Službeno glasilo Zimsko-Sportnega Saveza, Mariborskega zimskošportnega podsaveza in
Zbora Nogometnih Sodnikov, sekcija Ljubljana
Izhaja vsak torek dopoldne.
Naročnina: četrtletno Din 20'—, polletno Din 40'—, celoletno Din 80' Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 15.703.
Naslov urednišlva in uprave: Albert Kolman Tiskarna „Slovenija“, Ljubljana, Wolfova ul. 1. — Izdajatelj: za konzorcij „Športnega lista' Friedl Leo. Odgovorni urednik Mirko Pevalek, Ljubljana, Ple-teršnikova ul. 24. — Tiskarna „Slovenija". Predstavnik A. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61
Občni zbor največjega in najstarejšega slovenskega
športnega kluba — SK Ilirije
Harmoničen potek zborovanja — Vsa^poročiia sprejeta soglasno - Ilirija šteje danes 10 sekcij in 1300sčlanovf ter je imela tekom EefaJ36 javnih prireditev — Oto Oman prvi slovenski igralec, ki je preko^300 krat nastopil za barve istega kluba, za kar mu je SK Ilirija podelila ustanovno članstvo
Največji športni klub v naši banovini, SK Ilirija, je imel v petek 19. t. m. ob 20. svoj 19. redni občni zbor v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti. Prostrana dvorana se je izkazala za premajhno spričo izredno številne udeležbe.
Zborovanje je otvoril in vodil radi obolelosti predsednika dr. Dularja podpredsednik dr. Lapajne. V svojem nagovoru je pozdravil poročevalce vseh ljubljanskih dnevnikov in se je toplo zahvalil časopisom za njihovo dosedanjo naklonjenost. Spomnil se je tekom leta umrlih članov, katerim so zborovalci stoje zaklicali: Slava! Predsedujoči je govoril na to o delovanju kluba med letom, ki je s svojimi napravami Propagiral športno idejo med najširšimi sloji. Spomnil se je letnega in zimskega kopališča, razširjenega drsališča oz. prostora za tenis in gradbo smuškega doma ha Slatni. Ob koncu govora je pozval članstvo, da zakliče najvišjemu pokrovitelju jugoslovenskega sporta Nj. Vel. kralju trikratni »zdravo«. Sprejet je bil predlog, da se pošljeta pozdravni brzojavki ministrskemu predsedniku g. Živ-koviču in ministru za narodno zdravje S. Preki.
Sledila so poročila funkcijonarjev.
nač. nogom, sekcije.
Iz tajniškeoa poročila posnemamo: Naša Ilirija zaključuje z današnjim občnim zborom 19. leto svojega obstoja in delovanja za naš narodni sport.
Ilirija eksistira zato, da se v njenem okrilju zbira mladina in čim širši krog Prebivalstva bele Ljubljane, da ustvari svojemu članstvu in tudi širšemu občinstvu priliko za udejstvovanje na športnem polju, da vzgaja mladi rod v športnem duhu v telesno in duševno vrle državljane. Da more vršiti te naloge, je zgradila športne naprave, kakor jili premore danes malokateri klub in maloka-tero drugo mesto: Omenim naj vnovič m predvsem naše športno kopališče, ^alje tehniška igrišča oz. drsališče, ki je jnlo pravkar povečano in izpopolnjeno ‘nova investicija nad 100.000 Din) ter vsakomur domači športni prostor za nogomet, atletiko in hazeno, katerega pa nofflo letos žal morali zapustiti. Isti cilji v°dijo Ilirijo, ko gre na to, da uresniči načrt zgradbe svojega smučarskega in Planinskega doma v Planici na Gorenji-^em. Skratka: delovanje Ilirije je ob-Cckoristno; posvečeno je dobrobiti! na-rocia, ljudskemu zdravju!
Zopet je treba ob današnji priliki po-ndariti, da opravlja klub na ta način va-del socialnih nalog mestne občine in ^rz- oblasti, kakor tudi, da je naš klub s V()iiini mnogobrojnimi medklubskimi in Mednarodnimi tekmami, ki privabijo v .^ase mesto na stotine tujcev iz države m 'z inozemstva, zelo važen faktor v hsketn prometu Ljubljane.
s Vis., vse to, kar sem pravkar rekel. p neizpodbitna fakta, ne morda preti-^vanje! Ob teh faktih bi človek mislil. ‘l le deležen naš klub brezpogojne, vse-vI^ke Podpore. Gg., kakor pa dobro diic e’ tenni ni tako! Ilirija more pač ve-n()0 zanesljivo računati na požrtvoval-SvS.Jn zavednost svojega članstva in 0Lh pristašev, najde pa žal vse pre-
malo moralne kot gmotne podpore ter vpoštevanja pri javnih oblastih, mestnih kot državnih! Nihče, ki ni poučen, si ne more predstavljati, koliko truda in naporov že stane dveletna akcija našega kluba za pridobitev borih 8000 m2 manjvrednega občinskega zemljišča nad velesejmom, ki nam je potreben za zgraditev novega športnega prostora za atletiko, nogomet in hazeno. In pri vsem trudu smo danes na istem kot pred 2 leti! Na magistratu se najde vedno kak način, da se zadrži ugodna rešitev naših vlog. V zadnjem času, ko je odločitev že dozorevala, jo je znova zadržal protest iz krogov univerzitetnih profesorjev, ki zahtevajo, da se zemljišče rezervira za bodočo novo univerzo. Kako neosnovan je ta najnovejši protest, se vidi na prvi pogled, ako se pomisli, da je zgradba univerze pred Cekinovim gradom načrt daljne bodočnosti, pogoj je 150 miljonski kapital, ter da je, športni prostor provizorična naprava, ki jo bomo v danem času, čez 20, 30, 40 let radi umaknili univerzitetnim stavbam, če srečno pride do uresničenja načrtov mojstra Plečnika!
Kdaj bo rešeno na magistratu to vprašanje, ki je življenjskega pomena za tri važne sekcije kluba, in kako bo rešeno, je danes na žalost popolnoma negotovo, negotovo navzlic neoporečnim zaslugam Ilirije za fizično kulturo in za zdravstvo ljubljanskega prebivalstva. N. pr. za Primorje je rešil magistrat vprašanje igrišča brez vsakih ceremonij v nekoliko dneh ter mu zasigu-ral njegovo sedanje igrišče za dobo še najmanj 5 let!
Zaradi postopanja LNP je prišla naša nogom, sekcija jeseni v velike denarne neprilike. V tromesečni jesenski sezoni predstavlja naš edini dohodek iz bogom, tekem delež na prv. tekmah v revnem znesku 1500 Din. V isti dobi smo imeli pribl. 20.000 Din izdatkov za igrišče, oskrbnika, opremo, ne da bi pri tem računali trenerja. Hoteli smo kriti ta primanjkljaj s tekmami z Gradjanskim iz Zagreba, s Sturmom iz Gradca in z Mariborom, toda LNP nam je te tekme za-branil ter ukazal, da igramo za njegovo
kašo! Jasno je, da vodi tako postopanje našo nogm. sekcijo v propast. Dogodki iz jesenske sezone so zdaj likvidirani z znanim sklepom gl. skupščine JNS-a, ki je črtala kazni, naložene po LNP.
