Stev. 156.
V Trstu« v ponedeljek, 5. julija 1916,
Letnift
Izhaja vsak dan, rudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
L'rećfilStvo Llica Sv Frar^iSka Aslškega 5t. 20, L nadrtr. — Val cfcrisl naj »e »oSflUJo tired»*vu lista. Nefrankirana pittn« se m '»prejemajo in rokopisi se ne vračajo.
rzdajatell lr cdgcvorrit eredniic Štefan Godina. Lastnik konsonefl ILeVć .Edinosti*. — Tirfc tiskarne .Edincsti', vpisane zadnji c ir.ejtnijn pore štreni v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiSKega tL 20. Telefon nredniStva fn cprave itev. 11-87.
Ne reč r In a znaic: Za celo leto........K X—
Z* pol leta...............* •
ga trt mesece......... • • • • • i • •
ta nedelja«« itdaj. m taio mm* M pol Ml . . . i.............
Posamezne Številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokostt ene ko'one. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov ..... rnm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov -...............nt .vt po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 20--^
vsaka nadaljna vrsta.......:.....1 —
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina Id reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti*-. — Plača in toži se v Trstu.
ta lamin! oddat* se nahajata v uUd Sv. Frančilka "" «t aa —	račun It 841.652
Pregled najnovejših dogodkov.
Ruska bojišča. — Ruska ofenziva. —
Splošni ruski artiljerijski napad na vsej severozapadni fronti. Povsod znaki bližajočih se ruskih pehotnih napadov.
Italijanska bojišča. — Srditi boji na fronti Monte Cengio—Asiago. Naš uspeh vzhodno vrha Monte Cengio. Cesuna zavzeta. Sovražni protinapadi odbiti. Zajetih 5600 mož, 78 častnikov, 3 topovi, 11 strojnih pušk. 126 konj.
Zapadna bojišča. — Angleški napadi oJbiti. Pred Verdunom novi nemški uspehi.
Balkanska bojišča. -- Praske v Albaniji. — Bolgarji zasedli nove postojanke na grških tleh.
Turška bojišča. — Turško prodiranje v
središču kavkaške fronte.__
Naše mino poročilo.
DUNAJ, 4. (Kor.) Uradno se razglaša: 4. junija 1916, opoldne.
Rusko bojišče. — Sovražnik je danes zjutraj s svojo artiljerijo pričel delovati proti vsej naši severovzhodni fronti. Ruski topovski ogenj je ob Dnie-stru, ob dolnji Stripi, severozapadno Tar-nopola in na Volinjskem narastel do posebne srditosti. Armada generalnega polkovnika nadvojvode Josipa Ferdinanda je v frontnem kosu, širokem 25 kilometrov, v najsrditejšem ruskem topovskem ognju. Ruski napad s piinom ob Dnjesini je potekel za nas brez škode. Povsod se kažejo znaki neposredno se bližajočega pehotnega napada.
Italijansko bojišče. — Ker se Italijani na glavnem grebenu južno Po-siiiske doline in pred našo fronto Monte Cengio—Asiago trdovratno napadajo z močnimi silami, so se začeli v tem okolišu razvijati srditi boji. Naše čete se približujejo sovražnim postojankam. Vzhodno vrha Monte Cengio smo znatno pridobili tal. Kraj Cesuna je že v naši fronti. Kjer je napadal sovražnik, smo ga odbili. Včeraj smo zajeli 5600 mož-, med njimi 78 častnikov, 3 top-e, 11 strojnih pušek in 126 konj.
Jugovzhodno boJISče. — Ob dolnji Vojuši je naš artiljerijski ogenj razpršil italijanske oddelke.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
italijansko uradno porotno.
DUNAJ, 3. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Bitka m$d Adižo in Brento se stopnjuje vedno do večje lju-tosti, zlasti ob posinskl fronti in v odseku Settecomuni južno Val d' Arse. V Laga-rinski dolini se je nadaljeval močan artiljerijski boi Naša artiljerija je motila sovražno gibanje. Naš v zgornjem Val d' Ar^a izvedeni napad nam ie prinesel terenski pridobitek. Odbili smo na posin-ski fronti znatne sovražne napade proti severnemu pobočju vrha Fcrni Alti in v smeri na Ornaro, južno Arsiera z velikanskimi izgubami za sovražnika. Natančno, brzo streljanje naše artiljerije je popolnoma uničilo napadalne kolone. Na levem krilu je zbral sovražnik med Po-sino in Fusino ogromne sile in podvzel brezuspešne krvave napore, da bi prodrl v smeri na Monte Spin. Na desnem krilu so močne sovražne kolone napravile popoldne ljut napad proti fronti Seghe-Schrii; po trdovratnem boju so bile popolnoma zavrnjene. Na visoki planoti Settecomuni močan in ljut boj ob poziciji iužno Val d' Arsa do Asiago. Naše čete, ki se nahajajo v posesti visoke planote Monte Cengio, so se upirale v neprestanem močnem in izredno ljutem artilje-riiskem streljanju in pehotnem napadu sovražnika. V frontnem odseku, ležečem paralelno s cesto Asiago—Gallio—Val di Campo Mulo. nam je prinesel protinapad nekaj napredovanja kljub močnemu oviranju po sovražnem topovskem ognju. \ Suganski dolini je položaj neizpreme-nien. Ob Soči artiljerijsko delovanje na višinah severozapadno Gorice in v tržiš-kem odseku. Javljena so bila na postaji
PODLISTEK
Trikrat pomaga Bog.
Spisal Avgust Šenoa.
Gospa Breberičeva je rada vabila goste. Ne radi sebe — bog obvaruj! Ni bila to gospa — kakor se pravi — po modi. Ni si barvala lice sebi v zasmeh in ljudem v smeh, in si šemila glave s krpicami in trakovi, kakor delajo to gospe, prikrojene po mestnem običaju. Mož jej ni kratil navadne ženske zaloge, ko so se preselili v mesto, ali gospa Breberičeva je trdno odklanjala vse te ženske novotarije, ki so mestnim gospem potrebne kot vsakdanji kruh. »Daj, duša, jej je govoril stari BreberiČ, »pojdi v to ali ono prodajalno, tam prodajajo taka in taka krila! Ti si gospa gospodarskega oskrbnika, pojdi, kupi si je!* Gospa pa mu je odgovarjala z mesta: Tudi če sem uradnikova so-
Volčja draga sovražna gibanja, ki jih je naš ogenj uspešno motil.
Nemffio uradno poročilo.
BEROLIN, 4. (Kor.) WoHfov urad poroda: Veliki slavili stan. 4. itmija 1916.
