, Izola KAKO JE BOHINJSKA RIBIŠKA VOJNA IIIDEH Z M0IIS« OBALE SKOZI OČI PRAVEGA MIHCA Umiranje male Aljaske qod Ttf«1'’— ZALOKAR JOŽE Kosovelova ulica 5 6310 IZOLA ministrstvoza 'N PREHRAh'0 Dunajska cesta 22 1000 UUBUAHA kmetijstvo, gozdarstvo A)CV^C rvt in iirr aitaVf lzo|a. 3.09.2020 T m*™ 90 00 F Ot*!®90 2' £ gp mkgpO^ * Zgoraj: Čeprav že skoraj 65 let živi v Izoli pa se Jože Zalokar še vedno bori tudi za ohranjanje Bohinjskega jezera in rib v njem. Piše ministrom za kmetijstvo (nazadnje tudi ministrici Pivčevi) daje izjave v časopisnih člankih, toda zaenkrat brez velikega uspeha. Tako kot v primeru morskega ribištva se tudi tam zdi, kot bi nekdo zanalašč hotel delati slabo. Levo: Z Marinom Sinkovičem demonstrirata pletenje ribiške mreže. KAPUČINO Zadišalo je po presenečenju ligo ABC Fort of Koper . ^ Rokomet TRGO ABC Izola - Mlinotest 21:26 (13:15) TRGO ABC Izola: Hodžič 7, Krese 3, Vujmilovič 3, Štritof 2, Lukič 2, Nadarevič 1, Peharc 1, L. Berzelak 1, Šalkovič 1, Madžare-vič, Treven, Mujanovič, A. Berzelak, Cepič. V prestavljenem srečanje 1. A rokometne lige so se v soboto v Kraški pomerile domače rokometašice ter trenutno vodilna ekipa lige. Čeprav bi lahko na podlagi rezultata sodili, da je Mlinotest zlahka prišel do novega para točk, temu ni bilo tako. V tem dvoboju je vloga favoritinj razumljivo pripadla Ajdovkam. Presenečenja ni bilo pričakovati, a je dogajanje v prvem polčasu predvidevanja o lahkem delu ajdovskih rokometašic postavilo na glavo. Izid je bil v prvem delu ob sijajnem nastopu naših deklet kar petkrat izenačen, dvakrat pa so Izolanke - tudi na račun obramb Nine Cepič, celo vodile za dva gola. V izteku so gostje, ki v prvenstvu niso oddale niti točke, zasukale dogajanje ter na odmor šle z dvema zadetkoma zaloge. Nadaljevanje je prineslo ofenziv-nejši nastop ajdovskih rokometašic, ki so po nekaj minutah tudi na račun izključitev pri Izoli prednost povišale na pet zadetkov. To je bilo obdobje neuspešnih napadov izolske sedmerke, s čimer so olajšale delo tekmicam. Naša dekleta niso popuščala in so vztrajno dihala nasprotnicam za ovratnik. Vendar je v tem času prišla do izraza večja zbranost, predvsem pa kakovostna premoč Ajdovk. »Gnala nas je velika želja po zmagi, pokazale smo srčnost in napredek v igri«, je po tekmi povedala kapetanka Sara Hodžič. Prvenstveni premor bo kratek, saj je nadaljevanje prvenstva načrtovano že 9. januarja 2021. Po nepopolno odigranih krogih so Izolanke trenutno osme. Rokometaši prosti do februarja Naši fantje, katerim je zaradi bolezni v mariborskem rokometnem klubu v soboto odpadla tekma zadnjega kroga jesenskega dela prvenstva, do 6. februarja načelno nimajo prvenstvenih obveznosti. Sprva bodo čas izkoristili za počitek in mirovanje, po novem letu pa se spet dobijo v Kraški na piljenju igre. HORMANN garažna in vhodna vrata Dom je, kjer se počutimo varne © 070 930 343 www.medos.si En mesec za pripombe na ..Hofer" blok Občinski svet Občine Izola je v četrtek v prvi obravnavi sprejel predlog Osnutek Odloka o delni spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta »Livade I«. Gre za območje za trgovino Hofer, kjer naj bi Stanovanjski sklad RS gradil novi večstanovanjski blok. Ob potrditvi s strani Občinskega sveta je šel odlok v enomesečno javno razgrnitev, a ker smo v času covida-19, bo ta potekala, kot so sporočili iz Občine Izola, izključno v digitalni obliki. Povezava na javno razgrnitev je precej komplicirana, zato bo najlažje, če na spletni strani Občine Izola, izola.si, gremo na zavihek OBČINA IZOLA in tam kliknemo na 6. povezavo, Občinska uprava. Tam poiščemo Urad za prostor in nepremičnine in kliknemo na Obvestila o javnih razgrnitvah in javnih obravnavah. V času pisanja tega zapisa je povezava na javno razgrnitev dostopna tudi na prvi strani občinske spletne strani, tako pod Oglasno desko, kot na dnu strani pod „novo na portalu". Verjetno pa ne bi bilo nič narobe, če bi za dokument, ki nadomešča fizično javno razgrnitev in ki se od blizu dotika kar nekaj večstanovanjskih blokov tega dela Izole, ohranili na prvi strani svoje spletne strani jasno povezavo, saj smo o očitkih o tem, da je bila prvotna dokumentacija za ta odlok globoko