I Titove in Stalinove izjave V nedeljo je Tito govoril v Nišu in se spet branil pred očitki, da je ostal tajno v zvezah z Moskvo. O tem sicer v zadnjem času niso nikjer znova raz¬ pravljali in zato je prišla ta Titova iz¬ java precej nepričakovano, vendar je Tito to svojo 'misel podčrtal s tem, da je ponovil, da še vedno potrebuje pomo¬ či z zahoda. Sicer se z zahodom ne mi¬ sli vezati s kakimi novimi pogodbami, dal je besedo in “beseda komunistične¬ ga poglavarja ima dovolj veljave”... Tudi ne misli na kake zveze z Grčijo in Turčijo, hoče le ostati sam zase in s pomočjo, ki jo dobiva z zapada utrdi¬ ti komunistični režim v Jugoslaviji. In na tej poti bo vztrajal in izvedel komu¬ nizem v popolnejši obliki, kakor pa so ga izvedli oni v Moskvi. Ničesar druge¬ ga si ne želi kot to, da mu dado toliko miru, da bo ta svoj namen v celoti iz¬ vedel. In zadnje novice o povečanem rdečem terorju v Jugoslaviji potrjujejo, da Tito to tudi resno dela. Nekako v istem času pa je v Moskvi Stalin sprejel nemške časnikarje in jim podal nekaj vzpodbudnih izjav. Nemški časnikarji .so seveda hoteli potolažiti svoje čitatelje v domovini s tem, kaj bo Stalin povedal o mejah sedanje ohrom¬ ljene Nemčije. Zlasti se jim je zdelo primerno vedeti, ali misli Stalin na traj¬ nost meja, ki so bile potegnjene med Poljsko in vzhodno Nemčijo. Meje ob Odri in Neissi se zde veliki večini Nem¬ cev kot nesprejemljive, bili pa so sovje¬ ti tisti, ki so tako razsodili in dali vso Prusijo Poljski, kolikor si je niso sami prisvojili. Stalin ni odgovoril naravnost, ampak je rekel, da vprašanje meja ni¬ ma več takega pomena, kakor je to bi¬ lo včasih. Sedaj smo v dobi novega raz¬ maha komunistične revolucije in ko bo ta revolucija prišla v svojo zaključno fazo, bo tudi Nemcem uredila njih me¬ je in to kaj enostavno: v novi komu¬ nistični ureditvi sveta bodo odpadle vse meje. Sedanje stare meje med narodi in državami bodo ohranile samo še provin- cijski in krajevni pomen. Ako si Nemci žele drugih meja, naj postanejo čimprej komunisti in s komunizmom jim bo vse povrnjeno v zvrhani meri. Skoraj istočasno sta pa o položaju v Evropi podala izjavi Ridg\vay in Dean Acheson. V svojih ugotovitvah sta pod¬ črtavala, da se je položaj v Evropi zboljšal, ker narašča obrambna moč za¬ hodne koalicije. Ta povečana oborožena sila je tista, ki prinaša vsemu svetu varnost in pravi mir. Sovjetska napa¬ dalnost popušča, ker morajo sovjetski strategi računati na orožje, ki se že zbira v koaliciji tistih, ki se mislijo ubraniti pred sovjetsko napadalnostjo. V svojem govoru v Nišu je Tito po¬ novil, da se hoče oboroževati s pomočjo zapada, še ljubša pa bi mu bila direkt- I na denarna pomoč, gel je celo tako da- ! leč, da je priznal, da se tudi sam prište- I va v oboroženo koalicijo tistih, ki se ho- I čejo zavarovati pred napadi imperialis- 1 tov. Toda važnejše mu je, da ostane 1 čvrsto v liniji komunizma in to še po- 1 polnejšega, kakor pa je oni v Rusiji. ! Na samozavestne ugotovitve zahodnih ] državnikov, kako je Evropa in zahodni 1 svet varen pred komunističnim vdorom,! i karjem. Pri tem delu ne bodo imeli sa¬ mo tega zadovoljstva, da bodo delali za¬ se, ampak bodo tudi minirali moč za¬ hodnih zaveznikov in njih vojska v Ev¬ ropi. In to bo tam prava služba komu¬ nizmu. Tito je spet ponovil v Nišu, da je ko¬ munizem v Jugoslaviji na pravilni in trdni poti. Sicer se je otresal očitkov, da je še v sporazumu z Moskvo, toda to ni važno. Kjer so na delu komunisti, so danes v službi izvedbe tiste revolu¬ cije, kakor jo tolmači Stalin. Kakor