Posamezna Številka 30 C. PoitMo tek, račBB. — Con to corrente con la posta. Izhaja vsak četrtek. — Uredništvo in upravniitvo v Gorici, Via C. Favetti 9. — Tiska Narodna Tiskarna. — Izdajatelj in odgov. urednik FRANCE BEVK Cena oglasom: 1 milim, visočine v širini enega stolpa L. —.80, za trgovske reklame, bančna obvestila, poslana, vabila, naznanila itd. vsaka vrsta L. 1.—. Celoletna naročnina L. 13 — Za inozemstvo L. 22.50. «,eto IV. GORICA, četrtek: dne 2. julija 1925. St. 27. ČE SE KOTEL LONCU ROGA Prav zares, vročina kuha, da iz zemlie se kadi, že pretežka je. obleka, in pa v senco vse hiti. Ali vendar — vse kar prav je kar je zdaj, ie prehudo, do pasu ni nič obleke, do kolen ie prej ni b'lo. Če pa moški zdaj razpne se in pokaže prsa — hej — to se žensk škandalizira, in ni konca: fuj in fej! Pride čas, ko vsem pokaže ženska svojo zadnjo plat — moški pa naj sramežljivo v »koc« zavije še svo j vrat. Gorica. 2. julija. Šakramiš. je postalo resno na svetu. Same revolucije. Pa vojaške revolucije. Včasih smo zatrdno mislili, da vojaki, oziroma generali niso za drugega kot za puško in za ka-non. Danes pa so se naenkrat pogledali v zrcalo in so videli, da so prav za prav politiki in, da jim je Bog dal s »pulfrom« že vso državno modrost vlas danja. Soldati vladajo na Bolgarskem. Kako. pričajo resno-krvavi dogodki, ki so za vsa bino »rauber romanov« kar nalašč. Na Španskem so srečni, da imajo de Rivero, v obliki generala-vladarja. ki mu je po Bismarkovem zgledu več vreden en vojak kot sto vseuči; Uških profesorjev. Tem ljudem vseučiliški profesorji res niso povšeči, ker jim lahko matematično dokažejo, da to tepci. O revolucijah v Albaniji niti govoriti ne smemo, jih je preveč. Odkar imajo pa Nemci generala za predsednika drža* ve. so tudi Grki poizkusili z reakcijonarno revolucijo in se jim je res tudi posrečila. Ev ropa je res stečna in če Bog da, jo bo s pomočjo kanonar-ske politike vrag kmalu zopet zanetil in vzel. O našem tiskovnem zakonu, ki se je izkazal za zelo praktičnega, niti ne govorimo. Ven* J dar pa je videl Čuk na pal'ci te dni čudo, da je letela lira navzdol in se ni hotela ustaviti. Pri t 77 se je spomnil na neke plak ki smo jih videli ob volitve, po stenah mestnih hišj, in Čuk rti mogel verjeti. da je resnica, da leti Ura navzdol. Mislil je. da stoji morda na glavi in vidi dviga: jočo se liro ravno narobe. O tem razsodite vi. Čuk ne bo sodil. Spomnil pa se je pri tem na neko zgodbo iz stare Rusije. Takrat je rubelj padal, finančni minister se je zaman trudil, da bi ga dvignil. Bil pa je tiste dni v Petrogradu velik cirkus. v njem je igral tudi slavni komik s svojo dresira-no svinjo„ Pri neki predstavi je bil navzoč tudi finančni minister. Komik je potrelsel po tleh bankovce različnih držav, med temi tudi rublja. Svinja je pobrala vse bankovce, le rublja se ni dotaknila, niti enega. Tedaj se je komik obrnil nasproti občinstvu in dejal; ŽUPAN. (Spisal: Karlo.) Bili so čudni časi takrat. Nad prostranim trgom, ki je ležal naslonjen na nepretrgano goro, so se zbirali črni oblaki. Črni oblaki nikdar ne pome* nijo ničesar dobrega. Istega mnenja je bil starograški žu» pan, ki je nemirno hodil po sobi gori in dol. Pravzaprav pa so se takrat trgali črni oblaki in je prisijalo žarko 'olnee skozi temo. Tega pa se je bal starograški župan, kakor se boji nočni tat. kadar zagleda, da se na vzhodu dani. Bili so čudni časi takrat; dekleta so noisila kratka krila in z ozirom na simetrijo kratke lase in menda tudi kratko pamet. Go-. s pod je so obuvali ozke čevlje in spičaste, da so jih bolele noge. in z ozirom na popolnost tudi menda špičasto in ozko pamet. Ljudstvo pa se je množilo tako zelo zato. ker je bilo vsak dan več ministrov in poslancev. In nekaj zelo imenitnega se »Kako naj svinja dvigne rubelj, ko ga še finančni minister ne more«. Bil je ogromen krohot, ki ga ie slišal tudi Čuk na pal'ci. je zgodilo v tistih časih, zgodilo se je namreč to. da je zavladal velespoštovani gospod Ščurkovič. trgovec, gostilničar in lastnik bara, ponos in vrhu« nec vsega častitljivega tržke* ga občinstva. Njegova veljav* nost ga je dvignila na župan* ski stolček. In kakšna osebnost vam je bil gospod Vin-cencij Ščurkovič, po domače imenovan Cene Sekretarjev ime, ki je bilo zgodovinskega pomena. Saj se še dandanes spominja vsak starograški domoljub njegovega pradeda, ki mu ie.bilo najljubše opravilo snažiti gnojišča in posebno stranišča. Bog vedi zakaj, jaz ne vem in noben drugi domoljub. Je pač tičala v tem neka pristna domačnost, nekaj na* rodnega. Torej gospod Ščurkovič je umel govoriti — pomislite! — slovnično natančno slovensko z izrazito izgovorjavo — 1 — na koncu vsake besede, kar si pač nihče v celem trgu ni upal; za silo je pisal, tudi govoril nemško in italijansko. Da se je dvignil do take stopnje izo* braženosti, moramo upoštevati dejstvo, da je bil v Av* stri ji vnet privrženec državne stranke, sploh je ljubil državne stranke, in kot tak se je moral tudi pobrigati, da je ob gotovih priložnostih zainteresiranim ofsebam moral govoriti v njih občevalnem jeziku. Poleg tega ga je navdajalo neizrečeno navdušenje do din a* stije. da mu je prezvišeni cesar podelil celo železno svetinjo, kar je moralo v arhiv tako slavne rodbine Ščurkovičev. Poleg tega je še vsak dan govoril nemški z domačim hlapcem, ki ie nekdaj delal na Nemškem. Da ga naslikam tudi iz druge njegove solnčne strani, moram označiti njego* vo politično neomadeže^anost, ali z drugimi besedami njegovo politično nesebično delovanje za narod. Vodil je svoie ovčice sicer res po vijugastih in krivih političnih potih, a vodil iih je varno in počasi, kot se prevdarnemu možu spodobi. Njegovo politično prepričanje je bilo mnogo-barvno in spomina vredna je njegova krilatica: »Pojdi za koristjo kot pes za deklo, ki nese klobase!