Zapadno bojišče. — Angleži so večkrat naskočili postojanke, ki smo jih zavzeli mi jugovzhodno Yperna, a smo jih odbili vselej do zadnjega. Artiljerijski boj severno Arrasa in v okolišu Alberta je trajal tudi včeraj. Angleške poizvedovalne oddelke smo zavrnili Več sovražnikovih razstreib jugovzhodno Neuville— St. Vaasta je bilo brezuspešnih. Na levem bregu Moze smo z lahkoto zavrnili slaboten sovražni napad zapadno, višine 304; zajeli smo eno strojno puško. Tudi na vzhodnem bregu so hudi boji med paillet-skim gozdom in Damloupom še dalje napredovali ugodno za nas. Zajeli smo včeraj nad 500 Francozov, med njimi 3 častnike, in 4 strojne puške. Več sovražnih napadov s plinom zapadno Markircha je ostalo brez najmanjšega učinka. Bombe sovražnih letalcev v Flandriji so ubile več Belgijcev; militarične škode ni bilo. Pri Hollebeke so obrambni topovi sestrelili eno angleško letalo.
Vzhodno in balkansko bojišče. — Dogodilo se ni nič pomembnega.
Vrhovno armadno vodstvo.
Velika pomorska Utka.
BEROLIN, 4. (Kor.) \Volrfov urad poroča: Inozemski listi razširjajo poročilo, da sta bila uničena dva nemška zeppe-linovca vsled ognja oz. vsled padca v zvezi s pomorsko bitko. Kakor doznavamo s pristojne strani, je to poročilo enostavno izmišljeno. Nobeno nemško letalo ni bilo pokončano.
LONDON, 3. (Kor.) Uradno se poroča: Štirje pomorski kadeti ladje »Oueen Ma-ry« je rešenih; vei drugi častniki so izgubljeni. Poveljnik ladje »Invincible« in en poročnik sta rečena; vsi drugi so izgubljeni. Vsi častniki ladij »Indefatigable«, > Detence« in »Black Prince« so izgubljeni. Vsi častniki ladje »VVarrior« so rešeni.
HOEK VAN MOLLAND, 3. (Kor.) Dvo-jarbolnik »Thomes« je prispel sem z 8 možmi in eniin mrtvecem nemške križar-ke »Frauenlob«, ki jo je potopila v noči na četrtek angleška vojna ladja. >>Frauen-Iob< se je potopila v 5 minutah. Glede ostalega moštva, ki je štelo 350 mož, ni ničesar znanega, ravno tako tudi ne o usodi križark »Wiesbaden« in »Stuttgart«, ki sta bili v bližini. Nemško flotiljo cenijo na 60 ladii. (Prip. Wolffovega urada: Kar se tiče križarke »Stuttgart«, se sklicujemo na uradno poročilo. Po tem .se je »Stuttgart« vrnila v domače pristanišče.)
LONDON, 3. (Kor.) Tako »Times« kakor tudi »Daily Maih opozarjajo na važnost poizvedovalnosti zeppelinovcev zadnje pomorske bitke. »Times« piše: Zdi se verjetno, da je sovražnik prizadel angleški mornarici težak udarec predno so posegle velike angleške ladje v boj. Naša pomorska odvisnost bode šele zagotovljena, kadar se reši vprašanje zrakoplovov. »Daily Mail« pravi: Priznati moramo, naj je sicer to brezpogojno priznanje še tako bridko, da smo pri Jutlan-diji doživeli poraz. Uspeh pripisovati nemški težki artiljeriji, se nam ne dozdeva prav. Kajti, če bi bil sovražnik res artiljeristično močnejši, ne bi imel vzroka se umakniti. Zato je iskati vzroka nesreče drugod. Najverjetnejše je, da so bili podvodni ki aH mine glavni uničevalci. To načelo potrjuje nemško poročilo, ki pravi, da je bila »Malborough« potopljena po torpedu. List pozivlje k treznosti, svari pred pesimizmom in pravi, da ni boljše poti k nevarnosti o zmanjšanju zaupanja do mornarice kakor to, da se vrne Fi-cher v admiraliteto. »Daily Chronicle« poroča: Na vsak način moramo kritizirati pomorsko poveljništvo, ki je poslalo slabotno brodovje v tuje vodovje, kjer ga je prevladal močneli sovražnik. (Prip. WoIft'ovega urada: Navedene izjave angleškega časopisja hočejo utemeljiti po-
proga, pa nisem banica; čeprav sem gospa, mi nista roki oslabeli, nn slaba žena je, ki so jej šarene cunje vsa vrednost. Nisem tulipan, ki je na zunaj gizdavo na-šopirjen in nacifran, duša pa mu ne diši lepo. Sem trava z dežele. Naj le zagrebške gospe s svojimi dolgimi repi pometajo prah po ulici, jaz se oblačim kakor znam. Žid naj le drži svoje cunje, mi pa svoje groše!«
In bila je tudi gospa Breberičeva trava z dežele. Vznikla v naravi, zrasla v naravi, — v čast sebi in na srečo svojim. Njena duša je ovajala vse vrline, kar jih je Bog ustvaril — z vsemi vrlinami je ta priprosta hči malega plemenitaša na deželi očarjaia krog, v katerem je živela. Dobra kot kruhek, zdrava kot jabolko, delavna kot mravlja, vesela kot vedri dan — je bila staremu lesenemu dvorcu Breberiškemu nekak genij, ki je z nevidno roko vse zlagala in skladala po zakonu ljubezni. Možu, otrokom ln družini je
1 raz angleškega brodovja s tem, da se Je I bitka končala, preden so vposegle angleško velike bojne ladje. Angleži hočejo premoč nemških pomorskih sil tako sestaviti, da trdijo* o udeležbi velikih bojnih ladij! Ie na nemški strani, ne pa tudi na angleški. Sklicujemo se vsled tega na uradno izjavo nemške admirali tete, iz katere je razvidno, da je naša mornarica bila v boju s celokupno moderno angleško mornarico.
LONDON, 3. (Kor. — Reuter.) Danski parnik »Vidar« je izkrcal na Holandskem šest rešencev z vojne ladje »York«, enega izmed treh pogrešanih rušilcev. »Vidar« je videl »York« v gorečem stanju ter je prevzel rešence.
AARHUS, 3. (Kor.) Vrhovno poveljništvo ie dovolilo, da se trije nemški mornari!, ki jih je včeraj neki švedski parnik pripeljal semkaj, pošljejo domov.
LONDON, 3. (Kor.) »Times« pišejo: Spustili smo se morda v prevelikem zaupanju v umikovakii boj z nadmočnim sovražnikom; toda Nemci so se varovali, da bi si ptustlli približati britsko glavno brodovje. Bilo* je med poskusom, da se zadrže Nemci, da dospe nase brodovje, ko so bile naše križarke uničene po nemških bojnih ladjah. Na položaj na morju ta bitka ne bo bistveno vplivala Nemci so se zelo požurili, da bi razširili v zvesto zavajajoče verzije o boju, v nadi, da bi vplivali na lahkoverne nevtraloe ter jemali pogum našim zaveznikom. Mislimo, da bodo počakali, kako bodo narodi Velike Britanske sprejeli te izgube, predno si sami napravijo prenagljeno sodbo. (Prip. "VVolffovega urada: Da vedo, na kateri strani je izguba večja, nev-tralcem ni treba več počakati. Samo pisec tega zavitega poročila je dal še čakati, da to izvej_
z balbansketT ftojitt«.
