PREVARA PRI BANČNEM OKENCU Stran 8 KI ORTOPED EZ LICENCE? »tran 5 ŠT. 9 - LETO 58 - CELJE, 27.2.2003 - CENA 350 SITJ Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn MOJŠlii^lNE PRILOGA TV-OKNO ŠTAJERSKI DIALOG S HUDIČEM Stran 10 PRVAKI? ZAKAJ PA NE! Stran 23 SRČKI IN MED ZA DEJANA IN NATAŠO Stran 40 2 DOGODKI IHI UVODNIK Zdravniki pod drobnogledom psiiiiatrov Slovenski zdravniki predvsem v Kliničnem centru delajo pod hudi- mi pritiski in so dežurni krivci za vse, je ugotovila predsednica sindi- kata KC zdravnica Rasta Rakar. Zdravniki so preutrujeni in vedno več jih išče pomoč pri psihiatrih, je zaključila in v bran svojemu stanov- skemu cehu povedala, da bo prav kmalu za vse slovenske zdravnike ustanovljen odbor za zaščito zdrav- nikov, v katerem jim bodo nudili pravno pomoč, pa tudi prepotrebne in čisto naravne po- govore s kolegi psihiatrične stroke. V KC je zdaleč največ zaposlenih (in utrujenih) zdrav- nikov, pa kljub temu njegov ugled med pacienti in zdra- vimi ljudmi ni tako zelo okrnjen, kot ravno v celjski bol- nišnici. Temelji zaupanja v to plemenito človeško po- slanstvo so se prvič močno zamajali že v času, ko so od- stavljali nekdanjega direktorja celjske bolnišnice Sama Fakina. Čeprav je šlo za povsem strokovna vprašanja, je padlo Fakinovo glavo kot trofejo odnesel predsednik celj- ske LDS Zdene Podlesnik in se tako na intrigantski na- čin maščeval celjskemu županu Bojanu Šrotu, ki je bil Fakinu iz čisto praktičnih in strokovnih razlogov veliko bolj pri srcu kakor njegov sicer strankarski kolega Zdene Podlesnik. V občasno manično depresivnih glavah nekaterih celj- skih zdravnikov so takrat nekateri še dodatno poskrbeli, da so se temelji ugleda 13 milijard tolarjev vredne bolni- šnice začeli še dodatno podirati. Pri tem je v glavni vlogi nastopil nekoč ugledni specialist ortoped dr Matjaž Sa- jovic, ki pa mu danes na zaupajo več niti športniki, iz nekoč polne celjske čakalnice se sedaj raje odpravljajo v Valdoltro ali Maribor Nobeden od zgoraj naštetih razlogov sindikalistke KC pri njem ni prišel v poštev, da so ga zaradi kavbojskih izpadov spravili na varno in pri tem danes sploh ni več pomembno, ali se bodo o njegovi strokovni licenci v Zdrav- niški zbornici Slovenije odločali na podlagi mnenj druge vrste specialistov iz Begunj, Idrije ali Vojnika. Nenazadnje je v umazani igri odstavljanja Fakina so- deloval tudi minister za zdravje dr Dušan Keber Ta v zadnjem času ni izgubil nekaj svoje priljubljenosti in kre- dibilnosti samo zaradi protialkoholnega zakona, ampak tudi zato, ker je tako rekoč čez noč zapustil ženo in otro- ka in se kot zaljubljeni srednješolec preselil domov k svo- ji tajnici in njenima dvema otrokoma. Stvari se v slovenskem zdravstvu prišle že tako daleč, da bo kmalu od vsega skupaj imel največ očitno Krkin direktor Miloš Kovačič, ki sicer že zdaj generične barbi- turate prodaja za med. BOJAN GROM KRATKE-SLADKE Kozjansica 100-ietnica Letos se ves svet spominja stoletnice rojstva, ki je po- vezana tudi s Kozjanskim. Gre za stoletnico smrti sve- tovno znanega skladatelja Hu- ga Wolfa, rojenega v Slovenj Gradcu, ki si ga (bolj ali manj upravičeno) lastijo Avstrijci. Slovenci pa že dolgo doka- zujejo, da je slovenskih ko- renin, po prednikih iz Šent- jurja. Ti so se pisali še Volk. Polovično delo čeprav je raziskanost ro- pov na območju PU Celje v zadnjem času zelo narasla, so predvsem tisti, ki so bili oropani, z rezultati dobrega dela policistov zadovoljni le deloma. Vse večkrat se na- mreč zgodi, da celjski poli- cisti sicer ujamejo roparje - nikakor pa jim ne uspe ugo- toviti, kam so le-ti skrili ukra- deni denar... Pustni predlog Mozirski pustnaki se drži- jo za glavo, saj se je v minu- lem letu v občinski malhi na- bralo toliko nepravilnosti, da na pustni torek sploh ne bo- do mogli vseh »pošlihtati«. Zato v pustni vladi razmiš- ljajo, da bi v Mozirju uvedli pusta vsaj dvakrat na leto. Obvestilo šolskih počitnic na Celj- skem je konec. S smučanj (v tujini, da ne bo pomote) se je vrnila večina, ki navadnim občanom reže kruh in odlo- ča o podražitvah. Nato - da ali ne? »Ne« Natu bi razvojno pomenil vrnitev Slovencev vsaj za eno generacijo preteklost, meni Janko Deželak - Milana Gorjanca ne moti natoizacija, pa pa amerikanizacija Slab mesec nas še loči od 23. mar- ca, ko bomo na voliščih odločali, ali naj Slovenija vstopi v Evropsko unijo in zvezo Nato. Naša odločitev bo v vsakem primeru zavezujoča, obljub- lja oblast. Če je po javnomnenjskih raziskavah podpora EU stabilna in zadnje mesece presega 60 odstotkov, je veliko več negotovosti glede tega, kako naj se odločimo glede vstopa v severnoatlantsko obrambno zvezo. Naklonjenost Slovencev do Nata zad- nje mesece pada, februarja je kar za desetino porasel delež neopredelje- nih. Temeljni razlog za vključitev Slove- nije v zvezo Nato je zagotavljanje na- cionalne varnosti. Nato je naš cilj vse od osamosvojitve. In če bi povabilo v zavezništvo dobili leta 1996, bi dvom- ljivce, ki bi razmišljali o nepotrebno- sti, morda celo škodljivosti vključitve, lahko prešteli na prste. Danes je drugače. Je Slovenija sploh ogrožena, kdo nas ogroža, koliko nas bo Nato stal, kako bi članstvo vpli- valo na naš položaj, kakšne so druge alternative... je bilo nekaj vprašanj, na katera sta na okrogli mizi Nato - da ali ne? v Laškem v petek zvečer odgovarjala državni sekretar v obrambnem ministrstvu Janko De- želak in vojaški analitik Milan Gor- janc. Ogroženost Slovenije in terorizem »v klasični obliki Slovenija vojaš- ko ni ogrožena, ne grozi nam nobena armada,« je prepričan Deželak, ki vi- di večjo nevarnost za našo državo v terorizmu. Slednji je v porastu, v med- narodno skupnost vnaša strah orožje za množično uničevanje. Svet je glo- balna vas, terorizem pa ne pozna me- ja. Da je Slovenija varna država in bo takšna, kar se vojaške ogroženosti ti- če, vsaj še 15 do 20 let, se strinja tudi Gorjanc. »V temeljih bi se morali me- njati politični sistemi v naši okolici, da bi nam lahko kdo grozil z orož- jem.« Vseeno se svet polarizira, tero- rizem ogroža tudi Slovenijo. »Ni raz- logov, da bi se Sloveniji zgodil 11. sep- tember, a če postanemo članica Na- ta, bomo zagotovo bolj ogroženi. Te- roristi se ne bodo maščevali Sloveni- ji, pač pa zvezi Nato in kot njen ši- bek člen bi bili zagotovo najbolj ran- ljivi, učinek pa bi bil enak. Napaden bi bil Nato.« Obramba Slovenije »v Sloveniji smo lani sprejeli paket obrambnih zakonov,« pravi Deželak in dodaja, da reorganizacija Slovenske voj- ske temelji na njeni profesionalizaci- ji, kar je pogoj za kompatibilnost z zahodnimi državami. Ob zaključku reorganizacije naj bi imeli osem tisoč profesionalnih vojakov in deset do dva- najst tisoč rezervistov, s poldrugega od- stotka v lanskem letu pa naj bi se stroš- ki za obrambo do leta 2008 povzpeli na dva odstotka BDP. Ob pogoju, da Slovenija vstopi v Nato. Danes vsake- ga Slovenca nacionalna varnost stane 150 dolarjev, v primeru, da se odreče- mo Natu, pa bi se stroški podvojili na 300 dolarjev. »Lasten obrambni sistem bi bil bistveno dražji,« še dodaja in pojasnjuje, da zavezništvo sicer ni naj- boljše na svetu, ni optimalno, je pa zagotovo tisto največ, kar Slovenci zmoremo. Milan Gorjanc: »Med ZDA in staro Evropo je trenutno boj za vzhodno Evropo; eni ponujajo Nato, drugi EU. Bojim se ie, da pri tem ne držijo fige v žepu.« »Slovenija je imela pred osamosvo- jitvijo, v sklopu JLA, na svojem ozemlju več kot dva tisoč aktivnih starešin, 22.500 nabornikov ter 80 tisoč rezer- vistov, ob njih pa še 80 tisoč pripadni- kov Teritorialne obrambe,« se spomi- nja Gorjanc in dodaja, da danes ni no- benih razlogov, da bi gradili svojo avia- cijo, a brez lastnih obrambnih sil ne smemo ostati, zato nasprotuje razpu- stitvi rodov. Če bi se to zgodilo, bi bili v celoti odvisni od zaveznikov, kar spet ne bi bilo dobro: »Vprašanje je, kdaj bi potem odšli z našega ozemlja. Po- glejmo samo Bosno in Sfor.« Sicer pa, je še dodal Gorjanc, so vojne vselej dobivali rezervisti, le redko profesio- nalci. Nato v praksi »Nato ni idealna združba, zaradi krize v Iraku zdaj ni idealen čas za vstop v zvezo, a Nato nam zagotavlja nacio- nalno varnost,« meni Deželak. Ob manj- ših stroških in zagotovljeni varnosti prinaša članstvo v zvezi tudi številne vzpodbude na civilnem področju, v ra- ziskovanju in nenazadnje povsem mer- ljive neto učinke v gospodarskem raz- voju. »Naš ne Natu bi razvojno pome- nil, da se Slovenci vračamo vsaj za eno generacijo v preteklost. Zveza nam sa- ma po sebi ne bo nič dala, glede na naše znanje in sposobnosti pa ni raz- logov, da iz članstva ne bi znali poteg- niti kar največ.« Ob tem bi se položaj Slovenije kot članice zveze utrdil tudi v odnosu do sosed, drugih alternativ pa Slovenija praktično nima. »In ne pozabimo. Nato ni ZDA in tudi ZDA niso Bush.« »Ne bojim se natoizacije, motita me amerikanizacija ter regionalizacija, ko večje države prevzemajo patronat nad manjšimi sosedami,« pravi Gor- janc in dodaja, da je z Natom na pa- pirju vse v redu, praksa pa je drugač- na. Če Slovenija ne vstopi v zavezniš- tvo, ji ostajajo odprte možnosti za so- delovanje z vsemi državami, v zvezi pa bo »obsojena« na nenehne kom- promise, s katerimi bo le izgubljala. »Obrambe države ne zagotavlja nobena vojska, ampak poštena notranja po- litika, modra zunanja politika ter močno gospodarstvo,« je še prepri- čan Gorjanc, ki je kot vojaški anali- tik, ki je zvezo Nato proučeval naj- prej kot sovražnika in nazadnje kot prijatelja, skozi svoje analize ugoto- vil, da Nato takrat, ko bo Slovenija godna za vstop v zavezništvo, ne bo več tisto, kar si Slovenci želimo. IVANA STAMEJČIČ Foto: BLAŽ SAMEC Janko Deželak: »Z vstopom v zvezo NatodJ mo možnost soodločanja. Če ena članica re ne, je ne - odločitve se sprejemajo s soglasjei Ničesar pa ne pridobimo, če ostanemo zunaj Zaupanje usiha Februarska raziskava Politbaroniete v katero je Center za raziskovanje ja^ nega mnenja pri Fakulteti za družben vede zajel 949 anketirancev, je gled vključevanja Slovenije v Nato namer la največji delež neopredeljenih dosle Za vstop v zavezništvo bi glasovalo 3 odstotkov vprašanih (januarja 44, dt cembra 50), proti pa odstotek manj (j' nuarja 39, decembra 30). V primerja^ z mesecem prej je delež neopredelj« nih narasel za deset odstotkov, na I odstotkov. Podobno stopničasto zadnje tu nn sece pada tudi delež tistih, ki ocenjuj' jo, da bi bilo za Slovenijo dobro, čet postala članica zveze Nato. Februaii je bilo tistih, ki koristi članstva posta^ Ijajo pred slabosti, 40 odstotkov (ja 111lar 42, decembra 47), prav tako 40 odsto kov (januarja 38, decembra 30) pa j bilo prepričanih o nasprotnem. Pri teč je zanimivo, da je v mnenjskem spop^ du glede vstopa v Nato značilna skul' na, ki se navzven kaže kot opredeljeni vendar pa njihova stališča niso trdna* dokončna. Med opredeljenimi je 30 o*! stotkov takšnih, ki bi svoje mnenje \^ ko še spremenili. Sodeč po februarskih rezultatih, ^ 23. marca udeležba na obeh referend^ mih zelo visoka, saj je svoje izrekaiij^j vstopu v EU in Nato napovedalo kar j odstotkov vprašanih, le šest odstot^ se na volišča ne bi odpravilo, osem ^ stotkov pa se še ni odločilo. St. 9 - 27. februar 2003 DOGODKI _3 Ne nabiralnik želja v Celju so štirje ministri odprli ministrsko pisarno »Pisarno v Celju razu- inem kot točko usklajeva- nja in ne zgolj kot nabiral- nik želja,« je ob petkovi ot- voritvi prve iz Ljubljane di- slocirane ministrske pisar- ne poudaril minister za šolstvo dr. Slavko Gaber. Vidno zadovoljen, da je njegova pobuda o tem pro- jektu slovenske vlade