« In da ie tista korist večkrat zlezla gospodu Ščurkoviču v žep, je bila le slučajna stvar, kot se ie on izražal. Bili so takrat tisti časi, ko je na Krasu rastlo kamenje in so cvetele v Vipavski doli* ni črešnje. A so bili težki ti časi za tako prevdarnega moža. Politična situacija je bila sledeča: Na eni strani ogrom* na državna stranka, ki je nudila nebroj koristi vseh vrst, na drugi strani pa revna domača stranka, zatirana in pahnjena v stran. Gospod župan ie študiral in premišljeval, računal in štel, povpraševal za svet svojo debelo polovico ve-doč sam dobro, da z mastjo zaliti možgani pač ne morejo zasledovati njegovih elastič* nih.... Poleg tega pa ni hotel niti za las odstopiti od svojega načela in svoje krilatice: »Pojdi za....« In kje je bilo več koristi, kje več upanja na boljšo bodočnost kot pod senco o* gromne stranke. Gospod župan Vincencij Ščurkovič se i' odločil in Bog ga je blagoslo* vil, ker je človeštvo obogatil za tako modro prislovico, in dan na dan mu je rastlo premoženje in so se mu množile krave in konji, hčere in sinovi in so se mu praznili litri in likerji v sreči in zadovoljstvu kot svetopisemskemu Jobu. Gospod župan pai je imel sinčka, svoje upanje in nada, ki ga je ljubil nad vse, V svoji nsfala Hn Knzemgled je bil vabljen na neko zabavo. Gospa je P P°strescek» m« Pošlje pismo s par besedami: ] PnJrHS SeDVme' g0S?a Vpraša: "Kai J'e deial moj mož?" Postrešček: „Reci gospe: pismo prepozno prejel". slovanski navdušenosti, ki mu je ob nekem preobratu njego« vega političnega kolesa planila iz srca — nadejajoča .;e. da ji bo stokrat in stokrat povrnjeno —, ga je krstil za Ljtu bovoja. In ta Ljubivoj je priletel nekega dne iz šole in dejal očetu.'»Ata, gospod učitelj so rekli, da se imenujem Guerrino! Kaj pa je to, ata Guerrino? Kaj pride to od gv'jer, puša?« — »Dragee, go« tpvo bo prišlo od tega. Am-. pak, kaj so rekli še gospod u« čitelj?« »So rekli da se tako čudno pišem, da ne more povedati!« — In od tedaj ie pričel g. Ščurkovič premišljevati, kako bi spremenil svoje ime ki vendar — kot podpis — roma v Gorico, in morda celo v Rim. Tedaj je g. Sčurkovič po* zval modrijana, ki bo znal njegovo ime prikrojiti, da bo ča* su in kraju primerno. In prišel je modrijan in ves dan mu je stregla gospa županja s svojo debelostjo; pardon s svojo dobro kuhinjo. In zvečer se je pojavil modrijan v občinski pisarni in pokazal gospodu županu sadove svojega dela. Go« spod župan se je od takrat pisal: »Vincencio SciurcOvvich, sindaco«. To je bil njegov stalni podpis, ki ga je vedno podpisal razločno z najbolj razločnimi tistimi črkami, ki so bile sedaj nove. Varčni go« spod župan je odštel za svoje ime svojih 50 L. Povedati moramo tudi, da je objavil svojo spremembo imena v časopisih. Se eno dobro lastnost so i-meli gospod župan. To je bila njegova — pedantnost v neka* terih aktuelnih stvareh. Držali so se natančno svojih zakonov. Prva njihova energična poteza v javnost je bila, da so v občo in svojo osebno korist, v korist dvojezičnega naroda prepovedali vse slovenske pri* reditve. javne in zasebne, vse plese itd. Prvič, čemu je treba izobraževati narod, ki je /e itak preveč izobražen, drugič se delajo nemiri, ker moramo računati z dvojezičnim narodom. Tretjič so> slovenska de« kleta taka, da nočejo plesati z vojaki, kar je jako slabo-znamenje, ker se kaže v njem protidržavno mišljenje. Itd. Veliko je bilo razlogov, on pa je natančen mož, ki upošteva... Tako je skrbel gospod župan za mir in red v svojem trgu, včasih prijazno, včasih o« sorno, največkrat pa naravnost surovinsko. Pa kaj hočemo, tudi palica je včasih dobra. In tako se je zgodilo, da je gospod župan izgubil svoj kredit med mirnimi tržani. Gospod župan pa je imel brata v Ameriki, ki si je on* stran luže nagrabil obilo pre moženja, imel pa je še brata, ki je bil uboren delavec, ki se je komaj preživljal. Gospod župan mu je velikodušno* pošiljal redno na vsakega novega leta dan 10 lir v pismu, v znak, da ga ni pozabil, da skrbi zanj v teh teških časih. Zgodilo pa se je takrat, ko je že bledela zvezda g. Sciur-covvicha na županskem -i tole« ku, da je izdihnil svojo blago dušo neki bogati Ščurkovič in postavil za dediča Ščurkoviče in še posebej mladega Ljubi-voja. In zgodilo se je, da so kompetentne oblasti iskale dor tičnega Ljubivoja Ščurkoviča in ga niso mogle najti med Ščurkoviči, katerih edini je bil ostal še Ščurkovič, delavec v Trstu s svojo kopico otrok. Ni pa jim prišlo na misel, da izhaja ime Scurcovvich od Ščur-ko-vič in Guerrino od Ljubivo- VEDNO NOV KLOBUK. GOSPA. „Vi imate nov klobuk." GOSPOD. z,e tri leta ga imam. Trikrat sem ga dal očistiti, enkrat sem ga zamenjal v gostilni in včeraj zopet v kavarni, pa izgleda kakor bi bil še čisto nov. ja. In tako je'pripadlo Vse premoženje bogatega strica v A-meriki ubožnemu Ščurkoviču. ki se ga pač ni branil. Gospod Scurcovvich pa si je grizel nohte in klofutal svojega Guerrina, ko je stvar zvedel, zlasti še, ker so ga občinske volitve tako salamensko preobrnile t'1 z županskega stolčka, da je napravil pravcati »salto mortale«. ZVIT. Tujec: »Ali mi poveste, kje je pot na kolodvor?