Moje najdalje potovanje (3)
Slab zaetek, dober...
Pie: SLAVA MREZAR
e se nikjer drugje ne naui barantati, potem se tu. Nek veer smo ve ur sedeli v eni od tevilnih trgovinic z usnjem in koa-, mi in poskuali kupiti pla. Lastnik nam je skuhal aj, pogovarjali smo se o njihovi de-eli, Ijudeh, navadah in vsake toliko asa je kdo od nas vpraal: How much? Povedal je ceno, malo nijo kot pred desetimi minuta-mi, toda za nas e vedno previsoko. Vstali smo, se delali kot da smo ualjeni, ker nas prinaa okrog. Toda lastnik je planil pokon-ci, vabil nas je nazaj, zopet smo pili aj, se pogovarjali in potem zopet tisti usodni how much. Tako se je nekajkrat ponovilo, dokler se nismo sporazumeli za ceno, ki je odgovar-jala tudi nam. Iz trgovine smo odhajali v zgodnjih jutranjih urah, vendar zadovoljni. Za nas je bilo nakupovanje pravo doivetje, za trgovca pa nain prodajanja v teh krajih. Toda videlo se je, da je tudi on uival.
PROTI GORAM HINDUKUSHA
Zanimivo se je potepati po mestu, toda na cilj je drugaen in komaj akamo, da pridemo v hribe. Iz Kabula pa nas aka e naporna pot. Potujemo ez prelaz Salang, eden najvijih prelazov na svetu (3600 m), do Kunduza. Od tu naprej pa je cesta zelo sla-ba. Tudi naselja niso vec tako pogosta. Sre-amo Nomade. V Afganistanu jih je kakne tri milijone in se selijo v kraje, kjer ni zime. To so e zelo primitivni in divji ljudje. Na elu karavane jezdi na kameli najmlaja e-na, za njo pa vse ostale. Zadnja je na oslu, grda in brez zob. Seveda smo ustavili avto in slikali, vendar jim to ni prav ni ve, raz-burjajo se in eden pobere palico in jo vre proti nam. Potem se nekako sporazumemo, potrebujejo namre zdravnika za nekoga, ki ima odprto kostno tuberkulozo. In nazadnie me hoejo e kupiti. Za dve kameli in 10 ti-so afganov. In to sploh ni tako malo (npr. 250 dolarjev). Zlasti pa ne za Nomade. Toda fantje snubcu razloijo, da rae zaenkrat e rabijo. Mogoe potem, ko se bomo vraali.
Tako potujemo naprej. Cesta je vasih bolja, drugi slaba, vasih jo sploh ni. Vo-zimo v glavnem ob deroi reki, ki se v vsa-kem kraju imenuje drugae in pridemo kon-no do Amur Darje. Na drugi strani reke je Sovjetska zveza, vidijo se tudi e gore Hin-dukusha.
Vasica Quazi Deh je zadnja na dolgi poti, od tu naprej se tovor preseli na hrbte nosa-ev. Dya dni akamo prijatelje, ki so odpo-tovali iz Kabula en dan kasneje. Avto pusti-mo v centru, ki ga predstavlja dvorie, last najbogatejega loveka v vasi. V njegovi la-sti je skoraj vsa obdelana zemlja v okolici m jo daje v zakup. Utaborimo se malo pred vas-jo, toda niti za trenutek se ne dolgoasimo. Kar naprej nas obiskujejo domaini, pogo-varjamo se, tako da nas poteno bolijo roke.
(Prihodnji dalje)
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si