nale- tela na razumevanje tako v vladi kot v Mestni občini Ce- lje, je pojasnjeval, da so se na njegovo pobudo odzvali še trije ministri s Celjskega območja Andreja Rihter, Zdenka Kovač in Jakob Pre- sečnik. Vsi pričakujejo, da bodo s svojimi sodelavci z novo obliko dela v konkret- nem okolju lokalne skupno- sti predvsem izboljšali last- no obveščenost, povečali pre- tok informacij, se bolje sez- nanili s problemi posamez- nih območij ter odpirali po- 21. marca bo v ministrski pisarni Andreja Rihter, 4. aprila Jakob Presečnik, 18. aprila spet dr. Slavko Ga- ber, 9. maja Zdenka Kovač, 24. maja Andreja Rihter, 6. junija Jakob Presečnik in 27. junija še enkrat dr. Slav- ko Gaber. Štirje ministri s Celjskega si veliko obetajo od dela v celjski ministrski pisarni, ki je vladni pilotni projekt. ti za lažje in učinkovitejše re- ševanje problemov in razvoj- nih izzivov. Ministrici in ministra so kar po vrsti zatrjevali, da sp pri- čakovanja od nove oblike dela zelo velika in da nikakor ne bodo vztrajali le na pogovo- rih s svojih področij. Zlasti ministrica za strukturno po- litiko in regionalni razvoj Zdenka Kovač pričakuje vr- sto regionalnih razvojnih po- bud, ne samo z območja Sa- vinjske regije. Minister za promet Jakob Presečnik pa poudarja zlasti dvoje - da ne gre za obliko lokalnega ozi- roma regionalnega razvojne- ga lobiranja, za nikakršen lo- kalpatriotizem torej, in da ministrska pisarna nima na- mena biti konkurenca obsto- ječim poslanskim pisarnam, marveč le lažja vez do dela vlade. V ministrski pisarni bodo zaenkrat sodelovali omenjeni štirje ministri, veliko priprav- ljenost za sodelovanje v tej obliki dela pa kažeta še kme- tijski minister Franci But in minister za delo Vlado Di- movski. Pisarna bo delovala vsak drug petek, naslednjič bo od- prla vrata 14. marca, ko bo v njej o izzivih regionalnega razvoja z zainteresiranimi, predvsem z župani in delav- ci iz regionalnih razvojnih agencij govorila ministrica Zdenka Kovač. BRST Foto: ALEKS ŠTERN Evropska unija bliže dijaicom Veleposlanik Evropske uni- je Erwan Fouere se je minu- li ponedeljek srečal z dijaki 1. Gimnazije v Celju in Sred- nje ekonomske šole. Namen tovrstnih obiskov, ki jih je veleposlanik do sedaj imel že šest, je omogočiti dija- kom, da postavijo vprašanja in da izrazijo skrbi, ki jih imajo v zvezi z Evropsko uni- jo. Dijake je najbolj zanimala ekonomska situacija Slove- nije po vstopu v Fivropsko uni- jo, šengenska meja in plače- vanje z evri. Fouere je ome- nil tudi programe za izme- njavo študentov, pri nas de- lujejo Socrates, Erasmus in Leonardo da Vinci, in pozval dijake, naj se jih udeležijo po končanem šolanju, saj si bodo tako najlažje in na naj- bolj prijeten način razširili obzorje. ŠQ| Pomembne povezave Celje bo v naslednjih letih dobilo dva avtocestna priključka in obnovljeno Mariborsko cesto Obisk štirih ministrov slovenske vlade, ki so v Ce- lju odprli svojo ministrsko pisarno, je minister za pro- met Jakob Presečnik izko- ristil tudi za to, da je zbra- ne seznanil s projekti mi- nistrstva na območju Ce- lja. Na tem območju bodo v naslednjih mesecih stekli kar trije pomembni projekti, ob že pričeti obnovi Maribor- ske ceste še gradnja dveh av- tocestnih priključkov - na Ljubečni in na Lopati. Za avtocestni priključek Ljubečna naj bi projektno dokumentacijo pričeli izde- lovati julija letos, le še kak- šnih 14 dni pa nas loči od podpisa izvajalske pogodbe za avtocestni priključek Lo- pata, ki bo izboljšal promet- ne razmere v Celju. Priključ- no južno cesto bo gradil CM Celje s petimi podizvajalci, priključek na avtocesto pa Gradiš s petimi podizvajal- ci. Graditi naj bi pričeli še to pomlad, saj bodo izvajalci v dela, trajala naj bi dobro leto in pol, uvedeni še mar- ca. Dotlej morajo odkupiti še okoli 10 odstotkov po- trebnih zemljišč, ki so v la- sti Mestne občine Celje in v postopku denacionalizacije. Projektna dokumentacija je nared, opravili so sondaže območja povojnih pobojev in izvedli arheološka izko- pavanja, tako da večjih ovir za predviden začetek del v marcu ali aprilu ni več. V let- nem načrtu razvoja in vzdr- ževanja avtocest so za grad- njo tega priključka letos za- gotovili dobri 2 milijardi to- larjev. Priključek naj bi bil končan do oktobra prihod- nje leto. Mesec dni prej naj bi bi- la končana tretja faza ob- nove Mariborske ceste v Ce- lju, za katero so se priprav- ljalna dela - rušenje dveh hiš na predvideni trasi - že za- čela. V letnem načrtu raz- voja in vzdrževanja avtocest so za obnovo Mariborske z gradnjo podvoza zagotovi- li dobro milijardo tolarjev, cesto pa naj bi odprli sep- tembra 2004. BRST Priznanja v prave roice Svetovni dan civilne zaš- čite, 1. marec, so včeraj na proslavi, kjer je zbranim go- voril poveljnik civilne zaš- čite za Zahodno Štajersko Ivan Eržen, počastili tudi v Celju. Mestna občina Celje, celj- ska izpostava republiške uprave za zaščito in reševa- nje in štab civilne zaščite za Zahodno Štajersko so na slo- vesnosti podelili letošnja priznanja in nagrade civilne zaščite. Srebrne znake so name- nili reševalni službi zdravs- tvenega doma Velenje, Al- binu Kostrevcu s Teharij in Marjanu Grudniku iz Šošta- nja. Bronasti znak pa so os- vojili GKN Atras Zreče, eki- pa prve pomoči CZ občine Vojnik, Benjamin Božiček iz Celja, Vera Dolšak iz Slo- venskih Konjic, Boris Kov- še iz Velenja, Slavko Jezer- nik iz Nove Cerkve in Šte- fan Pohajač z Dobrne. Atra- su in velenjski reševalni služ- bi bodo znaka podelili 3. marca na osrednji priredi- tvi ob dnevu civilne zaščite v Cankarjevem domu v Ljubljani. BS Spomin na Kajuha Včeraj so pred Kajuhovim spomenikom ob I. Gimnazi- i' v Celju obeležili obletnico smrti pesnika in domoljuba '^arla Destovnika - Kajuha. Slovesnost sta pripravila Združena lista socialnih demo- ^tov in Območno združenje borcev in udeležencev NOB- iz Celja, v krajšem programu pa so sodelovali učenci III. ^snovne šole in Pevsko društvo upokojencev iz Celja. Spo- "^'n na pesnika in borca XIV. divizije, ki je na pragu svobo- padel pri Belih Vodah, je obudil Stane Rozman. BS ZA IN PROTI Geji in darovanje krvi v času, ko je v Sloveniji izbruhnila afera zaradi po- manjkanja krvi, je predstavnike slovenskih gejevskih gibanj razburilo dejstvo, da homoseksualni moški ne smejo darovati krvi le zato, ker so istospolno usmerjeni - pa čeprav so povsem zdravi in bi marsikdo od njih dragoceno tekočino z veseljem daroval. Gre za diskrimi- nacijo istospolno usmerjenih moških ali pri odločitvi o tem resnično prevladujejo izključno strokovna merila? Miha Lobnik, sociolog Temeljni očitek tovrstnim dolo- čilom je, da izhajajo iz prepričanja, da ima nekdo, ki je istospolno us- merjen, tudi nevarno in nezaščite- no spolno življenje. Tako kot pri ne- katerih heteroseksualcih je nedvom- no tvegano tudi spolno življenje ne- katerih homoseksualcev, zato je prav, da se potencialne krvodajalce izloča na podlagi njihove izpri- čane tvegane spolne prakse. Ni pa upravičeno, da nevarne spolne prakse že vnaprej enačimo s spolno usmerjenostjo. Ali je kri geja, ki sploh ni imel spolnega odnosa, pa ve, da ga privlačijo moški, manj varna? Je manj varna kri geja, ki ima stalnega spolnega partnerja? Ali je manj varna kri moš- kega, ki ima z drugimi moškimi izključno zaščitene spolne odnose? Glede na to, da zaščita potencialnih krvodajalcev temelji na zaupanju med krvodajalcem in zdravnikom ter na drugi strani na testiranju krvi, bi lahko istospolno usmerjene ose- be vprašali tudi, kako tvegano je v resnici njihovo spolno življenje. Nedvomno je potrebno tiste s tveganim načinom življenja izločiti iz vrst darovalcev krvi. Toda, če potencial- nim krvodajalcem zaupamo, da bodo v vprašalniku izrazili svojo spolno usmerjenost, kljub temu, da vedo, da potem ne bodo sprejeti med krvodajalce, jim lahko zaupamo tudi, da bodo ravno tako iskreno odgovorili na prej navedena vprašanja o tveganem načinu življenja. Navodilo Javnega zavoda RS za transfuzijsko medicino, da istospolno usmerjeni moški ne smejo darovati krvi, je problematično, saj določeni skupini ljudi zgolj na osnovi spolne usmerjenosti pripisuje določene lastnosti vedenja. Omenjena institucija s takim ravnanjem pomaga utrjevati predsodke in stereotipe, ki ignorirajo obstoječe razlike živ- ^ Ijenjskih praks istospolno usmerjenih^)seb. J Dr. Ljubiša Lukič, Zavod RS za transfuzijsko medicino Varnost krvi se začne pri krvoda- jalcu, pri zahtevi o varnosti pa de- lujemo na treh ravneh odločanja. S tem, kdo lahko daruje kri, sezna- nimo krvodajalce, kar imenujemo sistem samoizločitve. Krvodajalci se lahko posvetujejo z zdravstve- nim osebjem. Vsak od njih dobi enak vprašalnik, ki je relevanten za var- nost krvi, zdravnik pa se z vsakim krvodajalcem posvetuje o tem, ali je njegova krvi varna. Pri tem, kdo lahko daruje kri in kdo ne, se ravnamo po svetovni doktrini, ki predvideva, da imajo homoseksualni moški več infekcij oziroma več možnosti za okužbo, kar dokazujejo tudi medicinski podatki. Sicer pa krvi tri leta ne morejo darovati ljudje, ki so bili zadnjega pol leta v Afriki oziroma drugih deželah, kjer razsaja malarija. Ker želimo zagotoviti popolno varnost in neoporečnost krvi, darovalec ne more biti nihče, ki je kakorkoli ogrožen. Tako krvi ne jemljemo v zaporih, ne morejo je darovati ljudje, ki so ime- li v določenem obdobju kakšno bolezen oziroma so jemali zdravila, prav tako pa je ne morejo darovati ljudje, ki so spali s prostitutko ali so si kadarkoli vzbrizgavali mamila. Pri tem ne gre za nikakršno stigmatizacijo, temveč za med- narodno sprejeta merila, ki smo jih Slovenci prevzeli od Evro- pe. Tudi v primeru, da bi nam v Sloveniji spet primanjkovalo krvi, kriterija ne bi znižali. Glavno načelo, ki se ga držimo, namreč je, da na eni strani zaščitimo krvodajalca, na drugi pa prejemnika darovane krvi. Dokazano je, da imajo istospolno usmerjeni moški več hepatitisa C in več HIV kot drugi ljudje. Tudi sam bi si kot prejemnik darovane krvi želel najbolj var- no kri. Sicer pa v medicini ni nikakršne stigmatizacije, gre le za varno in s strokovnimi dejstvi podkrepljeno delo. St. 9 - 27. februar 2003 4 DOGODKI Punčka Mojca za Ano »... spoznati prave ljudi, ...storitiprave reči, ...ubrati prave poti in v sebi in drugih najti le dobrih sledi!