« Domačin: »Tega pa ne smem povedati. Mi smo veseli, če imamo enega tujca v va* si«. SREČA Delavec. »Da;. je petin« dvajset let, odkar delam pri vas«. Tovarnar. »Vidite, kakšno srečo imate. Ne obstoji vsaka tvrdka tako dolgo«. NA ULICI. Gospa Iko: »Ker si tako majhen«, je rekla gospa na u« lici majhnemu dečku, ki je skušal potegniti zvonec pr: vratih neke hiše, »bom pa jaz mesto tebe potegnila zvonec!« Deček: »Toda, če pride vra« tar, gospa, nikar ne recite, da sem jaz«, odgovori deček in odbeži- UMEVNO. Gospod Žajfa: »Ali se vam zdi praktična dolgo trajajoča zaroka?« Gospod Obrisača: »Seveda, čim dalje je človek zaročen, tem manj časa je poročen«. MED ZLIKOVCI. »Ali si slišal, policaji hočejo tudi le osemurno delo«. »Slišal, pa končno bomo res le mi sami, ki bomo delali, ko bo delo klicalo ne glede na uro«. J. Jurkovič — Karlo: 8 Drugovanje. 3. DEJANJE. • Petričeva soba v Čuličevi hiši. I. PRIZOR. Čulič sam. ČULIČ [pogleda skozi vrata in ko zapazi, da ni nobenega, vstopi). Ni ga! — (Sede.) Svatje so že odšli. Vse je odšlo. Samo »drožje« so ostale, — ta le naš drug. Hčeri je drugoval — a z menoj se je poročil. — To je pravi križ! — Kam je vraga šel? — Rad bi govoril ž njim. — To na noben način ne more tako dalje. To stvar bo treba končati. Tale človek je sedel in obsedel, kakor bi bil doma- Že tri tedne mi seri i r«i ^ratu, že tri tedne, a če bo šlo po njegovem, se ga ne bom rešil nikoli. Priklatil se je do dobrega korita, zdaj ga pa hudič ne spravi več proč. Koliko gorja mi je že napravil! Že celo> večnost mi ne da radi njega žena miru Kje je spet zdaj! O Bog! Kak drug človek bi pobesnel. (Manda stopi v sobo. Vsa jezna.) II. PRIZOR. Čulič in Manda. ČULIČ: Kaj je spet? MANDA: Še enkrat in zadnjič ti rečem: vrži mi tega človeka iz hiše! Glej, da ga jutri ne vidim več tu; drugače odidem jaz. ČULIČ: A! Seveda! Kar tako se me« če jO na cesto ljudje- (Oponaša ženo.) Kogarkoli! Mag ari črnega cigana! Še danes hočem imeti druga... Zdaj ga imaš! Ti si vsega kriva! Ti si ga s svojo trmoglavostjo privedla v hišo, — ti ga spravi ven! Jaz bom ubežal, jaz — ne ti! MANDA: Jaz sem ti že povedala, kar ti gre. Niti besedice ne rečem več. Punktum!.... (Zaloputne vrata zaseboj in gre.) III. PRIZOR. sam. ČULIČ (gleda za njo). O, vs* ta burja divja le nad mojo glavo! Ali,., naposled ima žena prav. Ne preostaja nič drugega, kakor premišljevati, kako bi sklatili s hruške tega medveda, (Mišo pomoli glavo skozi vrata). IV. PRIZOR. čulič in Mišo. MIŠO (tiho): Gospodar! ČULIČ: Kaj je? MIŠO: Odšel je. ČULIČ: Kaj vraga šepetaš, kakor da smo v cerkvi.... A kam je odšel? MIŠO: Na izprehod. Pravi, da ga boli glava. ČULIČ: O, boli njega in mene. Me« ne še celo radi njega... Če si prost, pojdi k meni. {Mišo vstotpi v sobo.) Mislil sem že, da bi steboj govoril. (Sede.) Mišo, — ti nisi neumen, ...... ŽENSKI NOHTI. Mnogih strani ženske se je Čuk na pal'ci že dotaknil —- s peresom seveda — in opisal ženske lase, ženske klobuke in tako dalje, le na eno važno stvar je pozabil, namreč na ženske nohte. Ne protestirajte! Ne trdim, da ženske nohtov ne1 režejo. Toda tudi vi ne morete trditi, da ženski nohti ne igrajo važ* ne, prevažne uloge v zakon* skem življenju in v ljubezni sploh. Vprašajte opraskane može, ki nosijo znamenja na licih, kot bi se stokrat v življenju dvobojevali. Govoriti nameravam o ženskah, ki negujejo svoje nohte kot kako> posebno, eksotično rastlino ali redko žival. Dobe se namreč ljudje, ki v svojo zabavo negujejo kaktus, tisto neumno bodečo meloni po* dobno rastlino. Ali pa kanarčka. celo veverico. Pa pustimo to. Vsak ima svoje veselje. Nekatere ženske imajo veselje do svojih nohtov. Ker nimajo niti polja, niti vrta' in jim sploh nič več ne poganja, še ljubezen v srcu ne;« se spra.