AMSTERDAM, 3. (Kor.) Glasom nekega tukajšnjega poročila doznavajo »Times« iz Soluna, da so Bolgarji zasedli utrdbo Theapetra. Postaja DenriHilsar da je sedaj zasedena po Grkih lit Bolgarjih. Stot-nija Bol garje v da je tam nameščena. Grška garrUzlja Se nI odpoklicana. V odseku GjevgleHja—Dojran so se vršili maihni spopadi._
S turM tajltt.
CARIGRAD, 3. (Agence Tel. MUH.) Glavni stan javlja:
Iraška fronta. — Nobenega posebnega poročila.
Kavkaska fronta. — Na desnem krilu neznaten pehotni ogenj. V središču smo sovražne oddelke, ki so bili porazdeljeni po krajih vzhodno Baš keja in doline El Mali Dere, porinili proti vzhodu. Ujeli smo tu enega podčastnika in pet vojakov, pripadajočih Družinskemu bataljonu. Sovražnika, ki se je še držal severovzhodno Mamahatuna v Maj-ranskem gorovlu, smo v srditem boju zavrnili. Obvladujoče višine imenovanega gorovja smo zavzeli. UJeli smo deset mož. V kojskem hi čaroškem odseku praske. V obrežnem odseku nadaljuje sovražnik z vso vnemn utrjevalna dela.
Egiptovska fronta. — V boju, ki se le vršil pri Katiji med sovražnimi konjeniškimi četami, katerih moč se ceni na en polk, in enhn našim konjeniškim škadronom, smo sovražnika popolnoma razpršenega odbili proti zapadu.
Z ostalih front se ne da poročati nič.
Bethmann-Hollweg pri cesarju Viljemu.
BEROLIN, 3. (Kor.) Cesar Vlljem^je sprejel danes državnega kancelarja pl. Bethmann-Hollwega v Novi palači, da mu !e-ta poroča_
Krali Peter.
PARIZ, 3. (Kor.) Po neki atenski vesti lista »Petit Parisien« je srbski kralj Peter na nekem grškem rusilcu ostavil Edipsos ter se je izkrcal na Kaikidiki, kjer se je nastanil.
bila gospa Breberičeva odprta knjiga priproste modrosti, nehlinjenega čustvovanja, v kateri moreš citati ves dan in se nikdar ne načitaš. Ko pripovedujemo to, je utegnila gospa Breberičeva šteti petdeset let. To je pripovedovala vsakomur, ne da bi jo vprašal. Ni se sramovala, kakor se druge krstnega lista. Kajti dobro preživljena leta so kakor dobro vince, ki mu čas ne pokvarja ne žice, ne cvetja. Slabo preživljena leta pa so burna pena, ki nekaj časa Šumi in kipd, a kmalu cikne in pokisi. Nu,-Se je tudi tistih petdeset let zapisalo naši gospi kako znamenje v čelo, ako jej je tudi iz gostifc kit silil kak siv las — duša jej je bila vedra m mlada kot zvezda nepremlčnica na nebu. In kdor jo je poznal kot devico edinico, ta je gotovo v kasnejih letih takoj izpoznal gospo Breberičevo.
Breberičeva gospa pa je postala ta-ko-le:
V letu Gospodovem tisoč osemsto in
Rizik politične vesti.
Vprašanje miru. V časopisju je sedaj že vse polno vesti o miru. Naj podamo danes nekaj najvažnejših:
Londonski finančni Ust „Economlst" pravi, da pridobiva misel o mirovnih pogajanjih tako na Nemškem kakor na Angleškem čedalje več tal, a Greyev govor je pokazal, koliko ovir je premagati, predno se bo moglo začeti s kakimi pogajanji. — »Westminster Gazette" pravi, da so mirovna pogajanja izključena, če naj se vrše na podlagi priznanja, da so vse vojskujoče se države enako krive krvoprelitja sedanje vojne. Listu je simpatična WiIsonova misel, naj se ustanovi zveza, ki bi preprečevala vojne proti volji vsega sveta in ne da bi se države prej posvetovale in izrekle svoje mnenje. — A-meriški poslanec v Haagu je izjavil: Wilson se je koj začetkom svetovne vojne ponudil vsem prizadetim drŽavam za posredovalca, a vse so njegovo ponudbo odklonile. Wilson je seveda ostal pri svoji ponudbi, a obnovil je ne bo, če tega ne boste izrečno zahtevali obe vojskujoči se skupini. — V kongresu v Washingtonu je poslanec Gardner, zastopnik fabrikantov orožja, predložil resolucijo, naj preziaent Wilson na noben način ne podpira mirovnih prizadevanj Nemčije. „Sun" pripominja temu da Nemčija v Washingtonu še ni oglasila nikakih mirovnih želja. — „Corriere detla serau pravi glede Wilsonove ponudbe za posredovanje, da mora Italija to ponudbo ravnotako odkloniti, kakor jo odklanjajo druge četverozvezne države. Sploh se Wilsonov program v mnOgih točkah ozira bolj na želje Nemčije, kakor na želje četverozveze. — V nekaterih berlinskih listih pretresajo željo, naj bi vse nevtralne države podale kolektivno noto vojskujočim se državam, v kateri bi vprašale, če so pripravljene, začeti mirovna pogajanja z namenom, ustvariti mednarodne zagotovitve za trajen mir. Z ozlrom na zadnje izjave nemškega kanclerja Bethmann-Holhvega in angleškega min. Greya ter z ozirom na komentarje časopisov, se pač lahko reče, da so mirovna razpravljanja za sedat obtičal? na mrtvi .točki.

Petdesetletnica opere »Prodana nevesta« in komponista Smetane politični pomen. Češki narod je slavil dne 30. pr. m. znamenit kulturen jubilej: rečenega dne pred 50. leti je bila v Pragi uprizoritev te svetovno slavne opere. S tem svojim delom je proslavil veliki mojster Smetana češko glasbeno umetnost pred vsem kulturnim svetom in jej je odprl pot v vso Evropo, da ga je šteti za prvega kulturnega bojevnika naroda češkega. Ker pa je kulturni razvoj naroda neizmernega pomena za splošni razvoj naroda in njegove veljave, slavi praška »Union« v svojem slavnostnem članku politični pomen Smetane — njegovo važnost za narodno življenje sploh. Da-si ni bil veliki mojster — kot pravi umetnik — nikdar v stiktfi s politiko, ima njegova pojava političen pomen, ki sega daleč preko okvirja umetnosti. Friderik Smetana je bil prvi moderni Čeh, ki velja velikemu svetu kot poinoveljavna legitimacija opravičene zahteve češkega nftroda do lastnega narodnega hi kulturnega življenja. Da-si nemško vzgojen, je bil vendar Ceh v srcu m v glavi; kar je storil, je bilo češko, svojemu narodu je bilo posvečeno njegovo delo. Nobena nada do umetniških in mate-rijelnih uspehov ga ni mogla odvrniti od lastnega naroda. Ostal mu je neomajno zvest, čeprav je umrl skoro kot — berač. V vsem njegovem življenju ga je vodilo
tridesetem in nevem v katerem še, je nastala velika pravda med nekaterimi ple-miči-seljaki pod Kalnikom, in to radi nograda, ki je bil v zastavo prešel v njihovo zadrugo. Bilo je pravde in prepira, bilo je tudi krvavih glav, pak, ko so gospodje odvetniki po vražje pomešali vso kašo, je plemeniti kume zabolela glava m so rekli složno: »Bolje vsakemu svoja kapljica, nego celi vojski sod. Pak deli in deli!«
Slavna županija križevačka je poslala seveda komisijo na lice mesta, in slavna komisija je »ante prandium sumtum« po redu in zakonu razdelila vinograd do zadnje trte.
