Za gospodarje
Maribor, dne 18. Januarja 1933.
Vprašanje kmečkih dolgov.
Vprašanje, kako odpomoči kmetu, ki je zašel v dolgove, kako ga rešiti pred gospodarskim polomom, je staro vprašanje, na katero so v raznih dobah različno odgovarjali. Vsi odgovori pa so bili edini v tem, da je rešitev tega vprašanja težka in zamotana ter da se ne da rešiti vprašanje razdolžitve za vse kmečke dolgove enako in na enak način.
Če bi rešitev bila tako enostavna, potem bi lahko države posnemale druga drugo, izdanih zakonov ne bi bilo treba vsak čas zopet popravljati in jih nadomeščati z novimi.
Tako pa je vse v poskusih, ki streme za ublažitvijo težkega gospodarskega stanja na ta način, da hočejo rešiti ono, kar je toča že pobila, ne ozirajo se pa na to, da bi bodoče zadolževanje preprečili ali omejili. Veliko smotrenejša in koristnejša bi bila za kmeta ureditev, kako, kdaj m pod kakšnimi pogoji se sme zadolžiti na ta ali oni način.
Posledica take ureditve bi bila, da bi vsak upnik vedel, da more samo pod temi vnaprej določenimi pogoji dati kmetu denar ali blago na upanje, kakor tudi, pod kakimi pogoji bo dobil svoj denar nazaj ali ga s sodiščem izterjal
Z zakoni, ki hočejo popraviti zagrešeno, se posega v že pridobljene pravi-: ce; s tem se ustvarja nezaupanje v gospodarskem življenju, ker nihče ne ve, kako bo morda čez nekaj časa z dolgom vi, ki jih zaenkrat še ne zadene zaščita.
Naša zakonodaja je ubrala pot, da odpomore onim, ki so že zadolženi, ne oziraje se v načelu na to, na kak način so dolgovi nastali in v katere svrhe se je denar porabil.
V čem obstoji zaščita?
V tem namreč:
1.	da se odložijo vse tekoče javne pri^ silne prodaj; premičnin in nepremičnin:
zaščitenih kmetov za terjatve, ki niso izvzete;
2.	da se ne sme dovoljevati novih prcn daj take imovine in za take terjatve;
3.	da se ustavljajo vse prisilno uprave in odvzemi zarubljenih stvari, ki se izvrše, da se preneso od dolžnika-kmeta v hrambo tretje osebe;
4.	da dolžni k-kmet (njegov porok ali nerazdelni dolžnik) plača za svoje izvršljive dolgove, za katere je prisilna prodaja (dražba) odložena, letno največ 6% obresti, v čemer so vsebovane vse stranske dajatve, čeprav je bil obsojen na višje obresti; ako pa so bile določene nižje obresti, plača kmet te nižje obre"tl.
Za zaščitenega kmeta so vobče dovoljene največ le 6% obresti letno. Samo v dveh primerih sme upnik dogovoriti višje, največ 10% obresti brez ozira na to, ali so bile prej dogovorjeno višje ali nižje obresti:
a)	ako upnik še prod vložitvijo tožbe prostovoljno odloži dolžniku-kmetu plačilo dospele terjatve, ali
b)	ako umakne upnik tožbo, ne da bi zahteval povračilo stroškov.
Neveljavni eo dogovori, da bo kmet plačal višje kakor 6% obresti letno, ako mu upnik dovoli odložitev izvršbe, oziroma višje kot 10% obresti letno, ako upnik dovoli odlog plačila, ali ako tožbo umakne.
Na višje kakor 6% obresti kmet sploh ne more biti obsojen, kakor se tudi z izvršbo ne more poseči na njegovo imovino za višje obresti.
Od 20. 4. 1932 dalje so dopustne največ 9% obresti letno, v dveh spodaj opisanih primerih pa največ 10% obresti letno.