zakopana med različnimi objavami na občinski spletni strani, brali tudi v prejšnji številki tega tednika, pod rubriko pisma bralcev. Osnutek Odloka o zazidalnega načrta »Livade I« bo javno razgrnjen v v času od 4. januarja 2021 do vključno 4. februarja 2021. Kot so še zapisali v sporočilu za javnost, bo javna obravnava v obliki video predstavitve. V tem sklopu bo zainteresirana javnost preko elektronskega obrazca 20. januarja 2021, od 8. do 18. ure, lahko podajala svoja vprašanja, na katera bo pripravljavec oziroma izdelovalec akta odgovoril v najkrajšem možnem času ter odgovore objavil na spletu. Posameznikom, ki iz upravičenih razlogov ne bodo mogli dostopati do spleta, bodo dodatna pojasnila v času javne razgrnitve nudili tudi na uradu, in sicer po predhodni najavi ter z ustreznimi ukrepi za preprečitev širjenja koronavirusa. AM Gli alunni e il collettivo della Scuola media Pietro Coppo di Isola augurano un buon Natale e un felice anno nuovo. Dijaki in kolektiv Srednje šole Pietro Coppo Izola voščijo vesel božič in srečno novo leto. Eni rabijo uzde, drugi pa ostroge OD KORONE Jani Kovačič (skupinska recitacija) Gost nedeljskega večera v izolskem kulturnem domu je bil slovenski kantavtor, pisatelj, pesnik, prevajalec in profesor filozofije na Bežigrajski gimnaziji, Jani Kovačič. Iz pogovora povzemamo nekaj najbolj ..modrih.11 Jani Kovačič si za svoje delo zasluži Prešernovo nagrado. To sem mu povedal že pred oddajo pa me je prosil naj tega ne govorim na glas, ker takšnih ambicij nima. Pa bi jih lahko imel, saj je vsestranski ustvarjalec: pesnik, pisatelj, prevajalec, komponist, kantavtor in še marsikaj drugega. Predvsem pa je človek z veliko začetnico, duhovit in resen hkrati. Sredi pogovora v Nedeljski večernici v izolskem kulturnem domu je med ostalim zapel tudi to-le, ki jo poznamo vsi, ki smo bili kdaj maturanti: Gaudeanus igitur clausum dum sumus Veselimo torej se, strta nam je duša. Ločeni s pregrajami, zaprti za ograjami, mi svobodni smo jetniki, na prostosti smo jetniki. Naj žive politiki in vsa sprenevedanja. Naj žive politiki in vsa prekrivanja. Naj žive goljufi vsi, saj smo jih izvolili. Trajno zlo sebično žene v cvet, trajno zlo sebično žene v cvet. - Jani, ti si profesor filozofije na Bežigrajski gimnaziji. Vem, da si imel vrsto učencev, ki so zmagovali na različnih tekmovanjih, da te imajo učenci radi, ne vem pa, kakšen si kot učitelj na daljavo? - Ojoj, ojoj. Tako-le je: Eni trije se še upajo pogovarjati in sliko pokazati, ostali pa nočejo niti pižame pokazati, ker je verjetno niso slekli že 14 dni. Zelo nerodno je to in ni dobro. Predvsem mislim, da je šola v teh najstniških letih socialni prostor. Brez tega socialnega prostora so dejansko invalidi. Šola, znanje, vedenje, izobrazba, to je drugotnega pomena v teh letih. Najpomembnejša je socializacija in profesor, ki tega ne dojame in se mu njegov predmet zdi strašno pomemben, ima težavo in je nekaj narobe z njim. Naša naloga je le to, da jih s to šolsko strogostjo pripravimo delati to v prostem času. Moramo jih naučiti, da če si nekaj zelo želijo, bodo preskočili ovire, ki so na poti do tam. Da se na nek način pomujajo, da jim ni vse dano. - Nekatere stvari je vendarle treba prepovedati ali odsvetovati. - To naredimo samo za to, da najdejo nek razlog zakaj storiti neko stvar in da hkrati za to ne krivijo nas. Naše je, da jih pripeljemo do tega, da sprejmejo neke odločitve in so zanje pripravljeni tudi sprejeti odgovornost. - V vsaki šoli so profesorji za katere se reče, da so eliminatorji. “Če tega ne narediš, ne boš naredil šole.” Si ti med takimi? - Ne, mene imajo bolj za razvedrilo. “Oh, pri vas je tako fino, ker se lahko pogovarjamo...” Potem pa ji ali mu dam nezadostno pa me začudeno gledajo. - “Mi smo pa mislili, da ste vi v redu. ” - “Saj sem, samo ti nič ne znaš, ” - Potem me vprašajo: “Kaj naj se naučimo, da bomo dobili dobro oceno?" - “To, kar sem povedal. Imate tudi učbenik in tam vse to piše. ” - “A ja, ” se začudijo. Za nekatere je to pravo odkritje, da obstaja učbenik. To se mi zdi zelo fino. - Odkrito rečeno, filozofija ni najbolj razburljivo čtivo za nekoga starega 17 let. - Oni zdaj prihajajo v obdobje, ki se mu