je naloga Nemcev, da v vzhodni in v za¬ hodni Nemčiji služijo tej revoluciji, ko aejansKo minirajo postojanke zaveznikov, tako ji služijo tudi komu¬ nisti v Jugoslaviji ko na svojem pod¬ ročju minirajo zahodne zaveznike in naj Tito tako ali drugače dokazuje, da ni v službi Moskve. Kjer je danes komuni¬ zem svoboden in na delu — pa naj bo to za železno zaveso ali pa v Titovi Ju¬ goslaviji, (kjer usmerjajo svetilnike pro¬ ti zahodu samo tedaj, kadar prihajajo od tam dolarske pošiljke, z vsemi lučmi pa svetijo na Moskvo, kada^ gre za ko¬ munistično idejo) — povsod dela samo in edino v tistem smislu, kakor ga je nakazal Stalin, to je za zmago komu¬ nizma po vsem svetu. In temu komu¬ nizmu služi dolarska podpora z zahod¬ ne, ne pa “Titovemu prepiru z Moskvo.” KONVENCIJA V CHICAGU pa odgovarja Stalin še bolj samozavest¬ no, da j'e komunistična revolucija v pol- 1 nem razmahu. Kmalu bo ta razjedla ves sestav zahodnih blokov, porušila ves ! politični okvir in ustvarila nov red, v ! katerem bo komunizem zavladal nad vsem svetom. Daši je oborožena sovjet¬ ska sila v Evropi še vedno v veliki pre-1 moči, v Moskvi nanjo ne računajo kot na glavno silo — glavno je, da zmaga I ideja komunizma in da se te revolucije I udeleže vsa ljudstva in vsi narodi. In pri tej revoluciji danes lahko ne- 1 posredno sodelujejo že oni Nemci v i vzhodni Nemčiji, kjer imajo že svojo ko- j munistično vlado. Ti Nemci naj bodo vzpobuda onim, ki hočejo tudi v zahod¬ ni Nemčiji pripraviti lepšo bodočnost vsej Nemčiji in tako popraviti krivične meje na vzhodu; kako se lahko to opra¬ vi, je Stalin že povedal nemškim časni-j Zasedanje republikanske konvencije se je začelo dne 7. julija v Chicagu. Ame¬ riški listi sami pišejo, da ne zro te dni v Chicago samo miljoni Amerikancev, ampak da gleda tja ves svet, da vidi, kaj bodo sklenili republikanci na svo¬ jem kongresu. Dogodke na kongresu prenašajo po televiziji, mreže vseh ame¬ riških radijskih postaj so vključene s svojimi mikrofoni, vsi hoteli so polni — oba glavna kandidata, Eisenhower in Taft pa v kongresno dvorano ne priha¬ jata, ampak vodita borbo po svojih za¬ stopnikih in managerjih. United Press poroča, da bo o tem, kdo izmed obeh bo kandidat stranke, odločilo 1206 delega¬ tov. Večina znaša tedaj 604 glasove in po štetju te agencije jih ima Taft do- sedaj zase 528, Eisenhower pa 428 de¬ legatov. Nad 150 delegatov se še ni iz¬ javilo, oziroma so njih pooblastila ospo- ravana in mora o njih pravicah glaso¬ vanja na konvenciji odločiti verifikacij¬ ski odbor stranke. In v verifikacijskem odboru se bodo pred glasovanjem odi¬ grale glavne bitke za glasove teh 150 delegatov. MAC ARTHUR JE ZAČEL KONVENCIJO Vodstvo stranke, ki je v veliki meri za Tafta (razmerje glasov v vodstvu je 40:20), je določilo, da bo prvi g'ovor, to je otvoritveni govor, imel general Mac Arthur, ki je velik prijatelj senatorja Roberta Tafta. Med glavnimi govorniki prvih dni kongresa bo tudi bivši pred¬ sednik republike Herbert Hoower, ki da je tudi na strani Tafta. Mac Arthur je imel svoj govor v ponedeljek zvečer. Za¬ nimivo je, da j'e Mac Arthur svoj govor napisal in časnikarjem besedilo razdelil že pred otvoritvijo. V tem pisanem go¬ voru Mac Arthur ni nikjer napadel Ei- senhowerja in tudi ni jasno pokazal svo¬ jih simpatij za Tafta; vendar se tega besedila ni držal v celoti in je v svojcih govoru posebej pohvalil Tafta, Eisenho- werja pa na prikrit način kritiziral. V svojem govoru pa je Mac Arthur pozval vse delegate, da naj ohranijo s svojimi sklepi enotnost stranke. Uspeh