Tudi sedanji odbor Ilirije je s simpatijami spremljal razvoj ostalih klubov v Ljubljani in v Sloveniji. Danes smo v dobrih, tovariških odnošajih do večjega dela najvažnejših naših domačih klubov, pa tudi s skoro vsemi vodilnimi klubi v državi in z mnogimi glasovitim! klubi v bližnjem inozemstvu stojimo v prijateljskih stikih. Ako je v Sloveniji del klubov danes, recimo, orientiran proti Iliriji, ni dala povoda za to Ilirija, nego: edinole nešportna agitacija. Svoje načelno stališče napram Primorju in drugim klubom pa je preciziral odbor v svoji znani izjavi, ki jo je izzvala takozvana dekadencarska polemika.
Splošnim interesom n. sporta posvečamo običajno pažnjo: v raznih športnih forumih, izvzemši LNP, je delovalo letos mnogo naših najboljših članov za obči prospeli sporta. Navedem naj JZSS LHP, LPP itd.
Poslovna doba sedanjega odbora, ki mu predseduje g. dr. Dular, traja od 12. dec. 1929. Spremembe med letom so bile naslednje: Zaradi službene premestitve je odstopil podpredsednik g. mjr. Koprivec, odstopil je nadalje načelnik nogom, sekcije g. Negovetič. Po sklepu izrednega obč. zbora dne 5. junija t. 1. so bili izvoljeni na izpraznjena mesta oz. na novo gg. ppolk. Miloš Ožegovič kot podpredsednik, Rvgen Betetto kot načelnik nogom, sekcije, Mirko Pevalek kot načelnik tabletenis sekcije, Aleksander Friedrich kot odbornik. Kasneje je bil še kooptiran kot gospodar namesto odstopivšega g. Smoleta g. Josip Pevalek. Poldrugi mesec je vodil gl. tajništvo g. F. Jerala, nakar ga je vrnil zopet g. Betettu.
Redne seje načelstva so se vršile vsak teden, plenarne seje vsak mesec. V sekcijah so se vršili pogosto sestanki članstva. Razsodišče se letos ni imelo povoda sestati. Izredni obč. zbor dne 5. junija t. 1. 'je sprejel na novo redigirana pravila, ki jih je potrdila banska
uprava v Ljubljani dne 3. novembra t. L, ter razne poslovne pravilnike. Nekateri markantnejši dogodki med letom in nekateri važnejši odstavki iz zapisnikov odborovih sej so poleg že omenjenih še naslednji: Poklonitev banu inž. Sernecu po lanskem občnem zboru, na povabilo smo delegirali 2 zastopnika v odbor za zgradbo pravoslavne cerkve v Ljubljani, klub se je včlanil v protituberkulozno ligo kot podporni član, vpeljani so bili damski gimnastični tečaji pod vodstvom gg. Kosa in I )eutza, sodelovali smo na poklonitvenih športnih manifestacijah Nj. Vel. kralju v Beogradu 3. in 4. maja s sabljaško. težkoatletsko in lahkoatletsko sekcijo, nabavili smo nove klubske znake, povodom gasilskega kongresa smo dali brezplačno na razpolago svoj športni prostor.za javne vežbe in proste vaje; organizirali smo prve mednarodne plavalne tekme v Ljubljani (PTC, Bud.), nadalje nas je JPS pooblastil za izvedbo juniorskega drž. prvenstva v plavanju, skokih in waterpolu ter seniorskoga prvenstva v skokih; nadalje smo potom plav. sekcije razpisali in izvedli srednješolsko plavalno prvenstvo in srednješ. prvenstvo v waterpolu v Ljubljani, namesto trenerja g. Deutza, ki je po poteku pogodbe odšel v Pariz, smo pridobili novega trenerja g. Draga Ulago, ki je že v tej kratki dobi dosegel najpovoljnejše uspehe tako v plavalni kot v lahkoatletski sekciji.
članstvo SK Ilirije je razdeljeno kakor sledi;
ustanovniki 69. redni in podporni člani 692, dijaki in naraščajniki 530, skupaj 1291 članov.
Med letom je pristopilo 346 rednih in podpornih članov, izstopilo oz. črtanih je bilo radi neplačevanja članarine 216 članov. Med letom so umrli naslednji člani: Josip Rohrman, večletni predsednik oz. podpredsednik kluba in eden klu-bovih ustanoviteljev; Ivan Stacul. Štefan Krhne in Zofija Bole.
Sekcije so v primeri z lanskim letom ohranile svojo delavnost, nekatere so celo dvignile število članstva in število prireditev oz. javnih nastopov. Kot deseta sekcija SK Ilirije je bila povodom izrednega obč. zbora dne 5. junija t. 1. osnovana odn. obnovljena sekcija za table-tenis, ki jako lepo prosperira. Naše sekcije so imele letos skupno 136 javnih nastopov, in sicer:
nogometna 77, bazenska 24, plavalna 11. smučarska 1 (radi slabe zime), drsalna 0 (radi slabe zime), teniška 7, lahkoatletska 5. težkoatletska 2, sabljaška 3, tabletenis 3, zabavna 3 (Silvestrov večer. Bohemski karneval, Miklavžev večer).
Članstvo Ilirije je letos zopet v neštetih prilikah dokazalo svojo požrtvovalnost in klubsko zavednost. V splošnem mora odbor poročati, da je vsak član — od mladih naraščajnikov do seniorjev in podpornikov — disciplinirano in požrtvovalno izpolnjeval svoje dolžnosti do kluba in do slov. športa. To moremo poročati za vse sekcije, športne in upravne, to dokazujejo dejstva, kakor n. pr. nad 50.000 Din vplačane članarine,
Krasna božična darila
za dame, gospode in otroke dobite v novi, moderno urejeni galanterijski trgovini
IVAN SAMEC — LJUBLJANA
Mestni trg št. 21.
Velika zaloga vsakovrstne aluminijaste posode, nahrbtnikov in palic za smučarje in turiste. — Cene solidne in in točna prijazna postrežba I
Občni zbor Jugoslovanskega Hazena
Saveza
Nezdrave prilike v bazenskem sportu. — Čudno postopanje večine, ki prizna glasovalno pravico klubom, ki že 2 leti ne obstojajo. — Zastopnika slovenskih in beogradskih klubov zapustita zborovanje. Sedež podsaveza prenesen iz
Ljubljane v Zagreb.
mnogoštevilni, 20 do 38 kratni tekmovalni nastopi cele vrste članov in članic itd.
Sleddi sta .poročili gospodarja in blagajnika. Glasom poročila je razvidno, da jc imel klub tekom leta 1,255.000 Din denarnega prometa. Na članarini je bilo vplačanih 50.000 Din.
Poročali so nato načelniki posameznih sekcij: za smuško g. Šircelj K., za drsalno inž. Bloudek, za table tenis g, Pevolek M., za lawn tenis g. Zajec, za. damsko g. Baltesar. za težkoatletsko g. Kos, za lahkoatletsko g. prof. Čop, za sabljaško g. polk. Cvetko, za plavalno g. Kramaršič, za nogometno g. Betetto, za zabavno g. Baltesar.
Radi obširnosti bomo posamezna poročila priobčevali postopoma v naslednjih številkah Športnega lista.
