Poštnin? plačana — Spod. abbon. post. — TI gr.
GOSPODARSTVO
TRGOVINA ★
IN A N G E
★ I N I) lT S I R I .1 A ★ O B R J’ • ★ • KMETI .1 S T V O
LETO V. ŠT. 96	TRST, 26. MAJA 1951	CENA LIR 20
Sankcije proti Hitajski
USPEHI IN NEIZPOLNJENE NADE
na carinski konferenci v Torquayu
V spominu imamo sankcije, ki jih je leta 1935 nekdanja Zveza narodov sklenila proti takratni Mussolinijevi Italiji. Te dni je sprejela podoben sklep OZN (Organizacija združenih narodov) in u-stavila vsak izvoz orožja in strateškega materiala v Kitajsko. Takšni ukrepi ne Pospešujejo gospodarskih stikov med narodi in zato niso zaželeni in jih uporabljamo le v izjemnih primerih. Toda, ko gre za ohranitev svetovnega miru in s tem za preprečenje vojne, je tak sklep vsekakor upravičen.
Nehote mislimo na to, kakšno stališče je zavzela ravno Anglija leta 1935 in kakšno danes, ter se vprašujemo, če bodo sedanje sankcije imele gospodarsko-vojaški uspeh.
Kako je Anglija vso dobo po prvi vojni zavračala Francijo, kadar je ta predlagala energične ukrepe proti premagani Nemčiji, in ji očitala, da govori iz nje pretirani nacionalizem in sovraštvo! Ko Nemci niso hoteli plačevati repara-cij in je Poincare — tudi kot sankcijo Po mirovni pogodbi — pustil zasesti Porurje, je bil ogenj v strehi ter je malo manjkalo, da ni Anglija očitno dezavui-rala svoje zaveznice. Njeno popuščanje nasproti Nemčiji je kasneje v veliki meri pripomoglo k drznim in usodnim nastopom Hitlerja.
Toda v Italiji je zavladal med tem fašizem, ki je hotel obnovitev »rimskega imperija«; najbolj šibko točko za napad je videl v Abesiniji in načel je že vprašanje delniške družbe, ki upravlja plovbo v Sueškem prekopu. S tem se je čutila ogroženo Anglija, ki si je po prvi svetovni vojni po odstranitvi Nemčije iz Afrike zgradila nepretrgano kolonialno ozemlje od Rta Dobre nade do Kaira. Vel. Britanija je zato doprinesla vse, da jo Liga narodov sprejela proti Italiji sankcije.
Ce napravimo paralelo, so bile sedaj ZDA »gonilna sila« za sankcije proti Kitajski in Anglija je bila tista, ki je skušala v začetku, če ne onemogočiti, Vsaj zavleči ali omiliti sklepe OZN. Nič budnega:	angleški trgovinski minister,
ki je sprva v zbornici priznal, da je Vel. Britanija leta 1950 uvozila na Kitajsko le za 3,6 mil. funtov blaga in Prve tri mesece t. 1. za 1,3 milijona funtov, je moral na pritisk opozicije pri znafi, da je znašal angleški izvoz skozi Hong Kong kar 43 mil. funtov. Tu gre največ za gumij, kositer, cevi, cink, e-'ektrične in radijske naprave, skratka, blago, ki ga Je pošiljala Anglija Kitajski in za katero zahtevajo ZDA in OZN embargo. Dodati pa moramo še Malajo in Singapur, ki so od začetka korejske vojne dobavile Kitajski 115.000 in Sovjetski zvezi 57.000 ton gumija.
Mnogo drugega strateškega materiala Je pošiljala Vel. Britanija tudi v Sovjetsko zvezo in druge vzhodne države, kar Pomeni isto kot na Kitajsko, ker je prišlo to blago tja skozi tranzit in reek-spedicijo. Tako je prejela Sovje‘sva zveza po tej poti samo letošnje prve 3 mesece za 1,610.000 funtov gumija, stroje in podobno, ki so jih ZDA prav tako označile kot vojni material. Anglija se je sklicevala, da prejema iz SZ žito, navajala je pomisleke glede položaja Hong Konga, češ da Kitajska komaj čaka na Pretvezo, da ga napade in osvoji in da ki bilo neprikladno prekiniti vse trgovinske zveze s Kitajsko. Angleški dele-Sat pri OZN G. Jebb je izjavil celo, da gospodarska struktura Vel. Britanije ne dopušča popolnega embarga.
Vendar se je končno uklonila; zato je imela še druge razloge. Predvsem potrebuje Vel. Britanija ravno v tem trenutku za oborožitev važne surovine, ki jih dobi lahko le od ZDA. Dalje pričakuje Pomoč ZDA v vprašanju perzijskega petroleja. In končno je prišel še psihološki razlog: Angleži so imeli prav zadnje dni precejšnje človeške izgube v Koreji. Vse to je vplivalo, da so opustili upanje na pomirjenje s Kitajsko in prenehali s politiko oddvojeno od ZDA. Pri tem so celo spoznali, da jim je njihovo zagovarjanje kitajskega »nacionalizma« vzelo napram ZDA, in ostalemu svetu vsako moralno orožje v rešitvi perzijskega vprašanja.
Kot rečeno, Vel. Bri anija se je vdala in glasovala za sankcije. S tem je poudarila anglosaško solidarnost in kolektivni značaj sklepa OZN. Toda strnjene fronte vseh članic OZN ni bilo mogoče doseči in zato je vprašanje, če bodo sankcije uspešne.
Predvsem kaže na to okolnost, da so se vzdržale glasovanja kitajske sosede: Indija, Pakistan, Afganistan, Burma, Indonezija; poleg teh še Švedska, Sirija in Ekvador. Daši so nekatere teh držav, kot Indija, ki je tudi pris‘ašinja kolektivne varnosti, izjavile, da ne bodo dobavljale Kitajski vojnega materiala, o-stane še vzhodni blok s Sovjetsko zvezo na čelu, ki je proti sankcijam.
Poleg Indonezije, ki hoče izkoristiti ugodne kupčije z gumijem (celo Švica, ki ni članica OZN, dobavlja Kitajski in se sklicuje na svojo nevtralnost in s Švedsko uveljavlja, da izvaža 'e neznatne količine; tudi Japonska, ki še ni članica OZN, je še do nedavna 'izvažala surovine na Kitajsko) in portugalske kolonije Macao, skozi katero gredo še vedno velike pošiljke za vojno važnega blaga, je tu Sovjetska zveza, glavni dobavitelj in zaveznik Rdeče Kitajske, da ne govorimo o ostalih vzhodnoevropskih državah.
To pomeni, da je težko, da bodo sankcije v celoti uspele, tudi če bo OZN raztegnila njihov sedanji obseg na blokado kitajske obale, uvedle medvojni sistem »navicertov« in podobno. Sankcije Kitajske, ki ima za svojimi pleči državo, predstavljajočo pravi kontinent, bržkone ne bodo spravile na kolena. Celo Italije, ki je imela za seboj v glavnem le Nemčijo in nekatere manjše »stavkokaze« Lige narodov, niso. Pomniti je treba, da se Kitajska ni uklonila
velesilam niti v boksarski vstaji 1. 1899, ko je vojaško pomenila malo ali nič.
V tem pogledu pomeni ukrep OZN pomanjkljivost in razpoko v njenem notranjem sestavu. Njene lastne članice podpirajo napadalca in nihče jim ne more kaj, razen to, da jim ZDA ne bodo naklonile gospodarske pomoči. Po drugi strani nima OZN nobenega sredstva proti svojim neubogljivim članicam.
Vsekakor je OZN zmagala moralno v toliko, ker je zbrala okoli sebe vso Evropo brez Švedske, toda z Jugoslavijo, vse članice angleškega Commonwealtha, razen Ekvadorja vse ameriške države in vrsto arabskih ter azijskih držav. Z drugo besedo, pri teh so prevladali načelni razlogi: zavest neodvisnosti, želja po kolektivni varnosti nasproti ozkim gospodarskim interesom. V tem je velik pomen sankcij!
NIKELJ V
Danes, .v času oboroževanja, je potreba niklja še posebno velika. Ob zatonu 19. stoletja so namreč v Creusotovih tovarnah za orožje v Franciji dognali, da daje nikelj jeklu, če ju spojimo, izredno trdoto in moč. Tekmovali so med seboj zlasti točama Krupa v Nemčiji. Schneider-Creu-sota v Franciji in Armstrong-Vickersa v Angliji.
Toda nikjer niklja ni na pretek; zato je družba »International Nickel Compa-ny of Canada«, ki ima okoli 4 pe.ine svetovne proizvodnje v svojih rokah, u-krenila vse potrebno za zvišanje proizvodnje niklja še v tem letu za 5%. Trenutna produkcijska storilnost imenovanega koncerna doseže 20 milijonov liber (to je 10.000 kratkih ton) mesečno. Po novem načrtu namerava doseči povišek mesečne proizvodnje za 1 milijon liber ali 500 kratkih ton; s tem hoče premagati sedanje močno pomanjkanje niklja.
Ze v času zadnje vojne je imenovani koncern izvedel tehnične izpopolnitve jamskih naprav v kanadskih ležiščih niklja v provinci Ontario; te preureditve je nadaljeval v zadnjih letih po sistematičnem načrtu. Dosedaj so kopali nikelj v ležiščih na površini, zaradi izčrpanja zgornjih plasti pa je pričela družba črpati to ručo v nižjih skladih, kar je povzročilo večje proizvodne stroške in s tem povišanje cen v zadnjih letih.
Toda bistvenega povečanja proizvodnje v današnjih ležiščih, razen predvidenega 5c/0 poviška, kljub vsem tehničnim izpopolnitvam ne moremo pričakovati. Zato pričakuje kanadski trust izdatno povečanje proizvodnje samo z odkritjem novih ležišč. V ta namen vodi družba obsežna raziskovanja v Afriki, v latinski Ameriki pa je preizkusila donosnosl raznih ležišč niklja. Poleg tega bo še
Nemška zvezna 'Tada v Bonnu pripravlja za zavezniško komisijo posebno spomenico glede zasedbenih stroškov. Pri tem se sklicujejo Nemci na leto 1937, ko so morali kriti izdatke za svojo vojsko, ki je štela tedaj 350.000 mož; po podatkih v spomenici pa ocenjujejo število »pravih« zavezniških zasedbenih čet na 200.000 mož.
V spomenici, kjer navaja cene iz leta 1950, je nemška vlada preračunala svoje vojne izdatke iz leta 1936 po cenah v letu 1950, Le tako je dosegla pravo in zanesljivo podlago za primerjavo. Istočasno je razčlenila zasedbene izdatke tako, da je dve petini priznala na račun uprave in nadzorstvenega delovanja zasedbenih sil. Po vsem tem odpade od 3263 milijonov nemških mark, ki jih je vseboval lanski proračun Zapadne Nemčije, samo 1950 milijonov DM na 200.000 »pravih« vojakov zavezniških zasedbenih čet. Tu niso torej upoštevani tisti zavezniki, ki sodelujejo pri upravi zasedenega ozemlja. V ‘em delnem proračunskem znesku so vsebovani izdatki za civilne nameščence, za nastanitev, prevo-
G0SP0DARSKI POLOŽAJ ŠPANIJE
Španski minister za industrijo in trgovino je te dni izjavil o sedanjem gospodarskem položaju Španije, da stoji držan/a pred iizrednimi težkočami; hladna vojna med obema blokoma, aktivno oboroževanje Zapada in pomanjkanje najvažnejših dobrin, so dovedle do povečanja izdatkov za življenjsko potrošnjo in do inflacije. Španija je znižala uvoz na najnižjo stopnjo, samo da je vzdiržala ravnioveiaje trgovinske bilance. Toda zaradi velikega povpraševanja blaga v državi sami in zaradi padca izvoza v dežele, ki so bile vedno odjemalke španskega blaga, je tudi komaj doseženo ravnovesje trgovske bilance ogroženo. Vsekakor si je tudi Španija postavila industrijski investicijski načrt in pri tem upa, da bo prejela pomoč ZDA oziroma Marshallovega načrta.
OSPREDJU
v letošnjem poletju začela raziskovati obsežne pokrajine v severnozapadnih predelih Kanade. Tudi če se bo posrečilo odkriti nova ležišča niklja v teh krajih, bodo pretekla leta, predno se bo začela proizvodnja te rude večati.
Ne glede na delovanje kanadske »International Nickel« družbe so pričeli tudi v francoski Novi Kaledoniji (piok vzhodno od Avstralije) z novimi deli, ki naj zopet dvignejo v zadnjih letih tako zaostalo proizvodnjo niklja. Za ta dela se zanimajo zlasti ZDA ter so v ta namen že dodelile denarno in materialno pomoč iz Marshallovega načrta. Strokovnjaki so mnenja, da tako hitro tudi iz Nove Kaledonije ni pričakovati povečanja proizvodnje niklja.
Nujna posledica opisanega stanja bo ta, da bodo nastajale težkoče in pomanjkanje niklja za civilno potrošnjo toliko časa, dokler bo šla vsa proizvodnja niklja v vojne ali oborožitvene namene. T renutno si skušajo pomagati s terrg da štedijo nikelj z legiranjem-stapljanjem z drugimi kovinami. Toda te možnosti bodo morda odstranile le najnujnejšo potrebo niklja. Enako ne bo povečanje proizvodnje v Kanadi za 5% olajšalo sedanjega položaja, ker bo v bodočih devetih mesecih glede na oborožitveni načrt zahtevala vojna industrija vse zaloge in bodo njene zahteve in potrebe gotovo večje, kot pa doseženo povečanje proizvodnje.
V zvezi z gornjimi podatki pripominjamo še to, da ima vzhodni blok na razpolago ležišča niklja v kitajski pokrajini Yunnan, kjer so našli to rudo že v starem veku; v Evropi pa imamo nikelj, toda le v neznatnih količinah, v Sleziji v bližini Frankensteina in pri kraju Petsa mo, ki je pripadel z mirovno pogodbo med Sovjetsko zvezo in Finsko Sovjetski zvezi.
ze po železnicah, pošto, vzdrževanje o-rodja in podobno. Leta 1936 je potrošila nemška država za 350.000 vojakov po cenah iz leta 1950 samo 717 milijonov mark.
Sedaj delimo skupni znesek 1950 mil. mark, določenih za zavezniško zasedbeno vojsko, z 200.000 (kolikor je »pravih« vojakov) in dobimo, da velja vsak zavezniški vojak 9750 mark ali 1,5 milijona lir; enako lahko izračunamo, da odpade na vsakega nemškega vojaka v letu 1936 komaj 2050 mark ali 300.000 lir in po podatkih letošnjega proračuna za nemško policijo znašajo izdatki za enega policista 2034 mark ali 290.000 lir.
Za ugotovitev izdatkov nemške vojske je vlada v Bonu upoštevala povprečne stroške štirih popolnoma motoriziranih vojnih oddelkov in jih sorazmerno preračunala na 350.000 vojakov. Pri tem je računala, da je treba za delovanje informacijskega oddelka 700, za težko artilerijo 500, za izvidniški oddelek ene tan-
Celih sedem mesecev je zborovala mednarodna carinska konferenca v Torquayu. Od jeseni 1950. do konca aprila 1951. Se ni bilo gospodarske konference, kjer bi bili razpravljali tako intenzivno, ftako nmčno najvažnejših gospodarskih vprašanjih ogromnega dela sveta- 39 držav je mešetarilo za ugodnosti svoje zunanje trgovine. Sedem novih držav se je pridružila starim Pogajalcem na! prejšnjih mednarodnih carinskih konferencah v. Ženevi in Anneciju im članom Gatt-a. Predmet razprav in pogajanj je znašal 80% vsega uvoza in 86% vsega izvoza na svetu. Nikoli se niso vse mizerije povojnega sveta tako razgaljale kot v. teh sedmih mesecih. Zgodovinarji bodo črpali statistično gradivo, kakor v. preteklosti niso nikoli- To gradivo bo neprecenljiva spo-polnitev zaklada gospodarskih podatkov, ki so jih v zadnjih letih zbrali razni organizmi OEEC.
Po dogovoru so države, članice konference, objavile dosežene uspehe in izsiljene žrtve na konferenci šele zadnje dni. Komentarn v posameznih državah v. glavnem tarnajo, kaken- je v trgovini navada, poročila vladnih organov pa olepšujeio dane žrtve in opravičujejo koncesije, svojih delegatov. Celotna žetev konference je 147 pogodb o znižanju in odpravi carin, znatno manj kot so pričakovalli. Ne gre samo za znižanje carinskih po-stavk ali preferenc, ampak še važnejši uspeh konference je obsežno «ve-zanje» ztarih koncesijskih list za nadaljnja tri leta. Objavljene koncesijske liste 32 držav vsebujejo 8.700 carinskih postavk.