« Ana Četkovič Vodovnik je ena od želja, zapisa- nih v knjigi voščil Dotiki besed Ane Četkovič Vodov- nik. Ana je v življenju v sebi in drugih iskala le dobrih sledi, a je zagotovo našla tudi sledi slabih, že zato, da je zdaj ločnica med do- brim in slabim jasnejša. Spoznala je in spoznava prave ljudi. Ena od pravih poti, ki jih je ubrala, je bi- la odločitev, da voščila, ki jih je v letih življenja sa ma prejela ali napisala, pa tudi lepe misli drugih av- torjev, zbere v knjigi. In sle- dila je še prava reč; da iz- kupiček od prodaje knjige, ki jo je v nakladi tri tisoč izvodov celjski Cetis sredi decembra poslal med lju- di, nameni otrokom. Izbra- la je Unicef, doslej pa se je za pomoč otrokom sveta na- bralo 1,4 milijona tolarjev. To je Ano uvrstilo na sam vrh posamičnih darovalcev lanskega leta v Sloveniji. Za darežljivost se ji je pre- tekli četrtek zahvalil direk- tor Unicefovega regional- nega urada za Evropo Step- hen Woodhouse, posebej vesela pa je bila darila Teo- dore Krpan iz Nove Go- rice, punčke Mojce, na- rejene iz cunj, ki sim- bolizira so- lidarnost in spletanj e prijateljskih vezi med ljudmi. Profesori- ca pedagogi- ke in psiho- logije, dol- goletna rav- natelj ica Vrtca Anice ' Černejeve v Celju, je od le- ta 1996 upokojena, njeno življenje in kariera pa sta se ves čas prepletala s skrb- jo za otroke. V seznamu funkcij in del, ki jih (je) opravlja(la), ter objavlje- nih strokovnih prispevkov se na vidnem mestu pred- stavlja tudi kot »življenjska sopotnica akademskega ki- parja Vasilija Četkoviča-Va- ska«. In z Vaskom sta res par, ki ga ne srečaš pogo- sto. Partnerja, ki se znata vzajemno podpreti, kadar je eden ali drug potreben opore; ki vidita in najdeta navdih eden v drugem. Člo- veka, ki sta se, zdaj že dav- no tega, dotaknila in v svoji zvezi nenehno odkrivata le- poto in globino, včasih tu- di bolečino vnovičnih do- tikov. Prelom tisočletja sta sku- paj izbrala za selitev iz Ce- lja v podstrešni apartma Vi- le Golf v Rogaški Slatini. Iz 500 na zanju skromnih 86 kvadratnih metrov, po- sloviti se je bilo treba od mnogih, obema še kako lju- bih in domačih stvari. A kartonsko škatlo, v katero je Ana leta dolgo shranje- vala prejete voščilnice in pisma, je le vzela s seboj. In drobce iz njih v dnevihf ko ji je bilo privajanje na nov način življenja tiajhuj- še, prenašala v računalnik. Tistega, ki ji ga je Vaško podaril ob upokojitvi in se ga dobri dve leti, dovolj da je bil pred prvim vklopom potreben temeljite obnove, ni niti dotaknila. »Zato, ker sem mislila, da je nova teh- nologija le korak več do razčlovečenja ljudi,« se zdaj nasmeje svoji zmoti: »Računalnik, zlasti pa elek- tronska pošta, je tudi pri- pomoček, da smo si z be- sedami blizu, tudi kadar nas ločijo stotine kilome- trov.« Te dni je pod streho Vile Golf, na bližnjem smučiš- ču Janina in še kje, živah- no. Za to poskrbita vnuka Aljoša in Petja, ljubljanska šolarja, ki imata počitni- ce. Četkovičevi se v Rogaški Slatini od- Učno počuti- jo: »V knjiž- nici, ki jo imam čez dvorišče, med spreho- di, tekom na smučeh, v družbi iskre- nih in pri- jaznih Koz- jancev, zla- sti pa na Iva- novem hri- bu, kjer je Vaško za lan- sko veliko noč začel graditi svoj atelje. Zdaj bo to še najin drugi dom.« Zaenkrat; kajti želja po kamnitem Krasu še ni či- sto zamrla... Enciklopedično našteva- nje Aninih dosežkov v živ- ljenju bi terjalo preveč pro- stora; dovolj jo predstavita že njena trma, s katero je uveljavljala znak dobre igra- če, in nenehna vpetost v gradnjo sistema predšolske vzgoje. »Potrditev, da sem bila na pravi poti, da me novi čas in novi sistem nista iz- vrgla kot ostalino prejšnjih, je bilo tudi povabilo v stro- kovni sosvet za predšolsko vzgojo na državni ravni, v katerem sem delala tudi po upokojitvi,« je ponosna Ana, ki zase pravi, da je od- visna od ljudi, da potrebu- je bližino in besede solju- di. »Tudi, če je to zasvoje- nost, če je napaka sodobne civilizacije - takšna sem!« IVANA STAMEJČIČ. Nedovoljeni hormoni pri Strašicu Veterinarska inšpekcija je pri prašičjem mesu, ki ga je iz Nizozemske uvozil ko- njiški mesar Štefan Strašek, odkrila prisotnost nedovo- ljenega sintetičnega hormo- na medroksiprogesteron acetata (MPA). V Sloven- skih Konjicah so doslej pre- delali le manjšo količino spornega mesa, vendar iz- delki niso prišli do potro- šnikov. V kaj so predelali meso, v Mesariji Strašek ne želijo po- vedati, češ da to trenutno sploh ni pomembno. Očitno se bojijo, da bi senca dvoma padla na vse takšne izdelke, četudi so bili narejeni iz neo- porečnega mesa. »Upam, da bodo potrošniki iz te zgod- be spoznali predvsem to, da nadzor pri nas res dobro de- luje in da smo zaradi siste- ma sledljivosti lahko takoj umaknili izdelke, v katerih bi lahko bilo sporno meso. Nekaj manjših količin je bi- lo sicer že pri trgovcih, ven- dar lahko z gotovostjo zatr- dim, da do prodajnih polic ni prišel niti en izdelek,« je pojasnil Andrej Strašek (sin lastnika mesarije). Dejal je še, da so se za uvoz iz Nizo- zemske odločili, ker so bili prepričani v kakovost mesa na evropskem trgu. Dobavi- telji, s katerimi so tokrat po- slovali prvič, so jim že zago- tovili, da jim bodo povrnili okrog 35.000 evrov škode, ki bo nastala zaradi umika mesa s trga. Mesarija Strašek je okrog 20 ton zamrznjenega prašič- jega mesa (gre za obreznine Štefan Strašek svinjskih glav in ličnic) uvo- zila 1. februarja. Ker so la- boratorijski izvidi vzorca, od- vzetega na meji, pokazali vsebnost prepovedanega hor- mona, je veterinarska inšpek- cija takoj prepovedala nadalj- njo predelavo in prodajo me- sa. Okrog 1.200 kilogramov ga je že bilo v Slovenskih Ko- njicah, preostalih 17 ton pa je Strašek uskladiščil v hla- dilnici Celjskih mesnin. Na republiški veterinar- ski upravi so pojasnili, da vsebnost hormona MPA v mesu ni bila velika, na kme- tijskem ministrstvu pa so po- vedali, da pravzaprav ne gre za nič posebnega, saj so se podobni primeri v preteklo- sti že dogajali, vendar o njih doslej niso obveščala javno- sti. Za dohodnino še 33 dni Najpozneje do ponedeljka, 31. marca, morajo zavezan- ci za dohodnino vložiti na- poved za odmero dohodni- ne za leto 2002. Napoved je, tako kot že vsa leta doslej, treba oddati na predpisanih obrazcih, ki so jih tiskarji le- tos podražili na 57 tolarjev. Na podlagi podatkov sta- tističnega urada o povprečni plači za leto 2002 znaša neob- davčljivi del (11 odstotkov povprečne letne plače), ki ga lahko uveljavljajo vsi zave- zanci za dohodnino, 310.776 tolarjev. Znesek olajšave za invalide s 100-odstotno tele- sno okvaro je enak povpreč- ni letni plači (2.825.232 to- larjev), za učence in študen- te za delo prek študentskih in mladinskih organizacij 1.130.093 tolarjev (40 odstot- kov povprečne plače), za sta- rejše od 65 let pa 226.019 to- larjev (8 odstotkov povpreč- ne plače). Olajšava za vzdrževane dru- žinske člane znaša 10 odstot- kov povprečne plače za prve- ga otroka, za vsakega nadalj- njega otroka pa se olajšava po- veča za 5 odstotkov (141.262 tolarjev). Za prvega otroka znaša tako olajšava 282.523 tolarjev, za dva otroka 706.308 tolarjev, za tri otroke 1.271.354 tolarjev in na enak način za vsakega nadaljnjega otroka. Za motenega otroka je priznana olajšava 1.412.616 tolarjev, to je polovica pov- prečne plače. Poleg splošne 11-odstotne olajšave ter posebnih olajšav za vzdrževane družinske čla- ne, starejše, invalide in štu- dente, je davčno osnovo mo- goče znižati še s 3-odstotno olajšavo, ki jo država prizna za nekatere izdatke, in z olaj- šavo za sredstva, namenjena za prostovoljno dodatno po- kojninsko zavarovanje. JI Tretji v državi po brezpo- selnosti Minister za delo, druži- no in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski je minu- li petek obiskal Območno službo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v Celju. Direktor območ- ne službe Uroš Pešec je mi- nistra s svojimi sodelavci seznanil s stanjem brez- poselnosti v regiji in pred- stavil programe aktivne politike zaposlovanja, ki jih bodo izvajali v letoš- njem letu. Osnovni cilj teh progra- mov je zniževanje stopnje brezposelnosti, ki je na Celj- skem 14,6-odstotna. Višji odstotek imajo le še v Ljub- ljani in Mariboru. Pri zmanj- ševanju brezposelnosti je tre- ba pozornost po ministro- vih besedah usmeriti na gos- podarsko rast in gospodar- sko politiko, saj so tam in- štrumenti za oblikovanje no- vih delovnih mest. Za izbolj- šanje situacije bi po mne- nju Dimovskega zavodi mo- rali delovati kot celoten si- stem, povezovati bi se mo- rali z najpomembnejšimi akterji v regiji in z njimi is- kati skupne točke na po- dročju zaposlovanja v njej. Minister je omenil tudi pro- gram Phare Savinjska, za ka- terega je namenjenih 3,8 mi- lijona evrov. V program, ki je namenjen predvsem ob-j likovanju novih delovnih! mest, bo vključenih približ- no 1.200 brezposelnih. Di- movski je poudaril tudi po- membnost pospeševanja za- poslovanja v socialnem sek- torju. Tam je najuspešnejši primer zaposlovanje v siste- mu pomoči na domu. Po mi- nistrovih besedah so za to- vrstno zaposlovanje tri pred- nosti: »Ljudje se zaposlijo neposredno, omogočena je pomoč starejšim, denar se ne vlaga v zidove, ampak v ljudi.« Minister je še dejal, da je celjska enota ustrezno pripravljena za izvajanje pro- gramov, izboljšati bi mora- li le še stopnjo učinkovito- sti programov, čeprav se ta v zadnjih dveh letih že po- večuje. Obisk Dimovskega je bil četrti v sklopu ministrovih obiskov območnih enot za- voda za zaposlovanje. S to- vrstnimi obiski želi mini- strstvo ugotoviti, kaj dejanj sko se v območnih enotall dogaja, in na ta način izvaj jati tudi določen nadzor. J ŠPELA OSEI Dohodninska lestvica 2002: Vir: Ministrstvo za finance- St. 9 - 27. februar 2003 NOVI TEDN.. AKTUALNO 5 Bo celjski ortoped ostal brez licence? Kar Lilijani Zemljak v skoraj osmih letih ni uspelo pri celjskemu ortopedu dr. Matjažu Sajovicu, je v prijaznem okolju zdravnikov v Valdoltri dosegla v nekaj dneh Konec lanskega novembra je 40-letno Lilijano Zemljak iz Rimskih Toplic nenado- ma neznosno zabolelo v vra- tu in hrbtenici. Kljub sedem- letnim težavam z vratno hrb- tenico, zaradi česar je brez težav pridobila status inva- lidke tretje kategorije, takih bolečin še ni poznala, tako da jo je tudi strah kot poko- šeno vrgel na da. Sama se ni več mogla pobrati. Mož jo je v paničnem strahu nekako spravil v posteljo, slabo uro zatem pa je imela v rokah že napotnico svojega zdravni- ka za takojšni nujni pregled pri zdravniku specialistu or- topedskega oddelka celjske bolnišnice. Ker se tradiciji neradi izne- verjamo, v tistem trenutku ni bilo na voljo rešilca in v hu- dih bolečinah se je Zemljako- va v spremstvu sorodnice v Ce- lje odpeljala s taksijem. Vsaj malo ji je odleglo, ko je sedla na invalidski voziček na celj- ski ortopediji, kjer, si je mi- slila, ji bodo končno tudi po- magali. Kar precej časa je pre- teklo, da je sorodnica v nje- nem imenu uredila vse biro- kratske zdravniške formalno- sti, da jo je naposled sprejel specialist ortoped dr. Matjaž Sajovic. Ampak srečanje z njim je bilo kratko, pa zato nič manj jasno in jedrnato. Če prav je kot ugleden strokov- njak ortoped moral videti, ka- ko ženska trpi, ji je kar pred drugimi pacienti naravnost povedal, naj izgine v Valdol- tro, češ da on z njo noče imeti več nobenega opravka. Vrnil ji je napotnico, na njo pripi- sal Valdoltra, in treskoma za- prl vrata. Ženski je bilo ja- sno, da ji v celjski bolnišnici ne bo nihče pomagal in s so- rodnico sta se s taksijem od- peljali nazaj domov. Dobila samo še duševne bolečine Bolečine niso minile in po- l^licala je sorodnika Karla Hanžiča, ki zaradi več kot tri- desetletnih špediterskih izku- šenj vsaj ni tako boječ, pa še bolj iznajdljiv je. Zemljako- va je z njegovo pomočjo in veljavno napotnico, tik pred odhodom v Valdoltro še en- krat poskusila priti do dr. Mat- jaža Sajovica. Ta je telefonič- no šele po Hanžičevi grožnji s prijavo njegovega vedenja pristojnim institucijam dose- gel, da mu je dr. Sajovic ro- potajoč v slušalko zabrusil, naj jo kar pripelje, vendar da je ne bo zdravil, ampak samo pregledal. Ko sta prišla k nje- mu pa se je pravi cirkus šele začel. Ko je zdravnik specia- list na mizi opazil dokumen- tacijo Zemljakove, je popol- noma ponorel in preseneče- nega Hanžiča vprašal, ali re- sno misli, da se bo on ukvar- jal s to solato? Da je lahko svoj srd vsaj malo opravičil, je Zemljakovo poslal na RTG hrbtenice in ji zabrusil, da je navadna lenuhinja, ki se pu- sti prevažati v invalidskem vo- zičku, čeprav bi lahko sama hodila. Za piko na i pa je po- tem še pred številnimi drugi- mi pacienti za njo zalajal, da je šofer z zvezami pripeljal pa- cientko na urgentni ortoped- ski pregled brez vsakršnega pravega razloga, namesto da bi jo odpeljal naravnost v Val- doltro. V varnem naročju Valdoltre Hanžič je nato telefoniral v Valdoltro in se že po krajšem telefonskem pogovoru z