Po poročilu revizorjev je bila podana staremu odboru razrešnica, nakar se je prešlo na volitve novega odbora. Izvoljen je bil naslednji novi odbor: Predsednik dr. Milan Dular. Podpredsednika: dr. Stanko Lapajne, dr. Mirko Kuhelj.
Tajnika: Miloš Sevnik. Mirko Šircelj. Blagajnika: Rudolf Medič, Ivan Baltesar.
Gospodarja: Josip Pevalek, Stanko Miklavčič.
Arhivar: Ivo Komar.
Odborniki:	polk. Miloš Ožegovič,
podpolk. Dušan Jorgovič, Stane Pelan, inž. Hinko Petrič, dr.-Joža Bohinc, dr. Stane Rape, Aleksander Friedrich. Načelniki sekcij: nogometna: Evgen Betetto; plavalna: Aleksander 'Friedrich; lahkoatletska: prof. Josip čop; tcškoatletska: Anton Kos. sabljaška: podpolk. Rudolf Cvetko; lawntenis: Joža Pogačar; tabletenis: Mirko Pevalek; kazenska: dr. Ernest Mayer: smučarska: Karel Šircelj; drsalna: inž. Stanko Bloudek. Nadzorni odbor: Etbin Bežek. dr. Martin Majcen, Viktor Rabič.
Razsodišče: dr. Alojzij Praunseis, dr. Jernej Demšar, dr. Josip Pretnar, Vala-šek Zdenko, dr. Juvane Makso.
POZOR!
DRSALCI
in
SANKAČI
Dobre drsalke in sanke so pogoj za vsak uspeh, zato si oglejte pred nakupom bogato zalogo sank in vsakovrstnih drsalk najboljših svetovnih mark pri
Franc Golob
trgovina z železnino
Ljubljana, Wolfova ul. 8
Telefon 2781,
Istotam dobite v veliki izberi razno aluminijasto posodo in dr. predmete za turiste in smučarje.
Velika zaloga emajlirane kuhinjske posode in vseh ostalih kovinastih predmetov.
Cene zmerne in solidne!
KU$E|E
vseh. vrsl per ■foiog rafij a Al-ati risbah.
i % vrš uje
najscrlidn 9/še
ki a rna
ST*DEU
LIUBLIANA
DAIMATIN0VA13
V	nedeljo se je vršil v Novinarskem domu v Zagrebu občni zbor JHS, ki je pokazal, da vladajo v bazenskem sportu obupne razmere. Skupščina, ki je imela namen popraviti in zboljšati sedanje derutno stanje, je položaj še poslabšala.
Prav čudno je bilo postopanje nekaterih funkcijonarjev in delegatov, ki se sploh niso ozirali na obstoječa pravila in enostavno izglasovali pravo ali nepravo glasovanja, kakor se jim je zdelo. Najmarkantnejši je bil zaključek, da ima glasovalno pravico 7 klubov, dasiravno že več kot 2 leti ne obstojajo. Delegatom, ki so prišli na skupščino z najboljšim namenom, da se izboljšajo razmere, se je od strani predsedujočega očitalo, da sabotirajo skupščino. Da spričo take atmosfere ni prišlo do pomirjenja, je razumljivo. Namesto da bi se razmere ublažile in uredile, smo zabredli v še večje blato.
Skupščina bi se morala pričeti ob pol 9. Radi premajhnega števila klubov, je predsednik dr. Prebeg otvoril zborovanje pol ure kasneje.
V	verifikacijski odbor so bili odrejeni za Ljubljano Baltesar, za Beograd Nikolič, za savez Čuvaj. Prisostvovalo je vsega 28 klubov, 20 iz beogradskega podsaveza, 8 iz ljubljanskega (5 iz Slovenije, 1 iz Zagreba, 2 iz hrv. province). O verifikaciji polnomočij se je razvila dolga debata. Verifikacijski odbor ni priznal glasovalne pravice Jugoslaviji, Jedinstvu in Iborju radi neporavnanih denarnih obveznosti, dvem klubom pa je polnomočja osporil radi nepravilno izstavljenih polnomočij (na eni jc bil podpisan tajnik, ki je že davno umrl!). Jugoslaviji je pozneje skupščina priznala glasovalno pravico, ne pa Jedinstvu, kljub temu, da je delegat pred skupščino poravnal denarne obveznosti. Pravico glasovanja je dobilo glasom sklepa skupščinske večine 24 klubov.
Sledila so poročila funkcijonarjev. V
Sekcija šteje ob koncu leta 125 članov in to: 9 člansko načelstvo (Betetto, Mahkovec. Berdajs, dr. Majcen, Pevalek M., Deržaj Stane, dr. Lapajne, Friedrich), 67 verificiranih igralcev ter 36 neverificiranih naraščajnikov ter 13 seniorjev. V tem številu je 63 rednih članov ter 62 dijakov oz. naraščajnikov.
Tekom leta je absolvirala S. 76 tekem (l 1 več kot lani), in sicer s L moštvom 39 (več 6), score 121:98, z rezervo 17 (score 73:31), z juniorji 11 (42: 14), s seniorji 9 (score 59:24). 55 teh tekem je bilo odigranih doma, 22 izven Ljubljane, med njimi I v Beljaku, 2 v Linzu, 2 v Splitu in 1 v Zagrebu; ostale pa v raznih krajih Slovenije.
Med 39 tekmami I. moštva je predvsem 10 podsaveznih prvenstvenih tekem (41:18) ter 2 drž. prv. tekmi (1:12). Nadalje 3 pokalne tekme (4:5) ena za pokal LNP in dve za pokal JNS. Nadalje 12 mednarodnih tekem (5 več kot lani)' score 38:29, med njimi Wacker (Dunaj), 4 tekme s SV Urfahr (Linz), 2
tajniškem poročilu se je hotela naprtiti krivda na nedelavnosti saveza predvsem ljublj. podsavezu. Pri čitanju zapisnika lanske skupščine sta ugotovila delegata Baltesar in Bugarski, da niti eden klub beogradskega podsaveza ni poravnal vpisnine in članarine, kar je priznal glasom blagajniških knjig tudi blagajnik, dasiravno je pred skupščino izjavil, da so vsi klubi zadostili denarnim obveznostim.
G. Baltesar je nato zahteval, da se glasom pravil vzame vsem tem klubom glasovalno pravico. Skupščina je to odklonila, pri čemer so odločili glasovi klubov, ki sploh ne obstojajo več. Predsednik je očital delegatoma Baltesarju in Bugarskemu, da hočeta sabotirati skupščino in je celo grozil s policijo, nakar sta oba delegata podala izjavo, da sta prišla na skupščino, da se najde primeren način rešitve iz sedanje krize. Zahtevala sta, da sc ta izjava stavi v zapisnik, kar pa predsednik ni dopustil. Oba delegata sta nato zapustila skupščino.
Zborovanje se je nadaljevalo brez klubov zastopanih po g. Baltesarju: Ilirija, Atena, Mura. Maribor, Sava in g. Bugarskemu: Jovan Ružič, Čukarički in Jugoslavija.