reče “gradnja sistema.” Zdaj ustvarjajo svoj temeljni etični odnos do sveta. Zdaj se utrjujejo te njihove etične vrednote. Recimo, če je kdo ženskomrzec bo to tudi v bodoče. To se oblikuje tam nekje do 25-tega leta, po teh letih je težko spremeniti to karakterno značilnost, ki se zdaj ustvarja. Zdaj je to ustvarjanje še v povojih in se da malo usmerjati. Recimo, agresivnost se da usmeriti v ambicioznost, strahopetnost v previdnost. Vsako karakterno značilnost otroka se da obrniti v kakšno socialno koristno obnašanje, predvsem zanj. In šola ima nalogo da z njo otroci prepoznajo svoje individualne prednosti in slabosti in da gradijo na teh kjer so dobri. Kot učitelj pa jim moraš pomagati. Včasih celo z negativno selekcijo, časih pa s pohvalo. Kakor komu. Eni pač rabijo uzdo, drugi pa rabijo ostroge. - Kateri so potem uspešnejši? - Običajno uspejo tisti, kisov šoli malo barabinski in se zelo zgodaj zanašajo nase. Predvsem pa tisti, ki so dovolj zgodaj pripravljeni prevzeti odgovornost za svoja dejanja. Taki hitreje napredujejo in sprejmejo stvari kot so, tisti, ki se nenehno izgovarjajo pa imajo in bodo imeli težave. Moj bog, moj bog, kaj bode to? Tega še nikol' ni h To! Takole pesem poje nam »Od kdlere« - naslov poznan. Tako se vsakič govori, da se zdi, kot da prvič se godi. Nam v deželo je prišla korona gor iz Laškega. Alglih takujebTo, kdor še pomni - s kolero. 1836 je kolera prišla. Pa so zapovedal’: Roke vmivat, ne se družit, vodo kuhat, ne se bratit, kazen plačat, ne se klatit! 1918 španska gripa je prišla. Pa so zapovedal': Roke vmivat, ne se družit, vodo kuhat, ne se bratit, kazen plačat, ne se klatit! 2019 korona je prišla: Pa so zapovedal1: Roke vmivat, ne se družit, vodo kuhat, ne se bratit, kazen plačat, ne se klatit! Ta pesem nas uči, da novega nič ni, saj smrt te ulovi navkljub politiki. Moj bog, moj bog, je res tako, da vedno iste zgode so?! O epidemiji kolere v XIX. stoletju se je ohranilo 10 pesmi. Pesem od Mare je bila najdena u Kamnici pri Mariboru. Zapisal jo je l. 1847 Urban Kreps. Štrekelj je menil, da gre za umetno pesem in jo je izločil iz svoje zbirke Slovenskih narodnih pesmi. (Pesem od Mare, Mojca Ramšak, DOL 10.4312/Obdobja. 36.405-412) Iz te pesmi je Jani vzel verz za refren in ji dal naslov Od korone. ■ 2, I Letos nam je šlo veliko stvari narobe, ampak vseeno se nismo dali in z optimizmom zremo v prihodnost. Takšno brez mask, brez neznanih virusov, brez občinskih in medčlo-veških meja, brez politikov prehitrih na jezikih in prepoča-Q snih na možganih, brez dejanj za katera nas mora biti sram. Letos bo Božič res družinski praznik in naredite si lepega. Samostojnost bo s praznikom stopila v tretje desetletje. Silvestrovo bo manj razposajeno in glasno, J Novo leto pa naj nadoknadi vse to. Uredništvo Mandrača 10 LET SODELOVANJA IZOLSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV Akcija Športajte z nami, ki jo organizira Športna zveza Izola v sodelovanju s športnimi društvi in Centrom za kulturo, šport in prireditve, je postala že sestavni del izolske jeseni. Tudi letos, še preden nas je zajel drugi val Korona krize, se je zdelo, da bo akcija spet manifestirala vse športne dosežke naše občine. 22 izolskih športnih društev je letos ponudilo kar 422 ur programov na 18 športnih objektih. Nad odzivom društev so v Športni zvezi Izola in CKŠP izredno zadovoljni, letos se je prvič pridružil še Košarkaški klub Izola. Žal so se vrata vseh športnih objektov, zaradi ponovne razglasitve epidemije v Sloveniji, po 19.oktobru zaprla. Tako so bila vrata športnih društev odprta le tri tedne.Vse to je vplivalo na manjšo udeležbo kot v zadnji štirih letih, vseeno pa je bilo udeležencev kar 1.319. Ob koncu akcije so na Športni zvezi natisnili zelo uporaben bilten iz katerega bomo v enem od ponovoletnih Mandračev povzeli predstavitve vseh sodelujočih društev in klubov. *- 7 ' - s ' * T T ■ f ‘ * ISi A. M A- v ^ Tudi v novem letu naj bo Vaš korak odmeven, v Vaše besede pogumne, Vaše življenje iskrivo, ustvarjalno in polno toplih trenutkov. Želimo Vam vesele božične in novoletne praznike, v novem letu pa zdravja in sreče. Kolektiv Ckšp Izola A WAW LEDENI * OTOKLISOLA Dl GHIACCIO LETOS NA SPLETU/QUEST'ANNO ONLINE Facebook/Ckšp Izola Facebook/Občina Izola - Comune dl isola Facebook/Kultumi dom Izola Facebook/Art Kino Odeon Izola 27.11.2020-1.1.2021 24.12. 