Ako je od tega dne dalje upnik, čet prav sporazumno in dogovorno z dolž-nlkom-kmetom. prejel na svojo terjatev več kakor 6%, oziroma 10% s— kjer so vštete vse druge obveznosti — tedaj kmet lahko zahteva, da se preveč pla-
- 10 -
tano odbije od glavnice, to je njegov dolg se ra presežek zmanjša.
Če pa je kmet v tem času že popolnoma plačal svoj dolg lahko tudi s tožbo preveč plačano nazaj zahteva.
Poleg tega bo ta kupnik tudi kaznovan na zapor, ki lahko traja 6 mesecev, in obenem na denarno kazen.
Kolikor kmet še nima plačanih obresti, ki so največ 6%, oziroma 10%, za čas od 20. 4. 1032 do 19. 12. 1032, se te prištejojo h glavnici. Dne 20. 12. 1032 je bila glavnica za prirasle obresti večja.
Od tako dobljene, za neplačane obresti povečane glavnico mora kmet plačevati 6%, oziroma 10% obresti in ima upnik pravico, da zaradi Izterjanja teh obresti predlaga:
1.	nadaljevanje ustavljene javne prisilne prodaje premičnin ali nepremičnin dolžnika ali prisilne uprave, oziroma
2.	dovolitev nove dražbo ali prisilne uprave, ako še ni bila dovoljena.
Kmet, ki je za svoj dolg podpisal menico, je poleg plačevanja obresti tudi dolžan dati m vo menico z enakimi podpisi kakor doslej, če pa to ni mogoče, s podpisi enake vrednosti.
Ako upnik no sprejme ponuđenih obresti ali nove menice, sme kmet to položiti pri okrajnem sodišču, kar velja toliko, kakor da je pravilno izpolnil obveznosti.
Da se kmeta obvaruje pred nepotrebnimi in morda nalašč napravljenimi stroški, je določeno:
1.	ako bi upnik ne prevzel nove menico, marveč bi staro menico protestiral in iztožil, trpi upnik sam vse stroške;
2.	ako upnik ni vzel ponuđenih obresti, marveč je kmeta za glavnico tožil, tedaj bode moral upnik sam trpeti vse stroške, ako kmet svoj dolg takoj prizna in dokaže, da je obresti v redu ponudil upniku, ki jih ni sprejel, vsled česar jih je nato položil pri sodišču.
Dalje sledi.
Radič ali radiči.
V dalje od večjih mest odstranjenih krajih malo kedo pozna to koristno zelenjavo. Kadar pridejo zimski meseci tja do sv. Jurija, na deželi med kmeti ni dobiti nobene salate, radlč pa daje izborno in zdravo salato.
Imamo dve vrsti radiča: eden je beli tržaški in drugi je rdeči goriški. Oba dajeta enako dobro salato, samo da je rdeči bolj priljubljen.
Kultura radiča je zelo enostavna. On uspeva povsod, na lego in zemljo ni izbirčen, pač pa ima rad čisto, bolj lahko in ne sveže gnojeno zemljo. Sejemo ga rano spomladi že lahko koncem februarja, ali začetkom marca, če je zemlja topustna. V večji meri na globoko zorano in v manjši na seštihano zemljo naredimo od 15 do 20 cm rižico in v iste vržemo some nekaj bolj na redko kakor peteršilj. Ker je seme drobno, naj pride plitvo v zemljo. Kadar izide ali izcimi, ga moramo hitro okopati, da ga plevel ne zaduši. Pri, drugem okapanju ga pa prerodimo tako, da stoji po vrstah ena rastlina od druge 3 do 4 prste Večkrat okapati skoro ni potrebno, ker on tako močno raste, da drugo plevel zaduši. Listje radiča so bolj naglo razvija, kakor detelja, radi tega ga lahko vsakih 10 dni kosimo, kar svežega polagamo svinjam ali pa govedi. Posebno za prašiče je dobra, zdrava hrana, vsebuje neko grenko snov in je baje proti rdečici. Kosimo ga lahko do pozne jeseni. Kratko pred snegom ga izkopljemo. Če imamo prostor, ga vložimo vsega, če ne ga pa lahko mirno zunaj na prostem pustimo in ga po zimi, kadar je talno, po potrebi izkapamo.