dr. Borisom Pavlinom dogovo- ril vse tisto, kar se Zemljako- va v skoraj osmih letih ni mo- gla z dr. Matjažem Sajovicem. Drugi dan je bila že v Valdol- tri, v varnem naročju zdrav- nikov specialistov in brez iz- jem prijaznega osebja, ki so se ji posvečali tudi takrat, ko to ni bilo nujno potrebno. Pač vedo, da je lahko lepa beseda večkrat učinkovitejša od zdra- vil in kirurškega noža. Že enajsti dan dvanajstega meseca lani so jo po predhod- nem temeljitem pregledu ope- rirali, saj je diagnoza dopuš- čala samo to možnost in spe- cialist ortoped dr. Boris Pa- Karje res, je res. Dr. Sajovic ima enega najlepših dobermanov na svetu. Po potrebi pride z njim tudi v službo. vlin, predstojnik C paviljona, je v obvestilu zdravniku Lili- jane Zemljak med drugim za- pisal, da mora pacientka ob- vezno vsaj mesec dni popol- noma mirovati, da je trajno zmanjšana njena delazmož- nost izključno sedeče delo ter za pogosto pripogibanje in dviganje predmetov, težjih od petih kilogramov. Pritožba zoper uglednega specialista Lilijana Zemljak je zaradi nesprejemljivega ravnanja dr. Matjaža Sajovica napisala ob- širno pritožbo strokovnemu direktorju celjske bolnišnice dr. Radku Komadini, pri tem pa se ni mogla izogniti niti ze- lo moteči ugotovitvi, da je zdravnik specialist ortoped ves čas strahotno zaudarjal po alkoholu. Dr. Radko Komadina je za- radi pritožbe prosil predstoj- nika ortopedije dr. Vilibal- da Vengusta, naj mu čim prej sporoči pisno mnenje o delu dr. Matjaža Sajovica, Zem- ljakovo pa pisno o tem ob- vestil in ji hkrati sporočil, da mu je vsekakor žal, da je ne- zadovoljna z delom v orto- pedski ambulanti celjske bol- nišnice. Ker pa konkretnega odgovora na pritožbo Zem- Ijakova ni dobila vse do 21. januarja letos, je Karel Han- žič osebno poiskal dr. Rad- ka Komadino, vendar ni bil ^''jani Zemljak se bo brazgotina po nujni operaciji v Valdoltri poznala j vse življenje. (Foto: BG) j uspešen. Mu je pa Irena Pfei- fer, tajnica direktorja, zago- tovila, da bo pritožbo obrav- naval strokovni svet bolnišni- ce 30. januarja in da bo od- govor s strani strokovnega sveta dobila 6. februarja. In res ga je. Ker je kratek in je- drnat, ga objavljamo v celo- ti, podpisal pa ga je dr. Rad- ko Komadina. Opravičilo zaradi neprimernega vedenja »Po temeljitem razgovoru z lečečim ortopedom smo ugo- tovili, da je 28. 11.2002 na- stopil v prenapolnjeni ortoped- ski ambulanti konflikt v med- sebojnem komuniciranju. Le- čeči ortoped je bil tistega dne v fazi rekonvalescence, tik po zaključku lastnega 7xlravljenja oziroma ozdravitvi. Strokov- ne napake, ki bi usodno vpli- vale na vaše zdravje, ni bilo storjene. Lečeči ortoped sicer slovi kot iskani specialist za operativno zdravljenje šport- nih poškodb. Po pregledu do- kumentacije opravljenega dela v preteklih mesecih, kolegij specialistov ortopedskega od- delka ni našel strokovnih na- pak. Ugotavljamo, da bo ob podobnem incidentu v prihod- nje lečeči zdravnik moral prev- zeti lastno civilno pravno od- govornost, strokovni svet pa bo izrekel predlog disciplin- skega ukrepa. Za incident, ki temelji na neprimernem ob- našanju, se iskreno opraviču- jemo.« Zbornica je o primeru obveščena Tudi če je bila Lilijana Zem- ljak kolikor toliko zadovolj- na z odgovorom, pa smo mi v izogib očitkom o neobjek- tivnosti ravno tako strokov- nemu direktorju postavili ne- kaj vprašanj, na katere smo dobili tri kratke odstavke od- govorov, iz katerih smo izve- deli, da je strokovni svet ime- noval petčlansko komisijo, ki je pritožbo obravnavala in po- dala svoje zaključke. Na na- še vprašanje, ali ni vprašljiva zdravniška licenca dr. Sajo- vica, saj je navsezadnje tudi v času obglavljanju nekdanje- ga direktorja Sama Fakina po- treboval psihiatrično pomoč in da nam je Sajoviceva žena takrat sama priznala, da ima mož hude težave s komuni- kacijami z ljudmi, pa nas je dr. Radko Komadina kot stro- kovni direktor podučil, da in- formacij o poteku zdravlje- nja (dr. Sajovica, op.p.) gle- de na zakonsko določeno vr- sto podatkov o zdravljenju ne more posredovati. Na koncu nam je še sporočil, da ima dr. Sajovic veljavno licenco za opravljanje zdravniškega de- la. Podeljevanje in odvzem li- cence za delo zdravnika pa je v rokah zdravniške zbornice, ki je o tej aktualni problema- tiki obveščena. Bo celjski specialist trelji? To nam je potrdil tudi Ta- dej Gale, pravnik zbornice, ki je že v uvodu povedal, da je zbornica prejela pritožbo z domnevno neetičnim rav- nanjem oziroma kršenjem Kodeksa medicinske etike in deontologije Slovenije celj- skega zdravnika M.S. Ker po- stopek še poteka, nam ni mo- gel posredovati natančnejših informacij. Zdravniška zbornica je do- slej dvema zdravnikoma zaradi dokazanih strokovnih napak odvzela licenco in prav lahko se zgodi, da se bo paru vsaj dobo petih let odvzema licen- ce pridružil tudi dr. Matjaž Sa- jovic. Obstajata namreč dva od- vzema, trajni in začasni z^ do- bo petih do desetih let, in to tako po Zakonu o zdravniški službi kot po Pravilniku o zdravniških licencah, poleg teh dveh zborničnih pravilni- kov pa sta V2i dr. Sajovica lah- ko precej neprijetna tudi Pra- vilnik o organizaciji in delu razsodišča zdravniške zborni- ce Slovenije in disciplinski in varstveni ukrepi. Med pogoji Lilijana Zemljak bo po nasvetu zdravnikov šla na invalidsko ko- misijo za pridobitev invalidnosti druge kategorije. (Foto: BG) za začasni petletni odvzem li- cence bi dr. Sajovic lahko iz- polnjeval na primer pogoj, da je s svojim (ne)zdravljenjem Lilijane Zemljak resno ogro- zil njeno že tako klavrno zdrav- je. Med kršitvami pravilnika o organizaciji in delu pa bi naj- brž lahko pri dr. Sajovicu prišle v poštev tri: odklonitev nujne medicinske pomoči pacientu, ki je v nevarnosti zaradi traj- nega poslabšanja zdravja ali celo smrt pacienta, odkloni- tev lajšanja trpljenja in bole- čine bolniku v nasprotju z dok- trino in možnostmi ter nepri- merno vedenje na delovnem mestu, kot so pijančevanja, uživanje mamil, spolno nad- legovanje ipd. Med oteževal- ne okoliščine pri odločanju o vrsti disciplinskega ukrepa pa pri dr. Sajovicu verjetno ne bo- do mogli spregledati 3. točke 43.člena, ki pravi, da je izra- ba zdravnikovega nekdanjega ugleda nedopustna za brisanje sledi pri napakah. Z zdravnikom se ukvaija tudi tožilstvo Sicer pa bodo v zbornici proti omenjenemu zdravni- ku najbrž lahko odločali še- le potem, ko bo jasno, kaj se bo na celjskem okrožnem to- žilstvu zgodilo z vloženimi ovadbami pacientov zaradi suma povzročitve lahkih te- lesnih poškodb. Dr. Matjaž Sajovic je bil vča- sih zelo iskan specialist orto- ped, v zadnjem času pa je nje- gov ugled precej upadel. Moj- ca Dumančič, dopisnica te- levizije iz Nove Gorice, je po- vedala, da ji je pred šestimi leti rešil nogo, ko ga je sprem- ljala v času odstavljanja Sa- ma Fakina, pa je mislila, da gleda in posluša popolnoma drugega človeka in je bila za- to povsem pretresena. Za mne- nje o delu dr. Matjaža Sajovi- ca smo skušali vprašati mini- stra dr. Dušana Kebra, a je od- šel na dopust. Kljub temu pa smo od tiskovne predstavni- ce Bojane Leskovar prejeli pojasnilo, da se s konkretnim primerom ukvarja psihiater, ki lahko kar sam obvesti de- lodajalca, če ugotovi, da je opravljanje poklica nevarno 7.a zdravnikove paciente. Ob vseh teh pojasnilih in odgovo- rih pa je najbolj zgovorna iz- java prof.dr.Primoža Rodeta, direktorja Kliničnega centra, ki je dejal: »Ne poznam ne pri- mera ne zdravnika. Če je res, kar pravite, potem res ne mo- rem več verjeti, da se lahko kaj takega pri nas še dogaja.« BOJAN GROM St. 9 - 27. februar 2003 6 GOSPODARSTVO Stop za celjsko mleko Zaradi bojkota na vzhodu bo Mlekarna Celeia letos nove poslovne priložnosti iskala na zahodu Mlekarna Celeia je lani odkupila in predelala 76,5 milijona litrov mleka, kar je za osem odstotkov več kot predlani. S prodajo mlečnih izdelkov je ustvarila nekaj manj kot 11 milijard tolar- jev prihodka in nekoliko presegla poslovni načrt. Imela je tudi dobiček, ki pa je manjši od pričakovane- ga. Afera s kloramfeniko- lom ji je namreč »odnesla« kar nekaj zaslužka, čeprav pri nobenem od njenih pri- delovalcev niso našli sledi prepovedanega antibiotika. Škodo ocenjujejo na okrog 85 milijonov tolarjev. Kljub zagotovilom, da so mleko in mlečni izdelki iz Arje vasi neoporečni, so se za mlekarno v začetku lan- skega novembra zaprli trgi na Hrvaškem ter v Bosni in Her- cegovini. Na Hrvaškem so so- delovali z Vindijo, ki so ji s kompenzacijo oddajali zača- sne viške mleka. Kot je poja- snil direktor Marjan Jakob, je vodstvo hrvaškega podjet- ja sodelovanje odpovedalo in se sploh ne želi več pogovar- jati z njimi. Na bosanskoher- cegovskem trgu pa je težave slovenskih proizvajalcev iz- koristil zagrebški Dukat in police v trgovinah hitro na- polnil s svojimi izdelki. Marjan Jakob napoveduje, da bodo letos slabšo proda- jo na jugovzhodu poskušali nadomestiti na zahodnoe- vropskih trgih. Status izvoz- nika v države Evropske uni- je imajo že od lani, na zahod pa nameravajo prodreti z iz- delki blagovne znamke zele- ne doline, ki imajo žig naj- višje stopnje varnosti in gre- do zelo dobro v prodajo tudi na domačem trgu. Z desert- nimi jogurti so namreč lani že dosegli 83-odstotni tržni delež, s probiotičnimi- sad- nimi jogurt 61-odstotnega, s MLEKARNA CELEIA Afera s kloramfenikolom je lani Mlekarni Celeia odnesla dobršen del dobička. probiotičnimi navadnimi jo- gurti pa 27-odstotnega. Mle- karna je lani prodajo fermen- tiranih izdelkov povečala za 7,5 odstotka, od tega je bila prodaja na slovenskem trgu večja za 6,7 odstotka. Večja kot predlani je bila tudi pro- daja sirov, v katere predela- jo kar 70 odstotkov odkup- ljenega mleka. Izdelali so 4.917 ton sirov in jih 4.170 ton prodali doma. JANJA INTIHAR Indijski kapital do Alposa Tretji največji jeklarski koncern na svetu kupil največjega lastnika šentjurskega podjetja - Nič sprememb, le nove poslovne priložnosti Generalni direktor šent- jurskega Alposa Mirjan Bevc pričakuje, da se bo spomladi sestal s predstav- niki novih lastnikov češke železarne Nova Hut, ki je nji- hova največja lastnica, saj ima v lasti dobrih 38 odstot- kov podjetja. V Šentjurju jih predvsem zanima, kakšne načrte imajo novi lastniki z Alposom, radi pa bi tudi ve- deli, ali nameravajo svoj vpliv v podjetju še povečati. Največja češka železarna iz Ostrave, ki ima lastniški delež v Alposu že od leta 1997, je letos prešla v last tretjega največjega jeklarske- ga koncema na svetu LNM Group. Ker je del koncema, ki je kupil Novo Hut, regi- striran na Nizozemskih An- tihh, so si v minulih dneh v nekaterih medijih napačno razlagali, da gre za nizozem- sko družbo. Za LNM, ki se je zanimal tudi za nakup je- seniškega Acronija, stoji na- mreč Indijec Lakshmi N. Mit- tal (naziv koncema sestavlja- jo kratice njegovega imena). Podjetniško pot je začel leta 1976 v Indoneziji ter do da- nes s prevzemi in poceni na- kupi zgradil tretji največji je- klarski koncern na svetu, ki na leto izdela preko 35 mili- jonov ton jekla. Mittal, ki so ga lani uvrstili med 300 naj- bogatejših ljudi na svetu, se zadnje čase usmerja pred- vsem na trge vzhodne in ju- govzhodne Evrope. Po pisa- nju čeških časopisov je za No- vo Hut - skupaj z investicij- skimi obljubami - ponudil 623 milijonov evrov. Mirjan Bevc pravi, da spre- membe lastništva na Češkem v pravnem smislu ne bodo prav nič vplivale na Alpos. Je pa do- bro, še dodaja, da se je proces privatizacije uspešno zaklju- čil in da ima zdaj železarna Nova Hut, kjer Alpos kupuje polovico surovin, potrebnih za izdelavo cevi, stabilnega last- nika. Poleg