-vijo na negovanje nohtov. In glej. rastejo jim veselo kakor konoplja. Pred seboj imajo celo škatlo priprav, s katerimi oblikujejo to eksotično rastlino. Režejo ga, (le s konca ne, da se v teku časa nohet niti za pol milimetra ne skrajša), pilijo ga, barvajo, krtačijo, brišejo.. Vse to traja ob vsaki priliki od zgodnjega jutra do poznega ve če s ra. Če pomislimo, da ima ženska deset prstov, in da je na slednjem prstu po en nohet, vidimo, da revice ne zdihuje jo zaman, da so preobložene z delom. Kajti nohet je tako delika-ten, da se le prerad pokvari in zamaže, tenkovidno žensko V nedeljo, dne 5, julija ob 4. uri popoldne uprizore v Renčah člani Dramatičnega ^društva v Gorici Bevkovo dramo SMRTNA POTEZA" in A. Cehova „Snubac'\ Režira in igra g. Ciril Bratuž. oko pazi na slednjo temno pego, na slednjo nevarnost, ki bi lahko pokvarila njeno krh* ko rastlinico. Pazi, kadar sežeš taki ženski v roko. Če si nepreviden, se lahko zgodi, da ji polomiš mnogoleten trud. kakoi bi spustil slona v vrtne nasade. Njeno oko te bo nemilo obsodilo —, za javkala bo, kakor da si ji izruval pol srca. Pazi še radi nečesa drugega Zgodi se lahko, da ti ona zasadi svoje nohte v meso ka> kor ptica ujeda; tedaj sta za-strupljenje in smrt gotova. Najboljše je, da taki ženski .ne segaš v roko. Če ji pa sežeš, bodi previden bolj kot bi segel Čuku v^ kremplje._ PO DOMAČE. Knez je dobil v svojem gozdu starko, ki je nabirala suh-Ijad. »Kdo je vam to dovolil?« jo je vprašal. »Vaša ,ta stara'« je bil do* mač odgovor. OČEjlN SIN. SIN pride iz šol domov. OČETU se pozdeva, da "nič ne zna. Pa ga vpraša : „Kako se imenuje krava po latinsko ?" „Kravacius". „In hlev?" „Hlevacius". ' Oče nato: ,,Lumpacius, pajdadus vzamacius vilacius, kidacius gnojacius". i '"' MIŠO: O, tisto pa ne, gospod! To tudi jaz mislim. A to je tudi za vas do* bro; kajti gospodar, ki ima neumnega hlapca... ČULIČ: Bi moral biti še neumne j ši od njega. MIŠO: Tega nisem ravno mislil reči. ČULIČ: To trdim jaz... A da nadaljujem tam, kjer sem nehal: Ti nisi neumna butica. Zato sem mislil, da bi se pogovorila s teboj, kako bi se rešila tega človeka. Gospodinja ga od jutri nadalje noče več videti v hiši. MIŠO: Od jutri? To je prekratek rok... Ali čakajte-.. Pri nas, kjer sem se jaz rodil, postopajo v takih le slučajih takole: Nadležneža, — dovolite, da vam pokažem, (dvigne s stola ČuHča, ki vstane) — nadležneža obrnejo takole (obrne Čuliča) proti oni strani sveta, kjer leže vrata, a potem (izpusti Čuliča in odpre vratu) odprejo vrata, pa (se vrne) ga zagrabijo zadaj za pleča in... ČULIČ: Dovolj, dovolj. Že znam. To bi bil preki sod. MIŠO: Po roku: do jutri-.. To vam torej ne ugaja? ČULIČ: Ne, (Sede.) Jaz sem mislil, da b,i se poslužili zvijače. Kako bi bilo, če bi ga zvabil s seboj v mestq, pa bi ga potem tam... »pozabil«.... MIŠO: O!! Ne bo šel- Ni neumen! ČULIČ: Dobro. Saj je še več načinov. Če se nam eden ne posreči, bomo poskušali z drugim. Poslušaj, kaj sem se •domislil! Izdal mi je, da Ima v mesti' upnika in da se boji vojaščine. Kako bi bilo, če bi ga začeli s tem plašiti. Jaz bi bil upnik, a ti vojak. Mene ne bi smel videti- a ti bi se preoblekel. MIŠO: Ne, ne bo šlo. Mene bi go.-tovo spoznal-.. Hm! A kaj mislite z du> hovi. Če bi nocoj poskušali. Bojazljivec je; stavim, da ga jutri ne bo več tu. Samo ne vem, kdo bi.... POLOVIČEN ČUDEŽ. Protestantovski misijonar v Vzhodni Afriki se je namenil, da spreobrne Mikido. kanibal-skeiga svečenika. Ali to ni šlo kar tako. Tedaj mu pride nekaj pametnega na misel. Pred leti ga je namreč vpičil v roko škorpijon in morali so mu odrezati roko in napravili umetno. To je sklenil, da bo pora* bil. Ko pride zopet nekoč k njemu Mikida, mu reče: »Glej, sedaj se bo zgodilo pred tvo* jimi očmi čudež!« Ko to reče, sname svojo umetno roko, jo nekolikokrat vrže v zrak in jo nato zopet vtakne nazaj: »No, Mikida, more kaj takega sto* riti tvoj bog?« Toda Mikida ne reče drugega kot: »Sedaj pa še drugo!« Bog ve, kaj je odgovoril na to protestant? DOBER SVET. Mlad pisatelj. Svetujte mi, kaj naj naredim, da mi ne bo* do poslali toliko rokopisov nazai. Prijatelj. Manj jih pošiljajte. SPREMEMBA V NAZORIH. »Kako, da mi danes tako odločno odsvetuješ pred poroko? Še pred kratkim si mi zakonski stan naj tople je pripo* ročal«. »Da. Toda takrat sem bil še samo štiri tedne poročen«. NENAVADNO DOLGO. »Gospa, ne razumem, kako morete biti tako domača z vašo deklo«. »To n(i nič čudnega. Saj je že šest tednov pri nas«-POMENLJIVO ZNA* MENJE. Zdravnik (ženi): »Vi ste ta* koj spoznala, da je bil napad, ki ga je imel danes vaš mož, zelo resen v nasprotju s prejšnjimi«. Žena: Da. Zahteval je vode, kar se ni zgodilo poprej nikoli v celem življenju. ČULIČ: Čakaj! Kaj, pa ko bi kuharica Kristina, MIŠO: Ne, za boga. To ne gre. Tudi njo bi spoznal- He! Se precej vrti okrog nje. Vi še ne veste, kaj ta človek dela. Vsakih pet minut je v kuhinji, sedaj pride po to, sedaj po ono. Ponuja se ji celo za pomagača, da ji melje kavo, ji pomaga mešati, ob tej priliki ji pa vedno kaj šepeče na uho. A ona eh kakor ženska glava... To že ne bo šlo. ČULIČ: Kaj torej misliš? MIŠO: Lahko poskušamo vse. Vi boste upnik- Tega in podobnega ne razumemo mi, ki nismo nikoli imeli dolžnikov. Pač pa narobe, A za vojaka lahko vzamemo oskrbnika Stanišo. To je kakor nalašč za to ustvarjen. Bil je nekoč hu-zar in tudi vojaški plašč ima in glas kakor grom. ČULIČ: Samo. če ne bo pijan. Na to moramo paziti... A duh?