V sak ljubitelj ptic si zagotovo lahko zamisli lokacijo (ali več teh), ki mu je ljubša kot druge, saj ga tam vedno pričaka kaj zani- mivega. To je bodisi kakšna vodna površina bodisi domač hrib ali bližnje polje. Menim, da si prav tako vsak malo prisvoji območje, ki ga redno obiskuje in z veseljem redno spremlja tamkajšnje dogajanje. Tako ga začne zanimati, katere ptice tam gnezdijo, prezimujejo ali pa območje samo preletijo, poleg tega pa tudi, katere druge živali in rastline tam domujejo. In ob ogromni količini časa, preživetega na območju, se temu primerno kopičijo tudi lepi spomini in zanimive prigode. Tako se je tudi v moje srce zapisalo prav posebno območje, to je dolina in izliv reke Mirne. MOJE SPOZNAVANJE MIRNE IN PTIC NJENIH POLJ Sam sem se z reko Mirno nevede srečal, ko se za ptice sploh še zanimal nisem, in sicer pri svojih dveh mesecih. Z družino namreč vsako leto obi- skujemo isti kamp v bližini mesta Tar in izliva reke. Tako sem Mirno lahko uzrl vsako poletje. Z mojim naraščajočim zanimanjem za ptice pa je bilo oko vsakič bolj pozorno na laguno, polno življenja. Nekega dne, ko sem ptice že poznal, pa sem tam opravil tudi prvi teren, ki me je neznansko navdu- šil! In tako mi je skozi leta in terene Mirna postaja- la bolj in bolj poznana in domača. SPREHOD MED MODRIMI VRANAMI IN ORLI / / Maks Sešlar Reka Mirna z okoliškimi grmišči in skalnatim hribom v ozadju. foto: Maks Sešlar ČRNOGLAVI STRNAD (Emberiza melanocephala ) je eden od zanimivih gnezdilcev doline, medtem ko v Sloveniji ni niti enega stalno gnezdečega para. foto: Tjaša Pršin Mirna je istrska reka, ki izvira ob majhnem mestu Hum, od katerega se vije do obmorskega mesta No- vigrad, kjer se ob dveh lagunah izlije v Jadransko morje. Na svoji poti ustvarja neverjetne habitate, ki živalim in rastlinam ponujajo varno zavetje in hrano. Ob Buzetu priteče do manjšega polja in se zaradi regulacij umiri. Od tam naprej pa s svojo strugo vse do mesta Motovun dolbe v istrsko gri- čevje. Tam lahko občudujemo tudi nekaj njenih naravnih meandrov in pa skalne stene, ki so nastale ob straneh. Tako ponuja habitat pticam, kot so puščavec (Monticola solitarius), velika uharica (Bubo bubo), skalni strnad (Emberiza cia), sokol selec (Falco peregrinus) in planinski hudournik (Tachymarptis melba). V zimskem času tam prezimujejo tudi skalni plezalčki (Tichodroma muraria). Ko priteče iz gričevja, se ob njenih bregovih odprejo ekstenziv- no obdelana polja, objeta v gozdnate hribe, ki na vsake toliko razkazujejo skalne stene. Polja pticam na selitvi ponujajo hrano in prostor za počitek. Ne- katere obrobne dele kmetje do manjše mere obde- lujejo, ali pa se zaraščajo. Tako nastajajo trstičja in gosta grmičevja, ki so pozimi zalita z vodo. Vzdolž raste tudi nekaj velikih dreves z dupli, ki pticam omogočajo gnezdenje. Celoten paket tako ponuja habitate, v katerih gnezdijo rjavi srakoperji (Lanius PRIGODE Svet ptic 02, junij 2023 46 collurio), veliki (Emberiza calandra) in plotni strnadi (E. cirlus), brškinke (Cisticola juncidis), rjave penice (Curruca communis), kratkoperuti vrtniki (Hippolais polyglotta), poljski škrjanci (Alauda arvensis), pre- pelice (Coturnix coturnix), divje grlice (Streptopelia turtur), veliki skoviki (Otus scops), prosniki (Saxicola rubicola) in na nekaterih delih tudi črnoglavi strnadi (E. melanocephala). Prav tako je moč videti nekaj do- mnevnih gnezdilcev, kot sta močvirski lunj (Circus pygargus) in kratkoprsti škrjanček (Calandrella