Po izrečeni razrešenici staremu odboru je bil izvoljen novi odbor: preds. dr. Prebeg podpreds. Nadah, Nedved, Nikolič; tajnika Dragotin in Zdenka Kun-štek; blagajnik Vidmajer; odborniki Ke-pert, Pavičić, Porges, Šnur, L in Z. Ton-kovič; namestniki Nada Bobinski in Tonči Pastrovič.
Za službena glasila so bili določeni: Jutranji list, Jutro in Sportista.
Sedež zapadnega podsaveza se je prenesel iz Ljubljane v Zagreb.
Baltesar in Bugarski sta bila po sklepu skupščine kaznovana s tem, da za dobo 10 let ne moreta vršiti nikake funkcije v bazenskem sportu.
1930
tekmi z GAK, lil. keriileti FC (Budimpešta), 2 tekmi s Slovanom (Dunaj) in 2 tekmi s Vili. SV. Nadalje 12 prijateljskih tekem (37:34). med njimi 3 tekme s splitskim Hajdukom ter po ena s Haškom, Železničarji (Zagreb), Šaškom (Sarajevo) in Viktorijo (Zagreb). Rezerva je bila zaposlena v prvenst. tekmovanju ljubljanske rezervne skupine in v prijat, tekmah, juniorji pa so igrali za naš pokal in v prijat, tekmah. Seniorsko moštvo je nastopalo samo v prijat, tekmah.
V naših moštvih je nastopalo letos 76 igralcev, za L moštvo 26, za rezervo 39, za juniorje 30, za seniorski team 24. Visoko število igralcev v I. moštvu in v rezervi kaže, da je bilo mnogo menjavanja — več kot je dobro za uspehe v tekmah.
S posebnim priznanjem moram ome-•niti ob zaključku leta one igralce, ki so največkrat nastopali za I. moštvo ter posebno uspešno in požrtvovalno zastopali belo-zelene barve SK Ilirije. To so:
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE želimo vsem našim naročnikom, čitateljem, dopisnikom in prijateljem našega lista.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA »ŠPORTNEGA LISTA«
Delovanje nogometne sekcije SK Ilirije
v letu
Ice z 38 tekmami. Knežević 36, Varšek 34, Doberlet 33, Bergles 32, Pogačnik 31, Unterreiter 28, Oman 21. Malič 20, Košak in Urbančič po 19, Kreč St. 17, Zupančič Lado in Volkar po 14, Verov-šek in Dekleva po 13 itd. — Po absolutnem številu tekem, odigranih za L moštvo našega kluba, stoji med današnjimi aktivnimi igralci na prvem mestu Oman Oton s 303 tekmami. Odbor je podelil g. Omanu kot prvemu našemu igralcu, ki je dosegel število 300 tekem, in kot članu, ki je 10 let vzorno delal za nogometno sekcijo oz. za klub, čast ustanovnega člana. Za Omanom slede po celokupnem številu odigranih tekem Zupančič Lado s 257 tekmami, Doberlet s 193, Verovšek 136, vsi ostali pa imajo za sedaj še pod 100 tekem.
Najboljši strelci v letošnjem letu v I. moštvu so nam bili: Doberlet s 34 goli, Knežević z 21. Oman 14, Unter 11, Košak 9, Pfeifer in Ice po 6 itd. V rezervi vodi Lah Sandi s 26 goli, Košak 14, Žitnik Luče 9 itd.
Poleg naših lastnih tekem so bili naši igralci zastopani še v treh reprez. tekmah LNP: med njimi naj omenim tekmo LNP:KFV ob 10-letnici LNP, v kateri je igralo 8 naših igralcev in ki je končala s 7:2 za LNP.
Ko sem že pri statistiki, moram poročati tudi to, da smo letos zaradi poškodb zgubili dva odlična igralca: vrlega Verovška in nadebudnega Nelija Zupančiča. Slednji se je po ozdravljenju čisto odtegnil nogometu, Verovšek je še v rekonvalescenci. — Po pomladni sezoni je prenehal igrati žal tudi Lado Zupančič, eden naših najboljših igralcev, dočim je jeseni začasno službeno odšel v Beograd naš half Volkar.
Med letošnjimi uspehi in neuspehi naj izrecno podčrtam naslednje:
Za leto 1929-30 smo si zopet priborili prvenstvo Slovenije oz. LNP, in to s I. moštvom kakor tudi z rezervo. Juniorji so istotako zopet, šesto leto zapored, osvojili juniorski pokal n. kluba in s tem juniorski primat v Sloveniji; razpisani pokal je postal definitivno lastnina Ilirije. L moštvo je odločilo zmago že jeseni, ko je s 3 točkami prednosti vodilo v ljubljanski prv. tabeli. Z irtan naskokom smo končali pomladanski del prvenstva v Ljubljani. Vsem Vam je še v spominu dramatični potek obeh finalnih tekem z Mariborom v Mariboru in v Ljubljani. V ljubljanskem finalu je bilo naše moštvo na višku kot v najboljših časih Ilirije; sigurno je porazilo izvrstno enajstorico SSK Maribora s 4:1. V državnem prvenstvu nam je usoda dala za nasprotnika ravno najmočnejši klub v državi, zagrebško Concordijo. današnjega drž. prvaka! Temu izkušenemu in izredno borbenemu moštvu naši mladi igralci niso bili kos niti po fizični zrelosti niti po tekmovalni rutini, zato je Hitija morala izpasti iz drž. prvenstva že v izločilnem kolu (l :6, 0:6). — V tekmah za pokal JNS je imelo naše moštvo zelo dober start:	zmagalo je na tujih tleh
nad SSK Mariborom z 2:0 ter prišlo po raznih 'peripetijah pokalnega tekmovanja srečno v Semifinale v SAŠK-om na naših tleh. Žal se v tem srečanju ni pokazalo na višku ter je moralo v podaljšku prepustiti zmago in finalno tekmo SAŠK-u (2:4). — Med prijateljskimi tekmami smatram za najlepši uspeh po igri in po rezultatu 0:1 proti Hajduku, takratnemu drž. prvaku v Ljubljani. Izmed mednarodnih tekem naj omenim častni
H
KOLINSKil Cim
uspeh proti Wackerju 2:5 danes pred enim letom, pozitivne rezultate proti SV Urfahr v Ljubljani in v Linzu, 1:3 in 3:2 proti GAK-u, prvaku Gradca, lepo zmago nad Budimpeštanskim 3. okrajem 3:2, 6:0 proti Vili. SV v Beljaku ter 2:2 proti dunajskemu Slovanu. — V jesenski sezoni so nas okupirale zoperne lokalne prvenstvene tekme, med katerimi je bila skandalozni višek ona s Primorjem, ki smo jo pod znanimi Vam okolnostmi neregularno zgubili z 1:3. Radi te tekme smo se pritožili ter zahtevah razveljavljenje; LNP je naš protest seveda zavrnil, rekurz pri .INS-u je doslej še nerešen.
Podani pregled in statistični podatki kažejo, da je bilo delovanje S. v letošnjem letu živahnejše, bolj intenzivno kot lani. Posebno je treba poudariti, da letos odigrani tekmovalni program v kvalitativnem pogledu daleko nadkriljuje lanske tekme. To je zelo važno za oceno letošnjega delovanja.
