127. številka Ljubljana, v torek 7. junija 1904. XXXVII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedeije in praznike, ter velja po pošli prejeman za avslro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem aa dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi Bam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje .dežela toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Na naročbe brez istodobne vposujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če m dvakrat, in po 8 h, Če ae trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah St. 5, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravnistvo pa v pritličja. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon St. 85. u* Značilen pojav. Delegecija je dovolila zahtevanih 400 milijonov kron za vojaške namene. Spoštovani delegatje so kar tekmovali, kdo da se pokaže bolj »pa trijotičnega«, in da dobi vlada dotično posojilo, četudi ji ga državni zbor ne dovoli, o tem ni nobenega dvoma. Z» ozirom na ta dogodek je »Pol.« priobčila članek, v katerem dokazuje, da je s tem zdrobljena in premagana vsaka obstrukcija v državnem zboru. Podlaga obstrukciji je bilo prepričanje, da se morajo razne državne zadeve rešiti do gotovega termina, in sicer parlamentarnim potom. Mislilo se je, da mora vlada pred dotičnim terminom kapitulirati, če se dotlej rešitev z obstrukcijo onemogoči. Toda ta spekulacija se ni izpolnila. Vlada si je že prej brez parlamenta poma gala in sedaj je očitno, da je zaprisežena avstrijska ustava postala popolnoma brezpomemben kos popisanega papirja. Vlada bi dovoljuje brez parlamenta državni preračun in re-krute; brez parlamenta namerava uveljaviti nagodbo z Ogrsko, saj Ms-djari njim ugodni nagodbi ne bodo delali ovir iz konstitucionalnih pomislekov; brez parlamenta hoče vlada tudi obnoviti trgovinske pogodbe z inozemstvom, tem laglje, ker bo Nemčiji in Italiji popolnoma zadostoval podp:3 cesarjev kot jamstvo, da se bodo prevzete dolžnosti izpolnjevale; sedaj pa najame vlada zopet brez parlamenta kar pol milijarde posojila za vojaške namene. S tem je parlament izgubil ves svoj pomen, zlasti ker se je pokazalo, da volitve v delegacijo ni mogoče preprečiti. Jasno je torej, da je obstrukcija postala brezupna taktika. Z obstrukcijo se pač lahko onemogoča delovanje parlamenta, ali to ne spravi vlade v nobeno zadrego, ker za vse državne potrebe lahko drugim potom poskrbi. To so misli, katerim je dala »Pol a izraza in da je v teh mislih jako mnogo resnice, tega ne more nihče tajiti. »Pol« zastopa nazor, da se mo- rajo ti dokazi za brezuspešnost ob strukcije na vsak način upoštevati, če se hoče razvoju notranjih zadev dati jasno in določno smer. To se tem l*glje zgodi, ker to, kar dela danes ministrski predsednik Korber s privoljenjem nemških strank, bi lahko storila tudi kaka druga vlada, ne da bi potem n ogle nemške stranke protestirati. Vojna na Daljnem Vztoku. Izpred Port Arturja, Po poročilih iz Londona se nahaja japonska armada, ki je določena za obleganje Port Arturja, med Sulantajkovu na zapadu in Hihengcu na vzhodu in je se oddaljena od trdnjave kakih 25 kir. Japonske predstraže pa so baje še dalje prodrle in so od portarturških utrdb oddaljene samo še kakih 7 km. Japonska eskadra si je baje v Daljnem prisvojila dve torpedovki, kateri so Rusi zapustili v pristanišču (? ?). in v Talienvanu neko ladjo, ki je obtičala na skali. Množe se znamenja, da ima rusko brodovje v Port Ar turju, čim pričao Japonci trdnjavo oblegati s suhega, namen, vdreti iz pristanišča in napasti japonsko eskadro. V petek in soboto so razne ladje slišale v portarturškem pristanu silno pokanje. V petek pa so opazile japonske križarke, da so se iznad Port Arturja dvigali oblaki dima. Ta dim Be je opazoval tudi še v soboto Splošno bo misli, da se Rusi še vedno trudijo, da bi v bližini vhoda v luko razstrelili potopljene japonske ladje, da bi ne ovirale prostega gibanja ruske eskadre. Na vrhu L;aotiešana je japonska križarka »Hitose« vMela postavljene štiri droge, ki so določeni za brezžično telegrafijo. Japonci se trudijo, da bi dognali, s kom mislijo Rusi brzojavno občevati. Japonska vojna uprava je dobila baje sporočilo, da so Francozi v Hinvang* tavu v zalivu Liaotong dali napraviti brezžično brzojavno postajo, in domneva se, da hočejo Rusi stopiti v zvezo b Francozi v Hinvangtavu. Spopad pri Vafankovu. Poročila iz Petrograda poudarjajo, da bo imeli Japonci v boju pri Vafankovu prav občutne izguba. Uničeni švadron 13. dragonskega polka je imel 160 mož. Švadron 14 japonskega polka je bil uničen z 8 salvami ruskih strelcev. Drugi švadron je izgubil glasom ujetega japonskega poročila 70 mož. Na tretji japonski švadron je streljala stotnija obmejne straže; Japonci bo pustili na bojišču mnogo mrtvecev in ranjencev ter se umaknili. Razventega so naše baterije tudi še uničile oddelek japonske pehote. Na Japonce so zlasti strahovito vplivale kazaške sulice, ka-kršnjega orožja Japonci ne poznajo. Sjsebno sibirski kozaki znajo prav spretno rabiti in sukati sulice. Dasi se sulice navadno rabijo samo pri prvem naskoku, so se jih Kozaki posluževali ves čas, dokler je trajal boj, kar je na Japonce strahovito vplivalo. Pomoč Port Arturju. V časopisih se širijo najrazličnejše kombinacije o tem, ali ima Kuropatkin namen, takoj priti na pomoč Port Arturju, ali pa ga prepustiti svoji usodi. Kuropatkin je sprva nameraval Port Artur za sedaj mirno prepustiti samoobrambi in riskirati, da pad* v japonske roke, ako bi se no mogel držat', tako dolgo, da bi imel Kuropatkin dovolj vojaštva koncentriranega, da bi mu pri-hitel na pomoč. Ta Kuropatkinov načrt pa je prekrižal namestnik Aleksejev in vojni svet v Petrogradu. Car Nikolaj je generalu Kuropatkinu baje že ukaza), da mora s 45.000 možmi nemudoma odkorakati proti jugu in osvoboditi Port Artur. Ruska vlada izjavlja, da stoji in pade b Port Arturjsm. Ako Japonci Port Artur z&vzerao, bi to morda provzročilo kak mednarodni konflikt, prav gotovo pa težke notranje komplikacije. V narodu se gref LambsdorfT dolŽi, da je v prvi vrsti zakrivil neuspehe na bojišču. LambsdorfTovo stališče je silno omajano, na površju ga drži samo še car. Car Nikolaj je nasprot- nik vojnega načrta generala Kuro-patkina in je odločno na strani namestnika Aleksejeva, ki zahteva, da se mora Port Artur na vsak način osvoboditi. »Daily Telegraph« poroča iz Petrograda, da se je zadnji ukaz, ki ga je oar Nikolaj poslal portarturški posadki, glasil: »Vztrajajte na svojem mestu in ne udajte se na noben način.« — Vsekakor kaže vse na to, da bo general Ku ropatkin prešel v ofenzivo, ali presto voljno ali vsled pritiska od zgoraj, to se sedaj še ne da dognati. Gotovo je le, da je poslal znatne vojaške oddelke proti jugu, ki ima o nalogo prodreti na polotok Liaotong. Da se pa je položaj na bojišču vobČe spremenil, potrjuje tudi nemški polkovnik Gaedke, ki je poslal »Berliner Tagblattu« to-le poročilo: Glavna japonska armada se je utrdila v okolici FengvanČenga Japonci so se baje umaknili iz Kinčova v smeri proti severu. Vsekakor se je položaj na bojišču znatno spremenil. Izgube Japoncev pri Kinčovu znašajo 15.000 mož. Ruska armada je polna poguma. Japonci na Kvantungu. Iz Čifua se poroča, da se Japonci že pomičejo proti Port Arturju in da so še od trdnjave oddaljeui samo 15 milj. Armada prodira na obeh obrežjih polotoka Kvantunga proti jugu. Vzhodna divizija je 3.t m. že naletela na sovražnika. Izid tega boja še ni znan. 4 t. m. se je slišalo izpred Port Arturja gromenje topov in pušk. Neka kitajska ladja je opazila istega dne 5 japonskih torpednih uničevalk, ki so se jadrno bližale Port Arturju. Ko so se zopet oddaljile, se je opazila na morju velika eksplozija. Ena torpedna ladja je namreč zadela ob rusko mino in se potopila. V noči 