-.. , (Dalje.) Evtimij. Ne občnem zboru. Človek bi lahko imel važne pomisleke, preidno piše o re« čch, ki so se godile med štirimi stenami. Toda če na drugi strani zopet pomislim, da gre za javni blagor, sem takoj boljše volje in pripravljen, vzeti tudi hudo zamero nase. Ljudstvo in narod in celo on1"., ki so večkrat ljudstvo in na-1-0.4, se Ptav malo zmenijo za skupno delo, tudi če je tako nedolžno, nestrankarsko n lepo kakor pri olepševalnem društvu. Če torej govorim o stvareh, ki so se vršile med štirimi gostilniškimi stenami, storim to zato, da vsem ukupaj nekoliko predramim vest. V našem kraju. v našem le« pem in starem trgu smo imeli in ga še imamo olepševalno društvo. Društva pa morajo i-meti tudi občne zbore, če ne več, pa vsakih' pet ali vsaj vsakih deset let, posebno tedaj, če že dolgo ni bilo nobene druge zabave. Torej gospod Prosen je začel in govoril, da mu je nekaj poverjenega. Povabljeni so bili vsi, o katerih se sploh da do« mnevati, da vedo, kaj je društvo, krog sto oseb obeli spolov in po večini so se na povabilo tudi vsi podpisali. Zbralo se nas je pol ure po začetku sedem. in pozneje so še prišli tri* je. Na prvi pogled se torej ni prav dalo spoznati, smo li na občnem zboru ali pri seji. Pa to ne de toliko in gospod Prosen nas je prav lepo zahvalil in pozdravil. Miren gospod, učitelj nam« reč, pa je kmalu prekinil govornika, poprosil za besedo in v dvomljivem tonu povpraševal, ali smo- sploh sklepčni ali ne. Malo smo se spogledali in kmalu spoznali, da tega nobeden ne ve. Srečno naključje je pa hotelo, da smo imeli med seboj gospoda z glavarstva. Ta se i avl in odide v urad po; gledat pravila, kajti drugega izvoda pravil ni bilo. Kmalu se gospod vrne s poročilom: »Občni zbor je sklepčen pri vsakem številu zborovalcev« Že iz tega se razvidi, kako resnično pravi pregovor, da naši predniki tudi niso bili norci, ker so dali postaviti v pravila tako modro določbo. Potem smo začeli voliti predsednika. Gospod Prosen predlaga visokega dostojanstvenika, uradnika. Ta pa po« časi vstane in začne govoriti", »Jaz sem v tem kraju še tujec, tudi sem od danes do jutri!..,. Mene nikar! Predlagam pa gospoda Prosena!« G. Prosen hitro vstane in ** Roman ^, ™- jrfe ar* <0 isrm ^ ie izšel In se dobi w Narodni Knjigarni64 v Gorici. Cena L. 30.-« po pošti l. 33.-, vezan L 34.-, po pošti L. 37.50, za Jugoslavijo frareko in carine prosto broširan Din. 85.-, vezan Din. 95.- pravi, da ima preveč skrbi, da bo vse odložil, in predlaga gospoda Grabnerja. Ta vstane, ugotovi, da je bil že dalje časa predsednik, da si naj še kdo drugi poskusi in da bi predlagal — toda sam ni vedel, koga bi. Stvar je postajala kritična in zamotana. Dva sva bila odloč« no premlada, dva druga sta bila s takimi posli že preobložena. Tedaj se vendar ogla-u pra« star mož in meni, naj se da predlog gospoda uradnika na glasovanje: Prosen bodi predsednik. Slednjič smo složno dvignili roke: Grabner b'odi predsednik, Prosen pa podpredsednik. Slednji ie takoj začel dremati, prvi pa govoriti. Pri tretji in četrti točki smo razpravljali o tem, kaj bi mo« glo olepševalno društvo v bližnji bodočnosti storiti za trg. Dogovorili smo se, da se bodo prihodnje dni tudi zbirali prispevki, kar se je pozneje res zgodilo. Minila so leta. minila tudi marsikatera lepa pomlad; cve« tlice in koprive se razcvitajo in venejo. Naše olepševalno društvo pa še vedno čvrsto .spi. Spavai,sladko! Vreden ali ne. M „Čuj, pod hruško si ležal in spal, ko sem prišel, mesto da bi delal; saj nisi vreden, da te solnce obsije." „Radi tega sem pa tudi legel v senco, radi ničesar drugega ne". NA OBREŽJU. S teto Ano smo stali na obrežju reke in opazovali tovorne ladije, ki so se vozile mimo, toda govorili nismo nič. Pa tudi ni imelo pomena, kajti teta Ana je močno gluha. Tedaj — zapiska nenadoma pretresujoča sirena nekega oarnika- Teta Ana me smeh« ljaje pogleda in mi reče: »To je prvi škrjanček, ki sem ga čula to pomlad«, NA VASI. Novi vaški policist je sprem/ ljal na bližnje sodišče nekega ujetnika. Šla sta po cesti, kar potegne močan veter in odne« se uietniku klobuk z glave. »Moj klobuk!« je zavpil »pustite me. da tečem za njim, gospod valitmajster!« »O, seveda, ti si pa ptič, tja bi tekel, nazaj pa bi te več ne bilo! Nič! Tu lepo ostaneš, bom pa i.az med tem časom stekel za njim«. KRILO, KI SE JI PODA- Gospa pospravlja in pregleduje svoje obleke in reče svoji sobarici: »Nate, to obleko da« rujem Vam, Marija!« « »Hvala lepa, gospa, to je prekrasno, ker ta obleka se meni krasno poda in baš v tem krilu naj« boli dopadam svojemu zaročencu!« PRAKTIČNA BERAČIČA. K nekemu gospodu je pri« stopila beračiča z otrokom v naročju: »Dragi gospod, daj--te; prosim, kako malenkost ubogi vdovi in otroku, ki ni« ma očeta!« Gospod dvigne prtiček, ki je pokrival otroka in ves začuden vsklikne: »Fuj! ali vas ni sram! To je vendar punca iz cunj«. — Beračica: »Kaj mislite, da bom pravo nosila s seboj v tem mrazu?« PO POROKI. Mož: Po kosilu sem bil navajen popiti četrt vina, nato... Žena: Ah, kaj! To mi lahko enkrat pozneje poveš, kaj si bil vsega poprej navajen. HIŠNI ZMAJ. »Zakaj sji danes tako potrt?