17.00 Ledeni otok za otroke_/L’iso/a di ghiaccio per bambini: PRAZNIČNA ŽELJA 25.12. 17.00 Ledeni otok za otroke/L’iso/a di ghiaccio per bambini: PAVU IN DIHURČKI - NAJINI PRAZNIKI 25.12. 20.00 ADMIR BALTIČ, stand - up 26.12. 19.00 Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti/ Celebrazione ufhciale delta Ciomata deirindipendenza e dellVnita: POLONA FURLAN IN EVGEN ŠTEFANČIČ, koncert/concerto 27.12. 17.00 Ledeni otok za otroke/L’/so/a di ghiaccio per bambini: ČEBELICA LENKA 27.12. 20.00 Nedeljske večernice ob osmih z Mefom/ Gl/ incontri di domen/ca sera alle otto con Mef gost/ospite: MIHA ERIČ 28.12. 17.00 Ledeni otok za otroke/L’/sola di ghiaccio per bambini: JUHA, KI IZ BUČ SE KUHA „ onnn VLADO KRESLIN IN/E MALI BOGOVI zo. Iz. ZU.UU koncert/concerto „Q 1 _ 1?nn Ledeni otok za otrokeAVso/a di /V. Iz. I .UU ghiaccio perbambini: RISANKE 29.12. 20.00 MAJA KEUC, koncert/concerto Ledeni otok za otroke/ 30.12. 17.00 Uisola di ghiaccio per bambini: SKOKV PRAVLJICO Z DEDKOM MRAZOM od/daiie SlLVESTROVANJE/VECLIONE Dl CAPODANNO 31.12. 21.00 Primorski fantje, Help, Ne me jugat, daije/in pol Uroš Kuzman, stand - up i SREČNO AUGURI 2021 1.1. 20.00 RUDI BUČAR, koncert/concerto Zdravja ni nikoli preveč, a trudimo se, da bi ga bilo čimveč za vse naše uporabnike, občanke in občane. Vesele božične praznike in srečno v novem letu 2021 Kolektiv Zd Izola La salute non e mai troppa. Ma per i nostri pazienti, cittadini e cittadine di Isola, ci impegnamo ad offrirne il piu possibile. Buon natale e felice anno nuovo 2021 Collettivo CdS Isola ^7fRxn ZDRAVSTVENI DOM IZOLA ČASA DELLA SANITA ISOLA Mestna knjižnica Izola obvešča uporabnike, da bo v predprazničnem času omogočila brezstično izposojo in vračilo knjižničnega gradiva ob delovnikih od 10.00 do 18.00 ure ter v četrtek, 24. decembra 2020 in 31.decembra 2020, do 12.00 ure. Vračanje knjižničnega gradiva je možno preko knjigomata. Sončna dvorana Fotografska razstava snovna kulturna dediščina Sončna dvorana Izola in FB stran JSKD Izola in Koper Razstavljajo: Barbara Pobrila, Tomi Križaj, 2oran Rožič, Nana Posega, Taj Kosmač, Živa Kandolf, Albina Uka, Barbara Caserman, Stojan Spetič, Binca Lomšek, Irena Lorget Lipovec, Sergej Saša Merkandel, Oskar Jogan, Daniel Mauko, David Vatovec, Nejc Pihler, Vesna Merc, Samo Bezjak in Tatjana Bogdan. Galerija Insula Virtualna E-razstava Zemlja, voda, ogenj, zrak (usedlina, volja, trdnost, misel) Spoštovani prijatelji Galerije Insula! V galeriji Insula je postavljena razstava štirih umetnikov, ki izvajajo svoje delo v keramiki. Dragica Čadež, Karel Pavline, Ivan Skubin in Dani Žbontar (člani mednarodne organizacije keramikov IAC - AIC) predstavljajo svoja dela na razstavi z naslovom Zemlja, voda, ogenj, zrak/usedlina, volja, trdnost, misel. 11 B Sili Žal so vrata naše galerije še vedno zaprta in je glede trenutnih razmer naše delovanje precej omejeno, vendar naši ustvarjalci, umetniki so v svojih ateljejih vseskozi aktivni. Vabimo na našo FB stran: Galerija Insula, kjer si lahko ogledate tudi predstavitev razstave. GalerijaAlga Skupinska razstava Skupina maBca Z roko v roki grafike in ilustracije Razstavljajo: Barbara Casserman / Irene Lorget Lipovec Krisztina Doltar / Meta Šmalcelj Hudales Kulturno življenje se ni ustavilo le potek je prilagojen trenutnim razmeram. V želji, da se kmalu znova srečamo, vas lepo pozdravljamo. Objave lahko spremljate tudi na naši FB strani JSKD Izola in Koper https:// www.facebook.com/JSKDIzola/ Program CKŠP Izola na spletu Ta teden ne spreglejte na: facebook.com/kulturnicenter.izola in na kanalu ELTATV Četrtek, 24. december, ob 17.00 Ledeni otok za otroke PRAZNIČNA ŽEUA Petek, 25. december, ob 17.00 Ledeni otok za otroke PAVLI IN DIHURČKI - NAJINI PRAZNIKI ob 20.00 ADMIR BALTIČ Stand - up Sobota, 26. december, ob 20.00 Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti POLONA FURLAN IN EVGEN Štefančič Koncert Nedelja, 27. december, ob 17.00 Ledeni otok za otroke ČEBELICA LENKA ob 20.00 Nedeljske večernice ob osmih: Miha Erič