ACTA ENTOMOLOGICA SLOVENICA LJUBLJANA, JUNIJ 2008 Vol. 16, ĝt. 1: 87-97 PRISPEVEK K POZNAVANJU FAVNE LISTNIH UĜI (STERNORRHYNCHA: APHIDOIDEA) SLOVENIJE Ĝpela Modic in Gregor Urek Kmetijski inĝtitut Slovenije, Oddelek za varstvo rastlin, Hacquetova 17, SI - 1001 Ljubljana email: spela.modic@kis.si Izvleœek - Prispevek predstavlja favno doslej poznanih vrst listnih uĝi (Sternorrhyncha: Aphididae) v Sloveniji in izsledke raziskav listnih uĝi v obdobju od 2003 do 2006, ko smo sistematiœno spremljali dinamiko leta listnih uĝi na ĝtirih obmoœjih pridelave semenskega krompirja: Komenda, Jablje, Ĝentvid pri Stiœni ter Libeliœe. Med vegetacijo krompirja smo z rumenimi lovnimi (Moerickovimi) posodami ugotavljali pojavljanje in zastopanost vrst listnih uĝi. Najveœ ujetih listnih uĝi iz druĉine Aphididae je pripadalo rodu Aphis. V vzorcih smo odkrili nekaj novih vrst za afidofavno Slovenije: Aphis spiraecola Patch, Amphorophora gei (Börner), Chaitophorus leucomelas Koch, Chaitophorus populeti (Panzer), Drepanosiphum aceris Koch, Cinara sp., Macrosiphum cholodkovskyi (Mordvilko), Macrosiphum gei (Koch), Myzocallis castanicola Baker, Myzocallis coryli (Goeze), Protrama flavescens (Koch), Protrama ranunculi del Guercio, Rhopalosiphum maidis (Fitch), Thelaxes dryophila (Schrank), Therioaphis luteola (Börner), Trama rara Mordvilko in Tuberolachnus salignus (Gmelin). Iz dosedanjih objav smo ugotovili tudi, da je bilo v Sloveniji doslej poznanih 180 vrst pravih listnih uĝi iz druĉine Aphididae, sedaj pa jih je skupno ugotovljenih 197 vrst. Kljuœne besede: Sternorrhyncha, Aphididae, listne uĝi, monitoring, favna, Slovenija Abstract - CONTRIBUTION TO THE KNOWLEDGE OF THE APHID FAUNA (STERNORRHYNCHA: APHIDOIDEA) OF SLOVENIA The current paper is a synthesis of the knowledge of Aphids in the Slovenian fauna (Sternorrhyncha: Aphididae) and presents the results of research on flight dynamics of aphids in the period of 2003-2006 when we monitored systematically in the four areas of potato seed production: Komenda, Jablje, Ĝentvid pri Stiœni and 87 Acta entomologica slovenica, 16 (1), 2008 Libeliœe. During the potato vegetation yellow water (Moerick) traps were used to determine the presence of aphids and to identify the species. The majority of aphids of the family Aphididae that were caught belong to the genus Aphis. In the samples some species new to the Slovene fauna were discovered: Aphis spiraecola Patch, Amphorophora gei (Börner), Chaitophorus leucomelas Koch, Chaitophorus populeti (Panzer), Drepanosiphum aceris Koch, Cinara sp., Macrosiphum cholodkovskyi (Mordvilko), Macrosiphum gei (Koch), Myzocallis castanicola Baker, Myzocallis coryli (Goeze), Protrama flavescens (Koch), Protrama ranunculi del Guercio, Rhopalosiphum maidis (Fitch), Thelaxes dryophila (Schrank), Therioaphis luteola (Börner), Trama rara Mordvilko and Tuberolachnus salignus (Gmelin). On the basis of the previous publications it was established that 180 species of true aphids of the family Aphididae were known in Slovenia. With our contribution, the number is 197 now. Key words: Sternorrhyncha, Aphididae, aphids, monitoring, fauna, Slovenia Uvod Listne uĝi (naddruĉina Aphidoidea) so drobne, fitofagne vrste ĉuĉelk, ki prevladujejo v severnem zmernem podnebnem pasu. Na svetu je