Nadaljni uspehi naše S. zavisijo po mojem prepričanju popolnoma oz. predvsem od tega, ali bomo mogli obdržati skupaj sedanjo I. garnituro kot jedro I. moštva. Ako se nam to posreči, bo kvaliteta našega moštva vsako leto boljša ter mora doseči — seve pod smotre-nim vodstvom — nivo vodilnih klubov v državi. Ako pa se nam to ne. posreči, sem za svojo osebo skeptičen.
Reči moram, da pomeni izguba igralcev, kot so n. pr. Šiška, Verovšek, Neli ter desinteresiranost igralcev a la Lado in Gabe Zupančič za S. težke udarce, ki ne dajejo najboljših nad za bodočnost. Na vsak način mora bodoče načelstvo S. predvsem tu zastaviti svoje sile, pravtako tudi odbor in širše članstvo.
SALDA-KONTE - ŠTRACE JOURNALE - ŠOLSKE ZVEZKE MAPE - ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI, KOPITARJEVA UL. 6 II. NADSTROPJE
DOPIS IZ OSJEKA.
Lemešić u Osijeku! Već se dulje vrijeme po Osijeku govorka da če Leo Lemešić, poznati vodja navale splitskoga Hajduka i igrač naše državne reprezentacije doći u Osijek, gdje bi se navodno imao prijaviti za Slaviju. To su u početku izgledale samo fantastične bajke, no svi znaci pokazuju, da če se ovo u najskorije vrijeme i obistinititL — Lemešić je već potpisao pristupnicu za Slaviju, a ovih dana bi imao sasvim doseliti u Osijek, jer je ovdje dobio namještenje. — Nesumnjivo je da Slavi ja sa Lemešićem dobiva veliko pojačanje, i ako slijedeće godine udje u utakmice za državno prvenstvo, biće kudikamo opasniji protivnik, nego što je bio slučaj ove godine.
ZIMSKI SPORT V MARIBORU. Sankaško prvenstvo Pohorja.y— Smuško prvenstvo Slovenije. — Klubska tekma SK Maribor.
Na novo zapadli sneg prinaša nado na ugodno zimsko športno sezono. V vseh klubih se opaža intenzivno pripravljanje za tekme; ob sobotah in nedeljah se vijejo dolge kolone smučarjev na belo Pohorje.
^ I I I E I I I I B I I I 1 a I 111 I B
dolžnost vsakega športnika je, da naroči edino slovensko športno glasilo
„/PORTNl LI/T“!
1 > 1111 i 11 11 11 i i i i g B I I
Za 6. januarja pripravlja ISSK Maribor sankaško tekmo za prvenstvo Pohorja ha prekrasni progi Ruška koča— Ruše. Po zanimanju, ki vlada že. sedaj, se pričakuje rekordna udeležba; klub je povabil tudi inozemske vozače, ki bodo pa našli v domačih tekmovalcih ostro konkurenco. Razpisane so vožnje: gospodje posamezno, dame posamezno, gospodje v dvoje ter dame in gospodje v dvoje. Prva trojica tekmovalcev v' vsaki disciplini prejme častna darila.
Dne 1L januarja 1931 izvede Smučar-: skl klub Maribor interno tekmo za prvenstvo kluba v okolišu Ruške koče. Izven konkurence startajo lahko tudi člani drugih klubov.
Dne 18. januarja priredi Zimskošportni podsavez v Mariboru na Pohorju tekmo za prvenstvo Slovenije. Pokroviteljstvo je blagohotno prevzel g. ban dr. Marušič, častni odbor pa tvorijo odlične osebnosti Maribora. Tekmovanje j.e razdeljeno na. kategorije seniorjev (30 km), juniorjev (8 km) in dam (5 km). Start za seniorje bo na Klopnem vrhu, cilj pa v Ribnici na Pohorju; dame in ju-niorji bodo tekmovali v okolici Ribnice. Prijave je treba oddati do 16. januarja na naslov tov. »Sport« Roglič, Maribor, Grajski trg; prijavnina za seniorje znaša 10 Din, za dame in juniorje 5 Din. Naknadne prijave tekom 17. januarja se sprejmejo le proti dvojni prijavnini. Vsi tekmovalci naj bodo opremljeni z verif. legitimacijami JZSS ki se morajo na zahtevo izkazati prireditvenemu odboru. V vseh skupinah dobi prva trojica častna darila, zmagovalci kategorij pa naslov »Prvak Dravske banovine za leto 1931«.
Točen razpis in navodila tekmovalcem objavi ZSPM v službenih objavah.
Razne vesti
DRSALIŠČE SK ILIRIJE BO OTVORJENO
ob povoljnem vremenu o Božičnih praznikih!
Plavačem in lahkoatletom SK Ilirije.
O božičnih počitnicah ne bo treningov. Želimo vam, da se dobro spočijete in da naberete novih moči za delo v januarju. Pričetek treningov bo objavljen v našem listu in v ljubljanskih dnevnikih.
Se bomo o Božiču kopali? Zimsko kopališče SK Ilirije ostane tudi o praznikih odprto. S tem je uprava brez dvoma ustregla številnim gostom, ki so vsak dan izpraševali, da-li bo kopališče odprto.
PO SVETU OKROG.
Za čast oljčne vejice.
Pred 36 leti je razširil idejo olimpijskih iger francoski baron de Comber-tin. Zainteresiral je diplomacijo vseh držav in 1. 1896. so se vršile prve moderne olimpijske igre v Atenah. Ko gleda
sivi starček de Coubertin danes na svoje ogromno delo ni zadovoljen, kljub velikanskim uspehom. Boli ga koristolov-stvo, politika in trgovina, ki je zlasti v ameriškem sportu močno razvita.
Da bi se razmere izboljšale, se je odločil, da ustanovi v Laussanu, kjer uživa večer svojega življenja, »Urad za pedagogiko v sportu«. Napisal je spomenico, v kateri kaže smernice za izboljšanje športnih razmer. Glavne njegove ideje so sledeče:
1.	sport naj postane popularen v tem smislu, da bo več aktivnih in manj gledalcev; tudi starejši ljudje naj ga gojijo; '
2.	prepovedo naj se tekme, ki jih prirejajo hoteli in zabavišča; tudi mednarodna tekmovanja naj bodo bolj redka;
3.	prepovedo naj se boksarske tekme za denarne nagrade;
4.	na mesto velikih stadionov naj grade mesta gimnazije po vzorcu starih grških, obogatene z modernimi pridobitvami.
Coubertinova spomenica obsega 19 točk. Potom diplomacije bo prišla v roke vsem vladam. Namen njegov je gotovo plemenit, težko pa si je obetati uspehov, zakaj športna ladja je silno velika in morje 'je razburkano. Treba bo sto in sto krmarjev, ki bodo znali vcepiti duha idealizma in borbenosti ne za denar, temveč za čast oljčne vejice.
Düsseldorf gradi 4 bazene. Mesto Düsseldorf jc odobrilo kredit 60 milijonov Din, s katerimi hoče zgraditi 3 zimske in eno letno kopališče. Potreben kapital bo krit s povišanjem takse na vodo in sicer za 4 Din pri kubičnem metru. Ko bodo kopališča dograjena, se bo taksa vodi zopet znižala.