tega lahko NLM, ki trenutno velja za najbolj glo- balni koncern na svetu, Šent- jurčanom odpre nove poslov- ne priložnosti. V Alposu, kjer so lani us- tvarili preko 13 milijard to- larjev prihodkov, tudi za le- tos napovedujejo 13-odstot- no rast. Konec marca bodo za- ključili gradnjo nove proizvo- de hale za invalidsko podjet- je Alpos posebne storitve, v jesenskih mesecih pa bodo zag- nali proizvodnjo tudi v novih tovarnah za aluminijske izdel- ke in za trgovinsko opremo. JANJA INTIHAR MA KRATKO Orešnik odhaja v pokoj s 1. marcem bo odšel v pokoj dolgoletni direktor celjske- ga podjetja za vzdrževanje in obnovo cest Vinko Orešnik. Nadzorni svet je na njegovo mesto imenoval Bogdana Ko- čevarja, ki je bil doslej v podjetju Ceste-mostovi Celje ope- rativni direktor za področje magistralnih, regionalnih in lokalnih cest. Vinko Orešnik se je v Cestnem podjetju Celje, ki se je pred nekaj leti razdelilo na Ceste-mostovi Celje in VOC, zaposlil pred skoraj štirimi desetletji. Direktorske funk- cije je opravljal od leta 1978. Etol v Indiji Med slovenskimi gospodarstveniki, ki so pod vodstvom predsednika GZS Jožka Čuka ta teden mudijo na poslov- nem obisku Indije, so tudi predstavniki celjskega Etola. Po besedah člana uprave Zdenka Zanoškega bodo predvsem kupovali in manj prodajali, čeprav bodo med proizvajalci konditorskih izdelkov ter v mlečni industriji in industriji pijač poskušali poiskati kakšnega kupca za svoje sadne kon- centrate. V Indiji želijo zlasti izvedeti, kakšne so možnosti za nakup začimbnih koncentratov. V skladu z nadaljnjo stra- tegijo podjetja so se namreč v Etolu odločili tudi za razvoj tako imenovanih procesnih arom, ki se uporabljajo pri proi- zvodnji jušnih koncentratov. V Indiji bi lahko, pravi Zanoš- ki, vsekakor prišli do cenejših surovin. Kos prodaja Mik Stečajni upravitelj Tomaž Kos je z javno objavo že začel zbirati ponudbe za prodajo premoženja preboldskega Mi- ka. Za nepremičnine je postavil izklicno ceno 32,6 milijo- na tolarjev, premičnine pa prodaja za 16 milijonov tolarjev. Kos upa, da bo Mikove premoženje prodal čimprej, v ste- čajno maso pa se bo po njegovih ocenah nabralo okrog 100 milijonov tolarjev. To pomeni, da bo lahko poplačal le del terjatev delavcev in dolgove do Banke Celje. Vsi upniki so namreč prijavili za 304 milijone tolarjev terjatev. Zdrava pretirana iz Šmarja Podjetje Mediacor, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo zdrave prehrane ter drugih izdelkov za zdravje in dobro počutje, bo jutri v Šmarju pri Jelšah odprlo svoj nov poslov- no-proizvodni objekt. Mediacor, ki se je na trgu uveljavil tudi z izdelki blagovne znamke Biotop, je v lasti Janeza Čretnika in zdravnika Janeza Tasiča, doslej pa je imel sedež v Celju. JI Izbira podaljšala čas za odločitev V trgovski družbi Izbira Laško bi se morali do kon- ca februarja odločiti, kako - sami, v sodelovanju z Mercatorjem ali kakšnim drugim poslovnim partner- jem - bodo gradili veliko nakupovalno središče ob Celjski cesti, a so čas za odločitev zdaj podaljšali do konca marca. Po besedah direktorja Izbire Ivana Groblerja je zani- manje za sodelovanje v gradnji nakupovalnega središča večje, a v podjetju imajo samo pisno ponudbo Mercator- ja. Ker jo želijo temeljito proučiti, so si tudi podaljšali čas za odločitev. Sicer pa bodo stališča do ponudbe naj- prej uskladili znotraj uprave in se, če bo potrebno, znova srečah z upravo Mercatorja, zatem pa-bodo pred kon- cem marca dokončno odločitev sprejeli člani Nadzorne- ga sveta Izbire Laško. IS Mestna občina Celje Lokalni podjetniški center d.o.o. Trg celjskih knezov 8, 3000 Celje tel.: 03/426 51 80 fax.: 03/426 51 87 e-mail: lpc@celje.si ^ Glede na objavljene javne razpise v Ur.l.št. 8/03 dne 24.1.03 po Programu ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2002-2003 Ministrstva za gospodarstvo, Področje za razvoj podjetniškega sektorja in konkurenčnosti med katerimi je tudi Javni razpis za spodbujanje razvoja grozdov vam predstavljam: Slovenski pristop k grozdenju Vsi programi in podprogrami Ministrstva za gospodarstvo kažejo, da so gozdi so pomemben del razvojnih spodbud. Grozdenje vidijo kot orodje za doseganje konkurenčne prednosti podjetij v grozdu: • izboljšanje produktivnosti (dostop do dobaviteljev, veščin, znanj, informacij) • pospeševanje inovativnosti podjetij (povečana zmožnost zaznavanja novih priložnosti • pospeševanje komercializacije inovacij (prijazno okolje za razvoj majhnih inovativnih podjetij, spin off) • SMEs kombinacija majhnih prednosti za koristi velikega obsega 1. Jeseni leta 1999 se je začela raziskava o možnosti ustanovitve in razvoja grozdov Sloveniji, končala pa sej je marca 2000. Raziskavo je naročilo takratno Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, izvedlo pa jo je podjetje ITEO. 2. Ministrstvo za gospodarstvo je v okviru projekta " spodbujanje povezovanja podjetij, specializacije v proizvodnih verigah in skupnega razvoja mednarodnih trgov po sistemu grozdja" v letu 2000 začelo z grozdenjem na državni ravni, ko so izvedli raziskavo o potencialih razvoja grozdov. A raziskava je med drugim pokazala, da so v Sloveniji medpodjetniške povezave relativno šibke. Infrastruktura, ki bi lahko grozd podprla je bila še v nastajanju. 3. Politika razvoja grozdov se udejanja s pilotnimi projekti piloti. Rezultat projekta so trije pilotno vzpostavljeni grozdi v Sloveniji avtomobilski, orodjarski in transportno logistični. 4. Uresničevanje politike razvoja grozdov program za leta 2002-2006 Stanje maja 2002 je bilo naslednje: pilotni projekti v procesu grozdenja:avtomobilski, transportno logistični in orodjarski, 15 novih iniciativ za razvoj grozdov (izbrani prijavitelji na javnem razpisu Ministrstva za gospodarstvo) in lokalni grozdi (majhna podjetja) Pospeševalni center za malo gospodarstvo je zvedel na podlagi predhodnih aktivnosti Ministrstva za gospodarstvo 10. aprila 2002 javni poziv namenjen lokalnim/regionalnim razvojnim iniciativam k oddaji prijav pri vzpostavljanju infrastrukture za podporo razvoja povezovanja majhnih podjetij na lokalnem nivoju in promocije lokalnih grozdov v okviru projekta "Razvoj lokalnih grozdov v Sloveniji". Dvanajst izbranih prijaviteljev je že zaključilo 1. fazo projekta s študijo izvedljivosti vsaj enega potencialnega grozda. V letu 2003 bo predvidoma sledila 2. faza, ki bo usmerjena na izvedbo pilotne j študije in bo že pokazala prve rezultate povezovanja. Pomemben del spodbud razvoju podjetništva v Sloveniji je torej usmerjen razvoju podjetništva in razvoju podpornega okolja za majhna in srednja podjetja z namenom iniciacije razvoja grozdov mikro in majhnih podjetij (od 1 -50 zaposlenih) kot pomembnega dela gospodarstva. Razvojne spodbude so usmerjene v krepitev ključnih dejavnikov] uspeha razvoja grozdov in sicer v : • sodelovanje/kulturo med podjetji in nosilci znanja • pretok znanja med podjetji, R&R institucijami, univerzo, izobraževalnimi institucijami • specializacijo proizvodnih verig • tehnološke mreže Cilj razvojne spodbude je pospešiti lokalni proces inovativnosti z razvojem unikatnega slovenskega znanja in vpetost slovenskiti grozdov v mednarodne mreže/grozde. Prihodnost bo pokazala ali nam bo zastavljeni cilj uspelo uresničiti- Vodja projektov: Tatjana Štinek, univ. dipl. inž. - Št. 9 - 27. februar 2003 - GOSPODARSTVO 7 Velik cirkus za malo denarja Država je doslej finančno podprla le tretjino razvojnih projektov Savinjske regije - Do 2006 na »lastnih silah« »Mi sploh ne delamo re- gionalnega razvoja, ampak se ga samo igramo,« te dni Icritično ugotavlja direktor Regionalne razvojne agen- cije Celje Boris Klančnik. pržava je namreč v letoš- njem proračunu za razvoj- ne projekte Savinjske regi- je namenila le 440 milijo- nov tolarjev, prihodnje le- to pa bo regija imela na raz- polago 660 milijonov tolar- jev. S tako skromno držav- no pomočjo se regija nika- kor ne bo mogla otresti raz- vojnih zaostankov. Če bi namreč do leta 2013 hotela uresničiti svoj cilj, to je 7.100 novih delovnih mest, bi po- trebovala najmanj 8 mili- jard tolarjev. Država je leta 1999 z veli- ko besed samohvale in še več obljubami sprejela zakon o spodbujanju regionalnega razvoja, vendar je že drugo leto zapored jasno, da svo- jih obveznosti ne izpolnju- je. Razvojne razlike se ne zmanjšujejo, ampak se celo ipovečujejo, opozarja Boris Klančnik. Savinjski regiji Idoslej ni uspelo rešiti še niti enega od svojih ključnih problemov in vprašanje je, feji bi ob takšnem sistemu državne podpore to tudi us- pelo. »Opreti se bomo mo- rali na lastne moči in na po- moč evropskih skladov,« me- ni Klančnik in se sprašuje, ali je država s 440 milijoni to- larjev razvojne pomoči sploh še lahko kompetenten part- ner Savinjske regije. Ogrožena tretjina delovnih mest Večina problemov Savinj- ske regije, ki je tretja največja v državi, izhaja iz obstoječe gospodarske strukture, ki jo v glavnem sestavljajo tako imenovane stare industrijske panoge. Okrog 70 odstotkov delovnih mest je v podjetjih, ki sicer solidno poslujejo, vendar pri njih dodatnega za- poslovanja ni mogoče priča- kovati. Pet odstotkov, oziro- ma 5.000 delovnih mest, ve- činoma v tekstilni industriji Savinjska regija je letos ministrstvu za gospodars- tvo predlagala 10 projektov. Z denarjem, ki ji ga je na- menila država (440 milijo- nov tolarjev), bo lahko po- skrbela le za pripravo pro- jektne, lokacijske in inve- sticijske dokumentacije za te projekte. Gre za ustano- vitev razvojnega tehnološ- kega središča, industrijske cone Celje in Arnovski gozd, dokončanje zasnove prostorskega razvoja Sa- vinjske regije, uvajanje ekoloških turističnih cen- trov in investicijskega na- črta na področju turizma. in v gradbeništvu, je ogrože- nih že sedaj, v vseh ostalih podjetjih pa delovna mesta komaj še ohranjajo in bodo po ocenah regionalne agen- cije zaradi svoje nekonku- renčnosti imeli veliko težav ob vstopu v Evropsko unijo. »Ključni problem regije je predvsem ta, da nima tehno- loško zahtevnih panog, ki us- tvarjajo višjo dodano vred- nost, prav tako pa tudi nima tujih naložb, ki bi odpirala nova delovna mesta,« ugotav- lja Klančnik. Savinjska regija si je v svo- jih razvojnih programih kot osnovni cilj do leta 2013 po- stavila 7.100 novih delovnih mest in znižanje stopnje brez- poselnosti na 8 odstotkov. Za to bi potrebovala najmanj 355 milijonov evrov. V desetih le- tih naj bi na območju regije nastalo za 300 hektarov in- dustrijskih in poslovnih con, dva tehnološka centra, en teh- nološki park in osem podjet- niških inkubatorjev, kar bi skupaj stalo 158 milijonov evrov. V razvoj kadrov in za izgradnjo 1.300 stanovanj za strokovnjake (»Tudi to je eden od načinov, kako preprečiti beg možganov,« pravi Klanč- nik.) bi bilo treba vložiti še dodatnih 95 milijonov evrov. Glede na to, kako malo de- narja je za projekte, ki naj bi vodili k temu cilju, doslej prišlo iz Ljubljane, se zdijo vse te številke hudo utopič- ne. Vendar pa je Klančnik, ki sicer ne štedi kritičnih besed do države, dokaj optimisti- čen. Prepričan je namreč, da lahko regiji uspe. »Do leta 2006 se moramo opreti pred- vsem na lastne razvojne in gospodarske potenciale ter na investicijske potenciale Evrop- ske unije.« JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC Prvi poslovni rezultati Konec februarja se podjetjem z borzne kotacije izteče rok za objavo poslovnih poročil za minulo leto. Večina podjetij jih bo objavila tik pred iztekom roka, nekatera pa so to, hvaležno ali nehvaležno nalogo, že opravila. Zato lahko pričakujemo, da bodo ostala poslovna poro- čila kapljala v javnost kot kapljice dežja pred nevihto, ki je napovedana za ta petek. Zaradi vpliva takšnih pomembnih informacij na ceno del-1 nic, si bomo danes na grobo ogledali nekatere do sedaj oh-1 javljene rezultate podjetij. 