kongresa mora biti tak, da bodo volitve prinesle veliko zmago republikancem, da bodo Združene države rešene “tra¬ gičnih napak Trumanove vlade.” Tru¬ manovo vlado je Mac Arthur obdolžil, da je ameriško zunanjo politiko zapletla v mednarodno intrigiranje, kar je spra¬ vilo sovjete na vodilno mesto, Ameriki pa prineslo zaton. Demokratska stranka je “stranka vojske”, ki pa je tudi kot taka propadla, ker na Koreji ni zaklju¬ čila vojske s ciljem, ki ga mora imeti vsaka vojska, to je z zmago. Demokra¬ ti so pozabili na ideale, ki so dvignili stranko tako visoko in so pognali gos¬ podarstvo v zgrešeno socialno eksperi¬ mentiranje, kar vodi počasi v totalita¬ rizem. V zunanji politiki pa so demokrati storili največjo napako, ko so dopustili, da so se sovjeti razmahnili tako daleč po sredini Evrope. Da so danes sovjeti v Berlinu, v Pragi in na Dunaju, tedaj je to napaka, ki je bila storjena na konferencah v .Teheranu, v Jalti in v Potsdamu. V vojski na Koreji pa je bila storjena glavna napaka, ko vlada ni pristala na to, da bi se izvojevala zma¬ ga proti kitajskim silam, ki so vdrle čez mejo. Mac Arthur je povdaril, da je bila tedaj zmaga nad temi kitajski¬ mi silami v rokah ameriških sil in ako bi bilo to izvedeno, tedaj bi to ne po¬ menilo samo omejitve moskovskim na¬ padalnim načrtom, ampak bi tudi Azijo iztrgalo iz rdečih pesti. PRVA EISENHOLVERJEVA ZMAGA Pred otvoritvijo konvencije so morali delegati glasovati o tem, kako naj veri¬ fikacijski odbor postopa pri presoji pol¬ nomočij tistih delegatov, ki pri volit¬ vah kot taki niso dobili zahtevane dve- tretjinske večine. Taftovi pristaši so terjali, da naj se o tem postopa po sta¬ rem poslovniku, dočim so Eisenhov/erje- vi delegati zahtevali, da naj se izglasu¬ jejo o tem novi dodatki k poslovniku. Vodja konvencije, ki je Taftov pristaš, je sicer skušal preprečiti glasovanje o dodatkih k poslovniku, toda nazadnje je le pristal in pri prvem glasovanju se je prvič pokazalo, kakšno je razmerje glasov med Taftom in Eisenhowerjem. Za Eisenhowerjevo tezo je glasovalo 658 delegatov, za Taftovo pa 548 dele¬ gatov. Ko je bil objavljen ta prvi izid, je po dvorani nastal silen vriše in ve¬ selje. Eisenhowerjevi pristaši so začeli plesati po dvorani “kačji ples”, neka članica Metropolitain opere je začela prepevati na odru himno, črnski bari¬ ton neko svojo himno, neki luteranski pastor pa je opravil posebno zahvalno molitev. To glasovanje omogoča, da bo Eisen- hower od 98 delegatov, ki so prišli na konvencijo s premajhno večino, lahko priključil k svojim glasovom najmanj 88 delegatov, med tem, ko jih bo Taftu najbrž pripadlo 10. Vendar kaže to prvo glasovanje, da lahko Eisenhov/er raču¬ na tudi na glasove tistih, ki so se sicer obvezali glasovati za Tafta, na konven¬ ciji sami pa se nameravajo odločiti dru¬ gače. Glavni Eisenhowerjev manager senator Lodge je po glasovanju razgla¬ sil, da računa, da bo Eisenhower v sre¬ do zvečer dobil potrebno večino pri tret¬ jem glasovanju, drugi previdnejši Ei- senhowerjevi pristaši pa menijo, da to prvo glasovanje še ni dovolj odločilno, ker pri glasovanju o poslovniku ni šlo še za pravo izbero, ker so delegati gla¬ sovali predvsem za način, kako naj kon¬ gres formalno poteka, ne pa za to, kdo naj bo prav za prav pravi kandidat stranke. V ozadju teh konvencijskih prireditev pa se razvija napeta borba v zakulis¬ ju. Tako je baje prišlo do tajnega ses¬ tanka med Taftom in Eisenhowerjem, kjer je šlo za pogajanja za kompromis o delu v verifikacijskem odboru. Toda pogajanja so propadla. Toda kalifornij¬ ski guverner Austen Warren je imel po¬ seben sestanek z Eisenhovverjem in mu baje odstopil svoje glasove. Prav tako se je odločno postavil na stran Eisen- howerja guverner newyorške države Thomas Dewey. ENTUSIA5TAMEK7E CELEBR0 I0D0 EL PASS LA DECliRACiON DE SU INBEPENDEIK1A Con estraordinario entusiasmo pueblo Argentino celebro ayer el 136? ani- versario de la declaracion de la independencia politica y el 5? de la independen- cia economica. En la Capital la gesta emaneipadora de Tucuman fue celebrada con un so- lemne Te-deum presidido por el Jefe del Estado, GENERAL PERON en la ba- silica de San Francisco y con asistencia de los ministros del Poder Ejecutivo, altos jefes y oficiales de las fuerzas armadas, funcionarios nacionales y miem- bros del cuerpo diplomatko. Terminado el aeto religioso el Presidente de la Nacion se traslado de nue- vo al Palacio de Gobierno y despues se llevo a cabo magnifico desfile de los re- servistas de los tres ramos de las fuerzas armadas en el que participaron 150 mil reservistas. VSA REPUBLIKA JE NAVDUŠENO PROSLAVILA OBLETNICO SVOJE NEODVISNOSTI Z izrednim navdušenjem je argentinski narod včeraj slavil 136. obletnico svoje politične neodvisnosti in 5. obletnico svoje gospodarske neodvisnosti. V prestolnici je bil ob eni uri popoldne v baziliki sv. Frančiška slovesni Te Deum, kateremu je prisostvoval predsednik republike GENERAL JUAN D. PE¬ RON, z vsemi člani svoje vlade, visokimi častniki oboroženih sil in državnimi funkcionarji ter člani diplomatskega zbora. Po končanem cerkvenem opravilu se je predsednik gral PERON navdušeno pozdravljen od številne množice podal nazaj v vladno palačo, nakar se je pred njim začel veličastni mimohod 150.000 rezervistov treh vrst argentinskih oboro¬ ženih sil. Strumno korakajoči rezervisti so živahno pozdravljali svojega vrhov¬ nega poveljnika in so s svojim brezhibnim nastopom samo še povečali slavnost¬ no razpoloženje narodnega praznika. Mov ©rgaMl^Iraai < siapacl ieis škofa Vovka v asadsifeiij trenutku preprečen Ob zaključku lista smo prejeli še na¬ slednje poročilo o najnovejšem napadu, ki so ga pripravljali titovi komunisti na škofa Vovka na Jesenicah: Dne 22. junija t. 1. bi moral podeliti škof g. Anton Vovk otrokom z Jesenic in okolice zakrament sv. birme. V ta namen je dobil od komunističnih oblasti že potrebno dovoljenje in se je zato v dopoldanskih urad pripeljal na Jesenice. Na Jesenicah se je v cerkvi zbrala ogromna množica ljudi z birmanci, ki je v cerkvi prepevala Marijine pesmi. Na prostoru pred cerkvijo pa se je zbrala običajna komunistična dimhal, ki je ča¬ kala na škofa. Znani pobalini in prete¬ pači so pripravili celo špalir in pričako¬ vali škofov auto. Med tem so prepevali partizanske pesmi in vzklikali proti ško¬ fu in mu dajali vsemogoče sramotne na¬ zive. Napad na škofa je bil točno organi¬ ziran. Zato tudi ni nihče prišel od obla¬ sti, da bi pregnal čakajoče komunistične pretepače pred cerkvijo. Toda v zadnjem trenutku je od oblasti le prišel nekdo, ki je prihajajoči auto, v katerem je bil škof, ustavil in mu pre¬ povedal nadaljnjo vožnjo., škofu ni pre- ostajalo drugega, kot da se je vrnil pro¬ ti Ljubljani. S tem se je rešil novega napada , ki bi se zaradi divjosti razgra¬ jačev pred cerkvijo verjetno končal s težjimi posledicami kot napad v Novem mestu. Mezmltmt triašhih volitev j Za zadnje volitve v Trstu je bilo ] Krščanska demokracija (28), repub- 200.486 volilnih upravičencev. Volilne pravice se je poslužilo in volilo 181.711 volilcev. Veljavnih glasov je pa bilo 178.942. Oddani glasovi so razdeljeni na posamezne liste takole: Krščanska demokracija 59.130; Ko- minformisti 30.976; Fronta za neodvi¬ snost 22.516; Italijansko socialno giban¬ je (fašisti) 20.567; Soc. stranka Jul. Krajine (Saragatovci) 10.412; Ital. re¬ publikanska stranka 8.401; Ital. liberal¬ na stranka 5.767; Ljudska fronta (Ti- to-vci) 4.914; Tržaški blok (indip.) 