3. t. m. se je videl velik ogenj v obližju Daljnega. — »Daily Express« javlja, da namerava general Oku v najkrajšem času z vso silo napasti Port Artur. Japonske straže so že dospele do prvih fortov portarturške trdnjave. Glavna armada, ki je dolo- čena za obleganje, se nahaja v Su-Iantajku, 12 milj od utrdb. Uuai delajo v trdnjavi velikanske priprave, da bi Japoncem provzroČili čim več izgub, če bi se jim res posrečilo se polastiti trdnjave. Japonci smatrajo ves*., da namerava Kuropatkin osvo boditi Port Artur, za popolnoma resnično, vsled česar so sklenili, da izkrcajo na Liaotongu še četrto svojo armado pod generalom Nodzu. Pogibelj japonskih vojnih ladij. Iz Tokija se poroča, da se je v soboto zvečer pri ČustoŠanu v bližini Port Arturja potopila ruska top ničarka istega tipa, kakor »Giljak«. Topničarka je z drugimi ladjami vred imela nalogo, pred pristaniščem odstraniti vse mine, ki so j h pred kratkim Japonci položili Pri tem poslu je zadela ob |apcn*ko mino in zletela v zrak. — Od druge strani pa se zatrjuje, da potopljena topničarka ni bila ruska, marveč japonska ladja, in SiCar istega tipa, kakor je ruska topničarka »Giljak«. Ruski konzul v Čifu pa je dobil poročilo, da je pred Talienva-nom zadela ob rusko mino neka velika japonska ladja in se potopila. General Kuroki. Kakor smo že včeraj poročali, kroži v Parizu vest, da so japonskega generala Kurokija vjeli Rusi. Ta vest baje ni bila resnična, pač pa je resnično, da je general Kuroki opasno zbolel na legarjem, da se je bati najhujšega. Tako se govori po Parizu, s čimer pa ni še rečeno, da bi to poročilo bilo verodostojno. Žrtve s „Petropavlovska" in . Hacuze*. V Berolin je došla iz Čifua vest, da je zadnje dni vrglo morje pri Port Arturju veliko mrtvih trupel na suho. Trupla so tako ruskih, kakor japonskih pomorščakov in so brez dvoma žrtve katastrof na „Petropavlovskua in „Ha-cuziw. Trupla so že močno strohnela in obgrizena od rib, da ni spoznati Rusa od Japonca, razen na koščekih uni- -r- Spominske cvetke. Spisal Nehljudov. Ivko Breznikar je bil zamišljen . .. Stal je pri oknu, mimo katerega so prihajali posamezno pa tudi v gru čah semtertja ljudje . . . Čulo se je bučanje sape ... V megleni dalji je šumela reka, ki je pred kratkim narasla. Ivko je zrl na ulico, kjer so hitro hodili ljudje, poslušal šumenje reke in srce mu je bilo nemirno . . . »Gospod, zunaj vas nekdo išče!« — Bila je služkinja, ki je prišla iz stranske sobe in zopet odšla. On gre ven. Med potoma je postal radoveden, kdo bi bil. Zunaj na hodniku je hodil slabo oblečen dečko gor in dol in tiščal trdo roke v žep. Ko pride Ivko do njega, se ozre, potegne iz žepa listek in mu ga da. Vprašaje je zrl dečko vanj in stiskal vrat v obleko. »Tu imaš za pot«, reče Ivko in mu da desetico. Deček pa zahvali in odide . . . Hlastno je pretrgal listek in bral: Moj Ivko! Moja pot je končana . . . Končane vse blodnje in sanje, končane vesele sanje; nanje sem stavila vso svojo bodočnost in zdaj je tu, mrzla in kruta kot zima, ki se nikogar ne usmili, niti teh ne, katerim je življe- j nje večna zima in veselje mrzle, po- | gubne zimske rože . . . Jaz stojim zdaj sredi te zime in viharja, ki brije zunaj, a Tebi je gorko in lepo v Tvojem stanu]...O blagor Ti! Ne zavidam Ti Tvoje sreče, ne zavidam Ti je nikdar ... A zunaj pri nas je mrzlo in temno. Nihče nam ne da zavetja, nihče nas ne potolaži z gorko besedo . . . Živimo, kot živali brez namena, tja v en dan, ne vedoči kaj nas Čaka na večer, kaj drugi dan . . . In vendar bi bil lahko storil Ti drugače . .. Lahko bi mi pripravil dom, ne takega, kot ga imaš Ti, a vsaj senca tistega ... In srečna in zadovoljna bi bila ... A zdaj ga meram iskati sama, ne vedoča, ali ga najdem ali ne, ali poginem kdaj gladu ali mraza Tako je z nami, ki imamo v mladosti na licih pomladne rože . . . Več takih nas je skupaj . . . Vse čaka ista usoda, isto življenje, i-U bodočnost . . . Vse imamo isto življenje za Babo, ki ni sicer vzorno, a katerega se ne more zlepa ubraniti zemljan ... Me čakamo, kdaj pride kdo, da nas reši . . . Tako se ne da živeti.. . Priti mora rešitelj, vitez . . . I me nit | nih ne pričakujemo, odevele smo zanje, a na one upamo, ki so potrgali cvetje mladosti ... In med temi si Ti! Jaz ne zahtevam in ne prosim ... Le nekaj mi še govori v srcu, naj Be ponižam, ker sem ponižana do tal... Kajti take so zimske rože — take smo me... Skoz vrata ne puščajo noter, nismo za družbe, moramo prihajati skoz okna; prijazni nam niso nikjer; le pri starih znancih se oglasimo, Če dobimo kje kaj sočutja, če ne gremo naprej, saj je dovolj sveta tuintam . . . Me prosimo kot najponižnejši berači pri oknih, ker si ne upajo noter . . . PrebojeČi bo kot me ... In ljudje jih odganjajo proč, oni pa so žalostni, da jim ledenijo lica, ki jih pa ne vidijo slepi ljudje, oni, ki še niso čutili« kaj se pravi prositi . . . Iskala sem Te okrog in sedaj našla ... Ti mi nisi hotel povedati ... A meni je vseeno . .. Umrlo je nekaj, vsled česar sem postala popolnoma vdana . . . Da, tako je, in vendar b bilo lahko drugače ... In tudi bo . . . V meni nekaj dozoreva in bliža se dan, ko pridem do odločitve ... In takrat pridem do okna, za katerim sanjata vidva pomladne sanje . . . O, oglasim se še! . . . Kmalu pridem sama in do takrat zdravBtvuj... Pripravi se, jaz hočem tudi kaj zase . . . Pravijo, da sem nora in vendar upam, da ukrenem prav . . . Franja. v Ivko je bral in se tresel . . . Trepetal je kot okno, ko se uprla burja vanj .. . Spomnil se je na svojo preteklost in prišla je kot bleda senca, kot mrzla zimska roža predenj nekdanja lepa Franja . . . Pogledal je okrog sebe . .. Nikogar ni bilo v sobi . . . Ozrl se je ▼ okno, mimo katerega bo drveli ljudje. Iz misli ga vzbudi soproga, ki se mu obesi okrog vratu in ga poljubi na ustnice. Izza temnih dni. (Sličice iz življenja raznih papežev.) (Dalje.) Starejši izmed nezakonskih sinov papeža Siksta, škof Peter, se ni dolgo veselil svoje sreče. Njegova rm-tresa, Terezija Fulgora je bila silna raz-uzdanka in je vsled svo:ega razuzdanega življenja obolela za grdo boleznijo. Inficirala je tudi papeževega sina škofa Petra in ta je vs!ed tega umrl. Več sreče je imel drugi papežev sin, vojvoda Jeromos. Ni mu zadostovalo, kar mu je bil dal njegov oče, nego si je hotel podvreči tudi Flo-renco. Tam je vladala rodovina Medici, rodovina nesmrtnega spomina, in to je hotel papežev sin najprej uničiti. Morilci, ki jih je najel papežev sin, so sklenili, da v cerkvi umore Lorenca Medici in njegovo ženo Julijo Medici. Pri maši med povzdigovanjem so morilci napadli fhrentinskega vladarja Medici in njegovo soprogo. Julija Medici je bila trinajstkrat zabodena in je umrla pred altarjem, LoreiiC je pa vzlio forme, ki se drže Še mrtvecev. Vsak dan pokopavajo Rasi z vsemi vojaškimi Častmi veliko število mrtvecev, ki jih je vrglo morje na kopno, ne da bi delali kakorŠnekoli razlike med ruskimi in japonskimi vojaki. Avstrijska delegacija. Budapešta, 6. junija. Na dnevnem redu plenarne seje avstrijske delegaoije je poročilo peticijskega odseka o došlih peticijah, oziroma poročilo proračunskega odseka o došlih nunoijah ogrske delegacije. Ogrska delegacija. Budapešta, 6. junija. Delegacija je danes v plenarni Beji nadaljevala razpravo o vojnem proračunu. Del. Lovaszv je izjavil, da bo nameravano posojilo za vojne namene požrlo zadnje rezerve, tako da bi v resnem trenotku bila dežela popolnoma izčrpana. Proračun odklanja. — Del. grof K e g 1 e v i c h je rekel, da je zvišanje stanja v armadi in dveletna služba brezpogojna potreba, vendar bi bilo prezgodaj, staviti v ta namen potrebni kredit Že med nove zahteve za armado. Za proračun bo glasoval. — Del. grof W i 1 c z e k je izjavil, da mora vojni proračun en blcc odkloniti, ker se ne ozira na zmožnost