znanih veœ kot 4700 vrst listnih uĝi (Remaudiere in Remaudiere, 1997), v Evropi pribliĉno 1500 vrst (Petroviċ-Obradoviċ, 2003). Ker so listne uĝi majhne ĉuĉelke, njihov napad pogosto opazimo ĝele po poĝkodbah na hitro rastoœih delih gostiteljskih rastlin, kjer nakopiœene sesajo floemski sok rastlin. Razliœne kodravosti, bulavosti, razbarvanja, zvijanje listov in poganjkov, izrastki, deformacije cele rastline ali le posameznega organa, so simptomi napada listnih uĝi. Med spomladanskim preletom s prvotnih na drugotne gostitelje pridejo uĝi na slednje ĝe neokuĉene. S prehrano na sekundarnem gostitelju, ki je okuĉen, pa postanejo te uĝi prenaĝalke razliœnih rastlinskih virusov (potivirusov in luteovirusov) in so zato lahko moœno nevarne ĝkodljivke gojenih rastlin. Mnoge gospodarsko pomembne vrste uĝi je morfoloĝko zelo teĉko loœevati od sorodnih, manj ĝkodljivih predstavnikov, ker je zanje znaœilen izrazit polimor-fizem znotraj vrst in polifenizem. Od zaœetka dvajsetega stoletja je znano, da listne uĝi prenaĝajo virus zvijanja krompirjevih listov (Solanum virus 14), ki je tedaj povzroœal najveœjo ĝkodo na krompirju. Kmalu za tem so raziskovalci ugotovili, da je glavna prenaĝalka mnogih virusnih obolenj krompirja siva breskova uĝ, takrat imenovana Myzodes persicae (Sulzer) (Janeĉiœ, 1958). Z namenom, da bi prepreœili tedanje izgube pridelka krompirja zaradi okuĉb z virusi, ki so jih tedaj imenovali bolezni degeneracije ali izroditve, so priœeli natanœneje spremljati ĝtevilo listnih uĝi na njivah, kjer so sadili krompir. Poudariti velja, da ne prenaĝajo vse vrste listnih uĝi virusov kot tudi niso vse prenaĝalke enako virulentne. Prenos doloœenega virusa preko vektorja (listne uĝi) je odvisen od genetskih znaœilnosti virusa in prenaĝalca kot tudi od dejavnikov, ki so povezani s samim prenosom (vedenjski vzorci listnih uĝi, koncentracija virusa v gos- 88 Ĝpela Modic, Gregor Urek: Prispevek k poznavanju favne listnih uĝi (Sternorrhyncha: Aphidoidea) Slovenije titeljski rastlini itd.). Do razlik v prenosu virusa lahko pride tudi med osebki iste vrste (Lupoli in sod., 1992), zaradi tega je potrebno preuœiti vsako populacijo listnih uĝi posebej. Materiali in metode Pregledali smo starejĝe literaturne objave, ki so potrjevale zastopanost vrst listnih uĝi v Sloveniji. Za pregled doslej znanih podatkov o vrstah listni uĝi smo zbrali objave, ki so se nanaĝale na razĝirjenost in popis vrst. Po pregledu literature smo ugotovili, da je prvi obseĉnejĝi pregled vrst listnih uĝi, ki se nahajajo na ozemlju Republike Slovenije, v svojem raziskovalnem delu podal Franc Janeĉiœ leta 1989, drugi pa je delo Aleksandra Hrĉiœa (1996). Na osnovi popisov smo stare informacije o afidofavni Slovenije dopolnili z novimi podatki o najdbah pravih listnih uĝi. V obdobju od 2003 do 2006 smo na stalnih obmoœjih pridelave semenskega krompirja spremljali nalet listnih uĝi v œasu rasti krompirja v Komendi, Jabljah, Ĝentvidu pri Stiœni ter Libeliœah. Poleg doslej navedenih in razĝirjenih vrst listnih uĝi (Janeĉiœ 1989; Hrĉiœ 1996), smo seznam dopolnili tudi z novimi najdbami listnih uĝi pri nas. V okviru opazovalno napovedovalne sluĉbe za varstvo rastlin na Kmetijskem inĝtitutu Slovenije danes ĝe vedno ugotavljamo nalet listnih uĝi, ki prenaĝajo viruse v nasadih semenskega