brachydactyla). V zimskem času pa polja in grmičev- ja zapolnijo sive pevke (Prunella modularis), veliki srakoperji (Lanius excubitor), mali sokoli (Falco columbarius), trstni strnadi (E. schoeniclus), travni- ške cipe (Anthus pratensis) in pepelasti lunji (Circus cyaneus). Kot že omenjeno, se nad polji dvigajo hribi, za katerimi lahko najdemo kraške planote, kjer gnezdijo rjave cipe (Anthus campestris), škr- jančarji (Falco subbuteo), virginijski kolini (Colinus virginianus), hribski škrjanci (Lullula arborea), podhujke (Caprimulgus europaeus), vijeglavke (Jynx torquilla) in še bi lahko naštevali. Bolj ko se reka bliža morju, več je tudi kanalov za namakanje polj. Kljub temu, da kanala onemogočata poplavljanje reke, pa tam gnezdijo zelenonoge tukalice (Gallinula chloropus). V selitvenem času se tam radi zadržujejo tudi pritlikavi kormorani (Microcarbo pygmaeus), čopaste čaplje (Ardeola ralloides) in kvakači (Nycticorax nycticorax). Prav tako pa kanalom kralju- jejo nutrije (Myocastor coypus) in pa ogromno število močvirskih sklednic (Emys orbicularis). Malo pred izlivom je tudi nekaj hiš, kjer domujejo čuki (Athene noctua), domači (Passer domesticus) in tudi travniški vrabci (P. hispaniolensis). Pod nekaterimi mostovi, kjer cesta prečka reko, pa gnezdijo mestne (Delichon urbicum) in rdeče lastovke (Cecropis daurica). Eden izmed ČUKOV (Athene noctua), ki gnezdijo v napol zapuščenih hišah vzdolž doline in njeni okolici. foto: Maks Sešlar Zimska idila lagune – mešana jata različnih vrst rac. foto: Maks Sešlar Svet ptic 02, junij 2023 47 USTJE – RAJ ZA VODNE PTICE Pri ustju cesta skupaj z reko in morjem tvori dve laguni, ki ob oseki oblikujeta poloje. Tam občasno gnezdita labod grbec (Cygnus olor) in duplinska kozarka (Tadorna tadorna). Največji pomen pa laguni in morje pokažejo med selitvijo in v zimskem času. Poloji so vir hrane mnogim predstavnikom močvirnikov (Ciconiiformes) in pobrežnikov (Charadriiformes), kot so: mali škurhi (Numenius phaeopus), razni martinci (Tringa spp.) in prodniki (Calidris spp), polojniki (Himantopus himantopus), rečni (Chroicocephalus ridibundus) in črnoglavi galebi (Larus melanocephalus) redkeje pa tudi žli- čarke (Platalea leucorodia), plamenci (Phoenicopterus roseus), črne prosenke (Pluvialis squatarola) in plevice (Plegadis falcinellus). Prav tako svojo hrano iščejo različne vrste čiger. Na morju lahko pozimi opazujemo vseh pet vrst ponirkov (Podicipedidae), rdečegrlega (Gavia stellata) in polarnega slapnika (Gavia arctica), srednje žagarje (Mergus serrator) in včasih tudi kakšno redkejšo vrsto rac potapljavk. Življenje v laguni se pozimi »razcveti«. Napolnjena je s kormorani (Phalacrocoracidae), mlakaricami (Anas platyrhynchos), kreheljci (Anas crecca), žviž- gavkami (Mareca penelope) pa tudi z dolgorepimi racami (Anas acuta), konopnicami (Mareca strepera) in sivkami (Aythya ferina). Ob robu lagun lahko vidimo spremenljive prodnike (Calidris alpina), velike škurhe (Numenius arquata), kozice (Gallinago gallinago) in več vrst galebov (Laridae). Predlansko zimo sta si območje Mirne delila par BELOREPCEV (Haliaeetus albicilla) in par PLANINSKIH ORLOV (Aquila chrysaetos). foto: Vanja Puškarić Eden od najmanj petdesetih parov ČEBELARJEV (Merops apiaster), ki gnezdijo gnezdijo v bregovih reke Mirne. foto: Maks Sešlar Svet ptic 02, junij 2023 48 Najbolj modra gnezdilka Mirne – ZLATOVRANKA (Coracias garrulus). foto: Emil Sušanj NAMENITEV DELA DOHODNINE ZA DONACIJO