Ponedeljek, 28. december, ob 17.00 Ledeni otok za otroke JUHA, KI IZ BUČ SE KUHA ob 20.00 VLADO KRESLIN IN MALI BOGOVI Koncert Torek, 29. december, ob 17.00 Ledeni otok za otroke RISANKE ob 20.00 MAJA KEUC Koncert Sreda, 30. december, ob 17.00 Ledeni otok za otroke SKOK V PRAVUICO Z DEDKOM MRAZOM d 21.00 dalje SILVESTROVANJE Primorski fantje, Help, Ne me jugat, Uroš Kuzman, stand - up Petek, 1. januar 2021, ob 20.00 RUDI BUČAR Koncert Nabrana dela Roberta Pišota Fiša Izšla je nenavdno zanimiva knjiga Nabranih del koprskega dru-gačneža, svobodnjaka in popotnika Roberta Pišota. Ta je v sedemdesetih in osemdesetih, pa tudi v devetdesetih letih, v samo-izdaji ustvaril kar nekaj drobnih knjižic svojih spominov, ki mu jih je ilustriral pokojni slikar Slavko Furlan. Cena knjige je 15 Eur, lahko pa jo že naročite na 040 211 434 ali na mail uredni-stvo@mandrac.si Zdaj, ko ne moremo v gledališče ali kino, ne moremo na koncerte ali na literarne večere, je pravi čas za knjige. Knjige niso prena-šalke virusa, prinašajo pa lahko veliko zadovoljstva. Zato smo v naši založbi, v sklopu zbirke POTISK sta izšli ta mesec dve knjigi, tik pred izdajo pa so še tri. Ali je na Rexu res bil zaklad? To boste izvedeli, če boste naročili knjigo z naslovom Štiriperesna deteljica in zaklad z ladje Rex, avtorja Roberta Šabca in ilustratorja Martina Zelenka, ki je izšla v naši zbirki poTISK. Knjiga je namenjena osnovnošolcem, po ceni 12 Eur pa jo lahko že naročite po telefonu na 040 211 434 ali na mail urednistvo@mandrac.si Lahko pa tudi pri avtorju 031 335 780 ali sabecrobi@gmail.com. Val sprememb se nadaljuje! Istrska mesta Piran, Izola, Koper in Ankaran niso izbrana za Evropsko prestolnico kulture za leto 2025. Odločitev je v petek, 18.12.2020, sporočil desetčlanski mednarodni Strokovni svet neodvisnih strokovnjakov, ki je pretekli teden preverjal delo štirih slovenskih kandidatur, ki so se pred letom uvrstile v drugi krog izbora. Ekipa PI2025 je ponosna, da je v finalnem krogu lahko tekmovala z zahtevno konkurenco s kolegi iz Ljubljane, Nove Gorice in Ptuja. Zmagovalcem iz Nove Gorice res iskreno čestitamo in jim ponujamo sodelovanje. Pot, ki smo jo v dveh letih prehodili, je bila neprecenljiva izkušnja, včasih naporna in vijugasta, vselej pa povezujoča in navdihujoča. Od začetne zamisli, strnjene v naslovu VAL SPREMEMB, je skupina snovalcev, podprta s 25 člani umetniškega sveta in občinskimi upravami štirih obalnih mest, tkala vezi z ustvarjalci, deležniki s področja kulture, javnimi zavodi, univerzami, raziskovalnimi ustanovami in kulturnimi producenti ter domačimi in tujimi strokovnjaki in partnerji. Vsem smo globoko hvaležni za vso podporo, pomoč in nasvete, dragoceni so bili tudi dvomi in kritika. Brez soočanj mnenj ni napredka. V času, ko nam slabo ravnanje z okoljem kaže zobe, se je glavni cilj našega projekta, ki je ustvarjalnost/umetnost postavil za ambasadorko spremenjenega odnosa do narave, izkazal kot edini možen. To načelo naj kulturno politiko v slovenski Istri vodi tudi vnaprej. Glavni cilj ideje Evropske prestolnice kulture je ohranjati in spodbujati raznolikost kultur v Evropi, poudarjati njihove skupne značilnosti in na eni strani povečati občutek državljanov, da pripadajo skupnemu kulturnemu prostoru, po drugi pa spodbujati prispevek kulture k dolgoročnemu razvoju mest. Vseh zamisli pod okriljem Evropske prestolnice kulture ne bomo mogli uresničiti. V naše kraje verjetno ne bomo mogli pripeljati vrhunskih umetnikov, s katerimi smo navezali stik, s številnimi mesti in ustanovami po Evropi tudi ne bomo mogli sodelovati tako tvorno, kot smo načrtovali. A so vse štiri občine vendarle pokazale, da čutijo dobro energijo, da vidijo smisel načrtov za čas do leta 2025 in dlje ter da razumejo potrebo po spremembah. Zato smo prepričani, da se nekaterim dobrim skupnim načrtom ne bodo odpovedale. Šlo bo počasneje in vsebin bo nekoliko manj, povezovanje in sodelovanje pa ostajata smiselna in trajna zaveza. Velika škoda bi bila, če bi ustavili ustvarjalni proces, ki se je komaj dobro začel. Ekipa, ki je v njem sodelovala, pričakuje, da se bo spomladi nadaljevala priprava izvedbenega dela skupne strategija PIKA, za katero