Ufa splošno so bili trdi pogajalci tisti, ki so že v glavnem 'pristali na neogibne koncesije na konferencah v Ženevi in Anneciju in Tisti, ki imajo V svoji carinski tarifi nizke postavke za uvoz. Na trdnost pogajanj je vplivalo zlasti načelo teh konferenc načelo Gatt-a, da se vse podeljenei koncesije avtomatično raztegnejo na vse podpisnike registriranih pogodb konference kot posledica klavzule najvišjih ugodnostih. Enemu, ali celo nekaterim pogajalcem bi konveniralo ugoditi, drugim se ne privošči ali se ne mere-
Med cilji konference je bil tudi namen razbiti imperialne prednosti preference britanskih dominionov. To je bil glavni trud delegacije ZDA. V tem pogledu v. glavnem konferenca ni uspela. Vel. Britanja se je še bolj po-vezala s svojimi glavnimi domimonl in ti z njo- 50% zunanje trgovine Vel. Britanije pač odpade na domin.one! Le Kanada je deloma ugodila zahtevam ZDA in se odrekla nekim prednostim. Ponekod pripisujejo temu dejstvu prevelik pomen. Različno postopanje Kanade je tako močno, da lahko ohrani tudi napram ZDA svojo gospodarsko neodvisnost in bistvene skupne interese z Anglijo.
Vel. Britanija je na vsej konferenci silno skopo dajala koncesije- Pokvarila je v glavnem vse napore- ZDA in Francije. Nekaj koncesij, ki jih je dala na konferenci v Ženevi je celo v Torquayu umaknila. Sklenila je le devet pčgodb. Izredno trda je bila pri pogajanjih 2 Zahodno Nemčijo in sklenila koristnejšo pogodbo s Turčijo kot z Zahodno Nemčijo. Krivdo za to pripisujejo strogosti britanskega parlamenta, ki si je pridržal pravico prei-skušnje danih koncesij. Od leta 1947-je opaziti postopno ohlajevanje Vel. Britanije za sodelovanje pod okriljem Gatt-a.
ZDA so sklenile 17 pogodb in dovolile znižanje svojih carinskih postavk za znatno večji obseg uvoza, kakor so dosegle znižanje pri sopogodbenicah za svoj izvoz.
Francija se silno pritožuje zaradi neuspeha pogajanj med ZDA in Vel. Britanijo in smatral konferenco za; neuspeh. Najpomembnejše ugodnosti je dosegla za uvoz v. Zahodno Nemčijo.
Na konferenci so padli očitki glede nepopustljivosti Italije. Znatna pasivnost njene trgovinske bilance in šibka podlaga njene industrije, ki je odvisna od inozemstva, je za to razlog. Vendar je udeležba Zahodne Nemčije omogočila ostvaritev številnih pogodb, ki so sicer nevarne za njeno industrijo (zlasti kemično), ki pa nudijo znatne ugodnosti njenim poljedeljskim pridelkom in izdelkom.
Najbogatejšo žetev pa je žela Za-
kovske divizije 922 in za tankovski oddelek 850 mož posadke.
Vzdrževalni stroški oficirskih domov znašajo po tem proračunu za vsakega vojaka zasedbenih čet 93 mark ali 14.000 lir, medtem ko je prišlo leta 1936 na vsakega nemškega vojaka le 8 mark ali 1200 lir. V francoski zasedbeni coni gradijo trenutno stanovanja s 5 sobami, kuhinjo, obloženo kopalnico in s podi ir hrastovih parketov. Stroški za vsako stanovanje znašajo 40.000 mark, kar odgovarja okoli 6 milijonom lir. Nemci pa so leta 1936 priredili za 40 generalov in polkovnikov eno samo skupno stanovanje. — Nadalje znašajo stroški za prevoz z avtomobili, ne vštevši izdatke za bencin in kolesa, pri zasedbenih četah 704 marke ali 110.000 lir, pri nemški vojski vključno s stroški za bencin in kolesa pa komaj 333 mark ali 51.000 lir.
Nemška spomenica navaja primerjeval-ne izdatke tudi za železnico, pošto in ob-
hodna Nemčija, ki je prvič sodelovala na mednarodni carinski konferenci. Kakor Avstrija, je sklenila 21 carinskih pogodb in avtomatično se raztegnejo na! njo vse dosedanje carinske ugodnosti iz konference u Ženevi in Annecyju. Ta konferenca pomeni zanjo važen mejnik v. trgovinskih odnosih z inozemstvom in spričuje njeno gospodarsko vitalnost, in vodilno vlogo v več panogah industrije, zlasti v kemični ln optični.
Propadle so nade, da bi prišlo do sprejetja statuta Mednarodne trgovinske organizacije (/TO), ker so ga pokopale ZDA; toda Gatt sam je pokazal od, 1947. leta naprej veliko večjo notranjo silo kakoi- so predvidevali. Njegova juridična podlaga je šibka; njegov obstoj je prostovoljnega značaja. Vloga Gatt-a pa ni samo znižanje in odprava carin in preferenc, ampak tudi zagotovitev obstoja doseženih uspehov. Spremembe že danih koncesij so vezane na določen Gattov postopek zelo resnega značaja.
Država, ki hoče preklicati koncesijo, mora upravičenost takega ukrepa dokazati, da je namreč dotična koncesija zakrivila porušenje finančnega in gospodarskega ravnovesja. Kot izvedenec nastopa sam Mednarodni monetarni fond. Tudi proti diskriminaci-
Pod tem naslovom smo prinesli v zadnji številki nekaj podatkov o gradnji trgovskih ladij v zapadnih državah; danes objavljamo statistiko ladjevja, ki ga gradi Sovjetska zveza v raznih evropskih ladjedelnicah.
Iz Stokholma poročajo, da je Sovjetska zveza naročila skoro sto novih ladij, ki morajo biti izgotovljene še v tem letu. Gre za ladje razne tona-že, od bark s prostornino nekaj sto iton do petraiej.sike iaidJIe s 13 tisoč tonami.
Samo Švedska je prejela naročila za izgradnjo 45 ribiških ladij po 500 ton in šest motornih ladij, od katerih so ladjedelnice dve že dovršile in izročile Sovjetski zvezi. Večji del naročil so prevzele danske, minozemske in belgijske ladjedelnice.
Po sovjetsko danski trgovinski pogodbi iz leta 1946 se je Danska obvezala, da bo zgradila eno petrolejsko ladijo od 14 tisoč ton in dive iadiili istega tipa z manjšo tonažo poleg nadaljnjih pet ladij s hladilnimi napravami, od katerih bo imela vsaka od 5000 do 6000 ton. Večji del teh ladij mora Danska izročiti v letu 1953, ostanek pa 1954. Pri vsem tem je Danska v januarju t. 1. prevzela gradnjo osmih ladij za 'lov; na tjulenj e, kit bodo imeti nasilnost po 250 ton. Tudi te1 more Danska ag.otovi.til v prihcdjlih 2 letih.
V	holandskih ladjedelnicah je naročila Sovjetska zveza 32 ladij, od teh 6' za prevoz petroleja, 10 za lov na kite, eno ladjo pa za delavnico, na kateri izvedejo ves postopek proizvodnje ribjega olja, in 3 tovorne ladje.
Belgija je lani po švedskih podatkih izročila Sovjetski zvezi''aidlijisko tonažo v vrednosti 135 miljonov belg; frankov trenutno pa gradi še dve ladji za S Z
V	Italija sP že akoro dogradili dive toiviohni in potniški ladij i po 4000 tbn, katerih stroški ao zmešali 3,500.000 db-lairjev; vrhu tega je Italija za S Z že izgotovila 20 majhnih vlačilcev.
Sovjetska zveza je dvignila in obnovila nekdanji čezoceanski parnik »Hansa« od 21.000 ton, prej last družbe »Hamburg-America Line«, ki je bil v zadnji vojni potopljen v Baltiškem morju in Ki se imenuje danes »Sovjetski sojuz». Pri vsem je prejela S Z še 3 velike prevozne ladje in gradi po načrtu vojne in trgovske ladje tako v ladjedelnicah Vzhodne Nemčije, kakor tudi doma. Za te podatke seveda nihče ne ve.
Gradnja petrolejskih ladij
Današnja celokupna tonaža petrolejskega Ladjevja znaša 27,205.525 ten e 8 milijoni ton, ki so trenutno v gradnji. Od teh je imela z 31. marcem 1951 v gradnji Anglija 2,470.000, Norveška
2,175.000,	Svedteka. 437.000, ZDA 401.000, Francija 307.000, Panama 236.000, Brazilija 185.000, Danska 144.000, Argen-tinal 138.000 ih ostale države 238.000 tem,'.
Petrolejske ladje bodo dobile še poseben pomen, če se bo na Srednjem
veščevalno službo ter jih določa za zasedbene čete na 1162 mark, za nemško vojsko pa na 150 mark. V nekem kraju ameriškega zasedbenega področja, kjer uporabljajo 450 hladilnic, vzdržujejo posebno delavnico za popravila, pri kateri je zaposlenih 20 delavcev samo za to, da izgotovijo okoli 300 popravil mesečno. Ne glede na materialne izdatke je treba tem 20 delavcem plačati letno 60.000 mark ali 9 milijonov lir.
Podobne razlike navaja spomenica pri vzdrževanju delavske edinice v ameriški coni, kjer dela 2300 ljudi; vsak delavec zaužije na dan: mesa 375 g (pri nekdanji nemški vojski leta 1936 le 210 g), kave 57 g (Nemci 10), čaja 10 g (Nemci 1 g), svežega sadja 363 g (Nemci —), sladkorja 194 g (Nemci 40 g). Tako je ta edinica potrebovala za 20 dni:	mesa 12,07 tone,
čaja 0,463 tone, svežega sadja 16,81 tone, kave 3,126 tone in sladkorja 8,95 tone.
Spomenica vlade v Bonu končno pristavlja, da znašajo stroški za enega zavezniškega zasedbenega vojaka toliko, kot za 5 mož sedanje nemške policije v Za-padni Nemčiji.
jam v korist ali škodo posameznih držav nudi Gatt učinkovito pomoč. Celo ZDA in Vel- Britanija so se morale ukloniti mtervmqiji Gatt a, (konkretnih pritožbah. Ze sam opomin Gatta je ponekod povzročil preklic neutemeljene umaknitve kake koncesije. Izoblikovalo se je strogo sodišče proti samovolji.
Do ustanovitve sekretariata Gatta sicer še ni prišlo, toda za reševanje tekočih poslov in pripravo bodoče konference je postavljena posebna poslovna skupina. Izdelan je tudi kodeks s podobnega izvajanja carinskih pogodb proti š ikanam, ki krivično prizadevajo udeležence svetovne trgovine. Spremembe se na! primer ne smejo nanazati na blago, ki je že na potu, ali celo, ki je bilo po večini že plačano i,t.d. Z ozirom na bogato zgodovino carinskih vojn in šikan je ta vloga Gatta izredne važnosti in mu veča sicer negotovo pravno, podlago. Tudi če bi velike spremembe v gospodarskem življenju narodov porušile velik del doseženih uspehov pod okriljem! Gatta, bo ta del njegove funkcije ostal in ugodno vplival na izvajanje mednarodne trgovine.
Najstrožji kritiki) zadnjega zasedanja Gatta! mu priznavajo ta blagodejni vpliv-
Vzhodu zaostril spor glede črpanja in proizvodnje petroleja. V tem primeru se bodo morale evropske države zalagati v ZDA, kar pomeni, da bodo zaradi večjih razdalj morale imeti večjo tonažo, ladij-cistern. Tako že silijo italijanski industrijski krogi na povečanje tozadevne tonaže, ker vidijo priliko zaslužka, pri čemer navajajo, da je celo Švica usmerila svoj kapital v to gospodarsko področje. Zanimivo je nadalje, da so ZDA, Čile in Portugalska naročile v Belgiji cisterne, ki bodo dosegle do 24 tisoč ton. Naročila so povsod velika; nemške podmornice so pač potopile na milijone tonaže te vrste.
Posebno ZDA naročajo rade ladje v Italiji; nič čudnega, če pomislimo, da znašajo stroški za -gradnjo 12,5hO tor-ške tovor,ne 'ladje s hitnoistlio 20 milj v ZDA nekaj manj kot 5 milijard, medtem ,ko je nabavna cena take ladje v italijanskih ladjedelnicah največ 3 in Pal miiTiiljatde. Poleg teiga Isd ameriSke in angleške ladjedelnice, kjer so ZDA naročile zgraditev, preobložene z delom, tako da bodo ladje v Italiji mnogo pireje dbgrajeinje. Thenutno se ameriška in italijanska vlada pogajata; nastale so težkoče, ker se tem naročilom upirajo ameriške ladjedelnice in ker zahteva Italija previsoko finančno pomoč za izvedbo naročil.
OMEJIIEV UPORABE BAKRA
v Franciji
Francoska vlada je še dolgo po izbruhu korejske vojne pustila popolno svobodo na področju preskrbe s surovinami. V zadnjem času pa je to liberalno prakso opustila ter je prepovedala uporabo bakra in njegovih spojin za celo vlrsto metoiistvenjih d|eil'- Ta ukrdp stopi v veljavo s 1. julijem t. 1.
Francija je namreč prisiljena, da u-važa iz inozemstva ves baker ki ga potrebuje, ker ne pridela niti doma, niti na svojih kolonialnih posestvih znatnih količin te rude. Po načrtu za leto 1951 je predvidela uvoz 130.000 ton bakra, od tega 55.000 ton iz Belgijskega Konga, 95.000 ton iz Čila in Kanade, 12.000 ton iz ZDA in 5.000 ton iz Jugoslavije.
Zaradi sedanjega svetovnega političnega položaja, je Francija ohranila organizacijo za preskrbo bakra, ki jo je ustanovila v času vojne in ki bo skrbela v prvi vrsti za nakupe in uvoz bakra ter za dodeljevanje bakra posameznim industrijam. Glede na nastale težkoče s preskrbo te rude je za civilno' piothošinii o1 znižala že pred dobrim mesecem mesečini kontingent od 10.000 na 8.500 ton, s sedanjim ukrepom pa bo ta kontingent še nadalje skrčila. Razume se, da je zaradi preskrbe domačega trga francoska vlada prepovedala vsak izvoz bakra, bakrenih odpadkov in izdelkov.
Avstrijska izvozna trgovina
Avstrijski statistični urad je ravnokar izdal podatke o trgovinski bilanci za dobo od januarja do marca 1.1., po kateri je znašal avstrijski uvoz 2591 milijonov šilingov in izvoz 2069 mil. šil.; kar pomeni za 522 mil. šil. večji uvoz, od izvoza. Enak pmimanjkljaj je imela Avstrija tudi lani v istem razdobju. Pofieg, tega ra ie znašal uvoz blaga ipo Miansihaloivem načrtu 583 mili. šil.
Tako je dosegla Avstrija s sedanjim uvozom blaga uvoz iz leta 1937; seveda ji je v veliki meri priskočila na pomoč ER,P akcija in tudi za. predvideni deficit v aprilu, maju in juniju ji bo Evropska plačilna unija dala na razpolago 10 milijonov dolarjev.
Pri avstrijski zunanji trgovini so bile zapadne države udeležene s 41,1% (lani 35,8), od česar odpade na Zapad-no Nemčijo 21,7. Udeležba držav vzhodnega bloka P'a se je .zmamijšafla od? 16,1 na 14,5%. Lslto težnjo opazimo pri izr vozu, ki se je v zapadne države povečal od 31,5 na 34,5%, v države vzhodnega bloka, skupno z Vzhodno Nemčijo pa je padel od 15,3 na 11,9%.
Jugoslavija je od 1. 1945 dalje gospodarsko zelo napredovala; zlasti je zgradila že velik del svoje bodoče industrije. Z obiskom zagrebškega velesejma boste med drugim spoznali vsa področja jugoslovanskega gospodarstva!


VOJAK ZASEDBENE VOJSKE
stane 1,5 milijona lir
Gradnja trgovskih ladij po sveto
SED E 2. TRST - ULICA F A n I O FILZI ST. 10/1. . TELEFON ST. 7H-<»8
SPODARSKEGA ZDRUŽENJA
OBČNI ZBOR
V nedeljo 13. t. ra. je bil ob obilni u-deležbi članstva redni občni zbor Slovenskega gospodarskega združenja.
Zborovanje je odprl in vodil predsednik inž. Sturm. V svojem poročilu je na kratko orisal gospodarski položaj Trsia. Poudaril je, da je možen gospodarski procvit tega mesta le ob gospodarski naslonitvi na njegovo naravno zaledje. Zal se merodajni činitelji tega ne zavedajo ali nočejo zavedati ter rešujejo čisto gospodarska vprašanja po političnih vidikih, kar ima za posledico, da tukajšnje gospodarstvo hira in da se morajo tukajšnji gospodarski pridobitniki boriti z vedno večjimi težavami. K tej gospodarski politiki odgovornih krogov, ki ne u-poštevajo koristi Trsta, se pridružujejo še neznosna davčna in druga bremena, ki že grozijo, da bodo načele obratni kapital, potem ko so že odvzeli sad tru-dapolnega dela.