Otroške ulice v Tokiju. Tudi na Japonskem se igrajo otroci na ulici in so radi vedno večjega prometa stalno v nevarnosti. Ker primanjkuje prostorov za ljudske vrtove, si je uprava mesta Tokio pomagala s tem, da je 200 ulic zaprla avtoprometu in to vsak popoldan od 13. do 18. ure.
Največje pokrito drsališče imajo v Londonu. V velikanski palači je ledena ploskev, ki meri 87X26 m. Gledalcev lahko sprejme ta dvorana do 3000.
Juridične težave v zimskem sportu so se pojavile v Švici. Doslej je bilo v navadi, da je sneg javno dobro, da. smeš voziti koder hočeš. Kmetje v okolici Berna pa so vložili tožbo proti smučarjem, ker so po njihovem vozili. Kakšen neki bo izid?
Slalom teki pri mednarodnih smuških tekmovanjih. Pri gorskih narodih so vedno bolj priljubljene divje vožnje po hribu navzdol — kar imenujejo Slalom. Mednarodna smuška zveza je sklenila, da jih sprejme v svoj program. Le škoda, da bodo tereni tako težki, da bo treba za Slalom posebnih smuči. Tudi v sportu je škoda, če postaja preveč kompliciran in izumetničen.
Bob vožnja. Doslej je bilo dovoljeno voziti na bob-saneh v ležanju; mednarodna bobsleigh-zveza pa je sklenila, da mora odslej moštvo na saneh sedeti.
Smuški skoki izven konkurence. Pri javnih tekmah 'skačejo vsi skakači z enako dolgim naletom. Cesto se čudimo, da se dosežejo izven konkurence veliko boljši uspehi. Vzrok temu dejstvu pa je nevezanost skakačev izven konkurence na dolžino naleta in enostavno je z daljšim naletom dalje skočiti. Da se v bodoče publika ne bi varala v ocenjevanju zmožnosti posameznih skakačev predlagamo, da se določi za vse enaka dolžina naleta.
Športni mir med papežem in med kraljem v Italiji. Kakor znano, je v Italiji celotno športno gibanje podrejeno fašistični diktaturi. Vse organizacije so bile razpuščene, med njimi tudi »Giova-ne Lxpioratori«, zveza katoliških skavtov. Ko pa je prišlo do znanega sporazuma med Vatikanom in med vlado, tedaj je bila razpuščena organizacija zopet dovoljena.
DR. PELTZER PRIPOVEDUJE...
Gotovo ga poznate, odličnega nemškega tekača Peltzerja, zvezdo, ki se zablesti in zopet ugasne. Peltzerja, kateremu pišejo danes slavo, jutri grajo in to že skoraj 10 let. Potrpežljivo prenaša vse časnikarske slanosti in neslanosti, včasih zobe stisne in zopet trenira. E. da, časnikarske opazke morajo biti duhovite in zanimive; če zmagaš, ti pro-rokujejo bodočnost, če podležeš, te štejejo med staro šaro. Z.mešanimi občutki gledajo strogi Nemci na svojega Peltzerja, vendar so ponosni nanj: saj ga 1. 1926 niti Nurmi niti Wilde nista dohitela —■ to je bilo na progi 1500 m, za katero je porabil le 3 minute in 51 sekund. Leto pozneje je postavil drugi svetovni rekord in sicer v teku na 100 m v 2:25.8. Nato je dolgi doktor, ki je' v prostem času tudi profesor na šoli pri Stettinu, veliko potoval: po Ameriki in zopet po Japonski, kjer je v radiju predaval, po Kitajski in po Indiji. Pa ne mislite, da je mož danes že ugasla zvezda! Še v zadnji sezoni je dosegel sledeče uspehe:
na 400 m 47.8, na 800 m 1:56.0, na 1500 m 3:59.0.
To so časi, pred katerimi vsak pošteni športnik klobuk sname.
V zadnji številki nemške revije »Der Leichtatlet« je dr. Peltzer izpregovoril o svojem treningu. Iz njegovega članka prinašamo v naslednjem nekaj misli.
On ceni igranje na 1. atletskem prostoru, vendar je trening za njega nekaj resnega, sistematsko in trdo delo, ki služi jasnemu cilju. Če sem resno treniral — pa tudi. če ni bil trening čisto pravilen — je bil uspeh neprimerno večji, kajti zavest, da sem treniral, mi je dala večjo sigurnost .in večje zaupanje v samega sebe.« To psihološko dejstvo — tako pravi Peltzer — je tudi pri drugih j>ot do uspeha, pa četudi trenirajo napačno. Glavna je zavest, da si treniral in to rodi zaupanje.
Ali je dobro pogosto tekmovati J Mojster ILltzer pravi, da je v svoji mladosti nedeljo za nedeljo tekmoval. In baš to ga je utrdilo in razvilo. Pri treningu je atlet preveč mehkužen in dober sam s seboj in nikdar ne stori toliko, kolikor bi mogel. Pri tekmi je to drugače, tam moraš dati zadnje moči iz sebe. Tako dosežeš maksimalno mejo dela. ki krepi mišice. Če primerjamo Peltzerje-ve slike pred 10 leti in današnje, tedaj res vidimo, da se je okrepil.
Ali je trening najvažnejša stvar? Ne. važnejši je način življenja, tako pravi Peltzer o tekaču na srednje proge, isto pa velja tudi za nogometaše, za plava-če, za boksarje itd.
Tudi s tega vidika je dobro, da so tekmovanja pogosta, ker le tako ima športnik cilj pred očmi in živi vedno športno dosledno.
Kaj pa staranje? Peltzer ne čuti posledic staranja, vsaj fizično ne. Le navdušenje za tekmovanje pojema s starostjo. Ko tega ne bi bilo, tedaj bi bil danes v boljši formi kakor 1. 1926.
Ob vakem neuspehu je nemška javnost Peltzerja grajala. Težko je biti rezerviran napram glasovom časopisja: toda to je potrebno in če kdo ni rezerviran. bo kmalu opustil sport. Neuspeh mora biti vedno klic po ostrejšem treningu. poziv k večji borbenosti. Vsaj pri Peltzerju je tako.	D. U.
Triglav s Staničeve koče
ZAVAROVANJE ZIMSKIH ŠPORTNIKOV.
.IZSS je za letošnjo zimsko sezono sklenil z zavarovalnico »Vardar« v Ljubljani za vse zimske športnike (smučarje, sankače, drsalce) zavarovalno pogodbo, katere ni bilo mogeče uravnati po lanski radi dogovora vseh kar-teliranih zavarovalnic. V naslednjem navajamo rezultat zavarovanja, ki velja za slučaj smrti 20.000 Din, za slučaj trajne invalidnosti 20.000 Din,
dnevna odškodnina 8 Din in sicer proti odplačilu premije v znesku Din 26.40 namesto prvotno pogojenih Din 29, ker je uspelo Savezu v poslednjem trenutku doseči znižanje.
Zavarovanje velja za vsakega, kdor se prijavi in plača premijo, in sicer od hiše do hiše, z drugimi besedami, od svojega odhoda z doma pa do svojega povratka. Zavarovanje velja, če je zavarovanec bodisi pri tekmovanju, bodisi na turi.