4.491; Slov. narodna lista 3.559; Monarhistična nacionalna stranka 2.910; Ital. sociali¬ stična stranka (Nenni) 2.608; Fronta kvalunkvistov in monarhistov 1.582; Ju¬ lijsko avtonomno gibanje 1.209. Pri volitvah so bili izvoljeni nasled¬ nji slovenski zastopniki: Na listi komin- formistov Marija Bernetič in Franc Gom¬ bač, na listi Ljudske fronte (Titovci) Dr. Jože Dekleva in na Slovenski narod¬ ni listi dr. Josip Agneletto. Na osnovi volilnega zakona je zastop¬ stvo takole razdeljeno: likanci (4), Socialisti (Saragatovci) (5), liberalci (3) imajo skupno 40 zastopni¬ kov. Toliko jih zakon predvideva za ti¬ sto skupino strank, ki dobe pri volitvah ;e!ativno večino. Opozicija: italijanska (Ital. socialno gibanje (4), Monarhisti (1), Socialisti (1) 6 Komunisti ,kominformisti) 6 Indipendentisti (fronta in trž. blok) 6 Slovenske liste (ljudska fronta) in Narodna lista) 2 Vsa opozicija 20 Ostale občine Tržaškega ozemlja so prišle v roke: Milje v roke kominformistov, Dolina prav tako (razlika je le v tem, da so Milje po večini iltalijanske, medtem ko v Dolini Italijanov ni), Lista slovenske skupnosti (skupna lista titovcev in ne- titovcev t. j. Demokratske zveze, Slov. kršč. soc. zveze in skupine dr. Tončiča) pa je dobila občine: Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor. Brezplodni ra.sjg©’v®i’ s i M®re|I Na Koreji so mirovni razgovori še ved¬ no v zastoju. Velik vpliv na razgovore so imela ameriška težka bombardiranja električnih hidrocentral na reki Yalu ob mandžurski meji, ko so v štirih napadih porušili nad 90% naprav, odkoder dobi¬ va električni tok velik del Mandžurije in skoro vsa severna Koreja. Ameriški delegat Harrison je prekinil razgovore za nedoločen čas in spet prepustil komu¬ nistom, da jih prično kadar namerava¬ jo resno smatrati ameriške predloge in zahteve glede vojnih ujetnikov.” Pred¬ ložil je sicer nekatere nove rešitve te¬ ga vprašanja, pa so' tudi te komunisti zavrgli. Na vsem kojišču vlada relativ¬ ni mir, v zraku pa tudi ni prišlo do večjih akcij. Južna Koreja je sedaj v pripravah za volitve. Predsednik Singman Rhee je do¬ segel, da je parlament sprejel njegove predloge glede volitve predsednika. De¬ jal je najprej, da sam ne bo več kandidi¬ ral, vendar je pa pristavil, da se ne bo “odtegnil” službi narodu”, nato je pa ta¬ koj napovedal svojo kandidaturo in s tem zopet razvnel duhove proti sebi. Siran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 10. VII. 1952 SVOBODA JE PRVA Novo gibanje za osvoboditev narodov izpod komunistične tiranije “Manchester Guardian, ugledni angl. dnevnik je priobčil dne 16. junija za¬ nimivo poročilo o prvem nastopu nove¬ ga gibanja za osvobojenje. Gibanje ima naslov: Svoboda je prva. Začetnik in vo¬ ditelj novega gibanja je angleški časni¬ kar Auberon Herbert, ki je svoje javno delovanje posvetil pred vsem borbi pro¬ ti komunizmu. Mr. Auberon Herbert je tudi podpred¬ sednik Zveze Angleško-Poljskih dru¬ štev v Veliki Britaniji. Gibanje “Svobo¬ da je -prva” deluje pred vsem z zastop¬ niki iz dežel za železno zaveso, podpira¬ jo ga pa mnogi mladi angleški ljudje. Prvo zborovanje novega gibanja je a- peliralo na vest svobodnega sveta naj ne