Te težave zlasti občutijo srednji in mali gospodarski pridobitniki, katerim poleg vsega tega manjkajo še ceneni krediti, potrebni za modernizacijo obratov. Slovenske gospodarske pridobitnike pa tarejo tudi druge težave, saj jih odgovorni krogi in oblasti v svoji sovražnosti nasproti slovenskemu življu v vseh ozirih zapostavljajo.
Dosedaj nam še ni bila povrnjena gospodarska škoda, ki smo jo zaradi narodnega zatiranja utrpeli v letih od 1918 do 1945. Kljub temu, da predstavljajo slovenski obrati na tukajšnjem ozemlju gospodarski činitelj, ki ga ni podcenjevati, nismo zastopani niti v Zbornici za trgovino, industrijo in kmetijstvo, jviM v drugih gospodarskih komisijah, svetih in odborih. Pri teh okolnostih je delovalo SGZ v pretekli poslovni dobi, kljub temu je bilo njegovo delo uspešno. Potrebno pa je, da se vsi slovenski gospodarski pridobitniki tesno povežejo s to edino slovensko stanovsko organizacijo, kajti le združeni bodo dosegli konec zapostavljanja, zastopstvo v raznih gospodarskih u-stanovah, popravo krivic na gospodarskem področju in enakopravnost.
Izčrpno poročilo o delovanju združenja je podal tajnik g. Kocjančič. Povzamemo tu najvažnejše podatke o tem delovanju. Upravni odbor je pazno zasledoval vse gospodarsko dogajanje. Delal je na tem, da se SGZ uveljavi na zunaj ter utrdi na znotraj. Z raznimi resolucijami, vlcr-gami, dopisi in intervencijami je opozarjal merodajne činitelje na svoj obstoj in na to, da budno pazi na vse u-krepe in jih presoja po tem, ali bi utegnili škodovati interesom slovenskih gospodarskih pridobitnikov in slovenskega gospodarstva sploh.
Zanimal se je za izpopolnitev slovenskega trgovskega šolstva ter za namestitev absolventov slovenskih gospodarskih šol. Zbiral je podatke o krivicah na gospodarskem področju in o gospodarski škodi, ki smo jo utrpeli zaradi narodnega zatiranja. Na tukajšnjo zaupno upravo je predložil vlogo z zahtevo, da se pristopi k reševanju problema vrnitve slovenskih denarnih zavodov, zadrug in drugih gospodarskih ustanov in sploh povrnitve povzročene gospodarske škode. Zavedajoč se, da je to vprašanje osnov ne važnosti za obnovo slovenskega go spodarstva na tukajšnjem ozemlju in da se tiče vseh Slovencev, je načel problem skupnega nastopa vseh Slovencev v tem vprašanju. Upamo, da bomo kljub še sedaj obstoječemu nesporazumu v tem našem naporu s časom uspeli.
Kjer pa se opaža še bolj okrepitev SGZ in kjer so uspehi dela v pretekli poslovni dobi vidnejši, je notranje delo upravnega odbora in tajništva. S številnimi okrožnicami je upravno tajništvo opozarjalo člane na važnejše določbe, roke in druge poslovne probleme ter dajalo nasvete in pojasnila. Tajništvo je tudi v [Stalnem stiku s člani po »Vestniku SGZ« v časopisu »Gospodarstvo«, kjer redno objavlja vsa važna obvestila strokovnega značaja. Članstvo se tudi .obrača vedno bolj pogosto na upravno tajništvo v vseh poslovnih''zadevah. V pretekli poslovni dobi je upravno tajništvo napravilo članom nad 2500 raznih u-slug kot so: prijave in odjave za vse vrste davkov, prošnje za popravo davčne osnove, prizivi proti davčnim ugotovitvam, obnova licenc, prošnje za izdajo novih licenc, kupoprodajne, najemne in druge pogodbe, nabava raznih dokumentov, prijave in odjave v socialno zavarovanje, urejevanje matičnih in mezdnih knjig nameščencev, mesečni obračuni prispev kov socialnega zavarovanja, pojasnila v sindikalnih zadevah, o najemninah stanovanjskih in poslovnih prostorov, o dajanju raznih kreditov in druge zadeve. Vse to se odraža dalje na številu članstva SGZ, ki se stalno viša. Pred SGZ stojijo še mnoge težke naloge, ki jih bo treba rešiti v splošno korist naše gospodarske uveljavitve. Da bomo v tem uspeli, morajo vsi slovenski gospodarski pridobitni, tako člani, kot tisti, ki so danes še izven, dati vso svojo moralno podporo.
Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal blagajnik g. Milovnik, je razvidno, da so se prejemki in izdatki v preteklem letu krili in da se predvideva kritje prejemkov in izdatkov tudi v tem letu.
K diskusiji o poročilih se je oglasilo več članov, ki so izrazili svoje zadovoljstvo nad doseženimi uspehi in željo, da bi SGZ kot edina slovenska stanovska organizacija obsegala vse slovenske gospodarske pridobitnike.
Pri volitvah novega odbora je bil z malimi spremembami potrjen stari odbor.
Predsednik g. inž. Sturm je ob zaključku v kratkem podal naloge in smernice delovanja v novi poslovni dobi in pozval ponovno vse slovenske gospodarske pridobitnike, da nudijo delovanju Slovenskega gospodarskega združenja vso podporo.
POPRAVA DAVČNE OSNOVE
Ponovno opozarjamo člane, da po veljavnih predpisih od 1. maja do 31. julija teče rok, v katerem lahko zahtevajo popravo davčne osnove za dohodninski (RM) in dopolnilni (complementare) davek.
Podrobnejša pojasnila in nasvete do^ bijo člani v tajništvu SGZ.
PLAČILO NEPOSREDNIH DAVKOV
Člane opozarjamo, da dne 10. junija zapade po davčnem, plačilnem listu rok za plačilo tretjega obroka direktnih davkov za leto 1951. Do 18. junija lahko poravnajo zapadli obrok brez plačanja
kake denarne kazni. Ako poravnajo obrok od 19. do 21. junija, znaša denarna kazen 2% zneska zapadlega obroka, po tem datumu pa 6%. Da se izognejo teh kazni, priporočamo, da se roka držijo.
BORBA PROTI MUHAM
Občinski higienski urad opozarja vse imetnike javnih lokalov in drugih obratov, kjer prodajajo živež in pijačo, na dolžnost, da vrata, okna itd. opremijo s primernimi zaščitnimi sredstvi, da tako preprečijo dostop muham.
Poleg tega se mora v prodajnih prostorih na drobno in na debelo, v shrambah in skladiščih, na trgih in v javnih lokalih živež stalno in na učinkovit način zaščititi pred okuženjem po muhah.
Kršitelji teh predpisov bodo kaznovani. Opozarjamo, da je za povratne kršitelje (recidive) predvidena tudi kazen odvzema licence ali dovoljenja.
NOVE ZAKONSKE DOLOČBE
V Uradnem listu ZVU št. 12 od 1. maja t. 1. in št. 13 od 11. maja t. 1. so objavljene naslednje nove zakonske določbe:
Ukaz št. 66 od 24. aprila 1951: Uvedba
okroglih značk za pobiranje prometne takse od koles z montiranim motorjem, lahkih motornih koles in lahkih motornih tovornih voz.
Ukaz št. 67 pd 26. aprila 1951: Spremembe in dopolnitve zakonika o civilnopravnem postopku.
Ukaz št. 68 od 28. aprila 1951: Prispevki za bolezensko zavarovanje pri zavarovalnih zavodih »Ente di previdenza per i dipendenti degli enti di diritto pubbli-co« in »Ente di previdenza ed assistenza per i lavoratori dello spettacolo«.
Ukaz št. 69 od 28. aprila 1951: Uvedba izredne podpore za brezposelnost za mornarje, odpuščene zaradi izmenjavanja v zaposlitvi.
Ukaz št. 70 od 1. maja 1951: Sprememba statuta srbske pravoslavne cerkvene občine v Trstu.
Ukaz št. 72 od 3. maja 1951: Nova dovoljenja za začasni uvoz.
Ukaz št. 73 od 7. maja 1951: Podaljšanje rokov ugasnitve pri posrednih davkih.
Ukaz št. 74 od 7. maja 1951: Proglasitev zgraditve novega poslopja za potnike in mosta na postaji Sesljan-Vižovlje za obče-koristno in nujno potrebno.
Miiia se poslužuje seveii luk
Do sedaj je prejemala vse pošiljke materialne pomoči v okviru Marshallovega načrta, kakor n. pr. žito, ki ga je bilo 1. 1950 nad 572.000 ton izključno po morju, skozi Trst. V zadnjem času pa se je severnim pristaniščem posrečilo, da so del tega prometa pritegnila tudi nase. S tem so se ta -pristanišča vrinila v prevozno poslovanje in začela zopet s konkurenco proti Trstu.
Zaenkrat bo šlo 16.000 ton ameriške pšenice preko Rotterdama, od koder bodo pretovorili žito na manjše parnike in ga prepeljali po kanalu Rena-Majna in nato naprej po Donavi do Linza.	- pss«*«I cti A
Tržaški krogi gledajo ta preobrat s skrbjo in nezadovoljstvom, posebno še ker je uvoz ERP dobav za Avstrijo, zlasti masovnega blaga, padel že lani na 6,08 milijonov ton v primeri s 7,14 milijoni ton iz 1. 1949. V teh podatkih so vključeni tudi železniški prevozi. S tem je padel tudi delež Trsta glede količine povratnega prevoza od dveh tretjin na eno polovico celotne tonaže.
Nemški ministrski odbor je odobril
nakup blaga v inozemstvu za 3,5 milijo, na mark; iz Jugoslavije bodo uvozili ko. nopljo in srebro, iz Brazilije ricinovo olje in kože, iz Španije pa olivno olje.
Vsak dan žanjemo pšenico
/J „ JL/L tJ $
Jcarir.čfa “St <3
Nov civilnopravni postopek za Trst
ZVU je objavila v Uradnem listu z dne 1. maja ukaz št. 67 o spremembah in dopolnitvah zakonika o civilno-pravdnem postopku. Besedilo ukaza se ujema, kakor smo v Trstu tega že vajeni, z ustreznimi predpisi, ki so bili uzakonjeni v Italiji že lansko leto; pri nas stopijo spremembe v veljavo šele 1. julija.
Predpisi o pravdnem postopku pred civilnimi sodišči so brez dvoma stvar, ki ne zanima samo pravnike, marveč tudi širšo javnost, posebno pridobitne kroge; saj dovedejo njihovi vsakdanji poslovni stiki čestokrat do pravnih sporov, za katerih rešitev so poklicana v prvi vrsti redna sodišča. Kdor pa se zateče na sodišče, ne pričakuje samo, da bo dosegel pravico, marveč tudi, da jo bo dosegel kmalu, brez odvečnega birokratizma in neskončnega kopičenja aktov ter z njim združenih velikih stroškov. Zato je poslovni svet posebno dandanes, ko je čas vse bolj dragocen, kakor je bil nekoč, interesi-ran na tem, da potekajo pravde hitro, Zakonodajalec bi moral imeti v posebni meri prav to okolnost pred očmi.
Najbrž ne bo pridobitnika v Trstu, ki je imel prej in slej kaj opravka s civilnim sodiščem, ki bi ne bil kakor mi prepričan, da je pomenila raztegnitev italijanskih procesualnih predpisov na nekdanjo Julijsko krajino pred dobrimi 20 leti velik korak nazaj v primeri z do takrat veljavno avstrijsko Kleinovo reformo, ki je uživala v svetu splošno priznanje. Prav lako je gotovo, da namignjenega cilja ni dosegla reforma italijanskega civilnega procesa iz leta 1940; saj se pravdni spori pred civilnimi sodišči še da-
ni ekonomičen
nes radi vlečejo v nedogled. Pa tudi novi ukaz ZVU ni prinesel v tem oziru kaj prida izboljšanja; zaradi podaljšanja nekaterih rokov, kakor n. pr. za. konstituiranje toženca pred sodiščem, smo prej na slabšem. Pri vsej obsežnosti svojih 137 členov odpravlja ta ukaz samo nekatere nejasnosti v dosedanjem zakoniku ter spreminja in resda ponekod izboljšuje podrobnosti, a bistvenih novosti v civilni proces in v izvršilni postopek ne prinaša; njegove določbe bodo zanimale predvsem sodnike in odvetnike, ki imajo z zakonom vsak dan opravka, pridobitniki pa bodo našli v njem le malo takega, kar bi jih res zanimalo.
Mislimo, da je temeljita reforma civilnega procesa v duhu današnje dobe nujno potrebna. Cilj pa bo mogla doseči samo, če bo življenjska, če se' ne bo čezmerno oklepala okostenele tradicije; zato pa se bodo morale reformirati tudi mnoge določbe državljanskega zakonika procesualnega značaja, zlasti določbe o dokazih, ki so vse prej ko sodobne; in odpraviti bo treba fiskalizem, ki na primer ne dopušča dokaza po listini, ki ni bila prej registrirana. Saj je največkrat tudi v civilni pravdi zaželeno, da se doseže materialna resnica; sodnik pa materialne resnice, tudi kadar je na višku svojih poklicnih dolžnosti, ne more dognati in je s sodbo ugotoviti, če ga veže cela vrsta dokaznih pravil in omejitev in če mora prav zato soditi tudi proti svojemu osebnemu prepričanju.
Zaradi tega, kar smo povedali, bo dovolj, če omenimo le par najvidnejših sprememb, ki jih je prinesel navedeni ukaz v čivffinopiravm postopek, dasi posegajo spremembe tudi v izvršilni postopek, v postopek pri zavarovanju dokazov in v postopek o začasnih odredbah.
Tako je normalni rok, v katerem se mora konstituirati toženec pred sodiščem po dostavitvi tožbe, podaljšan od sedanjih 20 na 30 dni, če živi v področju sodišča, od sedanjih 30 oziroma 40 dni pa na 60, če živi sicer izven območja sodišča, toda na ozemlju STO ali italijanske republike; drugi roki za konstituiranje toženca so ostali nespremenjeni.
Ce se pri razpravi pred odrejenim sodnikom v pripravljalnem postopku ne oglasi nobena pravdna stranka, se razpiše nova razprava in se pravdni spor izbriše iz spiska šele, če stranki ne prideta niti na to razpravo. Zaradi tega pa pravda, enako kakor tudi v primeru, če se nobena stranka ni kostituirala, še ne ugasne, marveč se mora v ta namen prej še v roku enega leta znova povzeti. Isto velja, če izostaneta obe stranki od kasnejših razprav.
V prizivnem postopku bo v bodoče dopustno uveljavljati nove ugovore, predložiti nove listine in predlagati nove dokaze, tudi če ni za to važnih vzrokov, ki so se zahtevali po dosedanjem zakonu.
Za že tekoče pravde, izvršbe, zavarovanja dokazov in začasne odredbe bodo veljali deloma stari, deloma pa že novi predpisi.
d. s.
TRŽAŠKI LESNI TRG Znatno povpraševanje, ugodne cene, pomanjkanje blaga
Dunajski urad za določevanje cen je objavil cene in plačilne pogoje za izvoz lesa v Italijo. Minimalne cene odgovarjajo v glavnem današnjim mednarodnim tržnim cenam in se bodo še povišale ako se bo les nasplošno podražil. V kratkem bodo objavljene tudi avstrijske izvozne cene za Grčijo, Turčijo in za tržaško tranzitno trgovino.
Zadnje dni pa prihajajo z Dunaja zelo vznemirljive vesti za našo lesno trgovino. Govori se namreč, da so začasno prenehali izdajati izvozna dovoljenja za Grčijo, Anglijo in Nizozemsko, ter da namerava avstrijska republika prekiniti za nedoločen čas tudi izdajanje lesnih izvoznic za tržaški tranzit. Vsekakor je že zdaj dobivanje teh izvoznic zelo otežkočeno, ker so avstrijski izvozniki obvezani, da zahtevajo plačilo naprej ali pa, da se jim v državah, ki kupujejo les, takoj odpre naročilom odgovarjajoči izvozni kredit.
Ta položaj vpliva seveda tudi na cene pri kupčijah v tržaškem tranzitu, ki so že dosegle in v nekaterih primerih celo prekoračile predvidevani višek 40 dolarjev za blago vkrcano na ladje v tržaški luki. Iz bližnjega vzhoda prihajajo sicer še vedno večja naročila, toda marsikateri kupec se umakne, kakor hitro je obveščen o sedanjih visokih cenah. Vsekakor pa niso prav redki tudi tisti, ki se v pričakovanju še višjih cen, vendarle odločijo za nakup. Egipčanski trgovci so dolgo zadrževali svoja naročila, ker so pričakovali romunsko gospodarsko misijo, ki je imela baje nalogo, da nakupi velike množine bombaža in riža proti kompenzacijski prodaji romunskega lesa. V Kairu pa že nekaj mesecev zaman čakajo na omenjeno misijo. Govori se, da so romunski družbi za izvoz lesa predložili nekaj nakupov na podlagi 39 dolarjev fob, da pa predlogi egiptovskih trgovcev niso bili sprejeti. Vsled neuspeha z romunsko kupčijo si sedaj levantinski trgovci še bolj prizadevajo, da bi prišli do avstrijskega, jugoslovanskega ali češkoslovaškega lesa.