dežele. — V imenu vojnega ministra je odgovarjal podmaršal pl. J e k e 1 f a 1 u s z y. Poudarjal je, da ni nikake neposredne nevarnosti, temuč vojna uprava ima moralno dolžnost, da priskrbi o pravem času vsa varnostna sredstva. Proti bo še govorili R a -kovszkv, Okolicsanv in Lovaszv, nakar je bil vojni proračun v splošnem sprejet. — Pri razpravi o resolucijah je vprašal del. L o v a s z y, kaj se je storilo glede madjarskega učnega jezika v vojaških vzgojiščih. Podmaršal Jekelfaluszv je odgovoril, da se bo predloženi učni načrt v prvih letnikih začel že to jesen izvajati ter preide polagoma v višje letnike. — Del. Rakovszkv je vprašal, alt bi ne bilo bolj praktično, ako bi se morah enoletni prostovoljci takoj po izpustu iz zimske šole podvreči izpitu o teoretičnem znanju, dočim bi v jeseni, ko dosluŽijo svoje leto, napravili dopolnilni izpit o svojem praktičnem znanju. Podmaršal Jekelfaluszv je izjavil, da se pristojne oblasti že bavijo s to zadevo, ki se kmalu tudi reši. Grof Aladar Z y c h y je predlagal, naj se postojanka o vojaški judikaturi toliko Časa ne dovoli, dokler ni dano jamstvo, da v novem vojaškem kazenskem postopanju pride madjarski državni jezik do popoldne veljave. — Ministrski predsednik grof T i s z a je prosi), naj delegacija Zychyjev predlog odkloni, kar se je tudi zgodilo. Ostale postojanKe rednega vojnega proračuna so bile sprejeta brez debate. Potem se je začela razprava o izredni a r m a d n i zahtevi dobljenim ranam imel še toliko moči, da je mogei btžati v zakristijo in vrata za seboj zakleniti. Morilci 80 poskušali vrata vlomiti, a predno se jim je to posrečilo, je pred cerkvijo zbrano ljudstvo slišalo Lorenčeve klice na pomoč. Ljudstvo je vdrlo v cerkev in videvŠi kaj se je zgodilo, je v strašni jezi škofa Salviatija takoj obesilo, druge morilce pa razae-kaio na kose. Ko je izvedel papež kak konec 80 storili zarotniki, ga je obšla strašna eza. Po svojem poslaniku je ukazal Fiorentincem, naj mu Lorenca de Medici zvezanega izroče, da ga kaznuje, ker so njegovi ljudje pobili morilce. Fiorentincem saveda še na misel ni prišlo, da bi bili papeža, zaščitnika pokončanih morilcev, ubogali. Papež je na to Fiorenco slovesno preklel, a Florentinci se niso nič zmenili za to prokletje in so pod vlado Lorenoa de Medici živeli prav srečno in zadovoljno. Papežev sinček, vojvoda Jeromos, se je pa hudo jezil, d& bogata Fio-renca ni prišla v njegove kremplje. Papež ga je potolažil s tem, da mu je daroval mnogo lepih cerkvenih posestev. Papež pa s oerkvenim de- 8 8 milijonov. Proti je govoril le del. Okoliosanj, a izredni kredit se je sprejel brez debate. Tretje branje o vojnem proračunu bo jutri. Novo ministrstvo? Dunaj, 6. junija. Že pred štirimi leti se je pojavil prvič načrt, naj bi se dosedanja sekcija c. in kr. avstro-ogrske mornarice spremenila v samostojno mornarično ministrstvo. Zadnji čas, ko se hoče naše vojno brodovje pomnožiti in izpopolniti, se v odločilnih krogih znova bavijo b tem vprašanjem. Sedanji poveljnik vojne mornarice, admiral baron S paun, gre kmalu v pokoj, nasle-doval mu bo nadvojvoda K a r o 1 Štefan kot najstarejši mornarični častnik baje z dostojanstvom ministra. Ministrske posle bo vodil pod-admiral grof Monteouocoli. Iz Srbije. B e i g r a d , 6. junija. Na dan c b letnico tragičnega dogodka, t. j. 11. t. m. prirede častniki belgrajske garnizije velik koncert, visokošoloi pa prirede velik demonstracijski shod v »proslavo rešene domovine«. Obre-novićevim sorodnikom in pristašem je policija dovolila, da obhajajo ta dan parastos na grobu umorjene kraljeve dvojice. Položaj v Macedoniji. Solun, 5. junija. Med Skop ljem in Solunom je nastala v tovornem vozu na železuici eksplozija, ki je raznesla voz. Med večjo pošiljat-vijo šolskih knjig je namreč bil skrit poklenski stroj, ki se je razpočil. Izmed sprevodnikov je eden mrtev, eden pa ranjen. Železniška proga je poškodovana. Generalni nadzornik je odredil strogo preiskavo. Sofija, 6. junija. Iz Mace do nije prihajajo zopet poročila o turških grozodejstvih napram kristjanom. Posebno v Kruševu in Mona-stiru pustoši hudo neka turška roparska družba. V Ohridi je nastala lakota. Iz pokrajin, kjer so že začeli poslovati inozemski orožniški častniki, dohajajo ugodna poročila. Dopisi. Iz Celja« Kakor običajno vsako leto, so se udeležili letos procesije na sv. Rešnjega Telesa vsi zastop niki tukajšnjih državnih in avtonomnih uradov. Okrajni zastop celjski sta oficijelno zastopala gg. dr. Ivan Dečko in dr Juro Hrašovec. Čudom smo se pa čudili, ko smo zapazili, da se odlikujeta pri tem oficijelnem obhodu s svojo odsotnostjo zastopnik celjskega mesta župan Julče Rakuš in njegov namestnik zdravnik dr. Grega Jesenko, — seveda oba v« lika in pristna Nemca pred Bogom in pred ljudmi, kakor kažeta že nju pristni germanski imeni. Znano je, da se je vzdržal pri nedavno M za-vršivših volitvah v celjski okrajni zastop volitve, na škodo naši slovenski stvari opat Ogradi, ki je to procesijo vodil. Slišali smo tudi, da je župan Rakuš, ki je Ogradija k narjem ni zalagal samo svojih otrok, nego tudi druge svoje sorodnike. Preskrbel je vso žlahto z denarjem, ki je bil darovan za dobre namene, za bolnike in siromake, in ko je bilo denarja konec, je poslal kardinala Roderika Borgio na Špansko, da je Spancem kri puščal. Kralj Ferdinand je dal papeževemu odposlancu pravico, da sme od vsega dohodka prebivalcev pobirati deseti del za papeža, povrh pa kristjanom vzeti trideseti de), Židom pa dvajseti del vsega premoženja. Tako se je rimska bisaga zopet napolnila. Da bi se čim več naropaio, se je upeljala inkvizicija. Ta je pomorila in požgala na tisoče in tisoče ijudi, samo da so se farji mogli polastiti njih premoženja. Kaj je inkvizicija počela, tega ne bomo tu popisovali. Stekli tigri bi ne mogli divjati tako, kakor so divjali ti duhovniki. Toda papež Sikst je tako zapravljal, da niti inkvizi-torji niso mogli toliko naropati, kakor so potrebovali papež in njegovi duhovniki. Papež je zato poslal na vse kraje sveta odposlance, da so prodajali odpuščanje grehov in dobil je na ta način zopet mnogo milijonov denarja. temu pregovoril, delal njemu vse mogoče in nemogoče obljube. In zdaj! Za zahvalo opatu Ograd Mu, nad katerega početjem se je vse zgražalo brez izjeme, je provzročil ravno iato župan Rakuš, da celjsko mesto ni bilo zastopano pri katoliški prooesiji. Zato pa tembolj pridno hodi Rakuš pridigovat na protesta n-tovake družinske večere ter podpihovat k prestopu v protestantsko vero. Mi slepemu Ogradiju želimo, da naj bode v bodoče bolj oprezen in naj nikar ne verjame zapeljivim obljubam celjske nen.škutarije. Ali pa se je morebiti pri tej priliki Julče podobno izrazil, kakor opat na dan volitve, ko je dejal: Volit s Slovenoi ne grem, pa svoje srce Vam dam in je na slovenski strani. Seveda bi bili mi takrat rajši imeli Ogradijev glas, kakor pa njegovo slabo srce. Morebiti je bilo pri katoliški procesiji na Rešnjega Telesa tudi le Rakusevo ar se, njtgov ostali kadaver pa je prisostvoval nemškemu protestantskemu obredu? Iz Pulja. Naše „Slovensko društvo" je imelo prvo domaČo zabavo 29. maja pop. v prostorih restavracije Stadt Pola. Ker vidimo, da nam je nekaj društev nasprotnih, obžalujemo tiste Slovence, ki se tako motijo, da nam nasprotujejo. Mi se bomo zmeraj držali naših pravil, zato lahko vsaki Slovenec pristopi našemu društva. Mi ljubimo resnično svojo domovino, drago slovensko zemljo in se zabavamo po domače kot bratje z brati. Govori se samo po slovensko in mislimo, da je tako prav; čuje nas naša mladina, ki je — žal — večinoma tako zastrupljena, da jo je sram govoriti slovenski. Dragi očetje in matere slovenske, prosimo vas, govorite z mladino v slovenskem jezika, da ne bo rekla naša mladina Slovencem „ščavi44, kar se tukaj dostikrat