1 Mercator d.d. Eden izmed prvih, ki se je opogumil in objavil poslovne rezultate, je bil naš najboljši sosed, Mercator. Čisti prihod- ki iz prodaje so se povečali za dobrih 18 odstotkov, medtem ko se je čisti dobiček zmanjšal za skoraj 17 odstotkov, pred- vsem kot posledica spremembe računovodskih standardov. Mercator je v letu 2002 nadaljeval svojo intenzivno investi- cijsko politiko, prodrl na nov srbski trg, doma pa obdržal približno 40-odstotni tržni delež. Intenzivno investiranje vodi v visoko zadolženost, iz bilanc pa so razvidni tudi sig- nali, ki kažejo na morebitne likvidnostne težave. Merkur d.d. Leto 2002 je bilo za Merkur dokaj uspešno. Prihodki iz prodaje so se povečali za slabih 20 odstotkov, čisti dobiček pa za približno 12 odstotkov. Tudi za njim je investicijsko intenzivno leto z nekaterimi novimi trgovskimi centri do- ma in v tujini, načrti za prihodnost pa so ravno tako zelo ambiciozni. Za njihovo uresničitev bo Merkur povečal svoj osnovni kapital z izdajo novih delnic. To lahko na eni strani pomeni, da bo cena Merkurjeve delnice za nekaj časa miro- vala, po drugi strani pa bo dokapitalizacija omogočila izpe- ljavo načrtov in s tem večanje prihodnjega čistega dobička podjetja. Črne pike Merkurja so izjemno visoka zadolže- nost, zelo velike poslovne terjatve ter likvidnostne težave, ki pa se sicer izboljšujejo. Krka d.d. Krka pravzaprav še ni objavila celotnih poslovnih rezul- tatov, temveč le nekatere glavne kategorije. Čisti dobiček se je v minulem letu povečal za 15 odstotkov, čisti prihodki iz prodaje pa za 10 odstotkov. Kljub na prvi pogled dobrim poslovnim rezultatom, pa je po mojem mnenju Krka prvo. razočaranje. Njeno poslovanje ocenjujem kot podpovpreč- no, saj druga svetovna podjetja v isti panogi dosegajo višje stopnje rasti. Delnica Krke ostaja vseeno med relativno naj- cenejšimi slovenskimi delnicami in tako še vedno primer- na za dolgoročnejši nakup. Pregled izbranih vrednostnih papirjev v obdobju od 19. 2. do 25. 2. 2003 Vrednost in sprememba indeksov v obdobju od 19. 2. do 25. 2. 2003 Tudi dosedanje objave rezultatov niso bistveno vplivale na rast tečajev na slovenski borzi, saj so bili razmeroma pričakovani in deloma že všteti v cene delnic. Namesto ra- sti se je zgodilo celo nasprotno. Objava podpovprečnih Kr- kinih rezultatov je povzročila padec tečaja te delnice za 2,2 odstotka, indeks SBI20 pa je v pričakovanju bolj razvese- Ijujočih rezultatov zdrsnil še za dodatnih 1,43 odstotka. VALTER GRILANC, Medvešek Pušnik d.d. analitik Kmalu na borzi Delavci celjskega podjetja Libela Maxima, ki je od 17. februarja v stečaju, so ko- nec minulega tedna dobili sklepe o prenehanju pogodb o zaposlitvi. V skladu z no- vo zakonodajo, ki določa 15-dnevni odpovedni rok, bodo 6. marca šli na zavod za zaposlovanje. Kako bo potekal stečaj in kako se bo iztekel, je sedaj še težko napovedati, pravi ste- čajni upravitelj Rudi Hra- mec. Za pripravo bilanc bo treba še kar nekaj časa, ko- misija za popis in oceno pre- moženja pa je začela delati šele v začetku tedna. Na vpra- šanje, kaj bo s stroji, ki jih je direktor Janez Fischer konec lanskega leta dal v najem (ko o stečaju še ni bilo govora), da gre za začasne najemne po- godbe, ki jih je mogoče od- povedati v enem mesecu. Hramec je bivši upravi pod-; jetja tudi naložil, naj pripra- vi natančne podatke o izpla- čanih plačah. Pri tem bo, kot pričakujejo v sindikatu, kar nekaj problemov, saj je bilo zlasti v zadnjih dveh letih iz- plačevanje plač dokaj nepre- gledno in zelo po domače. De- lavci so nazadnje dobili no- vembrske plače, kako je bilo s poravnavanjem prispevkov, pa sploh ne vedo. Bojijo se tudi, kaj bo s terjatvami, ki so jih prijavili že leta 2000 v postopku prisilne poravnave, vendar jim jih podjetje ni v celoti poplačalo. JI Ložnica pri Žalcu 52/a, 3310 ŽALEC spekter zaposli • KOMERCIALISTA na področju barve - laki POGOJI: -VI. ali VII. stopnja izobrazbe, -aktivno znanje angleškega jezika, -vsaj dve leti delovnih izkušenj, -izpite kategorije. • PRODAJALCA na terenu za avtoličarski in avtokieparski material POGOJI: -trgovska šola, -izpit B kategorije, -vsaj dve leti delovnih izkušen. Prošnji priložite kratek življenjepis in potrdilo o izobrazbi. Rok za prijavo 8 dni od objave. Zelje in resničnost Celjska razvojna agenci- ja je za minulo in tekoče leto v imenu občin na raz- pise za dodeljevanje razvoj- nih spodbud prijavila 99 projektov v skupni vredno- sti 9,8 milijarde tolarjev Dr- žava je odobrila le 31 pro- jektov in zanje dala 667 mi- lijonov tolarjev, kar pome- ni manj kot 7-odstotno ude- ležbo pri sofinanciranju. Za razvoj regionalne infra strukture je bilo odobrenih devel programov, pri kate- '''h je država sodelovala z ^9S,5 milijona tolarjev. Na javnem razpisu za sofinan- ciranje malih projektov na '^eji s Hrvaško je agencija Uspela z osmimi projekti in 'lobila 25,8 milijona tolar- 'ev, na razpisu za sofinan- '^'ranje pripravljalnih del za '^^■'gionahie razvojne [irogra- •^t' [ta je država podprla le projekte in zanje dala 21 •bilijonov tolarjev. Agencija projektov, vrednih ne- N več kot 4 milijarde to- ^Hev, prijavila tudi na i\r/.- P'sza sofinanciranje izved- ^'nili del razvojnega pro- ^''ania. Us[ieli so s tretjino logov in zanje dobili št. 9 - 27. februar 2003 8 AKTUALNO Prevara pri bančnem okencu Grenka izkušnja in očitki okradene občanke - Zgodba za poduk in premislek Jožica Čuček iz Rogatca obtožuje Banko Celje, da ni naredila dovolj za zaščito njenega denarja. Tik za tem, ko je Čučkova na bančni eno- ti v Rogaški Slatini prijavila tatvino svoje bančne karti- ce, je neka ženska z njene- ga tekočega računa zlahka dvignila 170 tisoč tolarjev. Čučkova se s pojasnili ban- ke ne more sprijazniti, ban- ka pa zavrača vsakršno od- govornost. Bilo je v ponedeljek, 27. ja- nuarja, okrog poldneva, v pi- sarni šmarske izpostave Geo- detskega zavoda Slovenije, kjer je Jožica Čuček zaposle- na. Med delom je za kratek čas zapustila pisarno in spre- gledala, da je svojo denarni- co pustila na pisalni mizi. Kmalu po vrnitvi na delovno mesto, kjer ima opravka tudi s strankami, je opazila, da je denarnica izginila. V njej je bilo okoli šest tisoč tolarjev gotovine, osebni dokumenti, čekovni blanketi, bančna kar- tica Activa/Maestro ter kar- tica zdravstvenega zavarova- nja. S tem grenkim spozna- njem se je odpravila v »svo- jo« banko, enoto v Rogaški Slatini, kamor je, kot pravi, prispela okoli 15.30 ure. Prijava in bioi€ada,imies pa... Pri bančnem okencu se je najprej pozanimala o stanju na svojem tekočem računu. Od- dahnila si je, stanje se je uje- malo z njeno osebno eviden- co. Takoj za tem je bančno us- lužbenko seznanila z izgubo bančne kartice in ji povedala, da jo pogreša od poldneva. Za tem je bančna uslužbenka pri- javo vnesla v računalnik. Z blo- kado ne bo mogel nihče pla- čevati z njeno bančno kartico in nihče ne bo mogel z njene- ga tekočega računa dvigovati gotovine, je bila Čučkova pre- pričana in pomirjena. Jožica Čuček je tatvino in poneverbo prijavila tudi po- liciji, ki je takoj ukrepala in začela zbirati podatke o sto- rilcu. Po neuradnih informa- cijah gre za žensko, ureje- nega videza, staro okoli 45 let, redkih kostanjevih ma- lo daljših las, v njenem go- voru pa ni bilo zaznati kak- šnega značilnega naglasa. »Ko sem v svoji banki v Ro- gaški Slatini prijavila izgubo oziroma tatvino bančne kar- tice, sem bila prepričana, da bodo poleg kartic blokirali tu- di moj tekoči račun. Takrat mi je bančna uslužbenka tu- di zagotovila, da me bodo ta- koj obvestili, če bo na mo- jem tekočem računu prišlo do kakšne spremembe glede sta- nja. Kljub temu sem 30. ja- nuarja, torej čez dva dni, po- klicala v banko, kjer so mi povedali, da je bilo z mojega tekočega računa dvignjenih 170 tisoč tolarjev,« nam je po- vedala Jožica Čuček in doda- la, da je bil to ves takratni raz- položljivi znesek na njenem tekočem računu. »Na banki so me še opozorili, da mi bo 5. februarja na tekoči račun nakazana plača, zato naj bom takrat previdna. Glede tega so mi svetovali, naj takoj dvig- nem ves nakazani znesek, sa- ma pa sem se odločila, da te- ga dviga ne bom opravila in to bančni delavki tudi pove- dala. Šele na to mojo odloči- tev so v banki reagirali tako, kot sem od vsega začetka pri- čakovala: blokirali so moj te- koči račun. Potem sem Ban- ki Celje poslala dopis z zah- tevkom, da mi obrazložijo, kako se je lahko zgodilo, da je bil opravljen dvig mojega denarja z ukradenim osebnim dokumentom, ukradeno kar- tico in ponarejenim podpisom in to na samem bančnem okencu,« nam je svojo izkuš- njo opisala Čučkova. Sedem minut prepozno v Banki Celje, PE Rogaška Slatina, so ji odgovorili 5. fe- bruarja. Pri kronološkem pre- gledu dogajanja so bančniki ugotovili, da se je Čučkova v poslovalnici v Rogaški Slati- ni oglasila 27. januarja ob 15.36 uri in se najprej poza- nimala o stanju na svojem te- kočem računu. Ob 15.45 je prijavila izgubo čekovnih blanketov in bančne kartice, ob 15.47 uri pa je bil oprav- ljen zaznamek prijave v ra- čunalniško aplikacijo. »V na- daljevanju je bilo ugotovlje- no, da je bil istega dne ob 15.40 uri opravljen dvig z va- šega tekočega računa v višini 170.000 tolarjev v Celjski mestni hranilnici. Pri dvigu gotovine je bila stranka iden- tificirana tako, da je poleg bančne kartice morala pred- ložiti še osebno izkaznico, kar je razvidno iz naloga za obre- menitev tekočega računa,« je navedeno v dopisu in še, da je bil zaznamek prijave izgu- be kartice izvršen po tem, ko je nekdo z njenega tekočega računa dvignil 170 tisočakov. Šlo je torej za časovno razli- ko borih sedem minut! »Za- to banka ne more prevzeti ni- kakršne finančne odgovorno- sti za škodo,« piše na koncu. S tem odgovorom pa Jožica Čuček ni bila zadovoljna, ban- ka bi morala narediti vse za zaščito svojih komitentov in za napake odgovarjati, je bi- la prepričana. Sledil je sesta- nek na sedežu banke v Celju, kjer so jo ponovno prepriče- vali, da niso storili nikakršne napake, da je bil identifika- cijski postopek pri dvigu nje- nega denarja pravilno izveden in da je krivda samo njena, ker je prepozno prijavila iz- gubo kartice in ni poskrbela za varnost svojih dokumen- tov. Primer Jožice Čuček nazor- no kaže, da dviga ne bi bilo mogoče opraviti, če ji ne bi bil hkrati z bančnimi doku- menti ukraden tudi osebni dokument. Ne smemo priča- kovati, da bo sUka na oseb- nem dokumentu predstavlja- la stoodstotno jamstvo. Vi- dez oseb se namreč pogosto spreminja (dolgi ali kratki lasje, brez očal ali z očali, sHka za osebni dokument je lahko že ob predložitvi za iz- delavo stara nekaj let...) Za- to je bančna delavka, ki ni strokovnjakinja za identifi- kacijo obrazov, dolžna ugo- toviti zgolj podobnost osebe ob bančnem okencu z ose- bo na sliki na osebnem do- kumentu. Bančna deiavica ni opazila raziiice Slišati smo želeli še drugo plat zvona, zato smo se obr- nili na Banko Celje. Predvsem so nas zanimale podrobnosti glede identifikacijskega po- stopka pri dvigu 170 tisoč to- larjev pri bančnem okencu v Celjski mestni hranilnici v Ce- lju. Konkretno: kako je bilo mogoče dvigniti razmeroma visoko vsoto gotovine s tujo osebno izkaznico in še ob dejs- tvu, da se je prevarantka na bančni obrazec pri dvigu dru- gače podpisala, kot se podpi- suje lastnica bančne kartice. Banka nam je odgovorila: »Pri dvigu gotovine je bila stranka identihcirana v skla- du z navodili za identifikaci- jo. Ta postopek je sledeč: stranka predloži dvižni listek skupaj z identifikacijsko kar- tico (npr. bančno kartico Ac- tiva/Maestro). Če je delavki banke stranka osebno pozna- na, od nje ne zahteva, da ji predloži osebni dokument, ampak na dvižni listek vpiše »osebno poznan«. Če pa banč- na delavka stranke ne pozna, od nje zahteva osebni doku- ment, iz katerega izpiše šte- vilko, vrsto in datum veljav- nosti ter primerja videz stran- ke ob bančnem okencu s sli- ko na osebnem dokumentu. V primeru gospe Jožice Ču- ček je bil prvi del postopka identifikacije, ki se nanaša na izpis podatkov iz osebnega do- kumenta, pravilno opravljen, kar je razvidno tudi iz arhiv- skih dokumentov. Primerja- ve videza stranke s sliko na osebnem dokumentu pa v obravnavanem primeru ne moremo opraviti, ker ne ve- mo, kako je izgledala stran- ka, ki je opravila dvig. Banč- na delavka na pogled ni opa- zila razlike, zato tudi ni po- sumila v verodostojnost stran- ke,« je bil odgovor Banke Ce- lje (sektor za poslovanje s pre- bivalstvom). Žal nam v banki na drugi del vprašanja v zvezi z identi- fikacijskim postopkom niso odgovorili. Zato dilema osta- ja. Dejstvo je namreč, da se je prevarantka na nalog za obre- menitev tekočega računa ob dvigu 170 tisoč tolarjev tujega denarja podpisala drugače, kot se podpisuje Jožica Čuček, kar je razvidno z njene bančne kar- tice Activa/Maestro (lastnica kartice se podpisuje samo s priimkom, prevarantka pa se je podpisala s priimkom in imenom). MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIC Jožica Čuček: »Banki očitam, da smo komitenti preslabo zaščiteni.