Izvoz avstrijske celuloze se nahaja v prav tako neugodnem položaju kakor lesni izvoz. Sedaj veljavne cene za avstrijsko celulozo so sledeče; I. bela 330 lir za kg, ocarinjena fco Trbiž; I. vrsta surova 270 lir; III. 170 lir. Pa-pir-celuloza superior fco na meji neocarinjena 220 lir, siv lompas-papir 140
Prizadete avstrijske strokovne organizacije se borijo proti izvažanju lesa, da bi njihova domača industrija ne ostala brez njega. Predstavniki delavcev poudarjajo, da sedanje visoke lesne cene preugodno vplivajo na izvoz lesa iz države, da donašajo izvoznikom velike dobičke, da pa škodujejo delavstvu, ker mu odjemljejo za delo neob-hodno potrebne surovine in potiskajo cene lesa navzgor tudi na domačem trgu. Avstrijska vlada koleba zaradi tega v svoji izvozni politiki med interesi obdelovalcev lesa na eni in interesi pridelovalcev ter izvoznikov lesa na drugi strani.
PETROLEJSKA RAZISKOVANJA V ITALIJI
Veliki koncerni «American International Fuel» in »Petroleum Co.» v Pits-burgu so raziskali v zadnjem času oko li 10.000 ha zemlje. Raziskovanje terena so izvršili predvsem v pokrajinah Pesaro in Ancona in jih nadaljujejo v smeri proti Forliju.
IZKORIŠČANJE METANA
Butanski znanstveniki upajo, da bodo mogli kmalu uporabljati metan, ki uhaja iz premogovnikov, za proizvodno silo m da bodo s tem prihranili Vel. Britaniji
letno 2 milijona ton premoga. Po dolgotrajnih poskusih so angleški znanstveniki ugotovili, da je mogoče zgraditi plinske turbine na metan, s katerimi bodo proizvajali silo in jo izkoriščali pri kopanju in prevažanju premoga.
PROIZVODNJA UMETNE SVILE
Tekstilni gospodarski urad ZDA poroča, da je dosegla svetovna proizvodnja u-metne svile v letu 1950 rekord z 1.575.000 ton, kar je za 29%, več kot je bila proizvodnja leta 1949 in za 24% več kot v dosedanjem rekordnem letu 1941.
Tudi proizvodnja v ZDA je dosegla v letu 1950 vrhunec s 568.730 tonami; to je 27% več kot leta 1949 in 12% več kot leta 1948.
ZVEPEO IŠČEJO
Jugoslovanski pirit zelo cenjen
Ravno te dni je jugoslovanski tisk prinesel vest, da bodo v kratkem začeli graditi električni daljnovod od elektrarne v Kostolcu ob Donavi do velikega rudnika bakra in pirita v Majdanpeku, v vzhodni Srbiji. Tako bo rudnik v celoti izkoristil mehanizacijo, ki jo je pravkar dobil za povečanje proizvodnje. Hkrati bodo povečali savsko pristanišče v Capragu pri Sisku, ki bo urejeno predvsem za prekla danje pifitne rude >z Majdanpeka z rečnih ladij v vagone za nadaljnji prevoz do reške luke. Novo pristanišče bo zmoglo letni promet 180.000 ton. Nadaljnja'nahajališča pirita v Jugoslaviji so pri Fojnici v Bosni.
Jugoslovanski izvoz pirita, te važne surovine za pridobivanje žvepla -oziroma žveplene kisline, se bo očitno še nadalje povečal.
V	časih oboroževanja je potreba po žveplu vedno velika. Tako išče svetovni trg tudi danes to surovino. Toda medna rodni odbor za preskrbo žvepla je ugoto vil, da bo v tem letu primanjkovalo žvep la najmanj za 1 milijon ton. Zato prou čuje odbor načine, ki bi obdržali proiz vodnjo žvepla vsaj na sedanji višini in povečali proizvodnjo pirita, uporabo žveplene kisline in drugih žveplenih spojin.
V	zvezi s tem je trgovinsko: ministrstvo ZDA, ki so najvažnejši proizvajalec žvepla, saj odpade nanje 80% svetovne proizvodnje, napovedalo, da bo v prvem tromesečju1 1951 izdalo izvozna dovoljenja za
230.000	ton surovega žvepla. Ker Vel. Britanija že od nekdaj uvaža to surovino, je bo prejela največ, in sicer 95,000 ton, nakar sledijo Avstralija z 21.250, Francija z 20.000, Nova Zelandija s 17.500 in Južna Afrika s 14.500 tonami. Za prvih šest mesecev tega leta pa je preračunan ameriški izvoz na 480.000 ton, od katerih bo samo Anglija prejela okoli 200.000 ton.
Kakor je znano, so edino ZDA in Ita lija, ki proizvajajo večjo količino žvepla, kot ga potrebujejo. Toda tudi, v teh dveh državah so se nekateri rudniki že izčrpali. V tem položaju je dobilo zlasti italijansko žveplo kljub visokim cenam velik pomen. Pri tem bo Italiji pomagala ERP z okoli 1 milijardo lir za nabavo novih strojev, opremo delavnic, raziskovanja terena in s tem za povečanje italijanske proizvodnje žvepla. Vrhu tega bodo začeli obnavljati stare rudnike žvepla, ki že več let niso bili več v obratu. Italijanska vlada sama je predvidela za 9 mi lijard lir investicij. Sedanja proizvodnja v Siciliji znaša komaj 200 tisoč ton; tamkajšnji rudnik; so na površini, ki meri okoli 5000 kv. km.
Zaradi pomanjkanja žvepla je treba računati s predelovanjem pirita, ki predstavlja spojino železa in žvepla, žveplo je v obliki žveplene kisline in drugih spojin potrebno ne le v oboroževalni industriji, ampak tudi v industriji gumija, umetnih gnojil (superfosfat), celuloze, umetne svile, barv in sploh kemične industrije. Glede na to je nastalo precejšnje povpraševanje po jugoslovanskem piritu. V Jugoslaviji imajo obilo žveplene kisline, ker jo pridobivajo iz domačih surovin, zlasti iz pirita. Izvoz jugoslovanskega pirita se je letos zelo povečal, čeprav ga izvažajo poleg Italije tudi Španija, Norveška In Ciper. Jugoslovansko pridobivanje pirita jt že znatno preseglo predvojni obseg.
n a. dl
Škotska*'
P črtečo i*.
OKTO&E
SV.o/ja'//?« j
ho/otok
Se Fe/-o«
o!'
NOV£M&Elt .
Pe.t-UL /vj) NK
ff' Abesinifs
£f'itrefo‘
()
Zl t
Lf/A ^ p>
ma j
VjAfoNjgi//;St Rerha Afriko. j Vs4.odtia.Aziic*
'■fifct
. / ndi/ci E^zpt Mehikot <7 'Petzjjct
JANUAR
" C -r- r* / . i a
Som Zilj4.	h AUlflzŽffŽ \Ar9^T^i
*FEBR.UA&	1
Indi/a	$
. At^entincu
l' V trma.
« rqe-ntcna.
LETOŠNJI PRIDELEK ŽITA V ZDA, ARGENTINI IN KANADI
Po izjavah predstavnikov poljedelskega ministrstva v ZDA bodo ameriške zaloge žita zadostovale za domačo potrošnjo in za izvoz, kljub temu, da bo letošnja zimska žetev pšenice najslabša po letu 1943. Cenijo jo na 238,769.000 hi, to je o-koli 9% manj kot lani. Proizvodnja pšenice bo manjša zaradi neugodnega vremena in rastlinskih škodljivcev.
Ameriške pomladanske žetve še niso ocenili; če bo pridelek običajen, bo
108,150.000	hi pomladanske pšenice skupno z lanskimi presežki žetve zadostovalo za potrošnjo v letu 1951-52, ki znaša 590 milijonov hi.
Po kritju domačih potreb bo ostalo za izvoz in kot presežek okoli 234 milijonov hi, in ZDA bodo do 30. junija 1952 izvozile nad 122 milijonov 'ni pšenice. Ta 'količina presega za 14 milijonov hi letošnji ameriški izvoz pšenice v okviru mednarodnega žitnega sporazuma. Zadevne obveznosti za tekoče leto so ZDA izpolnile.
Izgledi za žetev drugih pridelkov so boljši; tako n. pr. cenijo letošnji pridelek rži na 8 milijonov hi. Tudi pridele:< krompirja bo večji od lanskega.
Nasprotno pa poročajo iz Argentine' da bo tamkaj žetev zimske pšenice io ostalih žit ugodna. Kljub velikemu pO" vpraševanju in nakupom za inozemstvo je cena pšenici padla, medtem ko so s« dvignile cene koruzi za 20, ovsu za D in rži za 12 cen‘avosov.
Po poročilih kanadskega urada za pšenico je Kanada glede na mednarodni dogovor o dobavah žita v zastanku za skoro 1 milijon ton pšenice. Do se-daj je prodala Kanada 5,06 milijonov ton pšenice. Zastanek v izvozu je treba pripisati velikemu pomanjkanju prevoznih sredstev, zlasti železnic.
Vel. Britanija je prejela do sedaj 3,06 milijonov ton kanadske pšenice, kar odgovarja % dobav, ki jih je Kanada dolžna izvesti. Z ostalo pšenic0 se je preskrbela Anglija v Avstraliji' ki pa trenutno nima velikih zalog.
MAJHEN PRIDELEK BOMBAŽA V ZDA
Po dosedanjih podatkih je letošnji pridelek bombaža v ZDA četrti najmanjši z vadnjih 25 letih. Vzroke je treba iskati v zmanjšanju posejane površine, neugodnem vremenu med rastjo in opustošenju bombažnih nasadov od strani hroščev.
Vrednost letošnjega ameriškega pridelka bombaža ki znaša nad 10 milijonov bal (1 bala = 27 kg), cenijo na 2 milijardi 355,5 milijona dolarjev. Leta 1949 pa so pridelali nad 16 milijonov bal, v vrednosti 2 milijard 600 milijonov dolarjev. Kljub temu so povečale ZDA izvozni kontingent za 200.000 bai na skupno 4,2 milj. bal. Lani posejana površina je bila najmanjša po letu 1884; po 1. juliju so pridelovalci bombaža opustili 4,4% nasadov.
Proizvodnja anglo-egiptovskega bombaža se je dvignila od 4.000 bal v letu 1949 na 64.200 bal v 1. 1950. Cena na ameriškem trgu za očiščen bombaž znaša letos 33% več kot 1949, cena bombažnemu semenu pa se je dvignila za celih 99%.
Leta 1950 so izdelali v ZDA 65.0°° prikolic za tovorne avtomobile; (leta 1915 samo 33.000) in 1,903.000 koles.
125.000	TON SLADKORJA bo izvozila Francija v Zahodno Nemčijo.
M.Švab Soave
Ul. S. Giustolč - Tel. 93609
PROJEKTIRANJE IN MONTAŽA CENTRALNIH KURJAV, VODOVODNIH INŠTALACIJ TER KLEPARSTVA
Kličite našo telefonsko številko, da Vas obišče naš strokovnjak za toplovodne naprave in centralne kurjave ter Vam da brezplačne strokovne nasvete
Ctušcitv
ZAGREBŠKI VELESEJEM
15. - 30. SEPTEMBRA 1951
EDINI MEDNARODNI VELESEJEM V FLRJ
Na letošnjem ZAGREBŠKEM VELESEJMU bodo sodelovali številni proizvajalci in izvozniki, ki bodo svoje blago razstavljali v večjem obsegu kot doslej; tako bo interesentom omogočeno na licu mesta zaključiti pogodbe z inozemskimi razstavljale!. Na velesejmu se bodo torej v primeri s preteklimi leti, nudile večje možnosti razvoja in zaključkov trgovskih poslov.
Obiskovalci velesejma bodo imeli 70% popust na železniških in 30% na zračnih progah. Prehodni vizumi se bodo izdajah brezplačno.
Prenotacije naslovite čimprej na upravo Zagrebškega velesejma. Naročila za oglase v katalogih in za kataloge Zagrebškega velesejma naslovite na »OGLASNI ZAVOD HRVATSKE« — Zagreb — trg Republike 5, a naročila za vpis v seznam razstavljalcev, na upravo Zagrebškega velesejma.
UPRAVA ZAGREBŠKEGA VELESEJMA Zagreb - Savska cesta 25
1
KRIZA V IZVOZU BRAZILSKE KAVE
Brazilska vlada je izdala razne na-redbe, z namenom, da bi pospešila izvoz kave in zaščitila njene cene. Med temi naredbami je tudi omejevanje dovoza kave v izvozne luke, da ne bi preveliko nakopičevanje kave v izvoznih lukah potisnilo cene navzdol. Za-branjuje se tudi registracija ponudb pod proizvodno vrednostjo kave in povišalo se je dosedanje državno finansiranje kave za 200 kruzejrov na vrečo. Do zdaj se je nanašalo to finansiranje na 70% kavine cene, t. j. največ 900 kruzejrov za najfinejše vrste, največ 800, 750, 700 in 600 za srednje ter največ 550 kruzejrov za najcenejše vrste kave.
Brazilski in južnoameriški pridelovalci sploh so zelo vznemirjeni, ker izvoz kave občutno nazaduje. Potrošnja je namreč padla ne le v Evropi, ampak tudi v ZDA, ker imajo potrošniki povsod vedno manj denarja na razpolago za to drago in ne neobhod-no potrebno blago. Razen lega je začel čaj delati kavi močno konkurenco. Nastala je ostra borba med čajem in kavo, toda ta borba ni nič drugega, kakor posledica splošnega pomanjkanja denarja.
Velikopotezna propaganda, ki so jo začeli izvajati proizvodniki kave, ne bo mnogo zalegla, ker ne more odpraviti pomanjkanja denarja in slednjič bo moralo neizogibno nastopiti občutno padanje kavine cene.
MEHANIČNA DELAVNICA
ALBINO GOMBAČ
ULICA DELL'AGRO 10 - T R S T - TELEFON ŠTEV. 96-130 (VHOD IZ ULICE DELLA TESA)
Najmodernejši tržaški obrat za ratifikacijo na strojih «BERC0)> — Retifikacija in zrcalno glajenje cilindrov od mikro-motorja do ladijskih motorjev
Retifikacija vsakovrstnih kolenastih gredi, vključno 0M 100 KS, Titanus i. t. d.
Priprava za ratifikacijo poedinih cilindrskih puš. Vlaganje cilindr-skih puš — Aparat za kontrolo^.irdote RRINELL - Priprava za vravnoteženje členastih gredi in transmisij Retifikacija ventilov — Priprava za struženje glavnih in ojničnih ležajev — Posebna naprava za mehanično struženje ojnic — Hidravlična stiskalnica
ZASTOPSTVO ZA TRST IN GORICO NEPREROSLJIVIH RAT0V
FRIGOBOR in SUPERFRIGOBOR
Kati ki povečajo tehnični učinek in imajo trojno trajnost
Zastopstvo tovarne «TIMKl.(il» — Predelava »Diesel motorjev s predmešanjem» na »sistem direktnega vbrizganja*
Zastopstvo tovarne «A!VI[iELLIIVII» — Kromiranje kolenastih gredi na elektro-galvanski podlagi — Trdota od 630 do 900 Brinell — Srednja vzdržljivost 250.000 km — Možnost naknadnega razkro-miranja in ponovnega kromiranja brez rabe ponovne ratifikacije
Vesti iz Jugoslavije Finančni in oospouipoiožaiiHie
Italijanski rižni trg
Pomot delavcem In nameščencem
pri gradnji hiš
Zvezna vlada FLRJ je izdala uredbo 0 zidanju stanovanjskih hiš za delavce 'n uslužbence. Izkazalo se je namreč, da •ie zidava majhnih hiš ne samo razmeroma cenejša od zidave blokov, temveč da Sre tudi hitreje od rok.
Po tej uredbi si delavci in uslužbenci 'ahko zidajo lastne stanovanjske hiše z ehim ali več stanovanji. Posamezen de-'avec ali uslužbenec pa si lahko sezida z največ dvema stanovanjema.
Tistemu, 'ki nima lastnega stavbišča, *ahko krajevni, okrajni ali mestni odbor dodeli potrebni svet iz sklada splošnega Uudskega premoženja. Upravičeni bo do-bil stavbišče v brezplačno uživanje za hcdoločen čas, za vloge, rešitve in druge akte v zvezi z zidanjem ne bo plačal no-benih taks in prometnega davka. Isto tako bo prost plačila dohodnine od dohodkov hiše za 30 let. S prenosom lastnin-ske pravice na hiši se prenese tudi pra-vica uživanja sveta.