sliši. Lepo se zahvaljujemo vsem Slovencem in bratom Hrvatom ki so se naše zabave udeležili in se toplo priporočamo za prihodnjost, ker mislimo bolj javno nastopati. Prosimo tudi, naj Člani kar najbolje agitirajo, da bode več članov. Slavnost dvajsetletnice slovenskega pevskega društva „Slavec", Kako visoko ceni Ljubljana delovanje pevskega društva »Slavec«, je pokazala nedeljska slavnost povodom dvajsetletnice obstanka tega društva. Prostrani Koslerjev vrt, kjer se je vršila t* slavnost, dekoriran s slovenskimi trobojnicami in s števil nimi raznobojnimi zastavicami in zelenjem, je bil natlačeno poln sloven skega občinstva iz vseh ljubljanskih slojev. Društva, ki so se deloma korporativno, deloma po deputacijah udeležila »SlavČeve« slavnosti, so se zbirala v »Narodnem domu«, od koder so v sprevodu med sviranjem društvene godbe odkorala na slavnostni prostor. Zastopana so bila ta le društva: Ljubljanski »Sokol«, pevsko društvo »Ljubljana«, »Glasbena Matica«, ši šensK: »Sokol« in »Čitalnica« m Mirovni kov pevski zbor iz Št. Vida. Že dolgo pred začetkom koncerta bo je na slavnostnem prostoru kar trlo ljudi in vedno so še prihajale nove množice, da je postal s'cer prostrani vrt premajhen in da je mnogo ljudi odšlo, ker niso mogli I dobiti nobenega prostora več. Kakega srca je bil ta papež, priča naslednji slučaj: Papež je bil izvedel, da imata dva vojaka dvoboj na življenje in na smrt. Ukazal je, da se mora ta dvoboj izvujevati na trgu pred cerkvijo sv Petra. Papež je bil osebno navzočen p i tem dvoboju. Predno se je začel boj, je papež oba borilca sioveano blagoslovil, potem pa sledil dvoboju z največiim zanimanjem. Oba boriloa sta bila večkrat ranjena in papež je vselej navdušeno ploskal, če je kak udarec zadel v živo in je brlizgnila kri iz rane. Papež je ostal do konca boja, ko je eden borilcev bil ubit, drugi pa je vsled ran umiral. Naposled bodi se omenjeno, da je bil ta papež velik prijatelj vlaČug. Zgodovinar Chatro pravi, da je ta papež sam ustanovil več bordelov. Seveda so morale -v'ačuge papeževo blagonaklonjenost dobro plačevati. Na teden je morala vsaka viaČuga plačati v papeško blagajno en cekin. Na leto je papež na ta način dobil kakih 20.000 cekinov. Seveda bo pa tudi drugi duhovniki imeli pri teh nesramnih zavodih svoj dobiček. Sicer pa ni bil Sikst prvi papež, ki je iz bordelov dobival lope profite. Spored se je pričel z veličastno A. Foersterjevo popevko »Nafta zastava«, katero je z znano bravuro in s finim uoaevanjem pelo jubilujoče društvo »Slavec«. Ta skladba, v kateri je cdkazana globokim, resno donečim akordom domioujoča vloga in ki le semtertja izzvene v bolj rnehak, višji ton, ima v sebi nekaj svečanega, veličastnega, da doni kakor kaka slavnostna kantata, zlasti ako se predava s tako finim čustvom in s tolikim umevanjem, kakor jo je pel pevski zbor »Slavca«. S popolnim pravom smemo trditi, da je bila ta točka kot uvodna točka vsega sporeda prav srečno izbrana, ker je bilo ž njo dano svečano obi-ležje vsi slavnosti. Splch pa se mora reči, da so bile vse pevske točke izbrane primerno značaju in pomenu slavnosti — tako Nedvedova kantata »Slava Prešernu«, ki jo je, dasi ni baš lahka, dovršeno lepo pelo pevsko društvo »Ljubljana« pod vodstvom g. prof Dekleve, Fr. Fer-jančičeva »Oj slovenska zemljica«, katero je prav ubrano pela šišenska • čitalnica«, F. Basmovi »Križarji na morju« in veličastna K. Bendlova davorija »Svoji k svojim«, katero so pel vsi združeni pevski zbori, da je prišla tembol) do veljave. Edina izjema v tem oziru so bile narodne pesmi, ki jih je pel Žirovnikov pevski zbor in pel jih je tako lepo in b tako finim niansiranjem, da smo se čudili, da je mogoče, priproste kmetske i udi v petju tako izvrstno iz uriti. Žirovnikovemu pevskemu zboru je občinstvo navdušeno ploskalo ter s tem izreklo priznanje vrlemu pe-vorodju g. nadučitelju Žirovniku, ki je z velikim trudom zanesel umovanje in zanimanje za umetno petje v preproste sloje naroda slovenskega. Lep zgled za ostalo uČiteijstvo slovensko, kojemu je v tem oziru še odprto prostrano polje. Po tej točki je stopila na cder deputacija »G as-bene Matice«, obstoječa iz gospodov prof. Štritofa, Kende, Siča, gospic Marte R e i c h o ▼ e , Mici in Ane KrejČi in gospe Eie Auer-jeve, da izreče v imenu moškega in pevskega zoora »Glasbene Ma tiče« »Slavcu« svoje čestitke povo dom njegove dvajsetletnice. V imtnu deputacije je govoril načelnik pevskega zb ;ra »Glasbene Matice« g prof. Ant. Stritof. V svojem govoru je zlasti naglašal, da zavzema pev sko društvo »Slavec« med slov. pev skimi društvi eno najodličnejšib mest. V 201etni dobi je društvo priredilo ne-broj krasno uspelih slavnosti, koncertov, narodnih veselic in izletov in udeležilo se vseh večjih narodnih pojavov, kjer je le trebalo pokazati ali zastopati slovenski pevski živel j. Velepomebua pa je okoliščina, da kot delavsko pevsko društvo izobražuje, blaži in za narodne svetinje vnema baš one slojeve slovenske, ki tvorijo pretežno večino in temelj milega nam naroda slovenskega. Kot tako pa je velevažno dopolnilo „Glasbene Matice", te vrhovne pokroviteljice in zaščitnice vsega glasbenega življa v Slovencih, kot tako je pobratim pevskega zbora „Glasbene Matice-, ki se razlikuje od njega le v toliko, da neposredno stoji pod ožjim okriljem „Glasbene Matice-, izvršujoč koncertni del njenega delokroga v najvišjem pomenu besede. Njegove Čestitke torej veljajo bratskemu soboritelju na polju narodne prosvete. G. prof. štritot je končal svoj govor z željo, da bi slavno „Slovensko pevsko društvo „Slavec44 i v bodoče enako in še lepše kakor doslej procvitalo, da bi bili njegovi uspehi kolikor možno še popolnejši in da bi bil vpliv njegovih prireditev na Čim širše kroge ljudstva kar najmogočnejši, in sklenil, kličoč „ Slavcu*4 iskren „živio44! Ko so se polegli navdušeni živio-klici, ki so sledili tem govoru, je povzel besedo predsednik „Slavca*4 g. I. Dražil ter se v iskrenih besedah za hvaljeval „Glasbeni Matici*4 na laskavem priznanju, naglašajoČ, da je društvo „Slavec** rodila potreba in da je „ Slavec" v prvih letih svojega obstanka bil glavni steber in opora koncertnega petja v Ljubljani. S tem je bil končan spored, katerega je izborno izpopolnjevala s krasnimi glasbenimi točkami društvena godba, za kar se ji mora izreči vse priznanje. Pravo življenje pa se je razvilo šele pri prosti zabavi. Na vrtu je kar vrvelo, kakor v Čebeljuaku; vse je bilo veselo in zidane volje; povsodi sami veseli obrazi. In so ko jeli padati koriandoli, se je razvila ljuta bitka; obrazi so žareli v razburjenju in vsakdo se je trudil, da bi iz zasede napal sovražnika in ga presenetil. Bila je to zares krasna slika. Povsodi najživah-nejše življenje in vrvenje, povsodi zabava: s krasnimi dobitki opremljen sreČolov, šaljiva pošta, kegljanje na dobitke itd. Veselje je prikipelo do vrhunca, ko se je prižgal krasen umetalni ogenj in ko se pri godbenem paviljonu razvil živahen ples. — „Slavec44 je lahko ponosen na to prekrasno uspelo prireditev, ki je vsakomur nudila dovolj in ravnovrstne zabave. Ogromna ude ležba — najmanj 2000 ljudi — pa je dokaz, da uživa „ Slavec44 v vseh slojih naj is krene jse simpatije in da znajo ceniti njegovo vsega priznanja vredno stremljenje ! Ob koncu je nam Še omeniti, da je dobilo društvo nebroj čestitk in brzojavnih pozdravov tako od posameznih društev, kakor tudi od zasebnikov. Dnevne vesti. V Ljubljani, 7. junija — „Slovenska Matica" ima jutri, ▼ sredo, dne 8. rožnika v veliki dvorani »Mestnega doma« ob šestih popoldne svoj letni občni zbor. Dru ŠtveniKi se še enkrat na to opozarjajo in vabijo k udeležbi z dostav« kom, da je za sklepčnost treba navzočnosti najmanj 40 udov. — „Slovenska Matica1'. Naša skromna notica, ki je imela e d i n o 1 e namen, posvedočiti, da s »Slovensko