« »Pomisli, neki moški v naši hiši je iznašel noV stroj in mo« ja žena mi je danes naložila, da moram tudi kaj iznajti«. x PRAVILNO. Gospod in gospa Slivar sta se zopet prepirala- Ves jezen sede gospod Slivar k pisalni mizi in pravi: »Od danes nadalje bom za« pisal vsak slučaj najinega prepira«. »Ne«, pravi gospa ostro, »zapiši raje, kdaj se nisva kregala, boš izhajal s papirjem dalje časa«. „ _ , _ EvtimU. Troie tožb. Oprostite, zelo lepo prosim včasih me primejo muhe! L1-motnost ljubim in čislam, sem torej njen ljubitelj in kadar morem, tudi njen kupovalec. Da bi jo užival, za to pa nisem sposoben. To je gorostasna škoda, kajti zdi se mi, da se je začelo v naši umetnosti svetli« kati in da se bližamo zlatemu veku slovenskih muz. če ne prej, pa vsaj ob stoletnici Pre? šernove »Nove pisarije«. V povestih, pesmih in povsod so se udomačili že prav krepki izrazi. Sicer jo je že rajni Jurčič dostikrat prav po rovtarsko izrazil in Levstik je poklical marsikatero stvar po imenu, ki ni za salon. Toda proti modernim še to nič ni. Tu je hribolazec. ki mimo hleva grede sliši, kako se je volu izpahnilo. Tam je mož, ki je glasan na dve strani, in se s tem še hvali... Posebno pa me je navdu« šilo, ko berem lansko jesen podlistek v najnaprednejšem dnevniku, katerega bere le naša najvišja inteligenca. V tistem podlistku se govori o morskem letovišču. Tamkaj je pisatelj videl otroka, ki je hodil po vseh štirih. In pisatelj, čast mu in slava, je videl in ni zatajil, ampak je zapisal, da je imel otrok pri kobacanju zad« njico višje ko glavo. Bolj po« zna sezona je res že bila takrat! ... No in pri tem otroku mi je prišlo na misel, da bi o otro« cih mogel kaj podobnega napisati tudi jaz. Le da svojih opazovanj ne pošljem cajkul-turnejšemu listu, ampak pohlevnemu »Čuku«. Hodim namreč včasih v šolo ,n sem po tem takem tako rekoč šol« nik. Naša šola ima pet razre« dov in v začetku šolskega leta cela dva meseca v vseh peterih razredih ni več ko po šestnajsr otrok. Tako imamo čisto pravilnih . počitnic štiri mesece. Potem še četrtki, prazniki, dr« žavni dnevi, semester, konference, bolezni, predstave, da se le z veliko težavo najde dan, ko je pouk, in da se že otrokom samim taka šola čudna zd>. Pa vse to ne spada k tukajšnji stvari. Torej o otrocih znam umetniško, moderno in okusno zgodbico ali prav za prav tri zgodbice. Namreč, da začnem. Dopuščati šolarjem, da tožijo drug drugega, m dobro, ker se s tem vadijo nevoščljivosti, laži, sovraštva, hinavščine, predr« znega jezikanja. Zgodi se pa vendar, da vzgojitelj sliši tož« be, katerih ne more prehiteti, Pozor naročniki! Z danajšnjo številko pričenja „Cuk" drugo polletje. Oni naročniki, katerim je potekla naročnina so naprošeni, da isto nemudoma obnovijo, sicer prihodnje številke ne dobe. Pa tudi nove naročnike si želi ,Cuk na parci". Saj Ur 7.50, za polovico leta zmore vsakdo. Za ta znesek, si zagotovite densko Čuka v hišo, ki razveseli in pozabava njega samega in celo družino. Jugosloveni pošljejo za polovico leta s>io. naši bratje v Franciji 10. frankov, amerikanski bogati strici pa samo polovico dolarja. Čuk naj zabava vseSlovence, kjerkoli prebivajo, ne oziraje se na državne meje. UPRAVA . niti jih obsojati. Tri take tožbe so bile te, o katerih se bo tukaj čitalo in slišalo. Urbas Pridolin jeclja in je zamišljen človek. Kadar bi moral govoriti, mu čelo vzva« lovi kakor laneno polje, toda iz ust zastonj pričakujemo modrosti. Oni dan ga je pa Mreže jeva Panika zatožna (godi se v drugem razredu): »Urbaš je pa reKel: arduii!« Prodno je povedala zadnjo besedo, je pripravila usta, malo pomižala in težko pogoltnila. Videlo se ji je, da ni tožila morda iz osebne mržnje do zločinca, temveč iz golega in čistega studa nad grdo besedo. — Prva tožba. Druga. Travnarjev Janez sedi že dolgo v prvem razredu in je deček, ki se nikdar ne prebiti. Debelo glavo ima, da že ni več lepo, in izpod čela gleda, da je grdo. Zatožen je bil — toda prosim, go s p od ič« ne, če slučajno katera to bere —. prosim, da si za vsak slučaj pripravijo robec ali kaj takega, stvar je namreč grda m malo težko mi je, dasi moder« no, in tega ne povem toiiko odraslim v gnus ko mladim v strah; torej grdo je in zdaj bom zapisal. Janez je bil zatožen, da je smrkelj lizal. Tretjič. Imamo bratca in se« strico v šoli, Pepeta in Pepico Breznik. Pepe je deček, ki naj« brž ne bo smodnika iznašel, razven pri tepežu in pri zrner« janju morda, ker v teh dveh rečeh je priznano nagel in spreten. V šoli, če je vprašan, pove prej deset drugih besed, predno pride na kaj pametnega. Pepica je nekoliko boljša; če jo vznemirjamo, sicer grdo pogleda, potem pa vendar vstane in za silo in polagoma še kaj spra,vi na dan. Torej Tomič Marija se je oglasila k besedi ter rekla: »Panika je pa Pepeta in Pepco zmerjala, da sta ženin in nevesta!