^ ubili?). ne zdržite več 'red televizorjem, vzemite ča- '^Pis. F-'ino \v malce preleteti Nlove, da veš kaj boš bral, bo zanimivo: »S sekiro potolkel diužino in si sodil ^^\« Ali \\r. »Mater kruto ^oril in jo vlil v beton!« In ^teni prebiraš, mater je to '^Peto. Ali pa, dragi Ijubite- "športa, zadnjič je nekdo re- '^'^ »Dobro se spominjam. MOHOR HUDEJ kako je Ayertonu Senni na koncu omahnila glava.« No, sam se spominjam, kako so izkrvaveli na snežno belih po- ljanah številni smukači, spo- minjam se hokejskih bodič- kov in ugibanj o tem, če se bo xy-hokejist zbudil iz kome ali ne. Čudovite so tudi oddaje o najbolj nesrečnih primerih v ekstremnih športih, kjer je običajno vse posneto, tudi ka- ko razčesne piksno tipu na bandžiju, ker si je narobe iz- meril razteg vrvi (matemati- ka, matematika dragi moj, si šprical?). Tudi živalski svet je lep, predvsem prizor kako lev počasi, z andohtjo lomi kosti še na pol živi antilopi. Mater je fino, da se najdejo snemal- ci tam, kjer se umira v živo. Samo da akcija kosi vsevprek, da se pada, umira, da je smrt veličastna, slikovita, pa četu- di samo v pravljici, filmu, špor- tu... Ampak zlo, dragi moji, zlo počiva drugje. Za zlo sta potrebna dva - moški in žen- ska, ki posnemata strast, ti- sto, ki vam je tako blizu, ki ste jo skusili. JEBA je to, dra- gi moji, te se bojte! Teh uma- zanih filmov se bojte, vi in vaši otroci. Sramujte se je, sramuj- te se vseh teh umazanih gi- bov, sramujte se, če po po- moti stisnete napačen kanal, preskočite srednjo stran No- vic. Ker tam na desni zgoraj je pohujšljivost, vključno z izrekom pod njo, ki pravi: »- Sicer sem pa mnenja, da je potrebno tam v Noriku po- staviti hmeljarsko-pivovarniš- ki muzej.« Kato. KOMENTIRAMO Javna podoba čeprav velja celjsko pod- jetje Engrotuš po javno ob- javljenih podatkih za tretje največje trgovsko podjetje s prehrambenimi izdelki, je lastnik tega podjetja Celjan, sicer rojen Konjičan, Mirko Taš, za večino povprečnih ljudi povsem neznana ose- ba. Mirko Tuš je začel s svo- jim podjetništvom v osem- desetih letih minulega sto- letja ali prejšnjega tisočlet- ja, kakor se pač komu zdi ljubše. Začel je skromno, z eno samo trgovino, toda tre- ba je povedati, da so mu bi- le nekatere okoliščine iz pre- hoda samoupravnega socia- lizma v tržno gospodarstvo in razmah podjetništva ve- likokrat silno naklonjene. Ampak pustimo to ob stra- ni in se raje vprašajmo, za- kaj je fizična podoba Mir- ka Tuša večini ljudi nezna- na, ne poznajo ga niti prem- nogi Celjani, čeprav živijo v istem mestu tako rekoč z njim. To vprašanje je ob bo- gastvu, s katerim Tuš očit- no razpolaga, še toliko bolj umestno, če pomislimo, da večina ljudi na cesti zlah- ka prepozna mnoge politi- ke, poslance in druge bolj ali manj nepomembne dr- žavne aparatčike. Prvi, ampak ne tehtnejši razlog od drugega, je prav gotovo ta, da ima Tuš zelo omejene retorične sposob- nosti, zato mu kakšen Ari- stotel tudi zdaj na stara le- ta ne bi prav nič škodoval. Ampak to je le prvi odgo- vor na vprašanje, zakaj Mir- ko Tuš brez vsake izjeme preprosto noče nastopati v medijih in torej v javnosti. Njemu tudi brhke in po- manjkljivo oblečene televi- zijske novinarke ne pride- jo do živega. Ob takem ravnanju Mir- ka Tuša do predstavnikov sedme sile in javnosti bi lah- ko že zaradi ustavne pra- vice do obveščanja javnosti takoj na prvo žogo rekli, da nima prav in da ravna v nasprotju s sodobnim nači- nom obveščanja. Ampak že pri drugi žogi se trditev obr- ne na glavo, ker moramo upoštevati pravilne ugoto- vitve tistih, ki trdijo, da so mediji in njihovi predstav- niki, torej mi novinarji, po- leg zakonodajne, izvršne in sodne dejansko predstavni- ki četrte veje oblasti. Tukaj pa moramo na odločitev Mir- ka Tuša gledati iz čisto dru- gačnega zornega kota. Eden izmed znancev mi je nedol- go nazaj dejal, da novinar- ji ustvarjamo kralje, a jih po njegovem mnenju tudi si- stematično pobijamo, ko se nam to zahoče ali ko nas na kaj takega pripravijo uredniki. Najprej se mi je zdelo, da kolega močno pre- tirava, a sem se spomnil na nekatere posameznike, za katere pred nekaj leti še sli- šali nismo, nato pa so se nam začeli kar naenkrat pogosto veselo smejati s te- levizijskih ekranov in časo- pisnih strani. Sčasoma smo že s strahom odpirali na- vadne pločevinaste konzer- ve, da ne bi njihovih podob zagledali celo med sardela- mi v olivnem olju. V vsem tem niso samo kančki re- snice. Spomnimo se samo medijskega umora zaradi visoke plače Franceta Ar- harja, zaradi cesarje bil na predsedniških volitvah zgolj številka, še bolj pa je svež primer Zorana Kovača, nek- danjega direktorja Veteri- narske uprave Slovenije, in še marsikoga bi lahko naš- li. V tem primeru je lahko posameznik kralj ali pa mr- tev princ, če tako želijo me- diji in njihovi predstavni- ki. Mirko Tuš bo očitno tako zaradi prvega kot drugega omenjenega razloga vztra- jal pri živem kraljevanju. Z vsemi njegovimi dobrimi in slabimi stranmi. Kar je njegova pravica. BOJAN GROM ODMEV Čas je za Mariborsko Obvoz čez Teharje? Da, če drugače ne gre, a pod pogo- jem, da se naredi vse potreb- no za varnost ljudi. Gre, med drugim, za križišče na Tehar- jah, ki je že zdaj smrtno ne- varno. Na tamkajšnjem ovin- ku so prižgane sveče opozar- jale na smrtno prometno ne- srečo mladega fanta. Slaba vidljivost grozi od Kidričeve ceste skozi Teharje do Štor in naprej. Vidljivost zmanjšujejo tudi avtomobi- li, ki stojijo na parkiriščih ob cesti. Že dlje časa pa ovi- ra preglednost tudi gora na- pluženega snega na parkiriš- ču ob križišču. Velika nad- loga za vse uporabnike ce- stišča pa je neurejeno križiš- če, zdaj bi bilo nujno potreb- no tam vsaj začasno posta- viti premakljivi semafor. V nasprotnem primeru se bo- do nesreče kar vrstile. Kot kaže, se zaradi obnove Ma- riborske ceste obvozu skozi Teharje ne bomo mogli izog- niti. IVANKA GODEC, Celje PREJELI SMO Nekaj je treba storiti! Kot smo izvedeli iz me- dijev, je bila te dni posla- na državljanska pobuda z naslovom Nekaj je treba storiti, ki so jo slovenski javnosti predstavili Barba- ra Brezigar, Drago Demšar, Vaško Simoniti, Rudi Šeli- go in Aleksander Zorn. Čla- ni društva Civilna družba Celje smo njihovo držav- ljansko pobudo skrbno preučili in prišli do za- ključka, da se je z njihovi- mi ugotovitvami o stanju demokracije v Sloveniji mogoče v celoti strinjati. Tudi mi smatramo, da je demokracija v Sloveniji v globoki krizi in da nam gro- zi vnovična vzpostavitev enoumja, za kar gre razlo- ge iskati predvsem v dejs- tvih, ki jih navajajo ome- njeni podpisniki državljan- ske pobude. Po našem mnenju je glavni razlog za takšno stanje predvsem ta, da vladajoča politična op- cija poleg ostalega skoraj v celoti obvladuje tudi ves medijski prostor in da ob- jektivnega in kritičnega no- vinarstva kot predstavnika četrte veje oblasti v Slove- niji skoraj ni. Spričo tega dejstva smo tudi člani na- šega društva prepričani, da je resnično treba nekaj sto- riti, da se takšno stanje od- pravi in želimo javno izra- ziti podporo zahtevam av- torjev državljanske pobu- de po izvedbi predlaganih ukrepov. DRUŠTVO CIVILNA DRUŽBA CEU£. St. 9 - 27. februar 2003 10 REPORTAŽA Štajerski dialog s iiudičem Docent dr. Marjan Turnšek je med teoretiki eksorcizma, izganjanja hudiča oziroma hudobnega duha - Nekdanji Celjan je rektor mariborskega bogoslovja ter profesor na fakulteti Ali sodi skrivnostno iz- ganjanje hudiča, kot ime- nujemo eksorcizem po do- mače, v ropotarnico srednje- ga veka? Sploh ne, v zad- njih letih ljudje vse bolj znova verjamejo v hudiča, v hudobne ali zle duhove. Nekateri se odpravijo celo do najbližjega izganjalca hudiča, zlih duhov. Kar sploh ni problem, saj ima vsaka slovenska katoliš- ka škofija spet svojega red- nega eksorcista. Praviloma bi to moral biti domači škof, vendar škofje zaradi pomanj- kanja časa določijo drugega duhovnika. »Tak duhovnik mora biti primerno izobra- žen, kar ne pomeni nujno podiplomskega študija. Biti mora predvsem mož molitve, pobožni duhovnik,« pravi dr. Marjan Turnšek, rojeni Ce- ljan iz Maribora in teoretik eksorcizma. Kdo je dr. Marjan Turn- šek? Nekdanji Celjan z Os- trožnega je kot kanonik član mariborskega stolnega ka- pitlja, med najožjimi ško- fovimi sodelavci. V javno- sti je najbolj znan kot rek- tor mariborskega bogoslov- ja, profesor dogmatike v enoti teološke fakultete v Mariboru, pomemben sode- lavec v procesu Slomškove beatifikacije, vodja Slomš- kove založbe... Hudič in new-age Izganjanje hudiča oziro- ma zlih duhov je le del Turnškovega življenja in dela, vendar za širšo javnost najzanimivejši. Dr. Marjan Turnšek obredov izganjanja hudiča oziroma zlih duhov ne opravlja, vendar je bil med njimi že osebno priso- ten. Na obredih, kjer lah- ko začnejo posedeni govo- riti jezike, ki se jih niso ni- koli učili, kjer lahko šibko dekle razmeče silake... »Ek- sorcisti me predvsem obča- sno pokličejo na kakšen posvet ali zaradi nasveta. Tu in tam me povabijo tudi h kakšnemu primeru eksor- cizma.« Študentom na teološki fa- kulteti predava poleg drugih izbirna predmeta Demono- logija ter Krščanstvo in pa- ranormalno, za kar je v zad- njih letih veliko zanimanja. »Tako se teoretično ukvarjam z nenavadnimi pojavi, z de- lovanjem hudega duha. Se- veda se dotaknem tudi eksor- cizma, to je molitve Cerkve za izganjanje hudega duha. Kajti h krščanski veri spada prepričanje, da je zlo v Jezu- su Kristusu že premagano, in s to molitvijo izroča posede- nega posebnemu Jesuzove- mu delovanju.