želimo, da bi jo prihodnje leto sprejele vse občine v dopolnjeni obliki. Verjamemo tudi, da bomo še naprej tkali dobre vezi s sosedi in s prijateljskimi partnerji po Evropi in zunaj nje. Več kot 500 jih je. Na ta rekord smo zelo ponosni. Harmonija bonace in kreativni vihar, ki ga je sprožil VAL SPREMEMB, naj se torej nadaljujeta. Sporočilo za javnost Občine Izola Tako so v portoroškem Monfortu čakali na razglasitev rezultatov mednarodne žirije pripravljavci in predstavniki štirih istrskih občin. Seveda je bilo ob odločitvi žirije čutiti razočaranje in slabo voljo, toda seme sodelovanja med štirimi občinami na področju kulture je bilo zasejano in če se iz njega ne bo nič razvilo je zdaj jasno, kdo je za to kriv. Delfin je letos malo plaval Tako kot drugi kulturniki so tudi zborovski pevci letos bolj ali manj le čakali, da pandemija mine, saj niso mogli niti vaditi, kaj šele nastopati. Pevci MoPZ Izola so natisnili brošuro v kateri so se predstavili (mi jo bomo predstavili v prvi januarski številki), pevci MoPZ Delfin (na fotografiji) pa so bili bolj ali manj obsojeni na izolacijo, čeprav so imeli za letos dogovorjenih vrsto nastopov doma in v tujini. Kot je povedal predsednik zbora Stanko Nežič, niso uspeli uresničiti letošnjega plana. Letos bi morali 18. Oktobra imeti v parku Pietro Co-ppo koncert ob naši 10 letnici, vendar zaradi situacije smo morali koncert odpovedati. V teh desetih letih smo 253 krat nastopili doma in v tujini ter za svoje petje prejeli 21 priznanj. Letos smo v Istri, v Kvarner-ju in na Krku odpovedali 7 koncertov, ki smo jih imeli že dogovorjene. Koncerti niso bili odpovedani ampak prestavljeni na letošnje leto, seveda, če bodo razmere vsaj drugo leto dopuščale nastope. Tako bomo šli drugo leto na Krk, v Pulo, Fažano, na Reko in tako naprej. Skupaj smo imeli predvidenih 24 nastopov, naredili smo jih samo 10. Podobno je bilo tudi z vajami, ki smo jih želeli izpeljati po vseh predpisih a ni šlo. Od 94 načrtovanih vaj smo jih izpeljali le 62. Verjamem, da bomo v naslednjem letu te odpadle vaje nadoknadili, saj bo treba vrniti že doseženo raven petja in jo še malo nadgraditi. Ob prihajajočih praznikih v imenu vseh pevcem in v imenu naše zborovodkinje čestitamo vsem našim prijateljem, poslušalcem in tistim, ki nam pomagajo, od Občine Izola do Centra za kulturo, šport in prireditve, do Javnega sklada za kulturno dejavnost in Mandrača, ki nas ves čas podpira. Vsem voščimo blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto in predvsem, da bi ostali zdravi.Pa še to bi povedal: ..Gledam in poslušam televizijo a nisem še zasledil, da bi kdo govoril o tem, kako pomembna je kultura v boju z virusom. Ljudje potrebujemo optimizma, sonca, smeha in ubranega petja, vse to pa nam da tudi zborovsko petje, vendar tega nihče niti omeni ne. Že pregovor pravi, da kjer se pesem v hiši sliši je veselje in zdravje v hiši." Pevci MoPZ Delfin so natisnili tudi koledar, ki ga bodo razdelili, kolikor bodo razmere dovolj eva- Šolska smrečica v Kortah Tudi v letošnjem prazničnem decembru smo na podružnični šoli v Kortah pričarali praznično prednovoletno vzdušje. Učenci so izdelali okraske in z njimi okrasili šolsko smrekico. Tudi vrtčevski otroci ter ostali krajani so prispevali delček, da je smrekica še lepša in krasi našo šolo ter nas kljub oddaljenosti med nami letos združuje. V takšnem vzdušju so postavili smrečico na sliki. ..Posekala" sta jo Denis Škropeta in Martin Burdych, ..postavili" pa so jo Maja Varazgon, Barbara Makuc in Valter Bonača. Za okrase so poskrbeli učenci podružnične šole Korte, otroci iz vrtca v Kortah in drugi vaščani, z namigom učiteljice Andree Maršič. Poslali so nam tudi dve božični pesmi, ki sta ju napisali učenki petega razreda. Beli papir Beli papir pred menoj leži. Čaka črke, verze in rime, jaz pa čakam da korona mine. Želim si dni, ki kot žarki sonca nas grejejo ves čas, da v vseh očeh žari ljubezen, prijateljstvo in nasmeh! Želim si, da nam Božič prinese cvetoče, hvaležne, vesele, pravljične in ustvarjalne čase. Čase v katerih se bomo skupaj veselili, družili, peli, plesali, čase toplih objemov. Sedaj naj se prižgejo božične luči, vsak v srcu naj si nekaj zaželi. Jaz pa