Graditeljem bo dala denarna sredstva zidanje državna investicijska banka, komunalna banka v obliki dolgoroč-nega posojila.
Ge želi lastnik odtujiti hišo ali stano-'mnje, ki jih je sezidal ob pogojih te ut'edbe, imajo predkupno pravico delav-c> in uslužbenci istega podjetja, urada ali zavoda, pri katerem je bil graditelji 2aposlen takrat, ko je dobil gradbeno dovoljenje. Da se onemogoči vsaita špekulacija, prodajna cena hiše ali stano-Vanja, ne sme presegati njune vrednosti času prodaje.
Tudi že obstoječe, vendar največ dvostanovanjske stavbe, ki so danes last splošne ljudske imovine, preidejo lahko v osebno last delavcev in nameščencev, k> imajo pravico do zidave lastne stano-vanjske hiše. Delavci in uslužbenci, ki So že lastniki stanovanjske niše oziroma stanovanja v kraju svoje zaposlitve in "febivališča, ne morejo izkoristiti dobro' ,e uredbe.
Tako so odpotovali pred dnevi predstavniki goriške trgovske zbornice v Po stojno, kjer so se sestali z delegacijo ministrstva za zunanjo trgovino LR Slove nije, ki jo je vodil dr. Boris Puc. Sprejeli so nove sezname uvoznega in izvoznega blaga, rešili zadevo popravila jugoslovanskih tovornih avtomobilov v Gorici, zlasti pa so si bili edini v tem, da ji treba medsebojno izmenjavo blaga kar najbolj pospešiti. O sklepih, sprejetih na tej konferenci, bo seveda odločalo še ministrstvo za zunanjo trgovino LR Slovenije.
TEKSTILNI KOMBINAT V TETOVEM IN ŽELEZARNA V SISKU POVEČANA
V	bližini Tetova, v Makedoniji so že leta 1949 začeli graditi tekstilni kombinat. Sedaj je montiranih 6 strojev za sukanje tako imenovanih selfaktorjev, ko bo pa predilnica docela opremljena, bo imela 24 takih strojev z 10,000 vreteni.
V	predilnici je te dni začela poizkusna proizvodnja volnene preje; prve količine bodo poslali tkalnicam v Makedoniji in Srbiji in izdelki tovarne so prav dobri. Sedaj izdelujejo debelejšo prejo za težko volneno blago in za pletenine.
Poleg kombinata za predelavo volne v Tetovem pa je JugoBlavija začiela že lani graditi podobni kombinat v Sanici pri Sanskem mostu v Bosni, ki bo zgrajen prihodnje leto in bo služil predvsem za predelavo močnih volnenih tkanin. Po dosedanjem načrtu bo zmogljivost tega kombinata okrog 15 000 vreten.
V	teku je nadalje graditev velike železarne v Sisku, ki bo poleg metalurškega kombinata v Zenici največji industrijski objekt v Jugoslaviji. Oba nova moderna plavža, zgrajena brez tuje pomoči, že redno obratujeta poleg starega manjšega plavža. Zgradili bodo še jeklarno in obsežno valjarno brezšivnih cevi ter vse, kar spada zraven. Za letošnja investicijska dela je določenih 610 milijonov din, za kapitalno zgraditev 500 in za gradnjo stanovanj 110 milijonov dinarjev.
Pred dnevi je italijanski zakladni minister Pella predložil proračun svojega resora in podal splošno poročilo o finančnem in gospodarskem položaju Italije. V glavnem je dejal, da so v prihodnjem proračunskem letu 1951-52 predvideni izdatki na 1824 milijard in dohodki na 1455 milijard, tako da znaša primanjkljaj 369 milijard lir.
Minister Pella je opravičeval to stanje z izdatki za obrambo (250 milijard), dalje, da gre 50% rednih državnih dohodkov v znesku 611,8 milijarde lir samo za plače nameščencev; navajal je tudi nakup dragih surovin in podražitev drugega uvoženega blaga. Obljubil je investicije v poljedelskem sektorju in v gospodarsko ugodnih industrijah ter pospeševanje zunanje trgovine. Odklonil pa je povečanje denarnega obtoka.
Da se izogne inflaciji, bo morala vsekakor poseči po klasičnih sredstvih: povečanju proizvodnje, nadzorstvu cen in zalog blaga, povišanju davkov in nadzorstvu kreditov. V zadnjih letih je Italija krila primanjkljaje z najetimi posojili; to Je pač enostavna finančna politika, ki pa ima tudi svoje slabe strani.
Minister Pella upa, da bo z izvedbo o-borožitvenega načrta in investicijami dosegel večjo zaposlitev, povečal potrošnjo in s tem izboljšal notranji trg. Seveda bo hkrati zaradi večjega povpraševanja dobrin in pomanjkanja surovin obremenil trgovinsko bilanco.
Tako vidimo, da Italija pri vsej ogromni pomoči, ki jo je prejela od ZDA od jeseni 1943 — takoj po sklenitvi premirja — dalje težko rine s svojim gospodarstvom. Navajamo samo primer krize, ki jo preživlja njena mehanična industrija. Kaj bt bilo z Italijo, če ne bi prejemala ameriških podpor?!
Stanje rižnega trga v Italiji se je glede na 'ugoden odkup izboljšalo. Po podatkih državnega kontrolnega urada za riž so se rižne zaloge z zadnjim marcem t. 1. zmanjšale za 1 milijon stotov v primeri s preteklim letom. Od vsega lanskega pridelka, ki so ga cenili na 6,5 milijona stotov, je bilo zadnje dni marca t. 1. bodisi v Italiji sami bodisi v inozemstvu prodanega 95 odstotkov. Lani so znašale zaloge ob istem času še 54% in v letu 1938, ki ga smatrajo v Italiji za normalno leto, pa so do zadnjih dni marca prodali 57% riža. Izboljšanje tega stanja je treba pripisati v glavnem povečanju izvoza, ki bi pa bil še večji, če ga ne bi bili svetovni dogodki omejili.
Po vsem tem smatrajo italijanski gospodarski krogi rižno letino 1950 v primeri s slabšimi letinami v preteklih letih za ugodno. Tudi letošnja letina ima do sedaj ugodne izglede.
Državni kontrolni urad za riž, ki sistematsko pospešuje propagando za čim večjo potrošnjo riža med domačim prebivalstvom, izvaja tole politiko: od proizvajalcev nakupi celotni pridelek, ki se spravi v skladišča; proizvajalcem daje med gospodarskim letom predujme, zlasti pa nadzira vso izvozno trgovino riža. S tem je Italija dosegla stabilizacijo cen, ki olajšujejo trgovsko poslovanje in izravnava razne motnje, ki tu in tam nastanejo v italijanskem rižnem sektorju zaradi konkurence.
Podražitev bencina. Dne 1. aprila se bo bencin v Zahodni Nemčiji podražil od 0,65 na 0,68 DM, nafta za Dieselove motorje pa od 0,45 na 0,49 DM.
te h n i.cn e
?Manie mednarodne lurlslne zveze
v Jugoslaviji
Dne 6. maja t. 1. so prispeli v Opatijo [ Gani Izvršilnega odbora Mednarodne turistične zveze, ki so zastopali države: 2Da, Anglijo, Avstralijo, Švico, Belgijo, ''fancijo, Dansko, Italijo, Luksemburg,
1 lzrael, Maroko, Južno Rodezijo in Jugo-Gavijo. Drugi dan so se delegati odpe-'iali v Crikvenico, od tam pa s parnikom v Dubrovnik.
Med vožnjo je bilo na parniku 21. žaganje Zveze, na ka erem so obravna-| Vali dosedanje delo organizacije za pospeševanje turizma, vprašanje o posebni | 'aksi v turističnem prometu, ki bi dala Sfedstva za zaščito zgodovinskih spomc-•Gkov in za vzdrževanje muzejev. Dele-®ati so tudi sklenili, da bo Zveza organizirala v letošnjem juniju v Bruslju Mednarodni teden dokumentarnega turističnega filma. Filmi bodo ocenjeni 'n najboljši bodo prejeli nagrade.
delegati so potovali iz Dubrovnika na Cetinje, Titograd in končno v Beograd, kjer so imeli na Avali svojo zadnjo sejo. fiekateri gostje so še obiskali Slovenijo *n si ogledali Bled in Postojno. Delegati s° poudarili velike možnosti razvoja tu-Gznia v Jugoslaviji.
Otmeini promel med JugoMio le nalilo
V marcu t. 1. je bil krajevni obmejni Pfomet v Gorici, kakor ga predvideva ne-'tavni jugoslovansko-italijanski spora-2U|h, še dokaj živahen. Vrednost iz Jugoslavije uvoženega blaga znaša 10,542.000 Ur. Predvsem je bilo: presno maslo, vprež-konji, drva, parkelj, akacijevi drogi, voiovski parklji in dr. Iz Italije pa je bila izvoženega blaga za 13,467.210 lir. V klavnem mehanično orodje, fotograski, h,Sienskl, zdravniški in električni mate-r*ai, stroji in dr.
2 3i, marjem 1951 je znašal poseben kompenzacijski račun: jugoslovanske do-bave 345,591.000.280, italijanski izvoz pa 3o5,682.350 lir.
Med tem je bilo treba urediti vprašali« nekaterih plačilnih razlik v cenah le sa in rešiti predlog Italije "Sa povečanje Izmenjalne kvote blaga kot goriva, bakra, sv*nca, litega železa itd. Zaradi tega je obmejni promet v aprilu t. 1. nekoliko pa-ilol, kar je seveda Gorica občutila. Na 'taiijauski strani je tudi splošna želja, da bi poleg prehoda pri Rdeči hiši odprli več Prehodov za obmejni blagovni promet med Jbgoslavijo in Italijo.
BAR BO POSTAL IZVOZNA IN UVOZNA LUKA
Letos so se začela obsežna dela v črnogorski luki Baru. Ko bo čez leta zgrajena jadranska proga, bo postal Bar glavna uvozna in izvozna luka Črne gore, Srbije in Makedonije. Pristaniške naprave v barski luki so Nemci ob umiku 1. 1944 popolnoma porušili. Ze letos bodo luko u-sposobili, tako da bodo lahko pristajale tudi oceanske ladje. Večja investicijska dela pa se bodo začela prihodnje leto.
Nova pelioleislta čislllmca v Llbaaona
Proizvodnja saudskega petroleja in
stanje perzijskega petrolejskega vprašanja
Po poročilih iz Bejruta je ameriška vlada odobrila načrt za zgraditev nove velike čistilnice za mineralno olje v vrednosti 165 milijonov dolarjev. Lastnica podjetja bo skupina arabsko-ameriških industrijcev, S tem bodo napravile ZDA korak naprej za dosego premoči pn proizvodnja petroleja v saudski Arabi-du. V ta namen so ZDA odobrile, da je treba z vso nujnostjo odposlati jeklo in ostali material, potreben za zgraditev novega objekta.
Po istih vesteh je libanonska vlada odobrila načrt za zgraditev navedene čistilnice, ki bo stala v bližini Sidona, v južnem predelu Libanona. Njena proizvodna storilnost bo dosegla dnevno 17u tisoč sodov.
Pomen nove čistilnice je tudi v tem, ker se bo izvažal iz nje petrolej po Sredozemskem morju, tako da se izogne prevozu skozi Sueški prekop, ali pa okoli Južne Afrike.
V zvezi s tem navajajo statistike, da je proizvodnja petroleja v saudski Arabiji v marcu tega leta dosegla 2,800.000 ton, s čimer je presegla proizvodnjo iz februarja tega leta za 300.000 ton, oziroma za 1 milijon ton proizvodnjo iz marca preteklega leta. V prvem četrtletju tega leta je znašala v saudski Arabiji celotna proizvodnja petroleja 7,800.000 ton nasproti 5,700.000 tonam v istem razdobju lani.
Glede na spor družbe Anglo-Iranian v Perziji bodo petrolejske družbe v ostalih delih Bližnjega vzhoda skušale še povečati dosedanjo proizvodnjo. Spor med Anglijo in perzijsko vlado se trenutno ni premaknil z mesta. V tem pogledu je zanimivo stališče angleškega gospodarskega lista »Ekonomist«, ki priporoča angleški vladi čimprejšnjo sklenitev sporazuma. List navaja, da ima perzijska vlada nedvomno pravico do perzijskih petrolejskih vrelcev, čeprav ne bo mogla sama vzdrževati
DVOZARISCNA OČALA
Pred kratkim so v ZDA izpopolnili nov tip dvožariščnih očal, s katerimi ne bo več potrebno gledati skozi vrhnji del stekel pri 'pogledu v daljavo in povesiti pogled pri branju- Nova očala imajo namreč leče, ki se dajo zavrteti v okvirjih, tako da je mogoče uravnati stekla za gledanje v daljavo in Za branje.
PLASTIČNE SNOVI NADOMEŠČAJO REDKE KOVINE
V ZDA vedno bolj uporabljajo plastične snovi in s tem nadomeščajo kovine, ki primanjkujejo na trgu v tej dobi. Po izjavi ravnatelja raziskovalnega oddelka družbe Za gumij uporab-jajo nove plastične snovi, ki so zelo odporne in ne rjavijo, v precejšnji meri že pri izdelovanju vojnega materiala. Nov izdelek ima tudi to posebno t, da ni vnetljiv, zaradi česar ga zelo radi uporabljajo pri izdelovanju bombnih in trgovskih letal.
Plastični material je nadalje 'uporabljiv za izdelovanje cevi, strojnega zobovja, raznih delov televizijskih aparatov in predvsem pri napravah za precejanje, kjer nadomešča baker, ki se zaradi vplivaj nekaterih kemičnih sestavin naglo kvari-
NOVA ČUDEŽNA TKANINA «VIRAKEL»
Vedno večja uporaba umetnih tkanin i povzročila v. ameriški tekstilni
tako 'kompliciranega obiata. »Economist« je mnenja, naj bi Perzija ustanovila novo, docela perzijsko družbo, ki bo imela izključno pravico do črpanja petroleja, sesalnih naprav in petrolejskih vodov. Ta družba naj bi nato prodajala surovi petrolej »Anglo-Iranian Oil« družbi, ki bi petrolej čistila in nadalje predelovala. Dosedanje podjetje bi za odkup koncesije, industrijskih naprav in vseh ostalih aktiv prejemalo od novoustanovljene družbe večje odstotke petrolejskih dobav brezplačno, medtem ko bi ostalo količino petroleja plačala v gotovini, potrebni za vzdrževanje podjetja in izvedbo novih naprav.
Iz Abadana, središča perzijskih vrelcev, še poročajo, da je v zadnjem času, odkar je nastal spor, dosegla proizvodnja okoli 4,5 milijona galonov, kar predstavlja 25% normalne proizvodnje. Temu se ne moremo čuditi, če pomislimo, da dela od prvotnih 28.000 delavcev danes komaj 7000 ljudi.
livtopodjetje STAR d. d. - Trst, Ulica Moreri/, tel. 56-08- Rojan - Avtobusna postaja Trst - Biljeternica št. 3, tel, 51-25
Avtobusna proga TRST-PIRAN - Vozni red veljaven od 15. aprila 1951
Cena vožnji	Nedelje in prazniki		Delovni dnevi	Delovni dnevi	Km.	Postajališča			Km.	Delovni dnevi	Delovni dnevi	Nedelje in prazniki		Ceaa vožnji
	8—	21 —	13,—	20—		H	Trst		43	8—	19—	7. -	19.30	235.-
80—	8.30	21.30	13.30	20.30	15		Škofije		28	7.15	18.15	6.15	18.45	155—
‘15.—	9.05	22.05	14.15	21.—	21		Koper		22	6.50	17.50	5.50	18.20	120—
155—	9.15	22.15	14.25	21.15	28		Izola		15	6.30	17.30	5.30	18—	80.—
185—	9.25	22.25	14.35	21.25	34		Strunjan		9	6.20	17.20	5 20	17.50	50—
210—	9.35	22.35	14.45	21.35	38		Portorož		5	6.10	17.10	5.10	17 40	25—
235—	9.45	22.45	15.—	. 21.45	43	t	Piran		—	6—	17.—	5,—	17.30	
industriji velike spremembe. Med novimi izdelki je «virakel», zmes iz 45% čiste volne in 55% dakrona, novega umetnega vlakna. Iz nove tlčanine Izdelujejo moške in ženske obleke.
Novi izdelek je mogoče boljše predelovati kot vsako drugo tkanino; poletne obleke iz virahla so hladnejše in lažje, se manj mečkajo in tudi manj obrabljajo kot obleke iz katere koli druge umetne tkanine ter tehtajo 285 gramov.
Važna novost v. tekstilni industriji je tudi nov postopek «stazenu» s katerim kemično predelujejo bombaž in umetno svilo, da postaneta podobna volni.	1
Gumijast transportni trak s težo 122 ton prevozi 300 ton premoga v eni uri po podzemnem jašku od čistilnice premoga do nakladalne postaje. Takšen transportni trak imenujejo Američani.