DRUŠTVU Hvala vsem, ki ste že v preteklih letih namenili do 1 % svoje dohodnine našemu društvu. S tem ste pripomogli k ohranjanju ptic in njihovih življenj- skih okolij in posledično k povečanju blaginje za celotno družbo. Vsem, ki bi nas na ta način radi na novo podprli, sporočamo, da lahko to storite: 1. Po pošti Finančnemu uradu: Izpolnite in natisnite obrazec ter ga pošljite na naslov Finančni urad Lju- bljana, Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana ali na vam najbližji finančni urad. 2. Prek portala e-Davki: Na kazalu na levi strani vašega uporabniškega računa na e-Davkih izberite rubrike: Vpogledi → Podatki o zavezancu → Namenitev dela doho- dnine. V razdelek ‘Ime oziroma naziv upravičenca’ vpišete: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. V razdelek ‘Davčna številka upravičenca’ vpišete: 68956029. V razdelek ‘Odstotek’ vpišete poljubno vrednost do 1. Izbor potrdite s pritiskom na gumb Oddaj vlogo. Če portala e-Davki še ne uporabljate, vam sporočamo, da je po novem prijava in uporaba povsem enostavna in zanjo več ne potrebujete veljavnega certifi- kata, saj je registracija na portalu e-Davki možna z vašo davčno števil- ko in geslom, ki si ga nastavite sami. Pri registraciji z geslom poleg davčne številke potrebujete enega izmed informativnih izračunov dohodnine iz zadnjih let, s katerega prepišete ID številko. Če informativnih računov ne hranite, pa to številko lahko tudi naročite v enem izmed korakov registracije z geslom in vam jo FURS pošlje na domači naslov v nekaj dneh. Vzelo vam bo le nekaj minut, ki vam jih bomo v naslednjem letu ali letih zagotovo povrnili z novimi uspehi pri varstvu ptic in narave. 3. Ustno na zapisnik pri finančnem organu Če ste nam že v prejšnjih letih namenili del dohodnine, vaša namenitev ostaja veljavna do preklica in vam tega postopka ni treba ponavljati. Povezava do obrazca Povezava do navodil za izpolnjevanje obrazca KAJ DELA TO DOLINO RES POSEBNO Sam dolini pravim tudi Dolina štirih pisanih ali Dolina štirih orlov. Vsako ime pa nosi prav posebni zgodbi. Eno sem si ustvaril sam, drugo pa sta sou- stvarjala dva izmed boljših ornitologov v Istri: Emil Sušanj in Vanja Puškarić. Dolina štirih pisanih zaradi vodomca (Alcedo atthis), čebelarjev (Merops apiaster), smrdokavre (Upupa epops) in zlatovranke (Coracias garrulus). Vse štiri namreč lahko poleti vidimo v istem dnevu. Vodomec in smrdokavra sta nekoliko redkejša, saj smrdokavre gnezdijo na hribih in v dolini iščejo samo hrano, gnezditev vodomca pa za zdaj še ni potrjena. Dolina štirih orlov pa zaradi neverjetnega rednega pojavljanja belorepca (Haliaeetus albicilla), planinskega orla (Aquila chrysaetos), kačarja (Circaetus gallicus) in velikega klinkača (Clanga clanga). Planinski orel in veliki klinkač obiskujeta Mirno pozimi, kačar gnezdi v okolici in na tem območju redno lovi, vendar se pozimi odseli. Belorepec pa se je prvič pojavil lansko zimo in v lanskem letu tudi uspešno gnezdil, sedaj pa se par redno zadržuje v dolini in njeni okolici. Tako dolina kot izliv sta mi skozi leta prinašala in mi še prinašata ogromno zanimivih terenov in spo- znanj. Zgornje besedilo je le izvleček mojih nekaj let opazovanja na območju Mirne in njene okolice. Kljub temu pa ta in drugi neraziskani deli Istre po- nujajo še veliko več. Tisti, ki ste ta čudoviti kotiček sveta že obiskali, zagotovo veste, o čem govorim. Vsi drugi pa sedaj poznate novo lokacijo za pisan teren. Svet ptic 02, junij 2023 49