vam želim - veliko sreče, zdravja in lepih sanj, naj vam prinese božični dan. Vse kar slabo je z novim letom naj zbledi in s seboj prinese le dobre stvari. Svoje voščilo sedaj bom končala in vas iz srca vse lepo pozdravljam. KyamSalobir, 5.razred Božični čudež Smreko smo postavili, lepo jo okrasili. Ježka smo napravili ga pod smreko položili. Tam čaka zdaj in pazi na darila, Ko prišel čas bo, da se jih razdeli. Darila polna radosti in sreče, da vsak otrok se jih razveseli. To res lep in praznični je čas, ko prišel med nas bo dedek Mraz. Še prej pa obiskal nas bo Božiček, ki dal dobrot bo pod grmiček. Naj traja ta prelep čarobni čas, ki naselil se bo v vse nas. Naj traja zdravje in veselje vse dni, da čimprej vrnemo se v šolske klopi. Pika Žižek, 5. razred Pisma so predali stanovalcem Kot so zapisali izolski Lionsi, učenci vsah treh osnovnih šol v Izoli, v sklopu akcije Pismo tebi, še kar nadaljujejo s pisanjem pisem in voščil starostnikom v Domu upokojencev Izola Akcijo Pismo tebi si je zamislil Adam Toth iz Izole, pomoč pri izvedbi akcije pa so mu ponudili v izolski organizaciji Lions. In tako je včeraj ekipi Doma upokojencev Adam predal že drugo pošiljko otroških pisem in dobrih želja. Tudi po praznikih bodo otroci še naprej enkrat mesečno pisali pisma, da nihče ne bo osamljen. Vsaka misel šteje. NAŠA IZOLA (skrivalnica) Če ste našli cerkvico sv. Jakoba na Šaredu iz prejšnjega Mandrača in do nje prišli peš, je tu naša pohvala. Za ostale namig, da do nje najlaže pridete, če za barom Šare-din zavijete levo proti športnemu igrišču, od tam pa nadaljujete po slemenu do tega lepega objekta. Če pri njem zavijete levo, pridete na vrh Baredov na cesto Izola - Gažon. Vračamo se v mestno jedro. Ponujamo vam nekoliko drugačen izziv in sicer zanimiv arhitekturni primer žal že nekoliko zdelanega, a še vedno zanimivega stopnišča, ki se skriva ujet med hišami starega mesta. Veste, kje smo ga našli? Branko Vuga Kriminalije IS KIŠD na pomoč mačkam Zabodel ga je Policisti so bili poklicani na intervencijo na območju Livad, kjer je 49-letni delavec iz tujine, zaradi spora v zvezi s službo, s kuhinjskim nožem zabodel 43-letnega sostanovalca, ki je bil odpeljan v bolnišnico Izola, kjer je ostal na zdravljenju. Zadobil je lažje telesne poškodbe. Policisti so zbrali vsa potrebna obvestila in obvestili pristojno tožilstvo ter bodo zoper storilca podali kazensko ovadbo. Odnesel je sto litrov Neznanec je v zaledju Izole vlomil v zidan poljski objekt in izvršil tatvino 100 1 oljčnega olja, v vrednosti 1200 evrov. Sledi kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. Parkiral je kar na vozišču V poznih večernih urah so policisti opazili, da je puščeno vozilo na vozišču, ki ovira promet. V bližini so izsledili 47-letnega lastni- ka vozila, zoper katerega so uvedli postopek zaradi nepravilnega parkiranja oz. ustavljanja na vozišču in neupoštevanja Odloka o prepovedi gibanja v nočnem času. Do spora ob popivanju Policisti so opravili intervencijo v zasebnem prostoru, kjer sta 58-letna žena in 60-letni mož čez noč popivala. V zgodnjih jutranjih urah je prišlo do spora, mož pa je udaril ženo, ki je o tem obvestila policijo. Zoper kršitelja je bila zaradi kršitve Zakona o varstvu javnega reda in miru izrečena globa 625 evrov. Izgubil izpit v času brez gostiln Policisti so zaustavili 65-letnega voznika osebnega avtomobila, kateremu so odredili alkotest, ki je pokazal 0.31 mg/l. Vozniku je bila prepovedana nadaljnja vožnja, začasno odvzeto vozniško dovoljenje in izrečena globa 600 evrov in 8 kazenskih točk. Skomina je obdaril otroke Direktorica Zvonka Radojevič v imenu Centra za kulturo, šport in prireditve Izola ter Občine Izola Rdečemu križu podarila petnajst nogometnih žog, ki jih je podpisal priznani slovenski sodnik Damir Skomina. Žoge so namenjene otrokom iz socialno ogroženih družin in menda so že našle pot v prave roke. Ali še raje, noge. Zapustil nas je Guerino Ritoša (2.11.1940-8. 