dopusti, da narodi brez upanja umirajo v suženjstvu. “Manchester Guardian”, ki je eden navp[livnej|ših angleških velikih listov] v poročilu pravi: ‘Gibanje ‘Svoboda je prva’ hoče utrdi¬ ti naše prepričanje, da so naše demo¬ kratske svoboščine največja vrednota, hoče utrditi našo vero v zapadni način življenja in nam utrditi spoštovanje na¬ ših krščanskih vrednot življenja. Prvo zborovanje tega gibanja je sprejelo re¬ solucijo ki se glasi: Ko je Gospod Bog vprašal Kajna, kam je izginil Abel, je Kajn odgovoril: Sem li mar jaz varuh svojega brata. Zapadni svobodni narodi, izgleda odgovarjajo na podoben nači, kadarkoli morajo odgo¬ varjati in pojasnjevati grozno usodo svojih bratov na vzhodu. Da pokažemo, da mi nočemo takih izgovorov, smo se zbrali v Pree Trade Hall v Manchester-u in slovesno obljubljamo, da bomo storili vse, kar vsak izmed nas more, da bi pre¬ pričali državnike in narode svobodnega sveta, da je najvažnejša naloga sedanjo¬ sti prav v tem, da bi se dosegla in zava¬ rovala svoboda, resnična svoboda in ne¬ odvisnost vseh narodov, ki so sedaj v suženjstvu pod komunistično diktaturo. Treba je doseči zanje svobodo verskega prepričanja in udejstvovanja, svobodo mišljenja, govorjenja in pisanja vsem, pa naj bodo pod komunistično tiranijo v Evropi ali v mejah sovjetskega imperi¬ ja ali pa na Daljnem Vzhodu. Vsi ti na¬ rodi naj bodo svobodni in naj dobe zopet priliko, da bi živeli drug ob drugem, kot dobri sosedje, svobodni, neodvisni in mi¬ roljubni.” Zborovanje v Manchester-u je bilo pr¬ vo v vrsti več takih prireditev, ki jih bo nova organizacija napravila po vseh večjih mestih Anglije. Pri tem prvem zborovanju so nastopili predsednik Au¬ beron sam, poslanec angleške zbornice Christopher Hollis, svetnik Chris Black- well in govorniki vseh narodov, ki sedaj trpe pod komunistično tiranijo... Vsak zastopnik teh narodov je povedal naj¬ značilnejšo krivico, ki jo je njegov na¬ rod moral pretrpeti pod komunisti. Nastopili so tudi pevski zbori begun¬ ski skupin, ki so mnoge prišle na zbo¬ rovanje v svojih narodnih nošah in z za¬ stavami. SLOVENSKI ZASTOPNIK O POKO- LJU DOMOBRANCEV Slovence je pri tej manifestaciji za¬ stopal g. Janez Dernulc. Dal je pri tej priložnosti časnikarjem naslednjo izja¬ vo: “Priča sem bil strašnim dogodkom, ko so komunisti pomorili nad 10,000 slo¬ venske mladine ob koncu druge svetovne vojne. Bili so to čuvarji slovenskih vasi ali kratko domobranci. Te straže so se o- snovale tekom vojne. Domača mladina je hotela čuvati kmetske domove in vasi pred komunističnimi banditi Prostovolj¬ no je organizirala domače čuvajske edi- nice. člani teh straž so imeli samo ma¬ lo osebno orožje. Ko- so edinice rdeče armade in titovske komunistične vojne formacije zasedle Jugoslavijo, v prvih tednih maja 1945, so se ti čuvarji domov umaknili v Avstrijo. Prišli so na Koroško in se izročili v varstvo Angležem. Spre¬ jeli so nas kot vojne ujetnike in nas na¬ stanili v taborišču pri Vetrinju na Ko¬ roškem. 28. maja je britanski poveljujoči čast¬ nik izdal odredbo, da se moramo pripra¬ viti na premestitev. Govorili so nam in prepričali so nas, da nas bodo prepelja¬ li v Italijo. Naslednjega dne so nas kakih 2000 naložili na vojaške kamione in nas pre¬ peljali v Pliberk ob jugoslovanski meji. Tam so nas vsakega posebej zasliševali angleški častniki. Mi smo bili zelo vzne¬ mirjeni. Toda, ko smo vpraševali Britan¬ ce, zakaj so nas peljali tako blizu jugoslo¬ vanske meje, smo dobili le nejasne odgo¬ vore. Sumili smo ali vendar smo upali. Ko pa so bila zaslišanja končana, so