Prijavljajo naj samo klubi svoje člane z navedbo imena in priimka ter rojstnega leta zavarovanca. Kar jih je bilo doslej prijavljenih, so vsi vzeti v kritje in naj čimprej vpošljejo premijo.
V slučaju nezgode naj zavarovanec takoj prijavi slučaj zavarovalnici »Vardar« v Ljubljani, odnosno kakšni drugi bližji podružnici istega zavoda in obvesti JZSS, v prvi vrsti pa seveda poišče najbližjo zdravniško pomoč.
Savez poziva vse na pristop k zavarovanju, v prvi vrsti pa naj se ga poslu-žijo klubi za svoje tekmovalce.
RESTAVRACIJA
SLON
LJUBLJANA
Shajališče vseh domačih in tujih športnikov! - Izborna kuhinja! — Izbrana vina! Zmerne cene!
MARIBORSKI ZIMSKOŠPORTNI PODSAVEZ.
(Službeno.)
Iz seje dne 18. dec. 1930,
Zadeva drsališča v Mariboru se prepusti dvema odbornikoma, da uredita preje z olepševalnim društvom. — Radi zanimanja za sodniške izpite v Celju, se pozove izpitno komisijo, da sklepa o terminu in o smernicah radi sodniškega izpita. — Nadalje se obravnava z zastopniki klubov o izvedbi podsavezne smuške tekme dne 18. jan. 1931. — Določi se osebe, ki tvorijo pokroviteljstvo ter vodstvo tekme. Pri tekmi se tekmuje samo v konkurencija to samo člani .IZSS. Tekma se izvede na progi: Klop-pi vrh—Ribnica. Tekmuje se v treh kategorijah: seniorji, juniorji in dame. Prijavnina za seniorje in dame 10 Din, za junior je 5 Din: prijave pismeno na: Mariborski zimskošportni podsavez, Maribor, Tattenbachova ul. 19-1 ali ustmeno na trgovino:	Sport-Roglič, Maribor,
Grajski trg. Povratek iz postaje Brezno-Ribnica dne 18. jan. ob 17.25 do Maribora, kjer bo obhod z godbo do Grajske kleti. Tu razglasitev rezultatov in razdelitev daril.
Tekmo izvedejo vsi v MZSP včlanjeni klubi, oz. društva, in sicer dostavi vsak klub poleg v vodstvo določenih športnikov še toliko delavcev na razpolago tehn. vodji, kolikor glasov ima klub (torej za vsakih 20 verif. članov po enega delavca), s katerimi lahko razpolaga tehn. vodja v svrho tehn. izvedbe tekme. Imena javiti podsavezu do 4. jan. 1931.
Prihodnja seja upravnega odbora dne 8. jan. 1931.
tajnik MZSP.
Pred nakupom zimsko-sportnih predmetov oglejte si veliko zalogo smučk navadnih kakor HICKORY, vseh vrst vezav in palic, maže ter vseh za zimski sport potrebnih predmetov pri tvrdki:
]. GORE!s BOERHBMMEH
MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 30.
kjer se Vam nudi velika izbira po najnižjih cenah. 1
———-----—— ........ .....■■■ra-ii inTTiiTiii»in«iini™«w™inn—nn
Smučarski klubi in Sokolska društva imajo
poseben popust.
lili m mulil m n i iiiiiiMiiMiiinniimim
RAZPIS SANKAŠKE TEKME ISSK MARIBOR ZA »PRVENSTVO POHORJA«*, dne 6. januarja 1931 na progi Ruška koča—Apnica—Repolusk—Ruše, 9 km.
L Start ob 12. uri pri Ruški koči.
2.	Tekmuje se v sledečih disciplinah: a) gospodje posamezno, b) dame posamezno, c) gospodje v dvoje, d) dame in gospodje v dvoje.
3.	Pravico do starta imajo vsi verificirani in neverificirani vozači, tudi ino-zemci.
4.	Prva trojica v vseh disciplinah prejme spominska darila.
5.	Prijave s prijavnino Din 10 za osebo je nasloviti na ISSK Maribor, g. R. Šepee, Grajski trg, do 5. januarja 1931 opoldne. Poznejše prijave do pred start se sprejemajo proti dvojni prijavnini.
6.	Vsi tekmovalci vozijo na lastno odgovornost.
Jurija: predsednik dr. Stamol, podpredsednik Lesjak, tehn. vodja Voglar, starterja Pišek, Pohar, zapisnikar na startu Štepic, zapisnikar na cilju Leznič-ka, časomerilca Šepec, Roglič, sodnika Gajšek, Golubovič, kontrola Vezjak,. Batoh, zdravnika dr. Sekula, dr. Černič.
ISSK Maribor, zimskosp. odsek.
RAZPIS KLUBSKE TEKME MARIBORSKEGA SMUČARSKEGA KLUBA.
Mariborski smučarski klub priredi svojo klubsko tekmo dne 11. jan. 1931 na Pohorju s startom in ciljem Ruška koča. Tekmuje se v treh kategorijah, in sicer: seniorji, juniorji in dame v konkurenci ter seniorji in juniorji izven konkurence. V konkurenci tekmujejo člani MSK, izven konkurence pa člani klubov učlanjenih pri JZSS. Vsak tek-, movalec mora biti verificiran pri JZSSi Dolžina seniorske proge je 15 km, $pij-orske 8 km in damske 5 km. Start nočno ob 9. uri pri Ruški koči. Prijavnina za tekmovalca je 10 Din. Prijave^ se sprejemajo do 10. jan. pri tajniku g. Vetrihu v trg. Stoječ, Maribor, Jurčičeva, ulica 8. Poznejše prijave samo proti dvojni prijavnini do ene ure pred startom. Vodstvo tekme sestoji iz sledečih gospodov: Predsednik: inž. Mis, tehn. vodja: inž. Koudetka. starter: Kocbefc, ča-somerilec pri startu: Parma, časomerilca na cilju: Parma in Pirnat, sodinik na cilju: Dekleva, zapisnikarja Franko in gdč, Pivko, zdravnik: dr., Furlan. — Prvo plasirani tekmovalec: v-skupini seniorjev v konkurenci ppstane klubski prvak za leto 1931. Vsi prvo plasirani tekmovalci skupin v konkurenci prejmejo darila, drugoplasirani plakete, tre> tjeplasirani diplome. Izven konkurence; prejmeta v obeh skupinah prva dva plav-kete. Čas in kraj razglasitev rezultat-tov in razdelitev daril se bo še prav,o>-časno objavil.
SMUŠKI TEČAJ MARIBORSKEGA SMUČARSKEGA KLUBA.
Mariborski smučarski klub priredi tečaj za začetnike in za naprednejše pod vodstvom nastavnika Smučarskega kluba Ljubljana pri koči na Pesku na Pohorju. Tečaj traja od 25. L m. do 1. jan.. Odhod iz Maribora dne 25. t. m. v dveh skupinah. Prva skupina z jutranjim vlakom ob 5.45, druga skupina z opoldanskim vlakom ob 13,17 do postaje Sv. Lovrenc na Poh. Tu bo čakal že naročeni avto, kateri popelje udeležence do podnožja Pohorja, od tod peš-
hoja do koče dve uri. Pri vsaki skupini bodo za vodnike naši člani. Celi tečaj, to je sedemdnevna oskrba (zajtrk, kosilo in večerja) prenočnina,- kurjava in prijavnina stane za člane kluba Din 290, za nečlane Din 320. Prijave se sprejemajo do 20. dec. pri tajniku v trgovini Stoječ, Maribor, Jurčičeva ul. 8.