Žeja velika, gosposka grla suha, gosposki Želodec prazen, a poleg oeste sredi jablan Brezovac, starinski leseni dvorec gospoda Beliča, poprej »velikega sudca« okraja sisaškega.
In ker so se jablane tako gostoljubno
prepričanje, da do veličine pomembnosti in slave morejo priti le tisti narodi, ki so si s svojo umetnostjo, delom in znanostjo priborili pripoznanje in spoštovanje ostalega sveta. Smetani se ima češki narod zahvaliti na pripoznanju in spoštovanju, ki ga }e deležen v svetu. Tega se je zavedal ~in od tod njegova kulturno-politična važnost. Zato je Friderik Smetana med največjimi učitelji in kažipoti naroda.
AprovizacljsKe stvari.
Sadje in zelenjava.
Da se mestu po možnosti zagotove potrebne količine sadja in zelenjave za vsakdanjo porabo ter se uredi vprašanje cen za prodajo na drobno, so se ukrenile primerne odredbe za eksport teh živil v notranjost ter se je aprovizacijska komisija sporazumela s pristojnimi istrskimi oblastmi v tem smislu, da se bodo v posameznih krajih koprskega političnega o-kraja za producente in prodajalce sadja in zelenjave na debelo tedensko določale tržne cene Na podlgi teh cen za prodajo na debelo se bodo potem takisto redno vsak teden v sporazumu s pristojnimi tukajšnjimi občinskimi oblastmi določale tržne cene za Trst in okolico. Tržne cene se bodo obljavlje v lokalnih listih, raz-prodajalci na vseh trgih pa bodo obvezani, da bodo imeli te cene označene na posebnih tablicah. Pri tem se morajo raz-prodajalci zmerom posluževati običajnih tablic za označanje cen. Proti kršiteljem te odredbe se bo postopalo strogo v smislu obrtnega reda.
Za tekoči teden in do novih odredeb so se določile sledeče cene za prodajo na drobno: Grah po 32 do 44 vin. kg; čreš-nje po 32 do 56 vin. kg; ribe^n po 70 do 96 vin. kg; šparglji po K 1'24 do K 144 kg; jagode po K 1 do K 1'20 kg; ccpljen-ke (debele jagode) po 64 vin. kg; špinača po 64 vin. kg; salata po 52 do do 60 vin. kg; posamezne glave salate po 10 do 12 vin; fižolovo stročje po K 1'36 kg; čebula po K L04 kg; višnje po 56 vin. kg; hruške po 68 do 80 vin, kg. _
Do mate m\l
»V kraljestvu palčkov«. Zaradi preozkega prostora današnje, ponedeljske številke, ne moremo podati danes obširnejšega poročila o včerajšnji prireditvi nalih CM šol. Pravimo pa že danes, da Je učiteljstvo naših CM šol lahko ponosno na to prireditev, ki jo prištevamo med najlepše, kar smo jih imeli tekom vojnega časa. Občinstva je bilo, da se je vse trlo, in gmotni uspeh prireditve !e bil gotovo najboljši. Poročilo o prireditvi priobčimo jutri.
Sola za bolniške strežnice. S 1. oktobrom 1916. otvori Avstrijska družba Rdečega križa na Dunaju v IV. okraju, Kot-schitzkygasse št. lo., novi četrti šolski letnik. Prične se s tem nov dveletni tečaj za izvežbanje diplomiranih bolniških strežnic. V ta tečaj se sprejmejp dekleta in žene brez otrok, in sicer od 18. do 35. leta in s primerno šolsko izobrazbo. Samo po sebi umljlvo morajo imeti kandi-datinje tudi telesno usposobljenost za izvrševanje strežniškega poklica. V prvem letniku je za pouk in za preživljanje plačevati mesečnih K 70; v drugem letniku pa sta pouk in preživljanje brezplačna ter dobe učenke kot poskusne sestre še po K 24 na mesec za svojo posebno rabo. — Prijave je do 1. julija 1916. naslovljati na Rdeči križ — »Sch\vesterheim« na Dutiaju, IV. okraj, Kolschitzkygasse št. 15., kjer se dobe tudi natančnejša pojas-
11 Na prireditvi v Nar. domu v Trstu se
je našla pozlačena damska verižica. Dobi se v uredništvu našega lista.
Vojno - pomožni urad političnega društva »Edinost« posluje vsak dan izvzembi nedelje in praznike od 5. do 7. zvečer v odvetniški pisarni dr. Rybafa in dr. Abra-ma, ulica Campanile št. 11, I. nadstropje.
Prosimo slovenskih, hrvatskih ln čeških knjig za naše ranjene in bolne junake ter za one v okopih. Pošlielo naj se v Narodni dom.
klanjale gospodi, so konji slavne komisije nehote krenili s ceste proti Brezovcu in kmalu se je žeja razhladila, gosposka grla so se napojila, gospodski želodci na-pasli z vsem, od kalniške čutarice pa do hrvatskega kanarčka — vulgo purice — v kratkem, pravim, da-si se ni slavna komisija niti enkrat ozrla na hitro kazalo starinske ure poleg vrat, ki je katerega slavnega gospoda s svoiim dolgim niha-lom zazibala v čudne sanje.
Ob tej priliki je g;ospod Breberič — v onem času podbeležnih slavne županije krizevačke — pod streho Beličevo prvikrat pil dobrodošlico v podobi steklenega čeveljčka. Nu, dočim je drugo gospodo razgrelo vince, pesmica, živahna beseda, pa je mladega podbeležnika opojilo nekaj povsem drugega — Jela, edinica Belt-čeva, dekletce dvajsetih let, temnih, gladko počesanih las, rdčega lica, črnih oči, v modrem krilu iz perkala.
Sfrmi ft.
»EDINOST« štev. 156.
V Trstu, dne 5. junija 1916.