nas Britanci izročili titovskim zastopnikom, ki so se pojavili v Pliberku. Naložili so nas na tovorni vlak. Vagone so zaprli in zaklenili. V vsakem vagonu nas je bilo po 60 mož. V dveh urah smo se pripeljali v Jugoslavijo v Dravograd. Tam so ti- tovci pobrali vse, kar smo imeli tudi za¬ sebno prtljago in hrano. Prepeljali so nas potem v Slovenj Gradec, kjer so nas spravili v šolsko poslopje. Močne straže do obkolile poslopje. Dva dni smo ostali tam brez hrane in brez pijače. Ti- tovci so nam odvzeli še zadnje, kar smo imeli pri sebi, tako, da so mnogi ostali v samih hlačah. Vsak je moral oddati čevlje. Tretji dan naše žalostne poti so nam ukazali, da smo morali bosi korakati v kolonah po 6 mož v Celje. Tja smo pri¬ šli naslednji dan ob treh zjutraj. Nasta¬ nili so nas v taborišču v Teharjih, kjer IZ TEDNA V TEDEN USA: Ameriški kongres je končal preiskavo o množičnem pokolju poljskih častnikov v Katynu ter ugotovil, da so zločin izvršili sovjeti. Kongresni odbor namerava vso stvar spraviti pred redno zasedanje skupščine ZN. Ugotovili so tudi, da je bilo na drugih krajih pobitih še več poljskih častnikov, tako pri Har- kovu in ob Belem morju. — Malik je dal svoj 50. veto na ameriško zahtevo v Varnostnem svetu, da bi nepristranska komisija ZN šla ugotavljat resničnost komunističnih trditev o bakteriološki vojni na Koreji in Kitajskem. — USA je pozvala Dansko, da prekliče svojo po¬ godbo z ZSSR iz 1. 1948, po kateri je zgradila za sovjete eno petrolejsko in več drugih trgovskih ladij, z grožnjo, da ji bo v nasprotnem slučaju odtegnila na- daljno pomoč. Danska se izgovarja, da je bila pogodba sklenjena pred ameriškim zakonom, po katerem bo USA ukinila go¬ spodarsko pomoč vsaki državi, ki bi po¬ šiljala ZSSR vojaško važen materijah MEKSIKO: V Meksiko so bile v ne¬ deljo predsedniške volitve. Udeležilo se jih je do 5 milijonov volilcev. V volilni borbi so tekmovale štiri stranke, vsaka s svojim kandidatom. Dosedanji pred¬ sednik Aleman je imel malo izgledov za ponovno izvolitev. Najmočnejša stranka je Partido revolucionario Institucional, ki jo vodi 62 letni Adolfo Ruiz Cortinez. BRAZILIJA: Amer. zun. min. Ache- son je imel v Rio de Janeiro velik govor, v katerem je zagotovil Braziliji in vsem južnoameriškim državam, da bo USA nadaljevala s svojo politiko prijatelj¬ stva do teh držav in da jih zaradi svojih ogromnih obveznosti do drugih delov sveta ne bo zanemarila. Odgovoril mu je brazilski zun. min Da Fontoura, ki je poudaril pomen Achesonovega obiska v Rio z izjavo, da “predstavlja zagotovilo ameriškega razumevanja za potrebe juž¬ noameriških držay” in ga pozval, da USA izboljša svoje gospodarske odnose s tem delom sveta. F.L.R.J: Tito je imel v Nišu spet ene¬ ga svojih nadutih govorov ob 11. oblet¬ nici “vstaje v Srbiji proti okupatorju”, ki si jo seveda pripisuje sebi, kakor sploh vse “vstaje”. V govoru (je Tanjug navaja kar 100.000 ljudi) izjavil, da “Ju¬ goslavija. noče sklepati nobenih pogodb z drugimi narodi, ker pogodbe odtujujejo ljudi.” Jugoslavija se tudi ne bo priklju¬ čila nobenemu bloku in “noče dveh vo¬ jaških blokov, ki se snujeta." Šel je celo tako daleč, da je dejal, da “naša bese¬ da velja več, kakor katera koli formalna pogodba.” (Ves svobodni in tudi zasuž¬ njeni svet ve, da komunistu ne pomeni nič niti pogodba niti častna beseda!) Z ozirom na nedavne korake Turčije in Grčije za nekako zbližanje z Jugoslavi¬ jo (po nalogu zapadnih velesil) je Tito poudaril, da “se z nobeno državo ne bo vezal v blok” in da upa, da tudi na Ita¬ lijo ne bo to slabo