RAZPIS TEKEM V UMETNEM DRSANJU.
SK Ilirija razpisuje za soboto in nedeljo 17. in 18. januarja 1931 naslednje tekme v umetnem drsanju:
Tekma za prehodno darilo dr. Gil-berta Fuchsa je dostopna seniorskim drsalcem vseh klubov v Jugoslaviji, ki so verificirani pri JZSS ter so jugoslov. državljani. Prehodno darilo postane last tekmovalca, ki doseže L mesto v treh zaporednih tekmah. Do tega časa ostane darilo v varstvu SK Ilirije, ki pa izroči vsakokratnemu zmagovalcu častni znak. Nadaljne nagrade se podelijo po določilih § 6. tekmovalnega pravilnika JZSS. Dosedanji zmagovalci: 1923-24 g. V. Vodišek (SK Ilirija), 1925-26 g. inž. St. Bloudek, 1929 g. Em. Thuma (SK Reka). Prijavnina znaša Din 25.’ — Dosegljivo število točk za obvezne like 96, za prosto drsanje 60 (faktor 8), skupaj 156. — Obvezni liki: spirala št. 7 nz v, dvojna trojka št. 41 nz v, okret št. 31 in 32 np v, vijuga-zanka št. 59 in 60 np v, vijuga-protitrojka št. 67 in 68 np v. Prosto drsanje 3 minute.
Tekma dam je otvorjena za. vse verificirane članice klubov JZSS- Prijavnina znaša Din 10. Nagrade se podelijo po § 6 tekmov.. pravilnika. Dosegljive točke: za obvezne vaje 7,2, za prosto drsanje 48 (faktor 4), skuprvj 120. — Ob-
vezne vaje: vijuga št. 18 in 19 np v n, dvojna trojka št. 39 np v, dvojna trojka št, 40 np n, trojka št. 12. in 13 np n. — Prosto drsanje 2 minuti.
Tekma junforjev je otvorjena za verificirane juniorske drsalce' saveznih klubov, t, j. za drsalce, ki pred 1. okt. 1929 v dosedanjih , saveznih ; juniorskih tekmah še niso dosegli 1. mes.ta in ki še niso tekmovali v seniorskih tekmah j JZSS-a.. Prijavnina znaša 10 Din. Dosegljive točke: kot pri tekmi dam. — Obvezne vaje: loki št. 3 nz v, spirala št. 6 np n, osmica na eni nogi št. 22 in 23 np v n, trojka št. 12 in 13 np n. —-I Prosto drsanje 2 minuti.
Prijavni rok za navedene tri tekme : i je, do 16. januarja 1931 ob 20. uri na naslov: SK Ilirija, Ljubljana' Kersnikova ulica 3-11 v rekomandiranem dopisu,
. kateremu je treba priložiti prijavnino. Vse tri tekme se vrše na športnem drsališču SK Ilirije v Ljubljani in sicer ob-vezn-e vaje 17. jan. popoldne ob 14., prosto drsanje pa 18. jan. ob 11. dopoldne. Drsalna ploskev meri 40X60 m. Tek-, ninje se po pravilniku JZSS. V smislu pravilnika opozarja SK Ilirija, da za stanje 'drsališča in za event. nezgode sodelujočih ne prevzema nikake odgovornost?. V primeru nepovoljnega vremena si pridržuje SK Ilirija odgoditev tekme.
SK Ilsrija.
Iportniki, kupujte samo pri tvrdkah, ki oglašajo v našem listu i
OTVORITEV ZIMSKE SEZONE. Štafetna tekma Smučarskega kluba Ljubljana v Tamarju.
V nedeljo je otvoril SK Ljubljana zimsko-sportno sezono s smuško tekmo štafet na 20 km v Tamarju.
Proga je bila mnogo pretežka. Vodila je po norveškem vzoru skozi gozd, ki pa ni bil povsod zasnežen. Kontrola je bila nezadostna, radi česar se je zgodilo, da je polovica štafet zgrešila progo. Start in cilj je bil pred kočo v Tamarju. Tekmovalo je 10 štafet: 3 prirediteljeve, 2 sm. kl. Dovje-Mojstraha ter po 1 SK Ilirija, sm. ki. Maribor, SK Bled in Mojstrana, zadnja izven konkurence. — Vozilo se je 4 krat po 5 km.
Rezultati:
L Sm. ki. Ljubljana I (Dečman, Frank, Jakopič, Brvar) 2:08.16.
2.	SK Ilirija (Zucatto, Ilovar, Marchi-otti, Banovec) 2:14:14.
3.	Sm. ki. Maribor (inž. Kudelka, Jurič, Neumann, Pintar) 2:19:42.
4.	Sm. ki. Dovje-Mojstrana 2:19:57.
5.	Sm. ki. Ljubljana II 2:20.
Od posameznikov so dosegli najboljše čase: L Jakopič Albin (Dovje-Mojst.) 28:35, 2. Damjanovič (Dovje-Mojst.) 29, 3. Plemelj (Bled) 29:44, 4. Jakopič Avg. (Ljubljana) 30:29, 5. Lakota (Dovje-Mojstrana) 30:37. 6. Brvar (Ljubljana) 31:31, Banovec (Ilirija) 31:44.
Po tekmi so bile v koči pri Tamarju razdeljene nagrade.
ŠPORTNIKI
kupujte pri
Tek/til
bazarju
na
KREKOVEM TRGU
Plačila
tudi na obroke!
UMETNO SKAKANJE NA SMUČEH.
: Umetno skakanje se imenuje zato umetno, ker ni naravno. Le-to obsega razne oblike skakanja: na eni nogi, au-erbahov salto in podobno. Umetno skakanje se je začelo razvijati že pred vojno. O slavnem Norvežanu Leif Bergu pripovedujejo, da je skočil do 20 m daleč samo z eno smučko na nogah. In je izvozil!
Veliko poguma zahteva na smučeh salto naprej ali pa n. pr. auerbahov salto. Za slednjega se uporablja posebna vbokla skakalnica, ki ima dvignjen most. Redki so skakači, ki imajo dovolj drznosti in spretnosti, da bi si mogli dovoliti auerbaha na smučeh. Od evropskih nam je znan Nemec Than, ki pripoveduje o svojem skoku (glej »Winter«, str. 214, letnik 21): »Po kratkem hitrem naletu v čepenju se močno odrineš in suneš istočasno s trupom nazaj. Vzravnan po odrivu pritegnem v naslednjem trenotku nogi v smislu vrtenja naprej gor in se zvijem skupaj v strčko. Do doskoka obdržim skrčilo, na to pa se iztegnem ...«
Nemški športni učitelj Max Uhlig pripoveduje, da znaša dolžina skoka s saltom nazaj (auerbah-salto) 10—12 m, višina pa 2.5 m. Taki skoki niso več redkost, kar nam pričajo pogosto slike v nemških športnih listih. O Božiču bo časa in bodo tudi naši smučarji lahko poskušali podobne drznosti.
Širite
Športni
list!