« —• Skupno torej troje tožb, ki zaslužijo, da se jih polasti umetniška glava in umetniško pero. Samo to prosim, naj it nihče ne pohujša nad menoj in nad temi otroci! Mi smo le ne« okusni, še neotesani, in k pameti bomo prišli, ko bomo imeli po 45 let, če jih včakamo. Koliko ogabnosti. nesramnosti, neokusnosti ste že drugod posrkali mirne duše! Kar se nas tiče, otroci in jaz se ne lo-. čimo, če tudi ostanemu nemo-derni vsi skupaj! Pisma. IZ BOLONIJE. Smo fantje korenjaki, nam pašta ne diši, še bolj bi b'li veljaki, ko vojaki ne bi b'li. Po vežbališču lazimo, pa kaj nam to stori, saj vsega se privadimo, ker stan naš to veli! Dekleta nas res gledajo, pa to nas ne skrbi, ker raj' premišljujemo, kje je slovenska kri. Pozdrave pošiljamo slov. fantje vojaki, ki služimo v Boloniji. Vsem staž rišem, bratom in sestram, in našim nepozabnim i dekletam. — Franc Dovgan, iz Stare sušiee; Milavec Fr., iz Postojne; Ambrož Franc, iz Siavi-ne; Jankovič Jožef, iz Misleč; Kolenc Anton, iz Belskega: Bak Jožef, iz Va-tovlj; Gec Jožef, iz Ponikve; Filipčič Roman, iz Filipčjega Brda; Španger Ivan, iz Proseka. POZDRAVI VOJAKOV. Mnogo pozdravov pošiljamo vse£n fantom in dekletom slovenski fantje pri težkem poljskem topništvu v Mo-deni. — Škerl Franc, Zavrhek pri Divači; Mohorčič Jožef,- Naklo pri Divači; Gombač Franc, Naklo pri Divači; Maver Anton, Lokev pri Divači; Morcola Anton, Modrijančič Andrej iz Breginja; Hladnik Ivan, Čuk Franc iz Idrije; Morhovčič Ivan, Glože pri Senožečah; Leban Andrej iz Stanovišča; Humar Ivan iz Šem-pasa pri Gorici; Haina Franc, Zalog pri Postojni; Volk Franc, Ostrožno Brdo; Kuček Karlo, Novašica; Inamo Jožef iz Ajdovščine; Vidrih Ivan, Goče pri Vipavi; Geč Andrej, Vreme; Mahnič — Koriž, Gorenje pri Divači. IZ MILANA. Predragi preljubljeni bratje in v Čuku predrage sestre, mi fantje slovenski iz Milana pozdrave pošiljamo te: Do devete so vaje, to nekaj res znaii, in druge reči, kar vojaka vse tlači. Na to ie sloveča - se ve - pašta šuta, ki mu za kosilo je v skleda nasuta. Ko ura pa poldne odbije procesija se iz vojašnic ven vije, na »piazza di armi« ves' poten hiti, da lepega kaj do noči se nauči. Tam krog le postopa, včasih koraka, tam »dietro front« dela četica vsaka. Da morda vojak pri tem ne zaspi, zato pa že vodja vestno skrbi. Pol pete je ura, vojak je doma, zdaj iuho poje in mal košček mesa. Ob petih pa — če tq še ne veš, povem ti na uho — na ulico smeš. Pač v Milanu čuda se grozne vršijo, vozovom se štiri kolesa vrtijo, kolovrate c'lo nekateri tu jahajo, a drugi po v čevljih kar bosi jo mahajo. Dekleta z obleko zelo so štedljiva, res blagor šivilji, ktera jim šiva je krilo res kratko še ped na'd koi?no, pod vratom je tudi za ped in ?e eno Če nočeš verjeti vseh teh reči, prihiti v Milano prav naglo še ti! Pošiljamo zdajci Slovencem poj zdrave, znancem predragim iz tuie daljave. Lah Izidor in Gomezejj Maks, oba iz Dutovelj. na Krasu; Šonc Viktor, iz Tomaja: Humar Angel, Podmelee; Čeč Alojzij, Postojna; Pahor Alojzij, Selo pri Brestovici; Leban Josip, Dolje Dri Tolminu; Božič Viktor. Ocizla; Zader Ivan iz Jurišič. I.udo-vik Franc iz Bače. PROŠNJA VEHARŠKIH DEKLET! Veharške dekleta (ozir. otroci) ponižno prosimo Njegovo prevzvišfi-nost, glavarja čez vse vojne trume Medveiskih fantov in deklet, ki spadamo pod njegov milostljivi klobuk da bi zakon, sklenjen pod Jernačevo Tepko, glede deklet znižali od 20 na 17 let. Tukaj nas je namreč še 7, ki nismo stare še po 20 let, toda bi že zelo rade malo poplesale, in kakšen moški klobuk se nam. že tudi precej dopade, i a ste nas žalibog spoznali za premlade.'Potem prosimo, da bi smele, o priliki, ko bodo peljali zvonove, vsaj t venec privezati na mlaje. F.nega si Da drznemo Vam pokloniti v znamenje največje pokorščine in Vas imenujemo častnega predsednika Veharške republike. S ponižno prošnjo se obračamo tudi do adjutanta vPred-južnika«, da bi nam stal v skušnjavah in nadlogah na strani in nas varoval pred zapeljivim in goljufivim svetom, v zahvalo mu damo vsaka en poljub na vrh glave. Za vse prosimo pismen odgovor in štampiljo z zajčjo taco, če Ie mogoče do Urhove nedelje, t. j. do 5. julija 1925, da bi smele v Zavratac. Še enkrat ponižno prosimo in se klanjamo od novega dimnika vrh bajte, do krasnega Vašega noska! Na Veharšeh, dne 29. junija .1925. Predsednica: Špehmavharca iz Rima. Še enkrat fantje mladi iz Rima pišemo, kako tu od učenja, si znojno čelo brišemo. Res semkaj smo dospeli, da v šolo bi hodili, pogumni in veseli, ter se kaj naučili; a zopet brez krčmarja smo delali račun. Namesto učenia, znanja, »Servizio« imamo tu, po hodnikih in vežah in tudi po kleteh, smo od jutra do večera, kot bili bi v smeteh. Po celem mestu svetem v službo moramo, v fraku tem presnetem po tleh polegamo. Menažo tu d za nami pripeljejo vsak dan, če gorka je al' mrzla, vživa jo kristjan. A upamo, da kinalu nam junij minul bo. za njim ie tudi julij ki.nas bo vzel slovo. Takrat učenje bo končalo, na »esame« bomo šli, in da »vse gladko« znamo, priznali bomo vsi. Potem pa zopet v kraje upamo, domače priti, in od voiaške vaje za vedno zapustiti. Zdaj pesem to skončamo, in pošljemo jo v »Čuka«, pa dobro se imamo, pove, ko k vam pokuka. Kamor čuk bo prišel in utaknil svoj bo kljun, pozdrave vsem izrazil bo on na naš račun. Vsem slovenskim fantom, kakor tud' dekličem, brez izjeme tetam in vsem našim stricem. Če komu ni po volji, kar tu pisali smo, za enkrat naj se zadovolji, pa drugič boljše bo. Iskreno pozdravljamo stariše in znance, brate, sestre, deklet pa ne. Vabimo vas vse na božjo pot v Rim, ter vam kličemo: Pridite, pridite vsi, ki ste trudni in obtežni, lačni in žejni, ker v Rimu vas bodo, (za denar seveda) poživili in pokrepčali ter olajšali težo vašega mošnjička. — Alojz Vardih, Št. Vid pri Vipavi; Albin Fa5 bjan, Kobdilj pri Štanjelu; Roth Se-verin, Žaga pri Kobaridu; Jamšek Stanislav, Štanjel na Krasu; Roth Leopold, Srpenica pri Kobaridu; Braz Jožef, iz Žage pri Kobaridu; vsi zbrani v Kr. dr. policijski šoli v Rimu. Praviio. Pravijo v Rojanu, da je že res, da se na »scali santi« drsa; radi tega pa ni še rečeno, da tisti klesar ni umrl. Govori se tudi, da ni prav »žehtati« rudečo »kravato«, '. ker spremeni namreč v »žehti« barvo . ■ . Čudno se zdi to tudi »Škuretu«, da se spravlja različne stvari v en koš. To pomeni, da so gotovi možgani v »forfajtu«. — »Forajt!