12.2020) Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrazili sožalje in sočustvovali z nami. Za pomoč hvala zdravstvenemu osebju izolske bolnice, lečeči zdravnici dr. Kapljevi, vsem sosedom in prijateljem za pomoč, ki ste jo ponudili. Žalujoči žena Marija, sinova Valter in Dragan, Orjana, vnuk Kristjan s soprogo Katarino, pravnuk Lucas, vnukinji Ula in Ria. Izola, december 2020 Za brezdomne tačke, da ne bodo premražene in lačne Obalno zavetišče nujno potrebuje tople odejice, rabljene deke, risače, preproge, vzglavnike ter tudi pasjo in mačjo hrano. Svoje donacije ahko prinesete v prostore KIŠD na Cankarjevem drevoredu 50, Izola, in sicer v sledečih dneh: - Ponedeljek, 28. 12. 2020, od 17h do 19h, - Sreda, 30.12. 2020, od 17h do 19h. MRK Menola obvešča svoje člane, da lahko podaljšajo svoje članstvo v društvu in dvignejo letne dovolilnice za leto 2021. Prevzem dovolilnice je možen le ob predložitvi: • Potrdila o plačilu članarine društvu v višini 15,00 eur (v dobro MRK Menola, Istrska vrata 4, 6310 Izola, TRR SI56 1010 0003 5671 842), • Potrdila o plačilu letne pristojbine Zvezi za športni ribolov na morju v višini 70,00 eur (v dobro Zveza za športni ribolov na morju, Cesta Zore Perello Godina 3, 6000 Koper, TRR SI56 1010 0003 4632 972). • obrazca za vodenje seznama dnevnega ulova za leto 2020. Zaradi trenutne situacije plačilo članarine društvu na sedežu kluba letos ne bo izvedljivo. Izjemoma se bo lahko dovolinice pošiljalo po pošti samo tistim prosilcem, katerim bo gibanje med statističnimi regijami onemogočeno in bodo na sedež kluba poslali vsa potrebna potrdila o plačilu in obrazec za vodenje seznama dnevnega ulova za leto 2020. Prevzem dovolilnic je možen na sedežu društva vsak ponedeljek med 18.00 in 20.00 uro. Skrajni rok za prevzem je 01/03/2021. Srečno, zdravo in veliko športnih užitkov v letu 2021! UO MRK Menola Izola MALI OGLASI RAZNO - Opravljamo mala in večja zemeljska dela. Košnja, obrezovanje drevja, posek dreves, mala in večja rušenja, izkopi... Miha Debevec s.p. 051-494-105 - Oddam garsonjero v centru Izole za 1 - 2 osebi do konca maja 2021. Tel 040 89 65 34 ali 040 24 08 30 - Prodam pasaro Elan brez kabine, dolžine 4,79, obnovljeno in dobro ohranjeno. Tel. 040 457 731 - Prodam izvenkrmni motor TOHAT-SU MFS5C, moči 3,65 kW, število ur obratovanja: 400. Motor vsako leto redno servisiran pri pooblaščenem NAJAMEM - Najamem manjše stanovanje v Izoli ali Kopru od oktobra 2020 do pomladi 2021. Sem mlajša zaposlena, nekadilka, brez domačih živali. Ponudbe na telefon 069 733 085 (Joži) - Najamem boks ali garažo za motor v Izoli. Tel. 041 686 551 (Dušan) PODARIM -Podarim odlično ohranjeno masažno kad. Info. 041 692 389 v popoldanskih urah. - Podarim dobro ohranjen otroški voziček. 041 607 821 januar februar marec PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE 1 2 3 1 2 3 4 5 6 7 1 2 3 4 5 6 7 4 5 6 7 8 9 10 8 9 10 11 12 13 14 8 9 10 11 12 13 14 11 12 13 14 15 16 17 15 16 17 18 19 20 21 15 16 17 18 19 20 21 18 19 20 21 22 23 24 22 23 24 25 26 27 28 22 23 24 25 26 27 28 25 26 27 28 29 30 31 april PO TO SR ČE 1 6 7 8 12 13 14 15 19 20 21 22 28 29 PE 2 9 16 23 30 SO 3 10 17 24 NE 4 11 18 25 PE SO NE 1 2 3 10 17 24 31 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 7 8 9 14 15 16 21 22 23 28 29 30 7 14 21 28 TO SR ČE PE SO 1 2 3 4 5 8 9 10 11 12 15 16 17 18 19 22 23 24 25 26 29 30 avgust september PO TO SR ČE PE SO NE 12 3 4 NE 1 SR 1 ČE 2 PE 3 SO 4 NE 6 13 20 27 NE 5 5 6 7 8 9 10 11 2 3 4 5 6 7 8 6 7 8 9 10 11 12 12 13 14 15 16 17 18 9 10 11 12 13 14 15 13 14 15 16 17 18 19 19 20 21 22 23 24 25 16 17 18 19 20 21 22 20 21 22 23 24 25 26 26 27 28 29 30 31 23 24 25 26 27 28 29 27 28 29 30 30 31 ■ ■ ■ ' ■ ■ ■ PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE 1 2 3 1 2 3 4 5 6 7 1 2 3 4 5 4 5 6 7 8 9 10 8 9 10 11 12 13 14 6 7 8 9 10 11 12 11 12 13 14 15 16 17 15 16 17 18 19 20 21 13 14 15 16 17 18 19 18 19 20 21 22 23 24 22 23 24 25 26 27 28 20 21 22 23 24 25 26 25 26 27 28 29 30 31 29 30 27 28 29 30 31 ^ (grILL GRILL j +386 (0) 41 858 473 Osebni prevzem te V. 041858 473 Saj veste kje? Med parkom in Lonko. čAfZVO -CHMo Vr.— L Napis na enemu od izolskih lokalov Stiskama Mandrač tiska za vas vse do novega leta. ^Želimo vam vesele in predvsem zdrave praznike Razveselite svoje bližnje z osebnim koledarjem za samo • • A . ' a!i . .Az tiskamo na: skodelice, majice, podloge za miško,... itd. Foto: Dušan Ambrož