Ob obletnici italijanske vojne. Leto je
minolo, odkar so nas naši prejšnji ^zavezniki« nesramno izdali ter se odkrito pokazali naše sovražnike. Vse leto že trpi naše lepo mesto Gorica od sovražnih granat iij Šrapnelov. Pred letom dnij so si Italijani mislili, da bodo v tenj £asu pro-menirali po ljubljanskih ulicah, ali — vračunali so se! Razsuto sicer stoji naše; nekdaj tako lepo mesto Gorica — toda ono priča o veliki hrabrosti naše armade, o živem zidu, ob katerega so italijanski vojaki zastonj butali, od koder so morali zopet odkuriti pobitih glav in brzih nog. tisti Italiiani pa, ki so v teh časih vendar videli Gorico, so bili le — vojni ujetniki! — Pred letom smo stali v defenzivi, danes pa prodirajo naši bratje tam na tirolski fronti z veliko hitrostjo, z železno močjo. Z velikim pričakovanjem zremo na trenotek, ko bodo Italijani kaznovani za grdo izdajstvo in Gorica zadiha svobodno, ne da bi se jej bilo bati sovražne zlobe. Slovenski Goričani, zbrani tu na.... fronti, pozdravljamo ob tej, za nas tako pomembni obletnici vse svoje rojake po širni Avstriji, posebno pa tiste, ki junaški vztrajajo v Gorici. Ob enem želimo, da bi kmalu sinil dan, ko bi bila Gorica izven nevarnosti
Marij Šimenc, Ivan Janke, Rudolf Lokar (vojna pošta 612).
Podpisi na IV. vojno posojilo — XLV.
Izkaz. Občinski uradniki in uradniki občinskih podjetij K 59.700; (imena posameznih uradnikov se objavijo pozneje): društvo „Deutsches Haus", Trst K 30.000; Neimen. K 2000; Karel Posselt K 1.300; H. Sebericb K 1000; Edvard Cisilino K 500; Gino Fra-giacomo, Romej Verbas, Ema Sovich, Olga Kameli, Bice Tevini, Angela Vidoz, Atilija Stanich, Katarina Capponi, Korina Brumat, Antonijeta Rizzi, Natalija Kossier, Marija Cat-tarinich, Nela Arnerrvtsch, Ana Novak, Irena Zifrer; Ines Zanella, Giorgina Zennaro, Bice Cossulta, L nda Gonano, Silviia Kurschen, Gema Vergna, Edina Lion, Mefanija Gustin, Nelda Tedeschi, Albina Lavron. Ema p!. Angelis. Pavla Godina, Eliza Blasoni, Avgusta Thaller, Aleksandia Marsich, Marija Morteani, Dionizija Dionisio, R. Cominotti, Atilij Battagtia, Renata Hanslich, Julija Noi-berto, Ada Benuzzi, Ana Stanta, Marija Bor-tolotti, Sidonija Sedmak. Marija Mohr, Frančiška Farcich, Ivanka Pockai, Lavea Bauce-Amelija Jurza, Marija Sfetez, Erril pl. Privi-tellio, Ida Gnot, Nela Hilty, Valerija^ Micali, Ines Pellis, Lavra Russi, Lidija Tavolato, Urbano Corradini, Emilija Pituelli, Teodor Cortese, Angelina Alberti, Olga Rexinger, Marij Venier, Gina Venier, Evgenija Nikllts-chek, Evgenija Morterra, Giorgina Buchber, ger, Lidija Borghi, Ivan Pinamonti, Orlando Visintini, Marija Petterin, Odeta Levi, Zeffi-rino Pisoni, Marija Rizzardi, Alojzija Donati, Ema Sullich, Evgenija Alberti, Lina Arner rytsck. Marija Bavea, Giorgina Bertos, Marija Bortolotti, Valerija Colin, Edvard pl. Martin, Emil Pippan, Noeml Levi, Josipina Pouk-Schik, Alojzija Tosti, Ana Voltolini, Reman Adamich, Ivanka Nemeth, Gema Fimeus, Livija Sirk, Noemi Carunchio, Margereta Lechner, Edina Giacich, Marija Philipovich, Blanka Mayer, Marija Jžtros, Elizabeta Sco-laris, Anton Tremoli, Karal Serša, Magdalena Fonda, Roza Sigcn, Margareta Cuizza, Ada Bellia Hanibal Maccani, Apolonij Zumin, Roza n!. Covacich, Argija Cortivo, Marija Cramer, Gema Battistella, Marija Sommari-va, Frančeška Marchesini, Lidija Pircher, Fe-do:a Pegan, Eleonora Derin, Argimir Umek, Ivan Valentich, Armand Fogher, Karme-Pircher, Ital ja Viezzoli, Gema Ardizzoni, Marija Neri, Antonija Bulicich, Klelija Hilty Marija Donda, Argija Cuttin, Josipina Musr sun, Alba Vivoda. Pavla Kolmann, Tereza Predonzan, Jos'pina Gaiardi, Gema Jurizza in Alojzija Pohor po K 100 = K 13.000.
„Tesneja zueza".
Resna beseda o pravem času.
V praški »Union« priobčuie stavbeni svetnik Rautenkranz ta-le članek: j Mnogo in često se v zadnjih časih govori in piše o tem predmetu. In to — kar naravnost bodi povedano — večinoma od nepoklicanih strani. Kaj pomenja, utegne biti pač poznano vsakemu čitatelju časopisja: odpravo carin med našo državo in Nemčijo in še marsikaj drugega različnega. Izprevidni in razumni možje — kakošniih je dovolj na tej in oni strani — so že pogodili neprimernost različnih predlogov. Žal pa, da se taki možje plašijo navadno pred prepogostim izjavljanjem tega svojega mnenja. Vsled tega smo doslej le redko kedaj čuli kako izjavo, ki bi se nekoliko energičneje bavila s to stvarjo — a nobene še, ki bi bila na odločen način zavzela stališče, ki se v tem vprašanju po našem mnenju mora zavzemati!
Dovoljeno nam bodi, da naravnost in brez ovinkov izrazimo svoj nazor. In, ako bi kdo prigovarjal, da smo mi v to isto-tako malo poklicani, kakor so tisti v uvodu omenineni nepoklicani — potem moramo odločno odklanjati to oporekanje z opazko, da se hočemo izjaviti s stališča pravega avstrijskega državljana. In to stališče je brez dvoma edino pravo!
Avstro-Ogrska je državna tvorba, ki ni nastala vsled osvajanja, ampak edino le po dobrovoljnem združevanju izvestnih kraljestev in dežel, pri čemur so se pravice posameznih dežel vsikdar pripozna-vale in s pismom potrjale. To dejstvo je poznano vsakemu šolskemu otroku. In istotako, je poznano vsem državljanom, da so se različne pravice narodov, ki žive v teh deželah, vsikdar varovale.
Avstro-Ogrska ni nacijonalna država, ampak država narodov, in že veliki mislec Palacky je rekel, da bi Avstrijo, ako bi je ne bilo, morali ustvariti. Avstro-Ogrska je bila vedno mogočna država,
je danes še — kar je dokazala v sedanji vojni — in ostane tudi v bodoče, v kar jej ne treba nič drugega, nego da se zanaša le na samo sebe!
Star nemški pregovor pravi: kdor se sam zapušča, je zapuščen. To ne velja le v življenju poedinca, ampak velja tudi v življenju držav. Le tista država, ki se zanaša na-se, to je: na svoje člane — svoje i ljudstvo — more procvitati. Najbolji izgled nam daja (tu je cenzura zasegla par vrstic)... nemška država!