« Pravijo v Rojanu. da' korajža je le korajža, ko psa ni zraven in ni se bati, da reagira in ugrizne. Prosteje se lahko diha ... in »žehta«. Pravijo vedno v Rojanu, da če je Ali ah velik in Mohamed niegov prerok, to je sveta turška resnica. Še bolj sveta in resnična ie ta: Da, če se po »scali santi« drsa. so si razbijali glave bolj nekompetentni faktorji, kot kompetentni. — Dokaz — v rokah! Praviio v Sozah pri II. Bistrici, da visijo sožka dekleta na orehu v Bistrici. Istotam pravijo, da dekleta pridno iščejo Čuka, ki jih kljuva. čukec se pa za Sovo skriva. Zato svetujemo dekletom, naj naprej njo poiščejo. Pravijo, da je pod Sozami pri Bistrici neko priklonjeno de]de, kar je pa ne ovira, da se popeljuje s fanti. Včasih ima kar pet trabantov okoli sebe. Praviio v Dolgem bregu, da si mi- i slijo punce izvoliti tajnega policista, i da bo preiskaval, k.ie tiči čukovič. A ljudje, ki to govorico čujejo, si mislijo, da s tem ne bo nič, ker so še prešibke. da bi si oblekle hlače. Pravijo istotam, da se dekleta bojijo zdaj na poletje, da bodo ploh vlekle, ker so šli njih fantje muzi-kantje v Milan. Pravijo Dolenji Cerovci, da so na« redili prošnjo na Čuka, da bi posredoval pri županstvu, da bi se ustanovila ena gostilna pod cerkvijo, tja bi se lažje sestajali pri briškoli. Pravijo v Gradiškuti, da odkar so šli fantje-muzlkantje iz Dolenjega konca preč, da so jim vse poti za-rastle z robido in s koprivami. Praviio na Dolgembregu, da so neke punce sklenile pri seji, da bodo šle v Kresovnik iskat Čukovih gnezd in čuj, ko dospejo tja, res naletijo na neko gnezdo. Pravijo, da ima Cadrska zadruga I klepetulj štrajk radi golih resnic; stavka traja dalje, cene kvantarn so poskočile, zato naj se varuje Čuk na palici. Pravijo, da nekateri Čadrski pobi komaj čakajo sobote, da zopet vidijo svoje čeče, brez katerih jim je strašno dolgčas: tudi Pepa žaluje. Praviio, da so se vsi Čadrski pubi odpovedali Čuku na palci; samo dva Tie. Pa še boljše bi bilo, ko bi se odpovedale klepetulje kvantam. Bi s tem mnogo dela prikrajšale Čuku na palci. Praviio svilenokrilke na Volar-iih, da.volarski fantje niso dosti par-fumirani za nje. Pravijo istotam, da so šle svilenokrilke na sv. Telo na Kamno fantov iskat, iskale sta jih do 23. ure, a brez uspeha sta se vrnili z dolgim nosom domov. Pravijo, da je rekel Martinek Za« vračanom, da se bodo prej poka_____ kot pa' mlaje postavili. Krasni in pridni Martinek, pridi »kake;< šteri, mlaji že stojijo. Pravijo', da je rekel Matijček, da ie dal naiveč za mlaje na Medvedjem-brdu, ker je dal svoj dolgi nosek in še dališi jeziček, ki duhata in sekata na vse štiri strani. Pravijo, da se je pri zadnii mari-borski_ razpravi, katera se je vršila proti Zlahtiču in čiču radi umora Mi-klove družine v Studencih pri Mariboru, vse drenjalo tako, da so šipe razbili in da je nekdo ukradel neki gospe nje klobuk raz glave, da pa ona tega ni opazila, ker je bila v za njo tako zanimivo razpravo preveč zamišljena. Praviio, da v Mariboru črkostavci hočejo stavkati, ker se približuje poletje in ker jim postaja vroče. Praviio, da neka kavarna v Mariboru postaja od dne do dne lepša, da pa. tudi gostje izostajajo od dne do dne, ker to olepševanje kavarne ču-tiio že v svojih žepih, kteri postajajo od dne do dne boli prazni. Praviio, da je v Cirkusu v Ljubljani neki slon požrl nekemu fantu, ka- teri ga je občudoval, njegov s cveti;-, cami okrašeni klobuk in da je potem segel z rilcem tudi po fantovi glayi. da je pa ni tnogel odtrgati, ker je bila pretrdo priraščena. Praviio, da so pri zadnii porotni razpravi v Mariboru sklenili, da bo Zlahtič prvi in Čič drugi obešen zato da ne bi Zlahtič med obešenjem Čiča ne nagovoril še koga k umoru- Pravijo, d^i v Mariboru padajo cone mesa in drugim živilom od dne do dne, da pa cene po gostilnah rastejo od dne do . dne. ll!l[lil!lll!lll!ll(llllfltlllill|]lll!lllllllllllllllllllllll!lllll!llllltlll!lllllll!lllllil 1 Pretnarjev francosko - | | slovenski slovar se dobi | | v „JVarodni j V Clirva IZ.U1I a . kadilce: tobačnice, doze, fajfe, i.t.d. | Pn«5phnn«ti • Pre(*meti za darila: torbice, r USclJllUSU. denarnice, kovčegi. % M \-j i.i • i • Igrače za vrtove in kopališča, gumijeve žoge S \ V6I1K9 1ZD1F8 " domačega in inozemskega prvovrstnega izdel- * ka po izvirnih cenah. J iIT Pocohni nrlrJolok • Velika izbira otroških oblek, perila, jJ S? ruicutll UUUC1KR, nogavic, rokavic, kravat, nosnih rut, itd.