krompirja. Med gospodarsko pomembne vrste listnih uĝi, ki jih spremljamo, uvrĝœamo vrste Acyrthosiphon pisum (Harris 1776), Aphis fabae (Scopoli 1763), Aphis pomi De Geer 1773, Aphis frangulae Kaltenbach 1845, Aphis nasturtii Kaltenbach 1843, Aulacorthum šolani Kaltenbach 1843, Brachycaudus cardili (Linnaeus 1758), Brachycaudus helichrysi (Kaltenbach 1843), Brevicoryne bras-sicae (Linnaeus 1758), Capitophorus hippophaes Walker 1852, Cavariella aegopodii (Scopoli 1763), Cavariella pastinaceae (Linnaeus 1758), Macrosiphum euphorbiae (Thomas 1878), Metopolophium dirhodum (Walker 1849), Myzus ascalonicus Doncaster 1946, Myzus certus (Walker 1849), Myzus persicae Sluzer 1776, Phorodon humuli (Schrank 1801), Rhopalosiphum insertum (Walker 1849), Rhopalosiphum padi (Linnaeus 1758) in Sitobion avenae (Fabricius 1775). Za spremljanje vrst smo na izbranih lokacijah (Komenda, Jablje, Ĝentvid pri Stiœni ter Libeliœe) v krompiriĝœa postavili Moerickove posode za lovljenje listnih uĝi. Te so narejene iz kovinske ploœevine; dno posode (49,5 x 32,5 cm) ima 8 cm visok rob z naklonom 65°. V kotu je vgrajena odtoœna cev s premerom 19 mm, ki je v œasu lovljenja ĉuĉelk zamaĝena. Dno posode ter spodnji deli stranic v viĝini 2 cm je rumen, preostali del posode pa je siv. Posode smo v œasu leta ĉuĉelk napolnili z vodo do rumenega roba ter dodali nekaj kapljic detergenta (Pril). Dnevni ulov ĉuĉelk smo prenesli na hidrofilno gazo prek iztoœnika posode, ga previdno zavili in shranili v epruveto v 70 % etanol. Zbrane vzorce smo vsakodnevno analizirali v diagnostiœnem laboratoriju Kmetijskega inĝtituta Slovenije v Ljubljani. Iz dnevnega ulova ĉuĉelk smo s pomoœjo stereomikroskopske lupe Nikon SMZ-2T (poveœava 20x) identificirali vrste listnih uĝi. Posebno pozornost smo namenili prenaĝalkam virusov 89 Acta entomologica slovenica, 16 (1), 2008 na krompirju. Pri klasiœni taksonomski metodi doloœanja vrst smo si pomagali z identifikacijskimi kljuœi Blackman (1974); Blackman in Eastop (1985); Blackman in Eastop (1994), Taylor (1984). Rezultati Janeĉiœ (1989) je v svojem delu z naslovom Rastlinske ĝiĝke (cecidiji) Slovenije zabeleĉil 131 vrst listnih uĝi (Preglednica 1), ki pri rastlinah povzroœajo novotvorbe - ĝiĝke na rastlinah. Hrĉiœ (1996) je v svoji raziskavi navedel 77 vrst listnih uĝi, ki jih je naĝel v nasadih semenskega krompirja leta 1994 (Preglednica 1). Navedli smo tudi tiste vrste, ki smo jih naĝli prviœ med sistematiœnim prouœevanjem v nasadih semenskega krompirja. Preglednica 1: Vrste pravih listnih uĝi druĉine Aphididae (Sternorrhyncha), ki so bile do vkljuœno leta 2006 ugotovljene v Sloveniji. poddružina tribus vrsta viri Anoeciinae Anoecia comi (Fabricius) Anoecia fructata Koch FJ. 89 A.H. 96 Aphidinae Aphidini Aphis brunellae Schouteden F.J. 89 Aphis commensalis Stroyan F.J. 89 Aphis craccae Linnaeus F.J. 89 Aphis craccivora Koch F.J. 89 Aphis evonymi Fabricious F.J. 89 Aphis fabae Scopoli F.J. 89, A.H. 96 Aphis fabae subsp. cirsiiacanthoidis Scopoli F.J. 89 Aphis fabae subsp. evonymi Fabricius F.J. 89 Aphis farinosa Gmelin F.J. 89 Aphis frangulae Kaltenbach F.J. 89 Aphis galiiscabri Schrank F.J. 89 Aphis grossulariae Kaltenbach F.J. 89 Aphis hederae Kaltenbach F.J. 89 Aphis idaei van der Goot F.J. 89 Aphis intybi Koch F.J. 89 Aphis