KROMPIR ODPOREN PROTI RJI IN PERONOSPORI
Na kmetijski poskusni postaji v Bolt-sville, v ameriški državi Maryland je strokovnjakom uspelo, da so selekcionirali novo vrsto krompirja, ki je odporna proti peronospori in proti rji. Novi krompir, ki ga imenujejo «chero-kee», ima gomolj jajčaste oblike in da odličen pridelek, zlasti če so ga sadili v dobro pognojeno zemljo.
DDT, znanega sredstva za pobijanje mrčesa in bacilov je premalo na razpolago v primeri z naraščanjem potreb, ugotavlja Vseameriški zdravstveni urad. ZDA, ki proizvajajo 75 % svetovne proizvodnje DDT, ne morejo več zadostiti povpraševanju iz inozemstva.
Gospodarska okrepitev Japonske
Iz krogov ameriškega trgovinskega ministrstva zvemo, da je japonsko gospodarstvo v 1. 1950 precej napredovalo. Tako je industrijski producijski indeks že dosegel povprečno stanje iz leta 1932-36. Izvoz blaga na trge, ki jih je Japonska izgubila zaradi zadnje vojne, in stalno povpraševanje po japonskih izdelkih so povečali vrednost izvoza od 310,6 milijona dolarjev v 1. 1949 na 820,2 milijona dolarjev v 1. 1950.
Gospodarski razmah, ki je bil že v prvih sedmih mesecih lanskega leta zelo velik, se je še povečal po izbruhu korejske vojne. Na industrijskem sektorju so bili doseženi naravnost rekordi; tako se je dvignila proizvodnja železa, jekla, tkanin, kemičnih izdelkov, cementa, kovin, rud, premoga in dr. Le proizvodnja strojev in surove svile je nekoliko nazadovala.
Po vrednosti je znašala japonska zunanja trgovina lani 1778,8 milijona dolarjev, kar pomeni povišek za 364,3 milijona dol. nasproti letu 1949. Uvoz je znašal 958,6 milijona dol. (+ 6%) izvoz 820,2 mil. dol. (+ 60%. Trgovinski promet Japonske se je zlasti povečal z latinsko Ameriko, Avstralijo,
Med 6. in 21. majem se je promet v tržaškem pristanišču razvijal takole:
TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE
»Stromboli« je priplula iz Vancouvra s 1065 1 raznega blaga; tja se je vrnila z raznim blagom. »Anna Maria« je prispela iz Genove s 35 t raznega blaga, vrnila sz je v Genovo z raznim blagom. Iz Man-fredonije je priplula »Sileno« prazna; natovorjena z lesom je odplula v Aleksandrijo. »Campidoglio« je prispela iz Aleksandrije z 28 t raznega blaga, odplula je v Bejrut z raznim blagom. Iz Montecala mata je »Elba« pripeljala 3500 t rud; prazna je odplula v Šibenik. »Abbazia« je prispela iz Hajfe s 1465 1 raznega blaga; vrnila se je v Hajfo z raznim blagom. Iz Carigrada je »Barletta« pripeljala 351 raznega blaga; tja se je vrnila z raznim blagom. »Montello« je priplula iz New Orleansa s 743 t raznega blaga ter odplula v Benetke z raznim blagom. Petrolejska ladja »Indiana« je iz Sidona pripeljala 8200 t mineralnega olja; prazna se je vrnila v Sidon. Priplule so: »Aldebaran« iz Benetk prazna, »Ugo Fiorelli« iz Benetk prazna, »Sebastiano Venier« iz Norfolka s 1300 1 premoga, »Nizza« iz Durbana s 3900 t raznega blaga, »Carluccia Viola« iz Casablance s 120 t raznega blaga, petrolejska ladja »Aurora« iz Tripolisa z 10.672 1 mineralnega olja, »P. Bol-tiglieri« iz Rio Marine z 2092 t železne rude, »Irma« iz Aleksandrije z 2021 raznega blaga, »Luisa Blessi« iz Rio Marine s 1550 t železne rude, »Isperia« iz a-leksandrije z 2 avtomobiloma, »Triton Maris« iz Rio Marine z 2036 t železne rude in »Humanitas« iz Norfolka z 9805 1 premoga. Odplule so: »Modica« v Šibenik prazna, »Monrosa« v Malto z raznim blagom, »Jano« v Split prazna, »Chiog-gia« v Aleksandrijo z raznim, blagom, »Otranto« v Carigrad z raznim blagom, »Atlanta« v La Goulette prazna, »Rosano« v Aleksandrijo z lesom, petr. ladja »Mantova« v Benetke z motornim o-Ijem, »Duino« v Capetovvn prazna, »Tl-tania« v Aleksandrijo z raznim blagom, »San Giusto« v ZDA prazna, »Ariete« v Tripolis prazna, petr. ladja »Alessan-dria« v Ravenno z motornim oljem, »Ci-clope« v Split prazna, »Blanca Maria« v Falconaro prazna, »Brucia.utto« v Manchester z lesom, »Ata« v Reko prazna, »Evaristo« v Benetke prazna, petrolejske ladje: »Bacco« v Ravenno z mot. oljem, »Abissinia« v Ravenno z mot. o-Ijem, »Paola« v Benetke z mot. oljem.
AMERIŠKE LADJE »E,xtavia« je priplula iz New Vorka s 199 t raznega blaga; odplula je v ZDA z raznim blagom. Iz Houstona je »Eu-gene Lykes« pripeljala 2829 t raznega blaga; prazna je odplula v ZDA. »VVilliam Patterson« je priplula iz Filadelfije z 9500 t žita; prazna je odplula v Hampton Roads. Iz New Vorka je »T. J. Stevenr son« pripeljala 4600 t raznega blaga; praz. na se je vrnila v ZDA. »Irene Star« ji prispela iz Galvestona z 9900 1 prosa, prazna se je vrnila v ZDA. Iz New Vorka je »Elmira Victory« priplula z 2824 1
raznega blaga, odplula je v ZDA prazna. »Reuben Tipton« je pripeljala iz New Orleansa 3100 t raznega blaga; prazna se je vrnila v ZDA. »James H. Priče« je priplula iz Houstona z 97001 žita; odplula j3 v Sidon prazna. Pripluli sta: »Catherine« iz New Vorka z 9700 t žita in »Jesse Ly-kes« iz New Orleansa z 882 t raznega blaga. Odplule so: »Evergreen State« v ZDAi prazna, »Boy« v Monrovijo prazna, »Hen-ry Gibbins« v Gibraltar prazna in »Sea Staar« v ZDA| prazna.
GRŠKE LADJE
»Pleias« je priplula iz Benetk prazna, natovorila les in odplula v Calamato. Iz Pireja je »Laconia« priplula prazna; odplula je natovorjena z lesom v Aleksan-rijo. »Mariela« je prispela iz Pireja prazna; odplula je v Smirno z lesom: »Flori-na« je pripeljala iz Smirne 14001 kroma in »Ekaterini« iz Lattakije 240 t raznega blaga. »Pavlos G.« Je odplula v Patras z lešom.
JUGOSLOVANSKE LADJE
»Hrvatska« je odplula v Reko z raznim blagom. »Sarajevo« je priplula iz Aleksandrije s 27 t raznega blaga; tja se je vrnila natovorjena z raznim blagom. »Zagreb« je prispela z Reke prazna, vkrcala je razno blago in odplula v Aleksandrijo. »Šibenik« je priplula iz Benetk prazna.
Izraelska ladja ie priplula iz Benetk prazna; odplula je v Hajfo z raznim blagom in »Comemiut« iz Hajfe; tja se je vrnila z raznim blagom. Panamska ladja »Santa Cruz« je priplula iz Benetk prazna in odplula v Buenos Aires z raznim blagom. Holandska ladja »Odisseus« je prispela iz Amsterdama s 178 t raznega blaga; tja se je vrnila z raznim blagom. Kanadska ladja »World Trotter« je odplula v Bono prazna.
NA PROGI FRANCIJA—AVSTRALIJA buata pričeli vozf.iii dive 12.000-tonski ladji frainiCiaikie družbe Me.ta-geries Maritimes.
»GOSPODARSTVO"
izhaja vsako drugo soboto. — Uredništvo in uprava:	Trst, Ulica
Geppa 9. Telefon 89-33. — Cena: Posamezna številka 20 lir, 10 din. — Naročnina: za STO in Italijo letna 400 lir, polletna 200 lir. — Pošt. ček. raC. 11-7084; za Jugoslavijo letna 225 din, polletna 130 din. — Cek. rač. pri Komunalni banki: ADIT 6-1-90603-7 Ljubljana; za ostalo inozemstvo letna 1 dolar. — Jugoslovanska cona STO-ja: posamezen izvod din 4.-, letna naročnina din 100.-, polletna naročnina din 50,-Naročnine naj se polagajo v naše dobro na Center tiska Koper Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 40 lir, 6 din.
Glavni urednik Lojze Berce. Odgovorni urednik Stanislav Oblak.
Založnik: Založba »GOSPODARSTVA«. Tiskarna Založništva tržaškega tiska.
SLOVENIJM - LJUBLJANA
Izvoz belih in rdečih vin :
TERAN - MERLOT - GABERNET - VIPAVSKO BELO -BRIŠKO VINO fer ŠTAJERSKIH KVALITETNIH VIN
Obiščite
Tržaški
boste
velesejem od 24. 6. do 8. 7., kjer se prepričali o naši kvaliteti
P. O. B.: 145 Telefon: 22-18, 21-71 Telegrami:
Vinoexport, Ljubljana
	J iL	
»i	il	f
:::::: :	i IHI	
Izvozno podjetje: «SLOVENI3AYINO » Ljubljana
SLOVENIJALES
PODJETJE ZA IZVOZ LESA IN LESNIH PROIZVODOV
|llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllli|illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
1 LJUBLJANA: Poštni predat 74	|
| Brzojav: Slovenijales, Ljubljana |
| Telefon: Ljubljana 25 = 63	|
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN
Naše proizvode si boste ogledali na velesejma v Trstu, ki bo ud 24. junija do 8. julija W51
Nobena istrska vas v coni A se ne JMfraja v tako težkem gospodarskem Položaju kakor Prebeneg. Prebeneško brnijo je meja med obema conama Prerezala tako nesrečno, cla leži pri-■'lžno 1 p njiv v. coni B, potem ko so °stali v tej coni skoraj vsi pašniki in Pse senožeti ;n mnogo gozda. To pa se ni
kem
najhujše, saj se nahajajo v ta-položaju več ali manj tudi vse ostale obmejne vasi angloameriške co-e. Največjo škodo trpijo prebeneški hietje zaradi tegai, ker leži njih zem-ja na zelo veliki strmini in ker jtm ■P meja. odrezala' pot, katera veže Pre-eheg £ spodaj ležečimi njivami, se-n°žeti in pašniki. Meja je namreč po-jtUvljena na poti prav tik Pod vasjo. pP-j to pomeni, bo čitatelju jasno, ako u povemo, dp. je nekaterim kmetom ■ eia razpolovila njihovo zemljišče .j*.da se edirij blok, kjer je prebene-kini dvolastnikom dovoljeno preha-atj £ez mej0' nahaja na osapski ce-?l, v dolini pod Mačkovljami. Na me-> ki je na omenjeni peti ped vasjo, Z1 ni bloka in je vsled tega prehod 0Tezpogojno prepovedan. Kmet, ki
PREBENEG NUJNO POTREBUJE POMOČ
ima svojo zemljo i koprski , oni, mora torej hoditi navzdol r, dolino pc.d Mačkcrviljami in po tem po osapski cesti do poti, ki veže to cesto s Bre-benegom, in slednjič po tej poti zopet strmo navzgor do svciega zemljišča. In ko je končal svoj opravek, se mora vračati seveda po isti križevi poti zopet domov. To pa še ni vse. Odrezana pot ni služila Prebenešcem samo za zvezo z zemljo onstran sedanje meje, ampak je sploh edina uporabna pot tudi za zvezo med vasjo in njivami tostran meje. Sedaj, ko so zgubili to pot, se morajo mučiti Pre-benešci s prenašanjem blaga po stopnicah in skorajl neprehodnih strimill stezicah in vse edino-le zaradi tega, ker na meji tik pod vasjo ni bloka.
V Prebenegu govorijo, da je kompetentna oblast v coni B že privolila v to, da se z ustanovitvijo omenjenega bloka odpre Prebenešcem pot na njih zemlišča onstran meje, da pa se
tržaške oblasti temu upirajo. Vsekakor je žalostno dejstvo, da bloka še vedno ni, in da imajo prebeneški kmetje vsled tega veliko gospodarsko škodo. Bil bi torej skrajni čas, da se ta gotovo nepotrebna ovira odpravi. Sploh bi morale pristojne oblasti ukreniti vse potrebno, da bi mogli dvolastniki neovirano opravljati svoje itak truda-polno in nehvaležno kmečko delo.
Samo s kmetskim delom se bavijo v Prebenegu le še' 4 kmetje, ostali si pomagajo tudi z drugim delom. Večinoma so pomožni delavci in zidarji; peterica mlajših dela v. tovarni.
Glavni kmetski pridelek v Prebenegu je vino, in sicer) belo vino. Črnega se pridela manj, ken je povpraševanje manjše in tudi zaradi tega ker je Za črno grozdje lega prebeneških vinogradov' previsoka. Zelo okusno je vino, Jel je letos, po 10.000 lir hi, že vse razprodano; pokupili so ga po večim magdalenski krčmarji. Za belo vi-
no gojijo trte «savinjon», «bela malvazija« in «rebuln». Savinjon je najbolj zgodna in daja mnogo sladkorja, malvazija uspeva dobro le v nižjih legah, ker zahteva več vlage, zato, ni primerna za visoko ležeče vinograde-Najprimernejša za take vinograde je rebula, ker ie najbolj odporna proti suši. Zelo zanimivo je dejstvo,da se po stoletjih slavna tržaška rebula zopet vrača n naše vinograde, torej v svojo staro domovino. Naši davni pradedi so pač dobro vedeli, katera trta daja najboljše belo vino in je najbolj primerna' za naše kraje: poleg Prebe-nega predvsem za Rojan, Zgornjo Greto, Barkovlje, Kontovel, Prosek in Sv. Križ.
Nove nasade trt opažamo tudi v Prebenegu. Pridelek sadja - češnje, hruške, - pa je neznaten, mnogo večje je zanimanje za oljko. Peter Slavec, ki ima tam največ oljk je pridelal v zadnjih dveh letih po 1 hi olja na leto,
kar ni malo za naše razmere ako' upoštevamo, da, so oljke stare komaj 21 let. Drugi so pridelali sicer manj, ali koliko denarja' si prihrani naš kmet, ako mu ni treba kupovati dragega olja pri trgovcu.
Drugi važen pridelek, ki prinaša kmetu denar n hišo ie mleko. Goveje živine ie v Prebenegu, ki šteje samo 35 hišnih številk, j80. glav. Med temi 5 volov; Največji živinorejci' imajo do 6 goved v hlevu. Velike skrbi pa jim dela pitanje živine, ker imajo svoje senožeti in pašnike, kakor je že zgoraj omenjeno, onstran meje in morajo, vsako leto pisati prošnje za uporabo pašnikov. Vrhu tega morajo še dokupovati furlansko seno in močno krmo. Pozi. mi so plačevali po 3.000 Ur, zdaj pa sta se seno in suha detelja pocenila in plačujejo 2.200-2.500 lir za stot s prevozom vred. Kakor v Boljuncu so se tudi v Prebenegu ohranili skupni občinski pašniki.
V Prebenegu nimajo zavarovalnice za govejo živino, in svloh nobene vaške gospodarske organizacije. Take organizacije pa so za male kmete, posebno v. današnjih časih, neobhodno potrebne ako hočejo ohraniti, zboljšati in modernizirati svoja kmetska gospodarstva. Kakor drugod bi morali tudi prebeneški kmetje začeti o tem premišljati, se med seboj posvetovati in odločiti, da se v tem pogledu nekaj ukrene. Ako hočemo, da bo zadružništvo uspevalo, se morajo kmetje sami navdušiti za, zadružno idejo, vse drugo se bo potem razvilo in uueljatnlo samo od sebe-
Medtem ko nimajo Prebenešci na južni strani hriba, kjer ležijo vsa njihova' zemljišča, niti ene poljske Po-ti, so pa na) severni strani, 'kjer nimajo ničesar, kakor v posmeh, povezani Z dolino in ostalim svetom s prekrasno asfaltirano cesto, ki jo je v zavojevalnem namenu zgradila Italija. Ako bi se vlade bolj zanimale za poljske in sploh gospodarske komunikacije, kakor se brigajo za vojaške, bi se na svetu obrnilo marsikaj na bolje.- od
TRŽNI PREGLED
Trg s poljedelskimi pridelki in živili sploh je miren. Kupčij, je malo in se sklepajo le za majhne količine blaga za sprotno rabo. Trgovci ne kopičijo zalog; tisti, ki so si jih v preteklih mesecih pripravili, se jih želijo znebiti. Z druge strani proizvajalci ne silijo s ponudbo na trg; upajo namreč, da se bodo cene dvignile, ker se zaradi neugodnih vremenskih prilik zadnjega meseca ne obeta prav dobra letina. Vedno bolj se čuti pomanjkanje tekočega denarja v trgovskih krogih.