Kako velikansko povzdigo v obrti, industriji, trgovini, znanstvu, moči nam kaže Nemčija v zadnjih štiridesetih letih! Mari pa se je morda — da to doseže — »tesneje priključila« h kaki sosednji državi? Nikakor ne. Nasprotno! S smotre-no carinsko politiko, trgovinskimi pogodbami, zaščito domače industrije je znala Nemčija nadkriliti Anglijo in si pridobiti položaj v svetu, o kakošnjem se »velikemu kurf.rstu« (knezuzborniku) niti sanjalo ni. In to je, kar ustvarja blaginjo države, njeno moč! Smotreno delo v notranjem, ne pa »tesneje« vezanje s kom drugim!
Razmere — politične in gospodarske — so v naši državi tako temeljito različne od onih v sosednji državi, da nam je zahtevanje izvestnih krogov po tesnejši zvezi težko razumljivo.
(Tu je cenzura zasegla par vrstic.)
Ali, le ne bati se — do tega ne pride. Izprevidni krogi, o katerih smo gori govorili, pridejo v pravem trenotku gotovo do merodajne veljave, in sicer ne le pri nas, ampak tudi na oni strani. Da pa smo si vkljub temu dovolili, izreči tu svoje mnenje, smo storili to zato, ker se nam zdi potrebno, da se odkrito govori resnica. In to je pravica, da, celo dolžnost, pravega državljana!
Vse drugače se nam kaže »tesneja zveza«, ako nje izvedbo motrimo po uzorcu, ki ga je izbral Bismarck. Cemu je Bis-rnarek ustvaril trozvezo, to vemo vsi: da veliki Nemčiji, zavarovani na zunaj^ da Časa za miren razvoj in nadaljnje jačenje. In brez dvoma resnično je, da se je ta cilj dosegel. Na tem dejstvu ne more tudi izdajstvo Italije nič izpremeniti.
Zadovoljujmo se torej s tem, kar je ustvaril Bismarck: tesnejo zvezo z mečem v roki, ako bi nas sovražniki prisilili v to! Močni na zunaj se morete obe drŽavi v notranjem mirno nadalje razvijati, spominjajoč se devize Bismarckove-ga sodobnika, Moltkeja: marširajmo ločeno, udarjajmo skupno.
In narodom te države, ki so jim že po ustavi ob enakih dolžnostih zagotovljene enake pravice, ne treba v svrho uspešnega razvoja naše monarhije nič drugega, nego da se ravnajo po geslu našega vladarja, glasečem se:
»Viribus unitis!«
Junaški letalec.
Korespondenčni biro nam je doposlak
Trda je služba naših mornariških letalcev. Vedno morajo biti pripravljeni, da odbijejo kak sovražni letalski napad, ali pa da obiščejo sovražnika na njegovem lastnem ozemlju. Redko, da mineva kak dan ali kaka noč brez manjih ali večjih bojev v zraku. Dan 22. maja je prinesel zopet večje podjetje.
Noč je razgrnila svoje temne koprene preko kopnega in morja. Temno grome topovi od soške fronte sem. Sedaj pa se vmešava v naraščajoč hrušč gromenja topov brenčeč ropot. Zračni vijaki pomorskih letal ki se preko severne Adrije bližajo italijanski kopnini. Pogumni letalci lete preko obrežne črte, ki jo je komaj izpoznati, in se pomikajo dalje v notranjost dežele. Posebno važna železniška črta San Dona di Piave — Por-togruaro je njihov cilj. Globoko se spuščajo in treskajoč udariajo lahke in težke bombe na železnico. Tu se cepi kak most, tam se podira kak most v ruševine. Številni eksplozijski bliski razsvetljujejo z ojstro lučjo po več sekund mesta napada. Plameni se vzdigajo in požari posegajo v železniška poslopja. Dolgo naznanjajo na velike daljave uspeh naših mornariških letalcev. Ali komaj da so ti dosegli svoje prve zadetke, začenja tuliti in peti okolo njih. Granate priletajo. Šrapneli se razle-tajo sredi med njimi in žvižgajoč obletajo letalce brezštevilne kroglje strojnih pušk. Število italijanskih odbojnih topov in strojnih pušk je veliko in municija se žrtvuje v velikih množinah. Toda naši letalci se ne dajajo motiti. Še le, ko je naloga rešena, začenjajo s povratnim poletom — sredi med peklom sovražnega odbojnega ognja, pod varnim vodstvom istotako pogumnega kakor previdnega poveljnika letalskega brodovja, poročnika linijske ladje Bogomira Banfielda. Ze so zopet v neposredni bližini morja. Sedaj pa je motor enega* letal s slišnim ropotom prenehal z delovanjem. Ali ga je zadel kak raznesen drobec? Morda! Pa — vseeno. Nekaj se je zlomilo, motor se je ustavil. Iz letala se dvigajo plameni. V brzem poletu pada letalo k morju. V to letalo je naperjen sedaj sovražni ogenj. Italijanske torpedovke se bližajo z bliskovo brzino ohromelemu letalu, ki je premetuje šumeče valovje. Ali hitreji, nego oni, Je — Baniield. Videl je signale v sili svojega tovariša. Hiti mu na pomoč. Brez ozira na točo krogelj, ki razsaja okolo njega, se mu bliža. Luči neke sovražne torpedovke, ga varajo. Plove poleg sovražnika, a hitro izpoznava zmoto. Le malo sekund je minolo in že plava zopet v zraku. Cin letalske umetnosti že sam na sebi. Kajti va-Iovenje od jugozapada je bilo močno. Sedaj je naše! letalo, ki je potrebovalo pomoči. Sovražna letala prihajajo vedno bližje in vedno hitreje si slede udarci
krogel^ Voda brbota in kipi. Treba je hiteti. Kdo bi mogel tu ostati miren? Baniield je zaukazal, naj se pokvarjeno letalo sežge in razstreli, da ne pade sovražniku v roke. Njegova posadka je odločno in vešče izvršila nalog. Italijani, ki so se že nevarno približali, naj najdejo le posamične razvaline! Sedaj je splezala rešena posadka uničenega letala v ono, ki je je vodil Banfield m ki je omahovalo sem in tja v težkem valovenju. In sedaj se je trebalo dvigniti. Ob podvojenem bremenu je bilo še težavneje nego popred. Ali mirnost, hladnokrvnost in odlična spretnost Banfielda kot letalca so izvršile težko delo. Za drugo letalo ,ki je tudi hotelo na pomoč, ni bilo nobenega dela več. — Spremljan po sovražnih krogljah je od-plul Banfield s svojim letalom proti domu. Izvršil je čin junaštva, ki ga pa v svoji skromnosti niti ne ceni. Mi pa ga moramo občudovati. To, kar je storil, se vredno postavlja na stran drugim vele-činom letalcev, ako jih celo ne prekaša. Junaštvo, čut tovarištva in tehnična zmožnost so v Banfieldu čudovito združeni. Postal je strah za Italijane. Ko vidijo njegovo letalo v zraku, odnehujejo od napada. Dal pa je tudi že mnogokrat občutiti trdo pest.