nasturtii Kaltenbach F.J. 89, A.H. 96 Aphis podagrariae Schrank F.J. 89 Aphis pomi de Geer F.J. 89, A.H. 96 Aphis rumicis Linnaeus F.J. 89, A.H. 96 Aphis sambuci Linnaeus F.J. 89, A.H. 96 Aphis schneiden (Bġrn) F.J. 89 Aphis sedi Kaltenbach F.J. 89 Aphis spiraecola Patch *KIS Aphis spiraephaga F. P. Mûll F.J. 89 Aphis teucrii (Börner) F.J. 89 90 Ĝpela Modic, Gregor Urek: Prispevek k poznavanju favne listnih uĝi (Sternorrhyncha: Aphidoidea) Slovenije Aphidinae Aphidini Aphis ulmariae Schrank Aphis umbrella (Börner) Aphis urticae Fabricius Aphis viburni Scopoli Cryptosiphum artemisiae Buckton Hyalopterus amygdali (Blanchard) Hyalopterus pruni (Geoffroy) Melanaphis (Geoktapia) pyraria (Passerini) Rhopalosiphum insertum (Walker) Rhopalosiphum maidis (Fitch) Rhopalosiphum padi (Linnaeus) Rhopalosiphum rufulum Richards Schizaphis (Paraschizaphis) scirpi (Passerini) F.J. 89 F.J. 89 F.J. 89 F.J. 89 F.J. 89 F.J. 89 F.J. 89, A.H. 96 F.J. 89, A.H. 96 A.H. 96 *KIS F.J. 89, A.H. 96 A.H. 96 A.H. 96 Macrosiphini Acyrthosiphon caraganae (Cholodkovsky) A.H. 96 Acyrthosiphon loti Theobald A.H. 96 Acyrthosiphon pisum Harris F.J. 89, A.H. 96 Amphorophora gei (Börner) *KIS Amphorophora rubi (Kaltenbach) F.J. 89, A.H. 96 Anuraphis farfarae Koch A.H. 96 Aulacorthum šolani Kaltenbach A.H. 96 Brachycaudus sp. Van der Goot A.H. 96 Brachycaudus (Thuleaphis) amygdalinus (Schouteden) F.J. 89 Brachycaudus cardui (Linnaeus) F.J. 89, A.H. 96 Brachycaudus helichrysi (Kaltenbach) F.J. 89, A.H. 96 Brachycaudus ( Appella) prunicoia(Kaltenbach) F.J. 89 Brachycaudus salicinae Börner F.J. 89 Brachycaudus (Appella) schwartzi (Bġrner) F.J. 89 Brachycaudus semisubterraneusBġrner F.J. 89 Brachycaudus spiraeae (Oestl.) F.J. 89 Brevicoryne brassicae (Linnaeus) F.J. 89, A.H. 96 Capitophorus elaeagni (del Guercio) A.H. 96 Capitophorus hippophaes (Walker) * KIS Capitophorus homi (Börner) A.H. 96 Capitophorus similis van der Goot A.H. 96 Cavariella aegopodii Scopoli F.J. 89, A.H. 96 Cavariella archangelicae (Scopoli) F.J. 89, A.H. 96 Cavariella konoi Takahashi A.H. 96 Cavariella pastinacae (Linnaeus) F.J. 89, A.H. 96 Cavariella theobaldi (Gillette & Bragg) F.J. 89, A.H. 96 Ceruraphis eriophori (Walker) F.J. 89, Chaetosiphon (Pentatrichopus) fragaefolii (Cockerell) A.H. 96 Chaetosiphon (Pentatrichopus) tetrahodum (Walker) A.H. 96 Coloradoa artemisiae (del Guercio) F.J. 89 Corylobium avellanae (Schrank ) F.J. 89 91 Acta entomologica slovenica, 16 (1), 2008 Aphidinae Macrosiphini Cryptomyzus korschelti Bġrner F.J. 89 Cryptomyzus ribis (Linnaeus) F.J. 89 Holcaphis Fülle Ris Lambers A.H. 96 Dysaphis (Pomaphis) ariae (Börner) F.J. 89 Dysaphis (Pomaphis) aucupariae (Buckton) F.J. 89 Dysaphis (Pomaphis) plantaginea (Passerini) F.J. 89, A.H. 96 Dysaphis (Pomaphis) pyri (Boyer de Fonscolombe) F.J. 89 Dysaphis (Pomaphis) sorbi (Kaltenbach) F.J. 89 Dysaphis apiifolia subsp. petroselini (Börner) F.J. 89 Dysaphis crataegi (Kaltenbach) F.J. 89 Dysaphis dejecta (Walker) F.J. 89 Dysaphis ranunculi (Kaltenbach) F.J. 89 Hayhurstia atriplicis (Linnaeus) F.J. 89, A.H. 96 Hayhurstia cadiva (Walk.) F.J. 89 Hyadaphis foeniculi Passerini F.J. 89, A.H. 96 Hyadaphis passerina (del Guercio) F.J. 89 Hyperomyzus lactucae (Linnaeus) F.J. 89, A.H. 96 Illinoia goldamaryae Knowlton A.H. 96 Impatientinum