Matico« nismo popolnoma zadovoljni, je klerikalce hudo spekla in jih spravila v velik strah. Boje se, da se razmere v »Matici« vendar že spremene. A ta njih strah je bil prazen. Povedali smo ie v soboto, da letos ne nameravamo ni kake akcije in zato je tudi vse »Slovenčevo« besedičenje prazno. Mi ne kandidiramo ne Aškerca, ki nikakor ne reflektira na to, da bi prišel v odbor, niti dvornega svetnika dr. Kreka Imenovali smo ju le, ker je posebno značilno, da v odboru, kjer se šopiri kak dr. Janežič, kak dr. Gregorčič, kak dr. Ušeničnik, kak Ar. Opeka — ni prostora za take može, kakor sta Aškerc in Krek. »Matica« ostane torej, kar je bila, prvi naš književni zavod, katerega se pa najboljši pisatelji trdovratno ogibajo, če jih ravno materijalne skrbi ne prisilijo, da prepuste »Matici« kak spis. Bridka resnica je, da najboljše stvari ne izhajajo v založb »S ovenske Matice« nego ali pri Schvventnerju ali pa pri Bambergu. In temu se ne sme nihče čuditi, kajti količkaj neodvisen pisatelj se bo pač lepo zahvalil, da bi njegove spise cenzurirali različni UšeniČn'ki, Lesarji ah Opeke. Nam se ne gre za drugo, kakor da se »Slovenska Matica« povzdigne in da Be odstranijo ovire, ki zadržujejo in onemogo Čajo njen razvoj, kajti naš ideal je, da bodi »Slov. Matica« središče vsega našega knjižnega delovanja. V svoji polemiki je »Slovenec« s pravo jezuvitsko hinavščino zavijal oči in tarnal, da mora v »Slovenski Matici« ostati vse, kakor je sedaj, obenem pa je z zvijačnim manevrom skušal svoje somišljenike napotit1, da naj pri volitvi v odbor ne glasujejo za dva izmed dosedanjih odbornikov. »Slove neca piše: »Mi nismo razvili nobene agitacije. Svoje somišl emke pa po-zivljemo, da pošljejo nemudoma na odbor »Slovenske Matice« gla-Bovnioe, na katerih naj volijo sedaj izetopivše člane in sioer« — potem našteva imena izstopivših odbornikov. Toda v svoji hinavski prekanjenosti je »Slovenec« izpustil dva odbornika, ki letos izstopita, namreč g g. Jakoba Dimnika in Ivana Vilharja. Ker sta oba odločna pristaša narodno napredne stranke, je »Slovenec« njiju imeni eskamotiral, češ, duhovniki bodo prepisali imena iz »Slovenca« in ta dva odbornika bodeta dobila mani glasov, kakor drugi. Pri tem računa tudi s tem, da naši somišljeniki ne hodijo radi na občni zbor, ker ne marajo z duhovniki priti v dotiko. No, kakor rečeno, mi letos ne nameravamo nikake akcije in zato nas tudi »Slovenčevo« zabavljanje in hli-nenje nič ne ženira. Eno pa moram še omeniti. Dvornemu svetniku dr Kreku očita »Slovenec« zaostalost in neplodnost. To je navadna surovost. Krekov uvod v slovensko literarno zgodovino je gotovo znamenito delo in njegovi v »Kresu« in drugod pn-občeni spisi imajo tudi toliko vred nost, da odtehtajo vso »preplonkano« znanost duhovniških znanstvenikov. Kar se tiče Aškrca, pa bodi z ozirom na vedna »SlovenČeva« zbadanja, da je bil Aškrc odstavljen od uredništva ^Ljubljanskega Zvonaa konstatirano, Ha je to hudobna klerikalna izmišljotina. Če so bile med odborom »Nar. tiskarne« in gosp. Aškrcem d farence, so bile te neliterarnega značaja in torej klerikalce nič ne brigajo Gosp. Aškrc se je sam odpovedal uredništvu, dasi ga je upravni odbor »Narodne Tiskarne« prosil, naj ostane še nadalje urednik. Toliko v pojasnilo, da se spoznajo šenklav-ski krokarji. — Požrešnost duhovske bisage je res strašna. Dan na dan nadlegujejo domaČi in tuji duhovniki itak revno kranjsko prebivalstvo. Daj, daj, daj — to je geslo. Zdaj je zopet prišlo na tisoče pisem iz Nemčije na Kranjsko. Neki navibanec, ki pravi, da je misijonski duhovnik, zahteva denar za neko cerkev v Nemčiji. Katoličani v Nemčiji so sicer bogat'', ah denar jim ne gre tako lahko izpod palca, kakor revnim, a korenito zabitim Kranjcem. Omenjeno pismo, kateremu je priložena kar poštna nakaznica, se glasi: »Geehrter Leser! Geehrte Leserin! Gott sei Lob und Dank. Der B»u der Herz-Jesu-Kirche in \Vitzenhausen ist fertig. Desbalb aufrichtigen D*nk und herzlich »Ver-gelt's Gott« filr »Ue — aile empfan-geuen Gaben. Gern vvurde ich das Sarrmeln milder Beitrage einstelien, wenn mich nicht die Last der Schuiden driickte, die trotz uose-res einfachen schliohten B*ues ent-standen sind. Ich klopfe deehalb noch einmal an die Ture mit der Biite um fine Gabe. Lass mich noch nicht lmStichund sendeeinScherf-lein. Das hh). Herz Jesu wird's Dir reiohlich vergelten. Den Empfang fcuch der kleinaten Gabe vverde ich durch Uebersendung eines Bildchens quittieren. In der Liebe des gottlichen Herzens verbleibt gsnz ergebtnst H. Grosse, Missionspriester in Allen-aorf a. \Verra.« — Ta »misijonar« se razume na kupčijo! Kako hinavsko se zahvaljuje za prejete dobrote, čeprav od tistih, pri katerih zdaj »fehta«, še ni ničesar dobil. Prebrisanec niisii, da utegne prav zato marsikdo poseči v žep. In da bi temraje posegel, obet* še lepe pud.bice. Naj pač vsakdo dobro premisli, predno kaj daruje, saj je teh duhovniških svindierjev dandanes toliko, da ni nikomur verjeti. — Imenovanje. Stavbni pristav Pavel Kryl je imenovan za definitivnega stavbnega pristava na Kranjskem. — Obrtno nadaljevalna šola. Piše se nam: Preteklo je že mesec dni, kar se je končal pouk na obrtni nadaljevalni šoli v Ljubljani, toda profesorji in učitelji delujoči na tem zavodu, še danes niso dobili trdo prisluženih remuneracij in to baje le vsled malomarnosti vladnih krogov, ki ne poskrbe, da bi se državni prispevek pred sklepom šolskega leta nakazal vodstvu omenjene šole. PreteČeno leto smo že tožili o tej malomarnosti, kakor se vidi, brezuspešno. Ce si zna vlada za nove kanone in drugo morilno orožje takoj izposlovati 400 milijonov kron, naj bi tudi v učne namene pravočasno nakazala beraskih 4600 kron! Zahtevamo, da prizadeti krogi — akcijo prični šolski odbor obrtnih nadaljevalnih šol! — poskrbe, da se ta birokratski šlendrijan enkrat za vselej odpravi in remuneracije prizadetim nemudoma izplačajo! Prizadeti. — Županska volitev v Zireh. Včeraj, dne 6. junija, je bila v Žireh volitev župana. Županom je bil z 21 glasovi izvoljen značajni rodoljub in zvesti somišljenik narodno napredne stranke g. Anton Kopač. Svetovalci so gg. Janez Kokelj, Franc Primožič, Franc Mlakar in Blaž Mlakar, vsi vrli in zanesljivi narodnjaki. Slava volilcem! — Imenovanje v finančni službi na štajerskem. Davčni cficijal Fr. Toplak je postal davkar, davčni oficija! Rudolf Sigi pa davčni kontrolor. Davčna oficijala sU postala pristava Fr. Stadler in Jakob Blaž on. Davčni pristav Rudolf Vivod je postal davčni kontrolor. Praktikanta K a r o i Mraz inVincenc Lauko sta imenovana za davčna pristava. — Smrtna kosa. V Litiji je danes zjutraj po daljši bolezni umrl finančni koncipist g. A 1 e k s. Guielj Pokojnik je bil doma iz Škofje Loke in se je tudi v službi kazal odloč nega narodnjaka. N. v m. p.! — Koncert v „Narodnom domu11. Danes zvečer ob 8. uri bo na prostornem vrtu „Naroduega doma" v korist zaklada za Vegov spomenik vojaški koncert. Spored: 1. Fuchs: Lavdon koračnica. 2. Westmeyer: Ce sarska overtura. 3. Linke: „Lunaw, valček. 4. Čajkovskij : Fantazija iz opere „Evgenij Onjegin. 5. Dvorak: „Slo vanski plesiu št. 1 in 8.— 6. Puccini: Slike iz opere „La Boheme". — Odmor. — 7. \Valdteufel: „Estudiantina", valček. 8. Leibold: „Hrvatski dom", potpuri. 9. Parma: Intermezzo iz opere „ Ksenija". 10. Zaključna koračnica. Z ozirom na namen koncerta je pričakovati obile udeležbe. — Pevski zbor 9lGlasbene Matice" ima za koncert povodom vsesokolske slavnosti prvo skupno izkušnjo obeh zborov, ženskega in moškega, v sredo zvečer ob 8. uri v „Glasbeni Matici". Na sredo se je i z j e m o m a preložila zaradi današnjega Vegovega koncerta. — Pevsko društvo ,Ljub-Ijana' poleti v nedeljo 12. t. m. v Gameljne k Jerman, ter vabi tem po tom čč. gg. podporne člane in prijatelje društva da s^ trga izleta udeleže. Petje in prosta zabava. Odhod z vlakom od šiŠaiiokega kolodvora ob 2. uri do Tavčarjevega dvora in od tam z voimi ali peš v Gameljne. — Veliko vrtno veselico priredi pevsko društvo ,Ljubljana' v nedeljo 3. malt-ga srpana na Kosierjevem vrtu s sodelovanjem v< jiške godbe. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica v nedeljo 10. malega srpana, ravnotam Spored priobčimo prihodnjič. Prcšena so v?a narodna društva, da se blagovolilo pri določitvi svojih prirelo na ta dan ozirati. — VojasKi koncert je bil v nedeljo dne 5. t. m. v prijazni vrtni restavraciji g. M. Dolničarja (prej posestvo g. I. Fabiana) v Smartnem ob Savi. Koncert je bil izredno dobro obiskan in je prišlo samo ljubljansko občinstvo iz najboljših krogov. Dolničar-jeva gostilna v Smartnem je postala eden najpriljubljenejših krajev za izlete v ljubljanski okolici. — Cerkniško jezero in izlet na splavih. Poleg čarobnega Bleda in Čudežne Postojnske jame na Kranjskem, je naše Cerkniško jezero gotovo tudi svetovna znamenitost. Na jesen prihrumi in pribobni voda iz podzemskih vrelcev; v nekaj urah je več ur široka in dolga dolina preplavljena. Kjer so minuli dan kosci ukajoč pospravljali seno na vozove in so domača dekleta prepevala veselo popevko — leži danes liki ogromen safir tiho tajinstveno, temnomodro Cerkniško jezero. Koncem junija pa zopet odteče jezero v nekaj urah v podzemska brezdna in v resnici bi čez nekaj dni nihče ne verjel, da je bilo na tem mestu jezero, Če se ne bi kužil zrak z zaostalimi mrtvimi ribami. Kdo si ne bi hotel ogledati tega jezera ! Pridite torej 12. junija popoldne ob pol 4. uri k jezeru, kjer bo izlet na jezero z velikanskimi nakičenimi splavi, cela eskadra kot jo komaj premorejo Rusi in Japonci. Vrše se velike priprave in zabava za 1 krono obeta biti izborna in izvirna. Ker ne bo posebnih vabil, poročamo v kratkem podrobnosti. — Veliko sokolsko veselico ali II. slovenski raj priredi dne 12. junija t. 1. telovadno društvo „Celjski Sokol" v vseh prostorih »Narodnega doma" s prijaznim sodelovanjem: Celjskega pevskega društva, Slovenskega delavskega podpornega društva, gg. dr. Gvidona Serneca in R. Vrabla. Spored: I. del: Telovadba. II. del: Petje. III. del: Godba. IV. del: „Poljub", veseloigra v enem dejanju. V. Ples, pri katerem svira „Celjska narodna godba." Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina: 50 vinarjev, sodelujoči člani narodnih društev so vstopnine prosti. — Mariborsko porotno sodišče je obhodilo 211etno posest nikovo hčer Antonijo VidoviČ iz JUblovc^v v 31etno ječo, ker je umorila svojega otroka. — Boj med Italilani in Slovenci. V Rihenbergu je več italijanskih podanikov železniških delavcev. Vedejo se skrajno izzivajoče. Pretečeni teden je nastal pravcati boj med Italijani in domačini. Italijani so pri tem zaklali 221etnega Ivana Ličena, pa tudi en Italijan je smrtno ranjen na glavi. Ker se je bati nadaljnih spopadov, pomnožili so se orožniki od 5 na 9 mož. Tudi okrajni glavar iz Gorice je prišel posredovat in mirit med obema strankama. Italijani so začeli po vrsti delo odpovedovati ter se vračajo v domovino. — Centralni kolodvor v Celovcu« Železniško ministrstvo je odnb ilo načrt centralnega kolodvora v Celovou. V kratkem se vrši komisijski ogled, a graditi se začne kolodvor že letos. — Ljubljana po potresu. Vsak Ljubljančan si bo ta teden go tovo rad osvežil podobo Ljubljane iz prežalostne potresne dobe, ker je zato ravno prilika v mednarodni panorami. Še bolj zanimiv pa je obisk tistemu, ki ni poznal Ljubljane pred potresom, iz podrtij v Špitalskih ulicah, Gleda liških ulicah itd. si bo napravil šele pravo sliko, kako se je Ljubljana prerodila v moderno mesto. Slike so narejene nekaj dni po potresu ter jih je nad 30, doČim nam ostale slike prikazujejo romantične kraje na Gorenjem Štajerskem in Avstrijskem. — Prihodnji teden j« potovanje ob Renu. — Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. 1. Jožef Koren, po domaČe »Ponegovo«, 54 let star, iz Predoaelj, je dne 10. velikega srpana pobegnil od oddelka prisiljene^v, ki je delal pri gradu barona Codellija ter odnesel seboj kranjski deželni prisilni delavnici lastno obleko, perilo in obutev, v skupni vrednosti 20 K 30 vin. Obiolž-oeo, ki je bil zaradi tatvine že osemkrat občutno kaznovan, je tudi vzel 31. velikega srpana v Jenkovi hiši na Cegelnici razno obleko, 2 gnjati, 6 klobas, nekaj slad korja in britev, tako da ima Peter Jenko 34 K 88 vin. škode. Obdoižen je bil tudi, da je dne 19. velikega srpana na Mlaki is zaklenieoe kleti Mariji Rehbergerjevi vzel 8 K, sedem Marije Terezije tolarjev in pa dve ruti, zakaj gospodinja pravi, da je dobro videla Korena, kako se je nazaj proti hiši obrnil, nato pa pobegnil. Obdolženec se je pa tudi skoro leto dni okoli potepal, beračil in gotovo tudi kradel. Sodišče je Korena, ker se je dognalo, da je tat iz navade, obsodilo na 5 let težke, z enim poetom na mesec poostrene ječe; po presUni kazni se Da zopet odda v prisilno delavnico. 2. Franc Pečnik, 29 let star, stavbni tehnik, iz Vidma pri Velikih L*šČah doma, je koncem meseca vinotoka po pošti odposlal na naslov Kreditne banke v Ljubljani nakaznico posojilnice in hranilnica v Kopru, datirano z dn* 29. vinotoka 1903, glasečo se na 1500 kron in je na njej ponaredil podpise članov dotične posojilnice. Dne 30. vinotoka je prišel Pečnik v Ljubljano, se predstavil bančnemu ravnatelju kot tajnik koprske posojilnice ter ga vprašal, jeli že došla zanj kaka nakaznica. Ko bo mu je povedalo, da med današnjo korespondenco ni za devne listine, je prišel Pečnik drugo jutro, in res mu je banka izplačala, ker ni našla na nakaznici nič sumljivega in so ji bili pisava in podpisi dobro znani, — 1500 K. To prizna Pečnik do piČice ter še pristavi, da je to naredil v sili, ker mu je bila v Kopru služb?, odpovedana ter je imel Ekrheti za ijubico in nezakonskega otroka. Pečnik je z denarjem pobegnil v i'-.nz in se tam poročil s ftvojo ljubo, ki je pa kmalu umrla, otroka je pa vzela v oskrb neka nemška rodbina. Denar je Pečnik v Parizu porabil. Ker je obdolženec svoje dejanje odkrito priznal, so porotniki pritrdili na njim stavljeno vprašanje in sodišča ga je obsodilo na 15 mesecev težke, z enim postom poostrene ječe. 3. Druga obravnava, pri kateri je sedel na zatožni klopi Anton Rep-nik, delavec v Zgornjem Berniku, zaradi hudodelstva tatvine, se je preložila po sklepu sodnega dvora, da bodo zatoženoev dušni stan zdravniški izfedenoi preiskali. — Tatvina v „Narodni tiskarni". Danes je bila pred po rutnim sodiščem obravnava proti Blažu Priveršku, ki je vlomil v »Narodno tiskarno« in ukradel blizu 2000 K denarja Priveršek, ki je svoje dejanje prizna.', je bil obaojen na tr. leta težke ječe, poostrene z enkratnim postom v vsakem mesecu — Napad. V nedeljo zvečer ob pol 10. je šel gosp. Fr F. po Mestnem trgu, kar ga doide hiapec Fran Sa-jovic ter ga tako sune, da je morala priti na pomoč policija. S*jovic se je bil skril v neko hišo v stranišče, nož, s katerim je grozil g. F., pa vrgei proč. Bil je aretovau — Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 20 Kranjcev in 25 Hrvatov, nazaj pa je prišlo 50 Hrvatev. — 48 Hrvatov je šlo v Hrušico, 60 jih je pa prišlo nazaj. — Izgubljene reci. Tereaija Svetljeva je izgubila dne 5 t. m. v Latermanovem drevoredu malo črno denarnico s tremi predali, v koji je bilo 7 K 10 vin denarja iii en ključ. —' Blanka UrbanČeva je izgubila istega dne na Kosierjevem vrtu zlato tenko verižioo, koja je imela -.