On je bil, ki je dne 27. junija minolega leta neki italijanski pripeti balon prisilil, da se je moral doli spustiti, ki je naslednjega dne z drznim metanjem bomb razbil cel artiljerijski park pri Canziano in je pogreznil neki sovražni parnik. Dne 15. avgusta je vkljub najsilnejemu obstreljevanju iz topov najuspešneje napal z bombami štiri obrežne utrdbe pri Benetkah. Pet sovražnih letal se Je vrglo nanj. Napadel jih je sam. On — sam! Kmalu je s streljanjem iz strojnih pušk prisilil dva nasprotnika, da sta se spustila na zemljo. Potem je poletel proti domačemu obrežju, med tem vedno in vedno napadajoč, dokler ni bil zadnji sovražnik prisiljen k umaknitvi. Izvršil je še mnogokateri drug čin, ki je napravil sovražniku težko škodo. In sedaj se je skazal vnovič kot junak letalstva, ki smo mu dolžni občudovanja in hvaležnosti, kakor malokateremu drugemu.
Vesti iz Gortibe.
Komen, 29. majnika 1916. Večkrat sem že poročal o g. podpolkovniku M. Kova-čiču, komenskem rojaku, ki se nahaja v srbskem ujetništvu v Italiji in sicer v Mu-ro-Lucavo (Potenza) na otoku Asinara. Gospod podpolkovnik je pisat g. A. Le-banu že večkrat. Dne 4. majnika t. 1. je pisal nekaj obširneje. Pismo je semkaj došlo danes; rabilo je do semkaj 25 dni. — Med drugim piše: »Moje zdravje je dobro. Hrana (»makaroni«), zrak, voda, vino ie vse prav dobro. Tehtam že 75 kg. Moj mali gorski konjiček »Ot« je mrtev. Pri osvojitvi utrjene pozicije pri Malem-h rib u (v Srbiji) je bil konjiček »Ot« hudo ranjen in morali so ga ustreliti. — Drugi moj konj »Pero« je bil dne 4. dec. 1914 tudi ranjen, kajti dobil je strel skozi gobec. — O njegovi usodi še sedaj nič ne vem. Škoda bi bila izgubiti tako krasnega konja. Domnevam, da se nahaja pri hrabrem bataljonu, ki se sedaj bori ob Vaši fronti. — Z mojima konjema in z menoj sta bila ranjena tudi bataljonski pobočnik in trobentač (strel skozi glavo). O usodi mojih dveh slug ne vem nič gotovega. Eden je bil mnogo časa v Cačku v bolnišnici in je baje na mukotrpnem potovanju do Valone umrl. Poslal sem mu iz Niša denar, a nisem prejel odgovora. O drugem mi ni nič znanega. Jaz sem bil v Braniču — tik pokopališča — ranjen in ujet. Imel sem namreč nalog braniti ta kraj na življenje in smrt. Prišel sem v Niš in sedaj sem tukaj v Muro Lucano. Veseli me zelo, da ste se Vi, g. ravnatelj, izkazal za starega vojaka, v svesti si gotove situacije, in ste ostal v Komnu in niste pobegnil. Gromenje topov Vas ni prestrašilo. Gospodje v gorovju (menda misli Italijane v Tirolih in v naših tolminskih gorah) bodo kmali morali zapustiti svoja bivališča, kajti kmalu pride močna in huda vročina. Pisal bi Vam Še mnogo, a žal ne smem, zakaj cenzurni mož je strog. Bog nam daj čimprejšnjega svidenja! — Konečno pošilja prijateljem in znancem srčne pozdrave.
Konji — simulanti. Neki francoski živi-nozdravnik pripoveduje: Neverjetno je in vendar sem to sam opazil, da je med konji na fronti tudi pravih — simulantov. P9-sebno pogostomasem to opazoval na Ustih odsekih fronte, ki so neprestano izpostavljeni hudemu obstreljevanju iz topov. Tu vam je konj, ki vlačijo kako nogo za seboj, drugi povešajo glavo do tal. A jasno je, da se le delajo bolne, kajti čim so za fronto, skačejo ti simulanti in so zdravi.
o.
Gospodarstvo.
Kupujemo in ne prodajamo!
„Hrvatski Lloyda je priobčil pod tem naslovom članek, ki ga tudi našincem priporočamo v pazno čitanje:
Nikdar še niso bili ljudje, bili trgovci, bili privatniki, tako neodločni, kakor so v sedanjem času. Za nepremičnine, premičnene, živež se morejo dosegati tako velike cene, o kakršnjih poprej niti sanjali nismo, pak se mnogokdo vprašuje: ali ni prišel (as, da se ti predmeti prodajo. Takim je res težko dati kak konkreten nasvet, ker danes v resnici ne more nikdo vedeti, kako se bodo razmere po vojni razvijale in kako dolgo bo sploh trajala ta vojna.
Doznajemo, da mnogi posestniki prodajajo ali namerujejo prodati Svoja zemljišča, ker jim i z vestni ljudje govore, da po vojni pade cena vsled pomanjkanja delavnih sil ter da
se bo prodajalo mnogo zemlje, ker ne bo moči, ko bi jo obdelovale. Temu nasprotno pa trde drugi, da bo vsled splošne draginje, ki tudi po vojni ne bo mogla hkratu prenehati, zemlja še nadalje draga in še dražja, nego je danes.
Istotako so mnogi v dvomih, ali naj bi razno blago sedaj prodajali, ali naj bi je pridržali za lastno porabo. Mnogi so s prodajo mnogo zaslužili ter prihajajo do sklepa, da bi še več zaslužili, ako sploh ne bi bili prodali, ampak pridržali. Na drugi strani pa zopet ni izključeno, da v kakem ar-tiklju naenkrat nastane preobrat, ali da se iznenada sklene mir, vsled česar bi kako blago padlo v ceni in bi lepi dobiček iz-begnil.
Zemljiščnim posestnikom se mora svetovati na vsak način, naj ne prodajajo svoje posesti, ker jih je sedanji čas dobro poučil, koliko je vredna zemlja, a produkti zemljiške posesti ne morejo nikdar izgubiti svoje vrednosti. Naša inteligenca naj bi narod odvračala od prodajanja posesti.
Glede hiš in premičnin je težko svetovati To mora vsakdo sam vedeti, kake so njegove razmere in ali bi kazalo prodajati sedaj. Lepo je sicer, ako dobivaš iz svoje posesti lepe dohodke, aH vprašanje je, kaj storimo z dobljenim denarjem ? V denarnih zovodih se danes dobiva male obresti, a pri prodaji objektov, ki so nosili 5—6 od sto, se gotovo ni šlo za tem, da bi vlagali denar po 3 in pol ali 4 od sto. Tako nastaja težko vprašanje, kaj naj storimo z gotovino, In mnogi prihajajo do izhodne točke s tem, da kupujejo nepremičnine ali blago. Seveda niso nepremičnine in blago danes po ceni in se mora plačevati zanje velika večja cena, tako, da se v resnici ne ve, kaj je danes primerneje: ali da kupujemo, ali da prodajamo? Po našem mnenju niso ugodne velike izpremembe pri nepremičninah po mestih, ker se s tem vrednost objektov vsled pretiranih cen in troškov goni v vis, kar bodo siromašneji sloji jako občutili.