asiaticum Nevsky A.H. 96 Liosomaphis berberidis (Kaltenbach) F.J. 89 Lipamyzodes matthiolae (Doncaster) A.H. 96 Lipaphis erysimi (Kaltenbach) A.H. 96 Macrosiphoniella abortani (Walker) A.H. 96 Macrosiphoniella absinthii (Linnaeus) F.J. 89 Microsiphoniella artemisiae(Gillette) F.J. 89 Macrosiphoniella (Asterobium) asteris (Walker) A.H. 96 Macrosiphoniella millefolii (de Geer) F.J. 89, A.H. 96 Macrosiphoniella sanborni (Gillette) F.J. 89 Microsiphoniella tanacetariaK<enb&ch F.J. 89 Macrosiphum cholodkovskyi (Mordvilko) *KIS Macrosiphum ephorbiae Thomas A.H. 96 Macrosiphum fragariae Koch F.J. 89 Macrosiphum funestum (Macchiati) F.J. 89 Macrosiphum gei (Koch) *KIS Macrosiphum rosae(Linnaeus) A.H. 96 Metopeurum fuscoviride Stroyan F.J. 89 Metopolophium dirhodum Walker A.H. 96 Microlophium carnosum (Buckton) A.H. 96 Myzaphis rosarum (Kaltenbach) A.H. 96 Myzus cerasi (Fabricius) F.J. 89 Myzus certus Walker M.K. 93 Myzus (Galiobium) langei (Börner) F.J. 89 Myzus (Nectarosiphon) ligustri (Mosley) F.J. 89 Myzus lythri (Schrank) F.J. 89, A.H. 96 92 Špela Modic, Gregor Urek: Prispevek k poznavanju favne listnih uši (Sternorrhyncha: Aphidoidea) Slovenije Aphidinae Macrosiphini Myzus ornatus Laing A.H. 96 Myzus persicae (Sulzer) FJ. 89, A.H. 96 Myzus Marians Davidson FJ. 89 Nasonovia compositellae subsp. nigra (Fülle Ris Lambers) FJ. 89 Nasonovia ribisnigri (Mosley) FJ. 89, A.H. 96 Ovatus crataegarius (Walker) FJ. 89 Paramyzus heraclei Bġrner A.H. 96 Phorodon humuli (Schrank) FJ. 89, A.H. 96 Rhodobium porosum (Sanderson) A.H. 96 Rhopalomyzus (Judenkoa) lonicerae (Siebold) FJ. 89 Rhopalomyzus poae (Gillette) FJ. 89, A.H. 96 Rhopalosiphoninus staphyleae (Koch) FJ. 89, A.H. 96 Semiaphis cerviarie Bġrner FJ. 89 Semiaphis dauci (Fabricius) FJ. 89 Semiaphis pimpinellae (Kaltenbach) FJ. 89 Sitobion avenae Fabricius A.H. 96 Sitobion fragariae Walker A.H. 96 Staegeriella necopinata (Börner) A.H. 96 Uroleucon sonchi (Linnaeus) FJ. 89 Uroleucon tanaceti (Linnaeus) FJ. 89 Wahlgreniella vaccinii (Theobald) A.H. 96 Chaitophorinae Atheroidini Sipha maydis Passerini A.H. 96 Chaitophorini Chaitophorus capreae Mosley A.H. 96 Chaitophorus leucomelas Koch *KIS Chaitophorus populea (Panzer) *KIS Chaitophorus salicti Schrank A.H. 96 Chaitophorus truncatus Hausmann A.H. 96 Periphyllus testudinaceus (Fernie) FJ. 89 Hormaphidinae Hormaphidini Hamamelistes betulinus Horvath FJ. 89 Drepanosiphinae - Drepanosiphum aceris Koch *KIS Drepanosiphum platanoidis (Schrank) FJ. 89 Lachninae Chiarini Cinara sp. *KIS Lachnini Tuberolachnus salignus (Gmelin) *KIS Tramini Protrama flavescenc (Koch) *KIS Protrama ranunculi del Guercio *KIS Trama rara Mordvilko *KIS Mindarinae - Mindarus abietinus Koch FJ. 89, A.H. 96 Myzocallidinae Callaphidini Callipterinnella calliptera (Harting) A.H. 96 Euceraphis punctipennis (Zetterststedt) A.H. 96 Myzocallidini Chromaphis juglandicola Kaltenbach FJ. 89 Eucaliptterus tiliae Linnaeus A.H. 96 Myzocallis ascalonicus Doncaster A.H. 96 Myzocallis castanicola Baker *KIS Myzocallis coryli (Goeze) *KIS 93 Acta entomologica slovenica, 16 (1), 2008 Panaphis = Callaphis juglandis (Goeze) Therioaphis luteola (Börner) Therioaphis trifola (Monell) Tuberculatus (Tuberculoids) annulatus (Hartig) F.J. 89 *KIS A.H. 96 A.H. 96 Pemphiginae Eriosomatini Fordini