Na trgu s pšenico ni nobenih sprememb. Povpraševanje je pičlo. Tudi za koruzo je malo zanimanja; po njej povprašujejo skoraj izključno prašiče-rejci. Riž je pridobil nekaj točk na ceni. Povpraševanje po živini za zakol in prašičih je nekoliko živahnejše. Teleta so se za malenkost podražila. Cene krmi so ustaljene; predvidevajo dobro iletilnioi po! količini le za kakoivosit je še vprašanje; odvisno je pač od tega kako se bodo razvijale vremenske prilike. Cene masla rahlo napredujejo. Povpraševanje po siru je majhno. Tudi trg olivnega olja ni razgiban; cene so malenkostno nazadovale.
ŽITARICE
Padova: pšenica fina 6.800-6.900, dobra 6.700-6.800; koruza 7.100-7.200, koruza rumena suha 6.500-6.000; činkvan-tin 6.500-6.750, bela suha 6.300-6.400. Yellow Corn 6.050-6.100, oves 4.200 do 4.300; pšenična moka 00 8.900-9.050, 0 8.350-8.450, 1 8.050-8.100, 2 7.850-7.900; pšenični zdrob 0 10.100-10.200, 1 10.100 do 10.100; pšenični otrobi 3.500-3.600; koruzna moka 7.200-7.300; koruzni otrobi 3.800-3.900.
Reggio Emilia: pšenica dobra 6.800 do 6.900; koruza 6.700-6.800; inozemska koruza 6.400-6.500; oves 4.400-4.500; riž običajen 9.500-9.700, srednje kakovosti 12.500-16.500, fin 16.500-16.700, najfinejši 17.200-13.700.
ŽIVINA
Rovigo: voli za zakol I 300—320; krave 300—320; biki 280^-300; junci 300—330; teleta 470—500. Voli za delo 280—320; junci 300—320; krave 280—320; prašički za rejo 750—850; prašiči za zakol 390— 410; suhi 390-A10; piščanci 700—750; kokoši 580—600; par golobov 400—450; zajci 240—280; gosi 280—300; race 320—350; purani 530—550; faraoni 700—750.
Modena: telički 370—430; teleta 470—540, junci do 1 leta starosti 280—320, nad 1 leto starosti 310—350; voli nad: 4 leta I 340—360, II 270—310; krave nad 4 leta stare I 240—280, II 210—230; voli in krave slabše kakovosti 170—190; biki 310 — 350; prašički do 20 kg 690—720, nad 20 kg 630—670; prašiči suhi 30—50 kg 500—550, 50—100 kg 470—500;	100—120 kg 405-415,
120—150 kg 415—425, nad 150 kg 425—435.
OLJA
Firence (cene veljajo za kg fco proizvajalec); olivno olje fino do 1 stop. kisi. 480—485, do 1,5 kisi. 470—480, do 2,5 stop. 460—470, do 4 stop. kisi. 450—460, dvakrat rafinirano A 500^510, B 470 — 475; semensko olje 430—440; olje iz zemeljskih lešnikov 450—455.
Reggio Emilia: cene za kg fco skladišče grosista: olivno olje eks:ra 560—580, fino 540—550; običajno 510—520; dvakrat rafinirano A 510—520, B 490—500; semensko olje I 460—470.
Trbiž: cene za stot fco. skladišče grosista: olivno olje navadno 50—51.000 lir, fino 53.500'—54.000, eikstra 55—56.000; semensko olje i 44—45.000 lir.
MLEČNI IZDELKI
Lodi: čajno maslo 780—800, lombardsko 740—750, emilijsko 730—740; reggian-ski sir majski proizv. 1948 870—930, pro-izv. 1949 510—540, emmenthal 470—510, sbrinz 500—510, provolone 360—390; gorgonzola svež 210—220, star 380—400.
Milan (cene veljajo za. kg fco proizvajalec); lombardsko maslo 750—760, emilijsko maslo 740—750; čajno maslo 790— 800; reggianski sir proizv. 1949 610—680, proizv. 1950 490—540; sir domače proizv. 310—340; sbrinz svež 390—410; emmenthal svež 410—440; provolone svež 340 — 360; gorgonzola svež 220—240.
VINA
Milan (cene za hi s*"P. fco postaja Milan); Piemonte 10—10,5 slop. 450—470, 11—12 stop. 480—510; Barbera 540—610; Mantovano 420—440; Valpolicella 560— 580; Reggiano 9—10 stop. 430—450; Bar-dolino 560—580; Sansevero 460—470, Squinzano 450—460.
Firenze (cene za stot fco klet proiz. vajalca); navadna vina 9—10 stop. proizv. 1950 3800—4200, 10—11 stop. 4200-4500, 11—12 Stop. 4500—5500, nad 12 stop. 5500—6000:	dezertna vina 11—12 stop.
proizv. 1950 5000—5500, 12—13 stop. 5500 —6300, nad 13 stop. 6300—6800; klasična dezertna vina proizv. 1950 12—13 sl *op. 6000—6500, nad 13 s op. 6500--7000.
KAVA IN KAKAO
Trst: kava Rio VII 57,05 dol. za 50 kg cif (407/6 šilingov), Rio V. 57,95 dolarja (414 šil.), Rio III 58,80 dolarja (420 šil.), Santos ekstra I 464 šil. cif Trst, Bali Ro-busta 10% črne 326 šil. cwt cif; Uganda prana in očiščena 385 šil. cwt cif, Moka Hodeidah I 460 šil., Harar 460 šil., Gim-ma 430 cwt cif; Kostarika Strictly 64 dol. za 50 kg fob, Puerto Limon; Salvador 58 dol. fob obala Pacifika, Equador ekstra Superior 52 dol. fob Guayaquil. Kvotacije kakaa so naslednje:	Accra
za junij—avgust 317/6 šil. zt 50 kg cif
Trst, Bahia Superior 310 šil. fob, S. Tri-nidad 355 dol. fob dobava za junij—julij, Granada 350 dol. fob, Equador Superior Summer Chriba. 47,5 dol. za 50 kg cif Trst za maj—junij. Ocarinjen kakao: Accra v zrnju 920 lir za kg sladišče grosista, druge vrste 900 Ur; holandski proizvod v prahu 1080 lir za kg.
Milan (cene fco skladišče grosista za surovo kavo); Kolumbia Medellin 1480— 1520, Equador Superior 1280—1320, Santos ekstra 1410—1430, Bahia Superior 1350—1370; Rio 3—4 New York 1240— 1270, Haiti 1350—1380, Salvador Superior 1450—1490, San Domingo prana 1460— 1480, Kostarika 1500—1550, Venezuela prana 1480—1500; Moka Sanani 1420—1440, Moka Hodeidah 1400—1420, Moka Harar 1470—1590, Moka Sidon in Gimma 1280— 1330.
LES
Trst: Položaj na tem tržišču prinašamo v posebnem članku.
Padova: Jelka:	tuamovi tesani u. Trst
4—6 m, sekcija 9/9 do 19/21 12—13.000 lir,
Negotov mednarodni politični položaj so zadnjih 14 dni najbolje izrazile velike tečajne razlike na svetovnih borzah. Posebno so dogodki v Perziji povzročili na londonski borzi precejšen padec tečajev delnic petrolejske družbe Anglo-Irauian Oil Co, rudnikov zlata in državnih papirjev. V ZDA je izjava vlade, da bo s 1. julijem t. 1. dala avtomobilski industriji na razpolago 35% manj jekla kakor lani, vplivala tako, da so se notacije delnic motorne industrije znižale. Tudi v Parizu je bilo majhno povpraševanje po angleških papirjih iz petrolejske industrije. Nasprotno so se na curiški borzi vzdržali tečaji nemških trustov.
Toda pri vs~m iem je posodila Anglija Mednarodni banki za dobo 15—20 let 5 milijonov tuntov, na drugi strani je So vjetska zveza razpisala novo posojilo 33 milijard rubljev. Subskripcija je dosegla do sedaj 34,5 milijarde rubljev. Angleško zakladno ministrstvo sprva ni hotelo privoliti v transakcijo, toda končno je tudi iz prestižnih razlogov za londonski denarni trg soglašalo s posojilom. Celotno posojilo so dale izključno zasebne banke.
KOVINE
Pomanjkanje bakra je dovedlo ZDA, da so sklenile s Čilom poseben dogovor, s katerim so privolile na zvišanje cen za
3 cente pri libri, tako da bo znašala new-
yorška cena za baker 27,5 centa in ne kakor do sedaj 24,5 centa za libro. S tem
dogovorom se je Čile zavezal, da bo dvig-
nil proizvodnjo bakra za 47%, t. j. od
761.000	na 1,1 milijona ton, in da ne bo dobavil bakra nobeni »neprijateljski« državi. Drugače je bila cena bakru dne
22. t. m. v Londonu 210 funtov za tono.
Ukrepi glede š ednje z jeklom v ZDA bodo prizadeli tudi civilno prebivalstvo.
Tako je urad za državno proizvodnjo od-
ločil, da morajo stavbna podjetja, ki gra-
dijo hiše z več stanovanji, luksuzne enodružinske hiše in podobno, katerih stroški bodo znašali okoli 35.000 dolarjev, zaradi pomanjkanja jekla dobiti posebno dovoljenje. Isto velja za vse industrijske, javne in zasebne stavbene projekte, pri katerih potrebujejo za gradnjo več kot 25 ton jekla. Slednjo z jeklom v industriji avtomobilov smo omenili že zgoraj.
VLAKNA
Padec cen volni v aprilu je pripisati o-kolnosti, da so ameriški kupci ustavili svoje nakupe. Čeprav je bilo zadnje dni živahnejše povpraševanje po volni, in so se cene tudi dvignile, vseeno cene niso dosegle prejšnje višine. Zaradi velikih zalog pri trgovcih ni pričakovati večjih nakupov. Vrhu tega je ameriška vlada objavila maksimalne cene za volno, ki znašajo 4,13 dolarja za top 64’S, kar pomeni, da je ta cena za 9—12% nižja od maksimalne cene v decembru in januarju in za 21% nižja od cene v prvem, tednu aprila t. 1. V New Yorku je znašala cena 22. t. m. za česano volno ta maj 352,8, julij 351, oktober 349,3, december 347,8 centa za libro.
Na newyorški borzi so se nekoliko dvignile cene tudi bombažu. K temu je pripomoglo obvestilo vlade, po katerem je
tramovi u. Trst nad 7 m kakršne koli sekcije 13.500—14.500, konične deske 20—60 mm debeline, nad 16 cm širine, 4 m dolžine I sort. netto 38.000—40.000, II sort. 29—
31.000,	III sort. 21—22.000; macesnove konične deske 20—60 mm deb. nad 16 cm šir. 4 m dolžine I in II sort. 38—40.000, III sort. 21—22.000; slavonske parjene bukove deske (ocarinjene meja) I in II sort. 52—54.000; domače parjene bukove deske 38.000—39.500, surove bukove deske meša. ne 24—26.000, slavonske hrastove deske (ocarinjene meja) I in II sort. 68—70.000.
Bolcan: cene fco vagon za žagano in tesano blago, fco žaga za debla; jelka: žagana debla dolžina 4 m, premer nad 20 cm 14—16.000 kub. m, tombante 23—25.000, deske I sort. 36.000, II sort, 26—28.000, III 20—23.000, IV 15—18.000, pod mero 20—
22.000,	tesani tramovi u. Trst 11.500— 12.500; macesen žagana debla dolž. 4 m, premer nad 20 cm, 16—19.000; deske I sor:. 40—42.000, II sort. 34—36.000, III sort. 26-
28.000,	IV 19—23.000, pod mero 24—27.000; borova žagana debla 15—17.000.
dovoljen izvoz nadaljnjih 200.000 bal bombaža. Dne 22. t. m. je kvotiral bombaž v New Yorku za julij 45,24, za oktober
39,01,	za december 38,58, za marec 1952 38,50, za maj 1952 38,39 centa za libro. V Aleksandriji pa so bile ta dan cene za karnak za maj 169, za julij 174,80, za november 133,65, za januar 1952 136 in za ašmouni v juniju 122,10, v oktobru 105,50 talarjev za kantar.
GUMI IN KOSITER
Po kratki okrepitvi cen gumija so razne borze zaključile s padcem cen. V Londonu računajo zlasti na prebitek proizvodnje, ki bo znašal letos okoli 300.000 dolgih ton. K vsemu se je pridružil embargo za gumi nasproti Kitajski, ki ga je izglasovala OZN. Pri tem so tudi ameriški nakupovalni monopolisti gumija znižali cene. V Singapuru je padla cena za 22 centov pri libri. Nasprotno pa je malajski kositer dosegel na irgu v Singapu-ru majhen povišek od 2 in pol dolarja v primeri z zadnjo soboto in tako kvotiral 567.50 krajevnega dolarja. V Londonu je zaznamoval 22. t. m. 1120 do 1130 funtov za tono.
ŽITARICE
Na čikaški borzi je zgubila pšenica na ceni skoro 3 cente pri bušlju, oves 2.75 centa, koruza 0.75 centa; edino rž je pridobila 1.75 centa. Kupčije so bile glede na splošen položaj bolj mrtve; trgovci z žitom upajo na poživitev kupčij glede na to, da je ameriška vlada dovolila Indiji posojilo za nakup 2 mil. ton žitaric. Poleg tega bodo letos inozemski kupci izvedli svoje nakupe že v juniju in ne šele v avgustu.
Polrošnla sladkorja se veča
toda še bolj proizvodnja
Lani je znašala svetovna proizvodnja sladkorja okoli 351 mil. stotov v primeri s 318 mil. stoti v letu 1949 in 231 mil. v letu 1938. V tem razdobju sc je proizvodnja povečala za 25%; samo ZDA so dale okoli 50 mil. stotov, cd katerih odpade kar 30 mil. stotov na Kubo, Evropa pa je prispevala s cc. 20 milijoni stoti.
Svetovna potrošnja sladkorja v 1. 1950 je znašala 297 mil. stotov proti 279 mil. stotov v letu 1949 in 270 mil. stotov pred vojno. Potrošnja zapadne Evrope se suče okoli 75 mil. stotov, kar pomeni 20 mil. stotov več kot je pridelka. Vel. Britanija in Francija krijeta svoje potrebe iz kolonij; Anglija, ki producira doma manj kot 7 mil. stotov sladkorja, ga mora u voziti letno okoli 14 mil. stotov. Države vzhodne Evrope in Sovjetska zveza potrošijo približno 40 mil. sto ov, pri čemer ga same pridobijo letno 43 mil. stotov.
Potrošnja sladkorja; se bo še mnogo povečala, vendar se, v še večjem ritmu veča proizvodnja. Za cene skrbi vojna na Koreji in kopičenje zalog.
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO			
	25/IV	9/V	22/V
Pšenica (stot. dol. za bušel)			 252	242.V8	235.V«
Koruza	„	„	„	„				 181.8/8	177 Ma	170.Vi
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt)			 24.62	24 62	24.62
		 142,—	142—	139—
Svinec	„	„	' 				 17,—	17—	17.-
		 17 50	17.50	17.50
Aluminij „	„	„				 19—	19,-	19—
Nikelj	„	„	„				 50.50	50.50	50.50
Krom (dol. za tono) 			 49—	50—	50—
z., srebro dol. za steklenico				 218—	217—	210.—
LONDON			
Baker (f. šter. za d. tono)			 210—	210—	210—
Cink	„	„				 160—	160—	160—
Svinec ,, ,,	,,	,,			.... 160—	160—	160—
ALEKSANDRIJA			
Bombaž „Karnak“ I. (v. talarjev za kantar)			 169.70	169.45	169—
„ „Ashinouni“ i. „	„	)			 123.10	122.45	122.10
SANTOS			
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)			 205—	200—	202.—

VALUTE V MILANU
	11. V.	22. V.	Min.	Maks-
Funt šterling	8.475	8.450	8.425	8.500
Napoleon	6.600	6.600	6.600	6.675
Dolar	664	664	661	666
Francoski frank	175	175	174	175
»vicarski frank	154,25	154	153,25	154,25
Funt št. papir	1.700	1 690	1.680	1.700
Avstrijski šiling	—	—	—	—
Zlato	906	903	901	915
BANKOVCI V CURIHU dne 21. V. 1951
ZDA (1 dol.)	4,321/a	Belgija (100 fr.)	8,32'h
Anglija (1. f: št.)	10,97	Holand.	(100 fi.,	107,—
Francija (100 fr.)	l,121/2	»vedska	(100 kr.)	71,—
Italija (100 lir)	0,65	Izrael (1	f, št.)	3,60
Avstrija (100 šil.) 14,95 Španija (100 pez.) 8,37 Čehoslov. (100 kr.) — Argent. (100 pez.) 18,50 Nemč. (100 mark)	86,—	Egipt (1	f. št.)	10.40
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 11. V. 23. V. Min.				Maks.