Za malo družino ga lahko vložimo v zabojčke v zemljo in postavimo kam v kuhinji, da raste ter ga režemo, Za večjo potrebo pa je najbolje, da poiščemo prostor ob zidu v topli kleti, ali pa v hlevu. Tu naredimo polkrog, kakor slika kaže:
zid ali stena
a)	konjski gnoj,
b)	v dobro zemljo vložen radič.
Tik ob zidu se naloži topol konjski gnoj in zraven se nasiplje dobra zemlja, kakor je prst debel, potem s« naloži en korenček radiča poleg drugega v eno rižo, na to se nasiplje zemlja okoli 3 do 4 prste na debelo in tako se lahko do 1 m
-11 -
80 cm visoko zloži. Radič naglo raste in lahko ga vsakih U dni režemo, seveda samo liste, za tem pa novi poženejo. — Vrtnarji ga režejo z glavico vred in to samo enkrat, ker ga na vago prodajo, da je težji. Zalivati ga je dobro s toplo vodo po potrebi.
Če želimo snažno salato imeti in radi prostora, ga prestavljamo iz enega mesta na drugo. Vzemi en ali več cementnih sodčkov in jih prav nagosto navrtaj. Pri vlaganju deni v sredo dva kola, okoli pa konjski gnoj in seveda proti obodu dobro zemljo, v katero radič tako vložiš, da glavice skozi luknjico na prosto molijo. Čez nekaj dni sodček izgleda kakor jež. V sredino, kjer so koli, po potrebi vlijemo tople vode.
Salata radiča je dobra sama, pripravljena z oljem ali pa z zabelo, mešana s krompirjem ali pa fižolo. Komur grenki okus ne ugaja, ga en dan namoči v čisti vodi, ki mu grenčico izluži.
Seme se dobi najbolje pri tvrdki Se-.er in komp. v Ljubljani. Doma gojiti ga je težko, ker se rad izrodi.
Mih. Kovačič. Sv. Peter pri Mar.
Razna ©bvesüUr.
Sv. Peter pri Mariboru. Praznik sv. Treh kraljev je bil tudi praznik šentpe-terskih sadjarjev. Sadjarska in vrtnarska podružnica ja priredila v prostorih dekliško šole svoj redni letni občni zbor. Pri tej priliki so obiskali šontpeterske sadno razstavljalco gospodje iz Maribora, člani, oziroma glavni odborniki mariborske jesenske razstavo, ki se je vršila od 5. do 7. novembra 1932. Bili so to gospodje: podžupan mesta Maribora H. Golouh, I. Los, blagajnik ljubljanske kreditne banke, in Jožef Blažovič, sreski kmetijski referent v pokoju, kot član o-cenjevalne komisije. Omenjeni gospodje so se izrazili prav pohvalno, da je Sv. Peter tako krasno sadjo razstavil. Podelili so vodstvu podružnice lepo izdelano diplomo. Nadalje so bili za udeležbo na razstavi za lepo in prvovrstno sadje s krasnimi diplomami odlikovani sledeči sadjarji: gg, Knuplež Matija, König M., Lorber Alojz, Verlič Franc, Elšnik Jos., gospa Kramer Ivana, g. Kovačič Miha, Knuplež Ivan, župnik Tkavc Anton, gdč. Bračko Marija, g. Fluher Ivan, gospa
Ohertinski Hilda. Občni zbor, odlikovanja in priznanje za naše udejstvovanje v gospodarsko tako važni panogi, kakor je sadjarstvo, bodo Šentpetranom ostala v lepem in častnem spominu. Šentpetra-ni izrekamo gg. prirediteljem mariborskih razstav in podoljiteljem krasnih diplom najprisrčnejšo zahvalo!