Pemphiginae Pemphigini Colopha compressa (Koch) Kaltenbachiella pallida (Haliday) E riosoma lanigerum (Hausmann) Schizoneura (Eriosoma) lanuginosum (Hartig) Schizoneura (Eriosoma) ulmi (Linnaeus) Tetraneura caerulescens (Passerini) Tetraneura ulmi (Linnaeus) Baizongia pistaciae (Linnaeus) Forda formicaria von Heyden Forda marginata Koch Geoica utricularia Passerini Pachypappa marsupìalìs Koch Pachypappa populi Linnaeus Pachypappa tremulaeLinnaeus Pachypappa vesicalis Koch Patchiella reaumuri Kaltenbach Pemphigus borealis Tullgren Pemphigus bursarius Linnaeus Pemphigus immunis Buckton Pemphigus populi Courchet Pemphigus populinigrae Schrank Pemphigus protospirae Lichtenstein Pemphigus spyrothecae Passerini Pemphigus vesicarius Passerini Prociphilus erigeronensis (Thomas) Prociphilus (Stagona) xylostei (de Geer) Prociphilus bumeliae (Schrank) Prociphilus fraxini Hartig Thecabius affinis Kaltenbach Thecabius affinis Kaltenbach FJ. 89 FJ. 89 FJ. 89 FJ. 89 FJ. 89 FJ. 89 FJ. 89, A.H. 96 FJ. 89 FJ. 89, A.H. 96 FJ. 89 FJ. 89 FJ. 89 FJ. 89 FJ. 89 FJ. 89 FJ. 89 FJ. 89 FJ. 89 FJ. 89 FJ. 89 FJ. 89 FJ. 89 FJ. 89 FJ. 89 A.H. 96 FJ. 89 FJ. 89 FJ. 89 FJ. 89 FJ. 89 Phyllaphidinae Phyllaphis fagi Linnaeus FJ. 89, A.H. 96 Saltusaphidinae - Juncobia leegei Bġrner Thripsaphis (Trichocallis) cyperi (Walker) A.H. 96 A.H. 96 Thelaxinae Thelaxes dryophila (Schrank) *KIS Legenda: *KIS-Kmetijski inĝtitut Slovenije, A.H.89 - Aleksander Hrĉiœ 1996, FJ.89 - Franc Janeĉiœ 1989 Spremljanje listnih uši v nasadih semenskega krompirja. S sistematiœnim spremljanjem naleta listnih uĝi smo ugotovili, da je v vzorcih, ki smo jih jemali iz nasadov semenskega krompirja, najpogosteje zastopani rod Aphis. 94 Špela Modic, Gregor Urek: Prispevek k poznavanju favne listnih uši (Sternorrhyncha: Aphidoidea) Slovenije Vrsta, zastopana v najvec vzorcih, je bila crna fižolova uš Aphis fabae Scopoli, kljub temu pa je bila najštevilcnejše zastopana korenjeva listna uš Cavariella aegopodii Scopoli. Po številcnosti ulova so sledile vrste Phorodon humuli Schrank, Rhopalosiphum padi (Linnaeus), Sitobion avenae (Fabricius), Macrosiphum euphor-biae Thomas, Brachycaudus cardui (Linnaeus), Metopolophium dirhodum Walker, Myzus pericae Sulzer, Brevicoryne brassicae (Linnaeus), Brachycaudus helichrysi Kaltenbach in Myzus certus Walker. V letih opazovanja smo v vzorcih ugotovili tudi navzocnost vrst Aphis spiraecola Patch, Amphorophora gei (Börner), Chaitophorus leucomelas Koch, Chaitophorus populeti (Panzer), Drepanosiphum aceris Koch, Cinara sp., Macrosiphum cholodkovskyi (Mordvilko), Macrosiphum gei (Koch), Myzocallis castanicola Baker, Myzocallis coryli (Goeze), Protrama flavescens (Koch), Protrama ranunculi del Guercio, Rhopalosiphum maidis (Fitch), Thelaxes dryophila (Schrank), Therioaphis luteola (Börner), Trama rara Mordvilko in Tuberolachnus salignus (Gmelin). Te vrste so prvic ugotovljene v Sloveniji. V štiriletnem spremljanju naleta listnih uši smo ugotovili najvecje ulove na Koroškem (Libelice). Ekstremno velik ulov smo na tej lokaciji zabeležili v letu 2004, kjer je skupni ulov presegal 800 osebkov listnih uši in so bile množicno zastopane vrste Cavariella aegopodii, Phorodon humuli ter Rophalosiphum padi. Najmanjše ulove listnih uši smo ugotovili v letu 2005 na Dolenjskem (Ivancna Gorica). Zastopanost sive breskove uši Myzus persicae je bila v primerjavi z rezultati opazovanj v prejšnjih letih, ko so porocali o sezonskem številu ulova 10 in vec na vabo, manjša. Prve osebke smo ujeli v zacetku maja, številcnejši nalet pa je bil ugotovljen konec julija. Siva breskova uš je izrazit polifag, saj naseljuje vec kot 40 rastlinskih družin in posredno prenaša vec kot 100 rastlinskih virusov. Njen zimski gostitelj je obicajno breskev Prunus persica, na kateri se pojavi tudi spolni rod. Na krompirju pogosto sesa tudi velika krompirjeva uš (Macrosiphum euphorbiae), ki prenaša vec kot 40 neperzistentnih in 5 perzistentnih virusov. Uš se obicajno pojavi v prvi polovici maja in v juniju. Istocasno lahko najdemo tudi veliko žitno uš (Sitobion avenae), ki napada predvsem žita in druge vrste trav in je tudi pomembna prenašalka virusov. Zelena krompirjeva uš (Aulacorthum šolani) se je pojavljala zelo redko in sicer konec junija. Razprava Literatura, iz katere smo crpali podatke o domaci afidofavni, sega v osemdeseta (Janežic, 1989) oziroma devetdeseta leta (Hržic, 1996). Pri tem smo imeli nekaj težav pri prevajanju starih poimenovanj (navedb) nekaterih vrst v sedaj veljavna. Naš prispevek zajema dela dveh domacih avtorjev, ki sta se ukvarjala z listnimi ušmi in objavila popis vrst. Drugi raziskovalci in strokovnjaki (Kac, 1984; Urek, 1987; Milevoj, 1996; Trdan, 1996; Pajmon, 1997; Žolnir, 1997 idr.) so preucevali predvsem vrste uši, ki so bile pri nas že najdene, redkeje pa posamezne nove vrste, ko se pojavijo. Prve podatke o najdbah listnih uši v Sloveniji smo tako zasledili v obsežnem delu Janežica (1989). Vrste listnih uši, ki se lovijo v nasadih krompirja, pa v svojem prispevku navaja Hržic (1996). Kus (1993) in Mohar (2003) sta spremljala 95 Acta entomologica slovenica, 16 (1), 2008 pojav, trajanje in dinamiko selitve vrst listnih uĝi, prenaĝalk rastlinskih virusov, s pomoœjo sesalnega stolpa (aktafida) v Ĝenœurju in na Ptuju. O biologiji listnih uĝi je pisal Maœek leta 1985. Ĝe vedno pa poteka spremljanje hmeljeve listne uĝi v hmeljiĝœih na Inĝtitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Ĉalcu ter spremljanje naleta listnih uĝi v nasadih semenskega krompirja na Kmetijskem inĝtitutu Slovenije. V obdobju ugotavljanja naleta listnih uĝi v nasadih krompirja smo poleg doslej znanih vrst ugotovili nekaj novih najdb vrst listnih uĝi. Predvidevamo, da so vrste Aphis spiraecola Patch, Amphorophora gei (Börner), Chaitophorus leucomelas Koch, Chaitophorus populeti (Panzer), Drepanosiphum aceris Koch, Cinara sp., Macrosiphum cholodkovskyi (Mordvilko), Macrosiphum gei (Koch), Myzocallis castanicola Baker, Myzocallis coryli (Goeze), Protrama flavescens (Koch), Protrama ranunculi del Guercio, Rhopalosiphum maidis (Fitch), Thelaxes dryophila (Schrank), Therioaphis luteola (Börner), Trama rara Mordvilko in Tuberolachnus salignus (Gmelin) zgolj sluœajno priletele na vabo, saj veœina ne napada krompirja. Literaturni podatki (Gotlin Œuljak in Igrc Barœiċ., 2002; Petroviċ-Obradoviċ, 2003) kaĉejo, da so navedene vrste listnih uĝi najdene tudi v sosednjih in drugih drĉavah. Glede na podobnost habitatov sosednjih drĉav, œasa pojavljanja in razĝirjenosti posamezne vrste v naravnem okolju sklepamo, da so nekatere vrste pri nas navzoœe ĉe dalj œasa. Razlog, da smo jih pri nas tako pozno odkrili, je pripisati predvsem pomanjkanju tovrstnih favnistiœnih raziskav. Literatura Blackman, R., 1974: Aphids. Great Britain by Tinling. 