Prodajali naj bi samo tisti, ki jim današnja situvacija donaša rešitev iz prejšnjih neugodnih razmer, dočim tisti, ki brez razloga — samo radi dobička — prodaja, ne de!a prav, kajti, čim je kaj prodal, se n o a baviti z idejo: kaj naj kupim sedaj ?! A vprašanje kupovanja in prodaje ni bilo nikdar še tako težko, kakor je danes.
Na debelo samo za preprodajalce.
Noa avice, sukanec, pipe, milo, gumijevo podjetnike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križ;i, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežica za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledal i, ustnike, razne glavnike, zaponke ^Patent Knopfe*4 in drago prodaja JAKOB LEVI. ulica S. 2vicolo štev. 19. .	6 i
FOfGŠMaf	posluja^atopet v svojem
štev. 10.
ateljeju v Trstu, Via delle Pcnte
246^
VINt mt
dalmatinsko, istrsko, šampanjec« Asli, refosk, peneči in desertni moškat. — Malinovec, žganje, rum, maršala, vermoutb, grenčine od 56 1 naprej. PARoTNA, Kavarna „Armonia".
ZOBOZDRAVNIK
v
Dr.J.Cermak
se ie preselil in ordinira sedaj g
18 v Trstu, ul. Poste vecchie 12, 8 vogal ulice delle Poste.
IzdiiaBje zobavbrez bolečine. Pfomliiraiije
^ UMETNI ZOBJE. j
— od —
Ogrske trgovinske banke.
Najfinejša vrsta.
Prodaja se tudi na drobno od 10 hI naprej. Pojasnila daje zastopnik
Em. Miilossovich
Haslov: Pekarna El. vt!. Lampe ul. Bcrriera 4.
Darovi.
Darovi, došli ces. komisarju. Dr. Filip Brunner, seda) na dunaju, K 10.000 za sle deče namene; K 2000 Javni dobrodelnosti (Pubblica Beneficenza); K 2000 za begunce iz južnih pokrajin, s posebnim ozirom na Furlanijo; K 1000 društvu prljatelev otrok; K 1000 za nabavo umetnih udov za Trža-čane; K 1000 Židovski dobrodelnosti (Beneficenza israelitica) ; K 500 židovskemu templju ; K 500 za ffunkcijonarje zid. templja; K 500 za šolsko refekcija židovske šole; K 500 otroškemu zavetišča ustanove Tedeschi; K 500 za revne dijake c. kr. drž. gimnazija; K 500 skladu za revne učenke občinskega dekliškega liceja. — Ravnateljstvo občinske dekliške ljudske in meščanske šole „Cesarica Elizabeta" K 100, nabranih v imenovani šoli in podpisanih na III. vojno posojilo, za Rdeči križ. Ravnateljstvo občinskega zabavišča pri Sv. Vitu K 58*30, kot čisti dohodek neke prireditve; za vdove in sirote padlih vojakov. Josip Levi K 30 za Rdeči križ.
Povodom zavzetja Asiaga in Arsiera nemški generalni konzul, legacijski svetnik dr. Win ckel K 50 za oslepele vojake. Viktor Kalister K 50 in vodstvo slovenske mestne ljudske šole na Vrdeli K 13.10, nabranih med učenci in nčenkami, za vdove in sirote padlih vojakov. Marija Iglich K 30. za Rdeči križ. Dr. Avgust Gallo K 100. od zneska podpisanega na III. avstrijsko vojno posojilo, v korist skladu za ranjene vojake.
\ Zaloga dalmatinskega vina s
lastnega pridelka iz Jesenic pri Otnišu
| Filip Ivanišević |
i8 ulica Carintis št. 18. Telefon 14-05
Prodaja na drobno in na debelo.
Gostllna-Buffet v ul. Nuova 5t. 9, v kateri toči svoja vina prve vrste.
Emilia Ceregat*
Trst Cansp© Su G5©c©m© 2
Priporoča cenjen, občinstvu svojo;
trgovino pisarniških in šolskih potrebščin
Prodaja razglednic in igrač vseh vrst^
Prodolaio se iuffl nio!!tvtn!ki v slov. JszIRu,
CESKO - BUDJEV15KA RESTAVRACIJA (Bosikova uzoina češka gostilna, v Trstu) se nahaja v ulici iiello Poste štev. 14. vhod v ulici Oiorzio Galatti. zraven Slavne pošte* Slovenska postrežba in slovenski iedilni ltsri.
Trdi in mehki
Hi
kupuje po dnevni ceni
Marna „Edinost" — Trs!
ulica Sv. Frančiška št. 20.
MAH OGL&Si s;
□□ nh
se računajo po 4 sto t. besedo. Uastoo tiskane besede se računajo enkrat t«S. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stetink. ;
□□
fllrfO P*81211® oljeve, petroljeve iu mineralne ku-jDQ« pujem v vsaki množini. Kuret, Settefon-tane 1.	344
lliinnfnm žaklje, cunje in bombaž. UL Bosco RUPUjem 12. Zaloga žakljev.
340
VflfHlfO čebule, zelja, vrzot in Selina imam na jDUlIlKS prodaj. 100 komadov za 1 K. Najbolji Čas za sajenje. Ante Aljinovič, Sv. Ivan, Brande-Žija »42, zraven cerkve.	342
Hlinilfom ciste curij® 60—l S, bombaževa in IVUpUjtSllI volnena pokrivala, maje, volno in star papir. Pridem tudi na dom. — Molin piecolo
Stev. 11. \
345
122* m koCijaža (hlapca) za prevažanje soda-ItfUtS vode. — Pismene ponudbe Hribar Viljem Opčine,	341
VnnilfAlM žaklje vsake rrste. Jakob Margon, flUPIIjein vLSolitario it. 21 (pri mestni bolnišnici) Prva slovenska trgovina.	250
fnVOinH šivilja, ki zna givati, vezati in krojiti ^Prelil« obleke za goepe in otroke, se priporoča za delo na domu. Oca Picardi 2, I nad-vr. št. 5.	321
Proda
se dober voz, ki nosi 10—15 kvinta'ov. Valle di Rozzol št. 720, Antončič. 503
Gumi
u ctpljenje trt proda mlrodil-nlca Clllla, ul. Post« «-	319
fSniiiftJMlffviM zmožna slovenskega, nemškega
UOSPuUlinU in italianskega jezika i3če službo kot uradnica ali vzgojiteljica. Sprejme tudi bišao delo, šivanje in krpanje. Prijazne ponudbe na Ins. odd. Ed nosti pod „L 1916".
Gumi
za Škropilnice Candeo se prodajo. Riva Pescatori 14.	343
DneuniK „Edinost" v Trstu
je izdal in založil naslednjo knjige
1.	»VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svćtla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
S. »JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor - Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.
9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal 1. E. Tomič. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	»JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop ChocholouŠek. Poslovenil H. V. Cena K 3.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Clie-valier de Mais' m rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.