Južna železnica	1.415	1.442	1.405	1.450
Splošne zavarov.	6.525	6.610	6.450	6.630
Assicuratrice	795	755	755	795
Riun. Adr. Sic.	1.610	1.690	1.620	1.700
Jerolimič	2.610	2.610	--	—
»Istra-Trst«	720	720	—	—
»Lošinj«	7.600	7.600	—	—
Martinolič	1.700	1.700	—	—
Premuda	4.550	4.550	—	—
Tripkovič	7.000	7.150	7.000	7.150
Tržaški tramvaj	580	580	—	—
Openski tramvaj	915	915	—	—
Terni	202	201	185	259
1LVA	263	174	166	263
Zdr. jadr, ladjedel.	110	110	—	—
Ampelea	800	800	--	—
Arrigoni	1000	1000	—	—
mestnik KMEČKE ZVEZE
SEDEŽ; TRST - ULICA F A BIO FILZI ŠT. 1Q I. - TELEFON ŠT. 54-58
Velik napredek proti plesni trle in drui rastlin
Trtno ali grozdno plesen in zlasti pa škodo, ki jo ta bolezen povzroča v vinogradih poznajo naši vinogradniki na žalost prav dobro. Spoznali so njeno neprijetnost še posebno za časa prve in tudi proti koncu druge svetovne vojne, ko so morali plačevati za kg žvepla v prahu ceno 5 in tudi še več litrov vina, da so le prišli do njega. Kajti le z žveplom so lahko obvarovali svoj vinski pridelek pred to strašno uničevalko grozdja in vinogradov. Ne bomo tukaj opisovali te bolezni, ki jo povzročajo nevidne gjliivice s tem, da napadajo vse zeleno, nežne dele naše dobrotnice trte. Omenimo naj le, da so dognali kmalu po prvem pojavu trtne plesni ali oidijuma, v polovici minulega stoletja, da se to bolezen pobija najuspešneje s pomočjo žvepla v prahu.
Kakovosti žvepla v prahu
Sčasoma in po dolgih izkušnjah se je izkazalo, da vsako žveplo v prahu ni enako učinkovito proti trtni plesni in zlasti ne proti sorodnicam te bolezni, ki napadajo tudi druge naše koristne rastline. Med temi so pri nas posebno poznane plesen na breskvah, na jablanah in na vrtnicah. Naši vrtnarji poznajo to bolezen tudi na razni vrtnini, posebno pa še na grahu, kumarah in na drugih bučnicah.
Strokovnjaki in praktiki so ugotovili, da je učinek žvepla proti trtni plesni tem boljši, čim drobnejše ali finejše je bilo žveplo zmleto. Pozneje so žveplo v to svrho tudi ventilirali. 2e nekaj desetletij se za uporabo v vinogradništvu proti trtni plesni prodaja in kupuje žveplo ne samo zmleto v prah, ampak tudi ventilirano. Da je žveplo zares ventilirano mora dobavitelj jamčiti po zakonu z navedbo njegove drob-nosti v stopinjah «Chancel» (izgovarjaj «šansel»). Tudi mora žveplo, ki ga prodajajo za omenjeni namen imeti vsaj
70.o	«Chancela». 2e iz predzadnje vojne pa dobivamo na trgu žveplo v prahu, čigar drobnost doseže tudi 90-95.0 «Chancela». To žveplo gre v trgovino navadno pod imenom «superventilato» in naši napredni vinogradniki znajo že prav dobro ceniti njegovo vrednost.
Cim drobnejši, ali finejši je žvepleni prah, imenovan tudi žvepleni cvet, iem boljši je njegov učinek proti trtni plesni in tem manj ga je potreba za žveplanje enake površine trtnega nasada ali vinograda. Na kratko tudi lahko rečemo: čim več stopinj Chan-cela ima žveplo tem večjo vrednost ima v vinogradništvu.
Škropilno ali razmočljivo žveplo
2veplo, o katerem je bilo govora, je mogoče uporabljati le v obliki prahu z razpraševanjem istega s pomočjo raznih priprav. Med temi so najbolj poznani ročni mehi in pa nahrbtni žvaplavniki, ki jih izdelujejo v premnogih tovarnah in v raznovrstnih oblikah ter velikostih. Vse te priprave pa ne morejo doseči tako popolne razpra-šitve žveplenega prahu, ki naj bi odgovarjala drobnosti posameznih, s prostim očesom nevidnih delcev, iz katerih je ta prah sestavljen. Tudi se ta prah ne more razmešati v vodi, da bi ostali v njej posamezni delci razdeljeni, ker silijo vedno skupaj na vrhu vode.
Sele v zadnjih letih se je posrečilo tovarnam, oziroma rafinerijam žvepla pripraviti tak žvepleni prah, ki se prav dobro razmoči v vodi in se razdeli v njej v najdrobnejše prvce tako, da je videti kot vodna raztopina žvepla, čeprav je to v resnici le silno razredčeno v tekočini. (2veplo ni torej kot sladkor ali razne soli, ki se v vodi raztopijo).
Tako žveplo, ki se v vodi razmoči in razdeli v najdrobnejše prvce je mogoče tudi škropiti z navadnimi trtnimi škropilnicami ter ga zaradi tega tudi imenujejo »škropilno žveplo«. Pri škropljenju s takim žveplom dosežemo, da se najdrobnejši delci mokrega žvepla usedejo z vodno meglo in oprimejo vseh delov, tudi spodnjih strani listov poškropljenih rastlin. Pri praše-nju pa ostane navadno še najdrobnejši žvepleni prah le na zgornji strani listov trte in drugih požveplanih rastlin. PREDNOSTI ŠKROPILNEGA ŽVEPLA
Škropilno žveplo ima napram navadnemu žveplu v prahu predvsem sledeče prednosti: 1) škropilnega žvepla ne more veter odnesti z listov in drugih z njim poškropljenih delov ter je vsled tega njegova učinkovitost trajnejša. 2) S škropilnim žveplom se žvepleni prvci oprimejo tudi spodnjih delov listov in poganjkov, odkoder jih dež ne more sprati. 3) S tem žveplom lahko škropimo trte in druge rastline z dobrim uspehom tudi ob vetrovnem vremenu, dočim je prašenje ali običajno žveplanje ob takem vremenu skoraj nemogoče. 4) Škropilno žveplo se je pri uničevanju trtne plesni ali oi-dija, izkazalo bolj učinkovito kot pa navaden ventiliran žvepleni prah. 5) S škropilnim žveplom pobijamo prav uspešno tudi plesni drugih rastlin — breskev, jablan, vrtnic, bučnic itd. — proti katerim nudi celo superventili-rano žveplo le malo uspeha. 6) Škropilno žveplo lahko primešamo bordo-
VPRASANJA IN ODGOVORI
Vinogradnik iz Sv. Križa vpraša: S čim lahko najbolj uspešno uničujem grozdnega črvička?
Odgovor: Grozdnega črvička ali grozd nega molja uničujemo najuspešneje s škropljenjem napadenih vinogradov z 1 do 1,5% vodno raztopino raznih nikotinskih pripravkov. (Nicol, Monital, Nicu-ro itd.). Sicer so dobri tudi pripravki z arzenikom (svinčeni arzenal, azol, meri-tolo itd.). Dočim črvički poginejo samo če požrejo nekoliko arzenika, jin nikotinski pripravki uničijo, oziroma zadušijo tudi že s svojimi strupenimi plini ali hlapi, ki jih to škropivo oddaja še kakih 10 do 15 ur po škropljenju. To izhlapevanje lahko uniči tudi zapredene črvičke ia metuljčke tega škodljivca, zlasti kadar pride škropivo prav blizu njih. Ar-zenikovi in isto tako DDT pripravki, ki jih v zadnjem času tudi priporočajo proti grozdnemu molju, pa tega ne zmorejo, ker učinkujejo samo v želodcu, oziroma neposredno v dotiki z mrčesom.
ški brozgi in raztopinam arzenala ter tako pobijemo z enim samim škropljenjem več bolezni hkrati. 7) Kljub njegovi približno dvakratni ceni napram ventiliranemu žveplu, je na splošno u-poraba škropilnega žvepla cenejša, ker z isto količino tega poškropimo mnogo večjo površino in za daljšo dobo
kot zmoremo to z navadnim žvepl3" njem.
Škropilno žveplo izdelujejo in pr0' dajajo v Italiji že mnoge tovarne i" pod raznimi imeni. V praksi so se VSa ta žvepla izkazala več ali manj enaK0 dobro. Zlasti je poznano škropilno žv°' plo «Mormino», «Tiovit» ter »Tiosol”'i Škropilno žveplo se uporablja nava^' no v količini 1-1,5 in kvečjemu 2 k.-na 100 litrov vode.
KMEČKI KOLEDAR
Važna kmečka opravila v začetku junija.
Na njivi in na polju. Okopavaj pridno vse okopavine, da bodo imele vedno rahlo zemljo in da bodo čiste plevela. Krompir in koruzo moraš tudi nekoliko osipati. Opazuj krompirišče, če ga ni mogoče že napadel koloradski hrošč. Tega najhujšega škodljivca krompirja so letos že opazili v Standrežu pri Gorici. Form ni, da se koloradski hrošč razmnožuje zelo hitro'. Ako ga kje zapaziš, javi to takoj na kmetijsko nadzorništvo, ki bo podvzelo primerne ukrepe za uničenje lega škodljivca.
Ker je letos zelo deževno in vlažno vreme, je prepotrebno škropiti krompir-jevico z 1% bordoško brozgo, kakor škropimo trte, da ne bo krompirja napadla peronospora na njivi in pozneje gniloba tudi v shrambi.
žito moraš očistiti hujših plevelov, zlasti kokalja in grašice, predno dozorijo in to pred žetvijo. Zanji žita zgodaj, predno popolnoma dozorijo, omlati jih pa pozno.
Na vrtu. Sej pozno jesensko zelje, o-hrovt in cvetačo, ali karfiolo. Ponovno moraš sejati poletno glavnato solato in radič. Presadi še paradižnike, melancane in paprike ter gomoljasio zeleno. Okopavati in pleti moraš pridno vrine rastline, ki si jih presajal aprila in maja meseca. Preščipavaj kumare, melone in paradižnike, da ti bodo bolje rodili.
Listne uši, ki zlasti v tem času hudo napadajo vsakovrstno vrtnino in ki iz nje srkajo sok ter jo šibijo in kvarijo, uničujemo najuspešneje s škropljenjem z nikotinskimi pripravki (Nicol, monital itd.).
V vinogradu. Letošnje majsko deževno vreme in rosne noči so zelo ugodne za razširjanje trtne peronospore in plesni, ali oidija. Dež, zlasti z vetrom je izpral dosedanje škropivo in žveplo s trt. Spričo tega in ker so trte med tem časom pognale nove liste in poganjke, jih moraš ponovno poškropiti in požvepla i. Dobro je, če trte pred tem opravilom zopet nekoliko očistiš. Ne izpostavljaj nevarnosti trgatve zaradi nekaj ur ali dni več dela. Kadar trta cvete, pusti jo na miru. Primeren je čas za cepljenje divjih in precepljanje slabih ter nerodovitnih tri z dobrimi sortami »v zeleno« z elastiko.
V	sadovnjaku. Mlade vršičke hruš* in jablan, ki so počrneli, poškropi tiHr° z 1% bordoško brozgo ali pa z 1% vo<i' no raztopino praha cafaro. Da bo škrtr pivo bolje držalo, primešaj tem ražt°' pinam na vsakih 100 litrov 100 g sladkoj": ja ali pa 150 g amonijakove soli. Ako Je listje dreves ogrizeno in zapaziš kakegu črvička na njem, tedaj moraš dreves5 poškropiti z arzenikovimi ali pa DD1 pripravki. Najuspešneje pa uničuješ nič čes, če škropiš z nikotinskimi priprav': ki, čeprav so ti precej dražji, ker z nji' mi uničiš tudi listne uši, ki jih je v ten1 času navadno polno po vseh rastlina'0'
Kodravost breskev — rdečkasto nag0 bančeno listje — zatiramo samo z bordo-ško brozgo, ki pa v poletni dobi ne Sffle biti močnejša od 0,5%, da ne ožgem0 breskvinih listov, ki ne prenesejo ni°£' nejše bordoške brozge. Zapomni si, da 3e proti kodravostu breskev najuspešneje zimsko škropljenje, ko lahko uporablja' mo tudi 4—5% brozgo.
Na deteljišču in na travniku. Ne odi3' šaj s košnjo detelje in trav, kadar so te v polnem cvetju. Tozadevno drži se tud navodil, ki smo jih navedli že v našel11 zadnjem koledarju.
V	hlevu. Pazi na največjo snago in na čist zrak v hlevu, kar velja seveda tud za svinjak. Od časa do časa moraš iste razkužiti, kar napraviš najhitreje z 3?" i nenim beležem. V poletni dobi se P1'3'1 rade pojavijo prašičje bolezni. V kraji0, t kjer se večkrat pojavljata prašičja kug3 in rdečica, je parne no, da daš svoje P>3 šiče preventivno cepiti proti njima. u ničuj nadležne muhe v hlevu z OV prahom ali s kakim drugim primerni11 ^ sredstvom.
Trzalo gradlieiio podielia
I. C. E.T.
Trst, Ul. XXX. Ottobre 6/II-
Telefon 79-74
izvršuje vsakovrstna gradbena dela — strokovno dovršena po zmernih cenah
Marshallov načrt nudi evropskim podjetjem noVe možnosti V obliki
KORISTNE IZMENJAVE
LICENC IN PATENTOV
N
amen Marshallovega načrta je, da pomaga državam zahodne Evrope pri njihovih prizadevanjih za obnovo in svobodo.
V	ta namen je velikega pomena živahna trgovinska izmenjava med Evropo in Ameriko, ki naj omogoči Evropi, da si zagotovi preskrbo ter poveča dolarske zaloge.
PROBLEMI MALE INDUSTRIJE. Na žalost pa v sedanjih okoliščinah ovirajo povečanje trgovine med o-bema celinama razne težkoče, ki izvirajo iz omejitev pri denarnih zamenjavah, iz pomanjkanja surovin in iz visokih carinskih pristojbin ter iz raznih drugih ovir. Mnoge velike evropske in ameriške tvrdke so lahko premostile te težave s tem, da so ustanovile v tujini podružnice svojih tovarn. Mnoge srednje in majhne industrije (med katerimi je morda tudi vaša industrija), ki niso mogle premagati omenjenih ovir. pa so morale ugotoviti, da ustanovitev tovarne ali prodajne organizacije v tujini presega njihove finančne možnosti.
V	mnogih primerih se da to vpra-
šanje rešiti z «izvozom» telmično-industrijskih postopkov, licenc in patentov:	na ta način se namreč
premostijo sedanje carinske meje. Ameriške tvrdke lahko na podlagi licenc izdelujejo evropske proizvode v Združenih državah in podobno lahko evropski tovarnarji na podlagi licence izdelujejo ameriške predmete v Evropi. V obeh primerih bo treba izvoziti le obrazec za izdelovanje določenega blaga; pravice na soudeležbo ali dividende pri dobičku bodo v znatni meri nadomestile dobiček, ki bi ga imele tvrdke pri normalnem Izvozu.
NOVA POPOLNOMA BREZPLAČNA SLU2BA. V namenu, da pospeši izmenjavo tehnično - indu-

sirijskih postopkov s pogodbami za izmenjavo licenc in patentov, ic Marshallov načrt ustanovil noV° službo, ki naj pomaga evropskim 1,1 ameriškim tvrdkam, da bi lahko n3'; vezale medsebojne stike preko nie i govih uradov za male industrij1 Tako se nudijo najboljše možno*0 bodisi evropskim tvrdkam, ki žel')1 «uvažati» ameriške tehnično - ind11 strijske postopke in izdelovati tip' zirano ameriško blago v Evropi, diši tvrdkam, ki želijo svojo tehni° no - industrijsko znanje «izvažati» ' Ameriko.
ZAHTEVAJTE TO BROŠURO. $e danes zahtevajte brošuro »Izmeni3 va patentov, licenc in tehnično-ind11 sirijskih postopkov«, ki jo je izd3' Marshallov načrt pri
Centro per lo Sviluppo Economico di Trieste Trieste
Via della Borsa N. 1 ‘
V brošuri boste našli podrobni op15 novega načrta ter obrazec, ki ga P0, trebujete, če hočete sodelovati Pr' načrtu.
TO JE P0M0C ^
NI®
M okrepitev svobodnega sveta