175 pp. Blackman, R.L., Eastop, V.F. 1985: Aphids on the world’s crops. An identification guide. The Bath Press, Avon. 466 pp. Blackman, R.L., Eastop, V.F. 1994: Aphids on the world’s trees. University Press, Cambridge, US. 987 pp. Gotlin Culjak,T., Igre Barcic J. 2002: Check list of aphid species superf. Aphidoidea (Hemiptera, Homoptera, Sternorrhyncha) in Croatia. Natura Croatica 11, 2: 243-264. Hržic, A. 1996. Opazovanje naleta listnih uĝi (Aphididae) v letu 1994. Sodobno kmetijstvo, 29, 2: 54-56. Janežic, F. 1958: Pojavljanje vironosne uĝi Myzodes persicae Sulz. na krompirju v Sloveniji. Socialisticno kmetijstvo, Ljubljana, 9: 21-37. Janežic, F. 1989: Rastlinske ĝiĝke (cecidiji) Slovenije. Zbornik biotehniĝke fakultete univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, 13: 1-239. Kac, M. 1984: Phorodon humuli. - Kolektiv autora - Priruœnik izveĝtajne i prog- nozne sluĉbe zaĝtite poljoprivrednih kultura. Savez druĝtava za zaĝtitu bilja Jugoslavije, Beograd, 1984: 321-323. Kus, M. 1993: Opazovalno - svarilni (monitoring) sistem za listne uĝi - vektorje virusov v Sloveniji in njihov pomen. Zbornik predavanj in referatov s 1. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin v Radencih od 24.-25. februarja 1993: 61-66. 96 Ĝpela Modic, Gregor Urek: Prispevek k poznavanju favne listnih uĝi (Sternorrhyncha: Aphidoidea) Slovenije Lupoli, R., Labonne, G., Yvon, M. 1992: Variability in the transmission efficiency of potyviruses by different clones of Aphis gossypii. Entomologia Experimentalis et Applicata, 65: 291-300. Macek, J. 1985: Oris biologije listnih uĝi. Zbornik Biotehniĝke fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani 45, 165-205. Milevoj, L. 1996: Pomen listnih uĝi in ĝkrĉatov v ekosistemu. Narava Slovenije, stanje in perspektive. Druĝtvo ekologov Slovenije, 1996: 335-342. Mohar, J. 2003: Poroœilo strokovne naloge Monitoring selitve krilatih listnih uĝi za leto 2003. Mercator-KĈK Kmetijstvo Kranj, 2003: 13. Pajmon, A. 1997: Semenarske informacije za leto 2001. Krompir, krmne rastline in vrtnine. Kmetijski inĝtitut Slovenije 226, 7-14. Petrovic-Obradovic, O. 2003: Biljne vaĝi (Homoptera: Aphididae) Srbije. Poljoprivredni fakultet Univerziteta u Beogradu. 2003: 153. Remaudiere, G., Remaudiere, M. 1997: Catalogue of the World's Aphididae. INRA Editions, Paris. 473 pp. Taylor, L.R. 1984: A handbook for aphid identification manuel d’identification des pucerons. C.E.C., D.G., VI Dir. F - Div. 4. Integrated and biological control programe. 171 pp. Trdan, S. 1996: Prouœevanje velike ĉitne uĝi (Sitobion avenae F.) v posevkih pĝenice v Sloveniji. Diplomska naloga. Biotehniĝka fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana. 101 str. Urek, G. 1987: Varstvo krompirja pred virusnimi okuĉbami. Sodobno kmetijstvo,20, 2: 63-64, 85-87. Žolnir, M. 1997: Prognoza pojava hmeljeve uĝi (Phorodon humuli) in signalizacija rokov za njeno zatiranje. Zbornik predavanj in referatov s 3. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Portoroĉ, 4 - 5 marec 1997: 153 - 158. Prejeto / Received: 18. 1. 2008 97