« V obdobju new-agea je zanimanje ljudi za takšne teme nasploh zelo veliko. Zato je dr. Marjan Turnšek po najinem pogovo- ru pohitel na predavanje o okultizmu, za najširšo jav- nost. Dr Marjan Turnšek pou- darja, da je treba ločiti med posedenostjo ter obsede- nostjo s hudim duhom, hu- dičem. Vse potrebno znanje je pri- dobil večinoma z osebnim študijem. Tudi med svojim podiplomskim študijem na papeški univerzi Gregoriani v Rimu je vzporedno sprem- ljal te pojave, vse od new-agea naprej. »Pojav new-agea je treba spremljati tudi s teo- loškega vidika. Med vsem tem je kar nekaj demonskih za- dev, saj se ljudje v stiskah ali iz radovednosti spuščajo v najbolj čudne avanture in se v njih zavestno izročajo skriv- nostnim, a nepoznanim si- lam. Tako sem spoznal, da je o tem treba spregovoriti. Bodoči teologi morajo ime- ti o teh pojavih vsaj osnovno teološko informacijo, da lah- ko ljudem pozneje pomaga- jo.« Sodeluje zdravnik v letih po drugem vatikan- skem koncilu je vesoljna Cer- kev hudiča vse manj omenja- la. Danes je drugače. »V zad- njem desetletju so škofje pre- sodili, da imajo ljudje tudi pri nas več težav, ter se zače- li odločati za stalne eksorci- ste.« V najširši javnosti pre- cej nastopa uradni eksorcist primorske škofije, kapucin- ski pater Andrej Mansuet Bo- žič. Zgovorni Božič, ki je doktor psihologije, teologi- je, cerkvenega prava, zgodo- vine, hlozofije in metafizi- ke, je lani opravil tri eksor- cistične obrede. Obsedenost so različne motnje v zvezi s kraji ali osebami, npr. nenavaden ropot, premikanje predme- tov, prisluhi, halucinacije. Eksorcistova naloga je pre- verjanje, ali gre za bolezen oziroma za demonsko za- devo. V ljubljanski in maribor- ski škofiji o eksorcistih manj govorijo javno. »Dajanje po- datkov je odločitev škofa in eksorcista. Ljudje imajo pra- vico do intimnosti, anonim- nosti, podobno kot pri zdrav- niku,« poudarja dr. Turnšek. V štajerski škofiji je bil dol- go uradni eksorcist pokojni prof. Rafko Vodeb, ki je zad- nja leta preživel v mlinu pri Gorici pri Slivnici (občina Šentjur). Vodeba je pred le- tom in pol nasledil Marjan Vetrnik, župnik v Žicah (ob- čina Slovenske Konjice), se- danji uradni eksorcist, ki je lani opravil kar 76 srečanj. »Vsak, ki čuti težave, naj se seveda najprej obrne na do- mačega župnika,« svetuje dr. Turnšek. Ta ga lahko napoti k škofu ali uradnemu eksor- cistu. Eksorcist začne nato ugo- tavljati, ali je pri tej osebi ek- sorcizem sploh potreben. »Včasih zadoščajo že tako imenovane molitve za osvo- boditev, ki niso eksorcizem.« Eksorcist se nato začne s po- moči potrebnim človekom pogovarjati. Če še ni bil pri zdravniku, ga najprej pošlje v zdravniško ambulanto. Si- cer pa je v eksorcistovi sku- pini redno zdravnik. Izganjalec hudega duha je na primer pozoren na to, če neka zdravila, ki bi morala, ne učinkujejo. Zlasti je po- zoren, če odkrije, da je člo- vek obiskoval različne ma- ge, čarovnike ali vedeževal- ce. »Najbolj je lahko nevar- no, če je sodeloval pri klica- nju duhov in satanističnih obredih. Na osnovi tega lah- ko eksorcist sklepa, da je ne- kaj tega zla prišlo vanj ter v njem deluje, ima neko moč. Nevarno pa je tudi vsako dru- go ukvarjanje z magijo, čr- no ali belo, ter izrekanje pre- kletstev ali urokov.« Dialog S Iiudičem »Eksorcist ne sme delati pred očmi širše javnosti, kar narekuje tudi obrednik ek- sorcizma. To pomeni, da ne javno v cerkvi, pred verni- ki.« Ponavadi je obred v za- sebni kapeli. Prisotni so ek- sorcist in njegovi pomočni- ki, lahko tudi sorodniki člo- veka, ki se mu dogajajo čud- ne stvari. »Obred se ponavadi začne s sveto mašo, ki ji vsi prisos- tvujejo. Lahko je prisotna skupina molilcev, tudi v dru- gem kraju, ki daje eksorci- stu molitveno podporo.« Na- to se začne eksorcistični obred, z odlomki iz svetega pisma, med njimi iz evange- lijev (tisti, ki govorijo o Je- zusovem izganjanju hudih duhov), ter s številnimi psal- mi. Odvisno od eksorcisto- ve presoje ter tudi zdravni- kovega mnenja. Vmes lahko opravijo še litanije. Med odlomki svetega pi- sma pride do dialoga med ek- sorcistom in hudim duhom, hudičem. »Eksorcist mora postavljati hudemu duhu, ki govori iz posedenega člove- ka, vprašanja, ki so v obredu predvidena. Povpraša ga, ka- ko mu je ime, kdaj in s po- močjo česa je posedel člove- ka ter kdaj ga bo zapustil. Vsa vprašanja postavlja v Jezuso- vem imenu, ne v svojem. V Jezusovem imenu tudi uka- že: zapusti tega človeka!« Dr. Marjan Turnšek omenja, da se hudi duh včasih potuhne ter človek ostane miren. »Ek- sorcist sicer nikoli ne verja- me hudemu duhu, ker je laž- nik ter skuša človeka zmani- pulirati.« Izganjalec med obredom večkrat uporabi križ, z njim pokriža prizadetega človeka, ga polaga na prizadete dele telesa. Med njegovimi pripo- močki so tudi blagoslovlje- na voda, blagoslovljena sol ter blagoslovljeno olje. Dr. Turnšek omenja, da je na last- ne oči videl, kako je obsede- ni ločil blagoslovljeno vodo od neblagoslovljene ter pos- večeno hostijo od nepos\ čene. »To ni le lastnost po« denih ljudi, imajo jo lahl kot poseben dar tudi sveti ki in drugi bogoljubni lju je. Imela jo je Terezija Ne mann iz Nemčije, ki je umi leta 1962. Več desetletij preživela le ob vsakdanje obhajilu, brez vsake druj hrane. Ločila je posvečei hostijo od neposvečene. »K seveda pomeni, da je trel biti izredno previden pri pi sojanju nenavadnih pojave saj lahko imajo različen i vor.« Zadnja stopnja izredn ga delovanja hudega dul je posedenost, ko hudi di prevzame telo nekega c veka in se javlja preko n ga. V takšnem napadu i primer se nenormalno k venčijo udje, človek lahl lebdi v zraku, prav tako tu predmeti v njegovi prisc nosti in podobno. »Pre vsem postaja njegovo ži Ijenje vedno bolj neznosni težko in negativno, vedi bolj in bolj protibožje i merjeno.« Vse to kaže i izjemno duhovno onesn ženost, poudarja dr. Tut šek. Področja človekovega d ha so gotovo skoraj povse neraziskana, različne sti kovnjake čaka še ogromi dela. Eksorcisti imajo v za njem obdobju največ df v okolici italijanskega 1 rina, razvpitega satanist nega področja. Področja c lovanja hudega duha, k pravi dr. Turnšek, duhovi kontaminiranega. Tam P haja pri satanističnih sea sah, črnih mašah celo smrtnih žrtev. »Najbolj kane so ženske device katoliški duhovniki, ki ugrabijo.« Štirinajst otrok In kaj odgovori dr. Marjj Turnšek, če mu kdo reče, sodijo izganjalci hudič^] srednji vek? »Rečem mu- ima on sam srednjeve^ predstave ter drugače ne re soditi. Sam pač zaup' in verjamem stalnemu i^' nju Cerkve, ki se ne ravn3 Teoretil< elisorcizma, izganjanja hudiča oziroma hudobnega duha docent dr. IVIarjan Turnšel< se lKlugo« sezona Energia iz milijonskega Vo- roneža je v vrhu ruskega klub- skega rokometa predvsem v zadnjih nekaj letih. Ustanov- ljena je bila leta 1957. Med drugimi je zanjo nastopal Anatolij Fedjukin, olimpij- ski prvak in tudi nekdanji tre- ner CSKA. Do leta 1998 je bi- la član druge lige, po uvrsti- tvi v Superligo pa je predlani dosegla svoj največji domači uspeh, ko je postala podpr- vak. Prej se je klub imenoval Lokomotiva, Trud in Atom, od leta 1989 pa nosi ime do- mačega koncema. V zadnjih treh sezonah je z dvema na- stopoma v pokalu pokalnih zmagovalcev dosegel največ- je uspehe. K temu je prav gotovo veli- ko prispeval prihod sedem- najstletnega Alekseja Ras- tvorceva leta 1995, ki je da- nes prvi zvezdnik moštva, kot prvi strelec ruske Superlige pa prevzema eno vodilnih vlog tudi v ruski reprezentanci. V ekipi izstopa še vodja obram- be, 205 cm visoki orjak Jev- genij Golomedov. Dirigent Aleksej Doronkin zelo do- bro asistira soigralcem, še po- sebej krožnemu napadalcu Dmitriju Česnokovu. V tej sezoni je Energia najprej iz- ločila bosansko Krivajo (66:49), nato pa še jugoslo- vanski Lovčen. V Cetinju je izgubila s 30:31, nato pa do- ma slavila kar za devet zadet- kov. Trener kluba je od leta 95 Igor Gritski. Srečanje bosta sodila Dan- ca Boye in Jensen, ki sta deli- la pravico v finalu svetovne- ga prvenstva na Portugalskem. Vstopnice bodo v predprodaji že jutri med 15. in 18. uro. V začetku tedna sta bila bolna Dejan Peric in Edvard Kok- šarov, a bosta pripravljena na dvoboj. Pivovarji bodo zago- tovo zaigrali zelo zagrizeno, saj so na ponedeljkovem se- stanku znova slišali, kaj si od njih želi vodstvo kluba. DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN Pajota igralska lista Energie ni pretresla. Tino Sotler (Celeia) zaustavlja Jelena Agafonova, akcijo pa spremlja »maskirana« Danijela Savič. Danijelin ples z masko Lokalni derbi Žalčankam - 11 golov Danijele Savič Kar 500 gledalcev je obi- skalo tekmo prve lige med rokometašicami Celeie in Žalca v dvorani Golovec. Der- bi je navdušil, čeprav je bila kakovost v ozadju, a igralo se je hitro in nadvse bojevi- to. Žalčanke so se uspele od- dolžiti Celjankam za poraz v 1. delu DR OdloČile izkušnje Favoritinje so bile Žalčan- ke, ki imajo boljšo ekipo, pa tudi ugodnejši položaj na les- tvici. A to na takšnih obraču- nih ni pravo merilo. Gostje so dobile polčas s 13:10, na- to pa po odmoru povedle s štirimi goli. Varovanke doma- čega trenerja Milana Ram- šaka niso popustile. V 44. mi- nuti so izid izenačile (18:18), deset minut kasneje pa z go- lom Tine Sotler povedle s 24:23. Vendar je bil to njihov zad- nji zadetek in obenem edini, ki ga je prejela vratarka Tanja Kočevar. Na parket je stopila dve minuti prej (njena kolegi- ca Maja Grudnik je zaustavi- la 11 strelov) in odločilno po- segla v dogajanje s štirimi obrambami. Kapetanka Žalca Tina Randl je nato izkoristila tri protinapade zapored (skupni met 7-8), piko na i pa je iz se- demmetrovke postavila Dani- jela Savič, potem ko je snela zaščitno masko (nosno kost so ji poškodovale Škofjeločanke). Celjanka v dresu Žalca je bila izjemno motivirana, skoraj po- polna pa v 1. delu z metom 7- 8. V ključnih trenutkih je svo- je dodala tudi Rusinja Jelena Agafonova, ki je izsilila tri se- demmetrovke. Trener Igor Raz- gor je bil seveda vesel po raz- burijivem dvoboju, tudi zara- di hrabre odločitve pri menja- vi vratark. Nepopustljive Mlade Celjanke kljub pora- zu niso dajale vtisa, da so ra- zočarane. Popustile so pač v prelomnih trenutkih, pa čeprav na parketu ni bilo več tekmi- ce Nine Potočnik, ki je bila trikrat izključena. Martina Strmšek je za 8 golov porabi- la kar 20 strelov. Celjska eki- pa je prikazala tekočo igro, raz- log za poraz pa je poiskala Miša Marinček: »Manjkala nam je še ena razpoložena igralka.« Za vratarko Celeie je bilo vse v znamenju številke 18: tega datuma v februarju je m polnila 18 let, ubranila je tc likšno število strelov. Pred nj je morda še velika kariera, se veda pa so jo že davno opazi li tudi pri Krimu. Svoje nel danje soigralke je pokopala Žalcu, tokrat pa so se nanji le nekoliko bolj pripravile, kar je priznala tudi Randk va. Pri Celeiji ni več športne^ direktorja Ernesta Marguča ki je odstopil, razočaran zara di odnosov v vodstvu kluba Na derbiju sta sodila Velenj- čana Kočevar in Vrečar. Ob- jektivni opazovalci niso mo gli razumeti, zakaj sta tolika krat oškodovala gostujoče ro kometašice. DEAN ŠUSTEf Foto: GREGOR KATK »Ringa ringa raja, Žalec vam nagaja!« so zaplesale igralke Žalca. Dvojni uspeh celjskih hokejistk v zaključnem delu državnega pi-vens- tva so hokejistke Celja minuli konec tedna v Ledeni dvorani mestnega parka odigrale dve tekmi. V soboto so premagale Olimpijo s 4:1. Dva- krat je zadela Soigej.i Zinišek, enkrat pa sta bili uspešni Uliaii^i l\)savec in Mojca Duh. V drugi tekmi [la so bile Celjanke boljše še od kranjskega Triglava s 6:0. Zimškova je bila us[iešna trikrat, Vickovičeva dvakrat, enkrat pa je zadela Duhova. Celjanke, ki jih uspe- šno trenira Marjan Šeško, so neporažene že na zadnjih sedmih tekmah. Trenutni razplet DP je ocenil tehnični vod- ja ekipe Miran Koštomaj: »Zal smo prepoz- no začeli z dobrimi igrami. Šele v končnici smo začeli loviti drugouvrščene Jesenice, ki pa so nam dva kroga pred koncem že pobeg- nile s preveliko razliko. V prejšnji tekmi so namreč [iresenetljivo [)ienuig