Podružnica Sadjarskega društva pri Sv. Barbari v Halozah je imela svoj občni zbor, na katerem je bii izvoljen odbor, ki jamči s svojimi osebnostmi za procvit organizacije. Barbarčani, pristopajte kot člani, saj se je mogoče pobotati glede naročnine tudi z obroki. Prejmete mesečno izborno glasilo »Sadjar in vrtnar«. Pri Sv. Barbari priredi banov, uprava kmetijski točaj C. nedeljo.
Ljudski pravnik.
' Obveznosti nolnolelncga sina. Z. J. M.
R. — Lansko leto je Vaš polnoletni sin brez Vaše vednosti zase, na svoje ime in na svoj račun kupil od zagrebške tvrdke obleko na obroke. Predno je to obleko odplačal, je izgubil službo. Sedaj obleko ne more plačati. V začetku meseca decembra ste prejeli »odluku« razsodišča zbornice za trgovino in industrijo v Zagrebu, s katero Vas terja ta tvrdka na plačilo še dolgovane svote, za obleko, ki jo je kupil Vaš polnoletni sin. Iz prepisa naročilnice ste uvideli, da je na njej tudi Vaš lastnoročni podpis, čeprav ne znate niti pisati. Vprašate, če sto plačnik za dolgove svojega polnoletnega sina in kako morate postopati, ko jo na navočllnem listu Vašo ime, pa niste nikdar prevzeli sinovo obveznosti, niti niste za naročilo vedeli. — Za svojega polnoletnega sina na noben način ne odgovarjate po zakonitih predpisih in zato tudi niste dolžni plačati njegovega dolga. Za sinov dolg odgovarjate samo tedaj, ako ste tak dolg prevzeli v svojo plačilno zavezo, če ste za dolg jamčili, ali pa če ste bili obsojeni na plačilo dolgovanega zneska. Za dolg ne odgovarjate, tudi če ste zanj vedeli, le plačilne obljube niste smeli prevzeti nase. Sedaj, ko ste pa toženi, je stvar precej drugačna. Vzemite si takoj, če ni že prqpozno, odvetnika v domačem kraju, ki bode u-krenil vse potrebno' in preprečil sodbo (pravomočnost odluke) zoper Vas. Le na
12
ta način boste rešeni, da Vam ne bo treba plačati sinovega dolga. Zoper podpis na nrročilnici pa vložite kazensko ovadbo zoper potnika, ki je spravil Vašega sina na limanice in zoper vse one, o katerih mislite in upravičeno sumite, da so imeli na kakršenkoli način opravka z naročilnico, ali da so podpisali Vas na njo. — Svetujemo Vam, kakor tudi vsem bralcem »Slovenskega gospodarja«, da pokažete vsiljivemu tujemu potniku vrata, da se z njim ne razgovarjate, ker so napravili tuji trgovski potniki med našim narodom že dovolj nesreče. Kupujte pri slovenskih tvrdkah in domačih trgovcih!