-.a obe sek zlat srček, vredno 18 K — Iv. Dolenčeva, komptoaristinja, fa izgubila po Dunajski in Fran Jož. f c^sti ter po Latermt novem drevoredu mal^ rujavo denarnieo z večjo svoto denarja. — Včeraj je našel Anton Košir na Starem trgu zastavni listek. — Svetovnoznani najhitrejši brzoparnik „Deutsch-landlf parobrodne družbe »Ham-burg-Amerika Linie« koje zastopnik je v Ljubljani g. Fran Seunig, je odplul 26. maja popoldne iz Hamburga in srečno dospel že 2. junija pred pol H ne v New York, vozil je toraj samo 6 dni 19 ur dasiravno je bil do zadnjega prostora zaseden. — Mestna blagajna ljubljanska bo jutri in pojutrišnjem zaradi snaženja uradnih prostorov za promet s strankami zaprta. . — Hrvatske novice. — Za finančno samostojnost so priredili zagrebški vseučiliŠČniki vseh strank v nedeljo veliko manifestacijo ter so tudi v ta namen poslali predsedniku hrvaškega kralj, odbora Hinku pl. Francisciju obširno brzojavko. Morda je tudi to nekoliko pripomoglo, da so se včeraj prekinila pogajanja hrvaške in ogrske regnikolarne deputacije na nedoločen čas. — Pridopolnilni volitvi v dalmatinski deželni zbor za kmečke občine v okolici Sebenika, kjer je odložil mandat dr. S m o d 1 a k a , je bil izvoljen včeraj hrvaški narodnjak Vinko M a r t a š , župan v Skardoni. — 83 kg težkega soma so vlovili v Kolpi pri Sisku. Dolg je bil skoraj dva metra, in samo glava je tehtala *Vj kg- _ * Najnovejše novice. — Na rusko-japonsko bojišče je odišel preko Dunaja češki poslanec K lof ač. — Osrednja zveza avstrijskih tobačnih trafikantov seje ustanovila na Dunaju. — V nemški Afriki so divjaki umorili akad. slikarja F. K lof k o. — Nezdravo meso. V Lvovu je zbolelo 14 oseb, ki so jedle klobase in meso iz neke trgovine. Dve osebi sta že umrli. Trgovina je oblastveno zaprta ter se bo kemično preiskalo meseno blago v njej. — Dve gledališčni igralki sta utonili v Sali pri Jeni; prekucnil se jima je namreč čoln. — Milijonar Carn eg i e je podaril 100.000 dolarjev za ustanovitev angleške stolice na vseučilišču v Go-theborgu. — Z denarjem pobegnil. Trgovec in poslanec za mesto Kruše-vac, Milan Arzenjević, je napravil veliko dolgov, razprodal natihoma trgovino in posestva ter odpotoval z rodbino v Švico. * Rim — obmorsko mesto. celih 60 iet pretresajo italijanski inženirji vprašsnj*, kako bi se Rim zvezal z morjem, da bi lahko prihajale velike ladje v mesto. Re ; . Tibra se te pokarala za to nespodobno zaradi svojih vodnih razmer in k*rr je ob izlivu preveč peščena. Nedavno pa so Kkhcali najuglednejši rimski trgovci in industrijalci sestanek, h kateremu je prišel tudi kralj in kjer je inženir Orlando razložil svoje načrte. Sklenilo se je izkopati 9 metrov globok in 63 metrov širok kanal od morja do mesta. Delo bo trajalo pet let, veliaio pa 60 mslij< nov lir. * Tigri v Indiji. V srednjih pokrajinah Indije so leta 1903 tigri raztrgali 190 ljudi, zato pa je zju bilo tudi 199 tgrov življenje. Vseh 190 Človeškin žrtev pa imajo baje le štirji tigri »na vesti«. Ne loti se namreč vsak tiger človeka, večina nnpada le živino, tjda Če pa se ie ta zverina enkrat lotila človeka, potem li ne diši nobeno živalsko meso tako zelo kakor človek, naj si bo bel, črn ali rjav V enem okraju so imeli tigri njo, ki je požrlo 48 oseb, tedaj saoraj vsak teden po enega človeka. Tigri, ki napadajo ljudi so zelo zviti in previdni. Bili »o lovci, ki si yh py celo leto iskali, ne d* bi bili videli le enega t gra. * Prijetnosti v ameriških hotelih. Tirolski kipar H. Steiner šel na razstavo v St. Louis. Hoteli so bili prenapolnjeni, zato je bil zeio vesel, ko je naletel v hotelu na navideznega rojaka, ki je govoril nepo kvarjeno tirolsko narečje ter je še celo »jodlati« znal. Ta novi »rojak« je imel že svojo sobo ter je »nese Dično«, zgolj iz krajevnega patrijo-tiema povabil kiparja, naj stanuje skupaj ž njim. Kipar je ponudbo hva Jezno sprejel. Okoli dveh ponoči pa je začutil kipar v lahnem spanju tujo roko na svojih prsih. Takoj je razumel položaj Zasmejal se je dobrosrčno in njegov »rojak« se je opravičil, da je v polsnu zašel k tuji postelji Kipar se je spomnil raznih ro-parstev, o katerih je Čital zadnje dni Vedel je, da bi bil izgubljen, ako bi poskušal pobegniti. Treoa ie bilo ohraniti hladno kri. Začel se Je obra-čatj in praskati, končno pa ie vstal ter iskal užigalice in svečo. Toda ro jak je vse te reči skril. Vprašal ga je iz svoje postelje, kaj išče, nakar mu je podobar odgovoril, da ga v postelji mrčes grize ter bi rad imel luč. Tovariš je molčal. Končno je kipar prenehal z iskanjem, vzel je v temi sezuvalnik ter legel zopet v posteljo, toda tako, da je imel noge tam, kjer je bilo prej zglavje. Na spanje seveda ni mislil. Okoli 3. ure, ko je »rojak« misli), da kipar trdno spi, približal se je tiho po prstih njegovi postelji ter naglo oklenil z obema rokama kiparjevo nogo, misleč, da ga bo zgrabil za vrat. V tem trenotku pa je že tudi dobil s sezu-valnikom tako po glavi, da se je nezavesten zrušil za tla. Kipar je skočil iz postelje ter alarmiral policijo, ki je odvedla »rojaka« v ječo »jodlat«. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 7. junija. Sekcijski šef pri administrativni upravi okupiranih dežel, baron B e n k o, je imenovan civilnim adlatusom pri sarajevski vladi. Zagreb 7 junija Tu so bile velike demonstracije za fi-nancijalno neodvisnost Hrvatske. V občinskem svetu je bil stavljen v tej zadevi primeren predlog Ker ta predlog ni bil pri-puščen, je manjšina zagnala tak hrup, da je večina zapustila dvorano. Zvečer so imeli visokošolci vseh strank zborovanje, na katerem so zahtevali financijalno samostalnost, po shodu pa so demonstrirali po mestu. Rusko-japonska vojna. London 7. junija. „Reuterjev biro" javlja, da so Rusi iz Port Arturja napravili izpad, in sicer s srečnim uspehom. Berolin 7. junija. „LocalAn-zeiger" javlja, da se je pri Ta-ljenvanu potopila japonska oklopnica „Šikišima". Zadela je ob rusko mino in se hipoma pogreznila. Vse moštvo — 441 oseb — je utonilo. „Sikišimaa je ena največjih japonskih oklopnic. Med Japonci je ta nova nesreča provzročila sileu strah, tembolj, ker morajo računati, da se v nekaj tednih prikaže na bojišču baltiško brodovje. London 7. junija. General Kuropatkin pojde skoro z vso svojo armado proti jugu, da osvobodi Port-Artur. Vojni atašeji in časnikarji, ki se nahajajo v glavnem taborišču v Ljaojaogu, so že pr^đ tednom dobili naročilo, naj bodo od minolega četrtka pripravi ieni na odhod armade. Kuropatkin je armado enotno organiziral in ima že toliko vojaštva, da more z upanjem na vspeh začeti svoje operacije London 7. junija Reuter javlja: General Kuropatkin je glavno taborišče ruske armade premaknil na jug od Ljaojanga, iz česar izhaja, da poskusi osvoboditi Port-Artur Petrograd 7. junija Car je odredil mobilizacijo 1. voja ruske armade, ki je nastanjen v Petrogradu in v okolici Zapovednikom je imenovan general Mej ndorf London 7. junija. Reuter javlja: Japonci so na vzhodni obali polotoka Ljaotung izkrcali še en v o j. — Načrt, napasti L j a o j a n g, so Japonci opustili, in je vsled deževja, ki začne sredi tega meseca, tudi nemogoča vsaka operacija. London 7. junija Japonska uprava je naročila ogromne množine zimske oprave za vojake, iz česar izhaja, da računa, da bo vojna trajala še po zimi. Petrograd 7. junija. General Ž ili maki j je poslal obširno poročilo zadnjega tedna. Poročilo rekapituluje večinoma znane stvari. Zanimivo je, da so Rusi pri japonskih ujetnikih dobili rusko japonske slovarje, katerih besedilo je sestavljeno s posebnim ozirom na razmere v Port Arturju. ff^ST Hkoro m uilvtt|al> mm.m^ kapljic«, krogljic* In grančice delujejo drastično In s tem škodujejo organizmu. Nasprotno pa .-«#€»##«#••* timktmrm trkmtnišijf #*m Čas g lopazc »-a vanja 9. zv. 7. zj 2 pop. 736 6 735 3 733-3 19 2 brezvetr.| jasno 158 26 5 al s vzhod del. obla C. al. jjzahod del. oblač. Srednja vcerajanja temperatura: 20Gc, normaJe: 16-7°. Mjkrina v 24 arah : 00 «n/xi. Šivilje se takoj sprejmejo 1595-2 Sv. Petra nasip štev. 35. Išče so zastopnik ki hi prodajal na lastni račun dobro idoČ predmet za trgovine s parfumeri-jami, toaleto in perilom. Ponudbe pod X X na upravništvo „Slov. Naroda". 1607 Šivilje se sprejmejo pri 1610 s kakimi 1000 K premoženja, da bi skupaj otvorila trgovino z mešanim blagom na deželi, v zelo dobrem kraju. Zagotavlja se do 3600 K mesečnega prometa. Čisti dobiček bi si delila na polovico. 1569—3 Naslov pove uprav. „Slov. Naroda". Les za podžiganje se najcenejše oddaja na cele vozove. Vprašati je v tovarni Tonnies. 2 V službo se takoj sprejmeta dva hlapca eden za razvažanje piva, eden pa za v trgovino; oba morata biti popolnoma zmožna branja in pisanja. Oni, ki so take službe že opravljali, imajo prednost. Naslov pove upravniStvo „Slov. Naroda". 160<—i Ginov pesek (Zinnsand) ! najnovejše sredstvo ti čiščenje in snaženje! očisti vsakršno kuhinjsko posodo in vse kovinske predmete iz bakra, Kavserjevega cina (Kavserzinn), dalje kopalne banje itd., da so kakor novi. Presenetljiv uspeh. Slovita priznanja. Ceno, ker se lahko vedno zopet rabi. Prosim, poizkusite. V Ljubljani naprodaj pri 160* 1 V. Golobu i Mestni trg štev. 10. Prodajalca mesta oddaja tovarnar Ollo Schmidt v Oraždanah A 27, Ghersetich. Žran Jfuhar učitelj Jrfarica }{uhar rojena poročena. ^ dne 4. junija 1904. Novak 1H04 Sv. Got ar d. Urans^o. lliez jio.tfhnih mtstuMtiil. Ji t 1 naznanja slav. občinstvu, da bode odslej naprej redno vsako sredo ordiniral za zobobolne v Kranju v hotelu „Stara pošta". Ordinacija od 8.-6. ure. Plombiranje, vstavljanje novih in celih zobovij, vsakovrstna popra-1532-3 vila i. t. d. **•*»•*•«*•«<••*» «*>• »4» t*. - «.-• •.» »j» «<» »r» •!» » mm Dsojam se vljudno obveščati, da poverim počenši s 7. junijem 1.1. gospodu Franju Kha: Degove ulice št. 6 svoje zastopstvo za mesto Ljubljano in okolico. Zaloga mojih izdelkov je v Vegovih ulicah št. 6 poleg realke ter vabim vljudno, da se gosp. Kham-u na omenjeni naslov pošiljajo cenjena naročila. Kakor dosedaj, bo tudi v bodoče moja glavna naloga, da z najboljšo postrežbo popolnoma ugodim svojim p n. odjemalcem, kar mi z ozirom na občepriznano izbornost mojih izdelkov ne bo težko. Z velespo&tovanjem 1611, Vinko Majdič posestnik valjčnega mlina v Kranju. Ji Pijte Klauerjev Triglav najzdravejši vseh likerjev. co 00 Učenci za stavbeno ključaretvo in mizarstvo 1600-2 se takoj sprejmejo. Več se izve pri tvrdki G. T6nnies S. * iTfiitiuifi i Gospod želi se takoj sezneniti z bogato vdovo brez otrok ali samo z enim še majhnim otrokom. ZadevDe ponudbe naj se blagovolijo staviti do 20. t. m. na upravništvo „ Slovenskega Naroda" pod šifro MA. 1M. 1602-2 K pristni vinski, bel in rudeč, prodaja I Andrej Uršič v Ili-. Bistrici. 1 i ; Razpošilja se tudi manjše množine s povz^tjt-rn. pod jako ugodnimi pogoji solidni in spretni Škrat ca co edini slovenski humoristično-sati-rični tednik ki prinaša izključno originalne sli^e. J^haja v Jrstu vsako soboto. — Naročnina ja vse leto 6 Jf, ja pol leta 3 Jf Posamezne številke Se prodajajo po tO stotink. Zahtevajte brezplačne številke na ogledi Ponudbe naj se pošiljajo pod ,,zavarovalni potovalci" na uprav ništvo „Slov. Naroda". 921-19 Muhe so zopet sitne! Onesnažijo stanovanja in jedila, pre našajo bolezni od bolnikov in mrliČev, od izmetkov in mrhovine, trpinčijo Človeka in žival. Nastavite povsod amerikansko na stavo za lov muh Janglefoof. Eden list 10 vin. (za 2000 muh). Dobi se povsod. 5-12? Glavna zaloga za Kranjsko: Edmund Kavčič = v Ljubljani. = Razglas. Osnovalni odbor za stavbo nove mlekarne na Presti anku oddal bode v nedeljo, 12. junija 1904, ob 3. uri popoldne stavbo tega poslopja v ceni najbolj ugajajočemu podjetniku v izvršitev in sicei skupno, oziroma posamezna dela in sicer zidarska, mizarska itd. Zglasiti se je pri A. Križaju, županu v Orehku poleg Prestranka, kjer sta na vpogled tudi črtež in stroškovnik. 1589-2 Ces. Kr. avstrijske ^ državne železnic. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. tae^a r#>dLsu veljaven od dne i. junija 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju2. kol. PH0GA ĆEZ TRBIŽ. Ob 12. uri M m pcmoCi osobm Viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen.«i đte. Inomost, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal ^ Anssee, So in ograd, Cea K'-^in-Reiliin^ v Steyr, v Lmc, na Dunaj via Amstetten. - Ot 5 uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18 septembra ob nedeljah in praz nikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj usobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Pranzens-feste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Klein-Reiflmg v Line, Bu dejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Pragu, Lipsko Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podnart Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2 junija naprej. — Ob 3 uri 56 m popoldne osobu vlaiv v Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Pranzensleste, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Cnrih, Genevo, Pariz Cez Klein-Reifling v Stejr. Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago i Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Duna Cez Amstetten. — Ob 1U. uri ponoCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Pranzensleste. Inomost Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz 1. in II. razreda). PROGA V NOVO MESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomeeto, Stražo, Toplice KoCevje, ob 1. uri 6 m popoldne: istotako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobni vlak v Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 8 m zve Cer v Novomesto, KoCevje PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, Monakovo, (.Monakovo-Ljubljana di rektni vez I. in II, razr.) Inomost Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Aussee, Ljubm\ uelovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 d dopoldne osobni viak z Dunaja Cez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijine vare. Prago (Praga-Linc Ljubljana direktni voz I. in II. razr.), Plzen, Budejevice, Solnograd, j Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljul i j Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 30 m zveCer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. un 44 m zveCer osobm vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Cez Selzthal s Inomosta in Solnograda. — Ob 10. uri 40 m ponoCi osobni vlak s Trbiža od 2. junija d j 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m pu poldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer istotako. Ob 9. uri 22 m ponoCi osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 1H. septembra ob ne deljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE dr?., kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer Ob 10. uri 46 ci ponoCi samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA Me6ani vlaki: Ob H. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri f>9 m dopoludne, ob 6. uri Um zvC. Ob 9. uri 65 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Čas prihoda in odhoda je označec po 8rednjeevrcpejskem Ca*u ki je za 2 min. pred krajevnim Časom v Ljubljani. A.SINGER, Gosposke ulice4. Sprejema zavarovanja člove&kega življenja po najraznovrstneJBih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSujočimi Be vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemna zavarovalna "banlraL v Pragfi, Rez. fondi: 29,217.694-46 BL Izplačane odškodnine in kapitalije: 78,324.623 17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi ilovaiiHho- narodno upravo. 3—64 V*» pojasnil* d.»je. Generalni zastop v Ljubljani, fiegar pisarne ao v iAstnej bančnej hiii Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdati.-podpore v narodne in občnokonstne namene. Izdajatelj in odgovorni nrednik: Dr. Ivan Tavlar. :,aHtiuna m tisk ,Narodne tiskarne" 6549 130