Zastaranje pravice za vložitev zasebno tožbo pri žalitvah. M. J. L. B. Pravite, da bi radi vedeli, če izgubite pravico do vložitve zasebne tožbe, ako iste ne vložite v 30 dneh. — Novi kazenski zakon je pravice razžaljenih v tem pogledu razširil. Zasebno tožbo zoper žalji-telja morete in tudi morate, ako hočete, da bo sodišče postopalo zoper žaljitclja, vložiti najkasneje v treh mesecih od dne, ko ste zvedeli za žalitelja in žalitev. Ker velja tudi pri tožbah zoper žalitve pametni rek, da čas leči rane, ob gotovem času tudi razžaljeni izgubi popolnoma sleherno pravico do zasebne tožbe, čeprav še ni pretekel od dneva, ko je zvedel za žaljitelja in žalitev, rok treh mesecev. Na vsak način ugasne pa pravica do zasebne tožbe pri navadnih žalitvah, pri katerih je predpisana kazen strogega zapora ali zapora do 1 leta, v dveh letih, pri višjih kaznih v petih letih. Vzemimo: Sosed France je 25. 11. 1930 pravil Nagodetu, da je sosed Jančar velik lažnjivec. Franc, Nagode in Jančar niso med sabo prijatelji ob času, ko je France to pripovedoval Nagodetu. Kasneje leta 1932 sta se Nagode in Jančar pobotala. Dne 20. 9. 1932 pove Nagode Jančarju, kaj je leta 1930 ob določenem času govoril o njem sosed France. Jančar se zanaša, da bo lahko za to žalitev tožil Franceta v treh meseceih od dne, ko je zvedel za žalitev, to je od 20. 9. 1932 dalje, kar bi bilo do 20. 12. 1932. Ko je hotel že 15. 12. 1932 vložiti tožbo, so mu povedali, da je že zamudil, ker bi moral vložiti tožbo vsaj do 25. 11. 1932, ko je potekel dveletni rok, odkar je sploh žalitev bila izrečena. Že-
limo, da žalitev poravnate (loma, ker Vam iskanje izgubljene časti na sodišču iste ne bo opralo, niti vrnilo.
Cene in sejmska poročila.
Ceno so dvtoajo! Cene rastejo ne le za ono blago, ki se uvaža in je dražje radi nižje vrednosti dinarja v zunanjem svetu, pač pa tudi doma. Tako je Narodna banka objavila, da so cene porastle pri pšenici, konoplji, moki in bombaževim. —i Na mariborskem trgu so cene nekoliko nižje kot v Ljubljani, ali višje kol v Zagrebu. Sadje se prodaja v Ljubljani od 2.50 do 4.50 Din, jajca do 1.50 Din, mleko je po 2.50 do 3 Din za liter.
Na mariborski trg v soboto 14. jan. sa pripeljali Špeharji 110 komadov svinj: svinjsko meso je bilo po 11—13, Špeh 13 —14. Kmetje so pripeljali 10 voz sena po 75—85, 2 otave po 95, 2 slame po 60—70, 4 voze krompirja 1—1.50, 1 zelja 2—3, 27 vreč čebule po 2,50—3. Jabolka 2—4, hruške 3—7, suhe slive 6—10, celi orehi 6, luščeni 16—20. Žita so obdržala ceno kot zadnjič. Zajec divji 20—26, fazan 18—26. Smetana 10—12, mleko 2—3, surovo maslo 20—24. Kokoš 20—25, piščanci 25—; 60, gos 60—80- puran 60—90 in raca 20 ■—30 Din.
Mariborski svinjski sejem 13. 1. 1933.
Na ta sejem je bilo pripeljanih 31 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7—9 tednov stari komad 120 do 150 Din, 3—^ 4 mesece stari 325 do 360 'Din, 5—7 mesecev stari 400 do 450 Din, 1 kg žive teže 6.50—7 Din, 1 kg mrtve teže 9.50—10 D. Prodanih je bilo 19 komadov.
Vrednost tnjoga denarja. 1 holandski goldinar stane 23.14—23.26 Din, 1 bel-< gijski goldinar 7.97—8.01 Din, 1 nemška marka 13.69—13.80 Din, 1 švicarski frank 11.08—11.13 Din, 1 angleški funt 191.42— 193.02 Din, 1 ameriški dolar 57.38—57.67 Din, 1 francoski frank 2.24—2.26 Din, 1 češka krona 1.70—1.71 Din, 1 italijanska lira 2.94—2.97 Din, 1 avstrijski šiling 9— 9.50 Din, 1 madžarski pengö 8—9.20 Din. Pri vseh denarjih (razven pri avstrijskem in madžarskem) prišteje naša Narodna banka še 28.5%, torej stane tuji denar uradno toliko več. Zasebniki zahtevajo zanj še višje svote.