vplivalo pri reševanju tržaškega vprašanja. Nazadnje se je do¬ taknil tudi “govoric, da se ohranjajo od¬ lični odnosi med ZSSR in Jugoslavijo” ter imenoval take vesti kot poskus od¬ tujevanja Jugoslavije od zahodnih vele¬ sil. Glavno vlogo v tem da zopet igra Vatikan. Dobesedno je nadaljeval: “Da- j res nimamo nič skupnega z ZSSR. li¬ stalo bo tako, dokler ta dežela ne bo spremenila svojega mnenja o nas”. ROMUNIJA: V Romuniji je KP od¬ stavila s položaja dosedanjega zun. min. Židinjo Ano Pauker ter je njeno mesto zasedel dosedanji romunski poslanik v Moskvi. Odbržala je še nekatere manjše položaje v kom. stranki, ki pa jih bo tu¬ di izgubila, ker je opaziti velike čistke žio’ov v vseh državah za železno zaveso. je že bilo zbranih kakih 10,000 članov slovenskih vaških straž. Razdelili so nas v tri skupine: prva skupina so bili čast¬ niki in podčastniki, druga moštvo, tretja pa mladeniči pod 18 let stari. V tem ta¬ borišču smo ostali do 8. junija. Življenj¬ ske razmere so bile neznosne. Dobili smo samo nekako toplo vodo kot hrano za ves dan. Najhuje je bilo, ker nismo dobili ni- kake pitne vode. Strašno smo trpeli pod milim nebom, brez vsake zaščite pred pekočim soncem. Če je kdo poprosil za vodo, so ga straže preteple in zmerjanje z domobranskimi svinjami se je razlega¬ lo po taborišču. Veliko mladeničev je ob¬ nemoglo vsled žeje in vročine, pa tudi vled lakote. 15 junija so nam zvezali roke z žico. Naložili so nas na tovorne avtomobile in nas prepeljali na morišče, na nek pro¬ stor pri Hrastniku, še predno smo prišli tja, smo že sličali stokanje in vpitje na pomoč. Bila je noč in prostor so žarko razsvetljevali žarometi. Naši ljudje so bili postreljeni ali v skupinah s strojni¬ mi puškami.ali pa posamezno. Trupla so metali v jame in brezdna, ki so jih mi¬ nirali in zasuli s kamenjem. Ne morem se prav spomniti kako se je zgodilo, da sem uspel pobegniti. Mo¬ ral se je zgoditi nek čudež. Mala skupi¬ na je napravila obupen poizkus skoka v svobodo. Krogle iz strojne puške so švi¬ gale okoli moje glave, pa me ni zadelo. Sam, edini iz cele skupine sem dosegel mirno zavetje. Križaril sem po gozdovih, potem jo pa ubral v smeri proti Trstu, kamor sem prišel 9. avgusta 1945. Moral sem hoditi le po gorah in neobljudenih krajih, prehranjeval sem se z divjimi sa¬ deži. V tej množični moriji so jugoslovanski komunisti pomorili več kot 25.000 do 27.000 ljudi. Morili so do konca julija 1945. Tri do pet tisoč je bilo pomorjenih pri Hrastniku, ostali pa pri Kočevju. To je najstrašnejši množični zločin, ki so ga zagrešili komunisti proti sloven¬ skemu narodu. Treba je ponoviti to žalostno zgodo- je na zapadu goj'e neutemeljene nade glede režima v Jugoslaviji in sedaj, ko Slovenci, Hrvati in Srbi trpe pod novim valom najhujšega verskega preganjan¬ ja.” Da so te besede slovenskega zastopni¬ ka bile sprejete s polnim razumevanjem, je dokazal zlasti predsednik zborovanja Mr. Auberon, ki je zaključil zborovan¬ je s pozivom, da je treba pravilno oceni¬ ti vse zločine, ki so jih zakrivili Stalin, Mao Tse-tung ali pa Tito, ki so vsi ena¬ ki komunistični tirani. Zborovanje je tudi v angleški javnosti zbudilo precej zanimanja. Val vroeiiae zajel ffilvrejsa in Sev. Amerika Vso Evropo je v zadnji polovici junija in v prvih dneh julija zajel silen val vro¬ čine ter se je temperatura dvignila, ka¬ kor že dolga desetletja ne pomnijo. Za¬ radi vročine je nastopila po vsej Evro¬ pi suša, prav tako pa je bilo po vseh državah veliko primerov sončarice in tu¬ di smrtnih slučajev. Nad 33° Celzija so imeli v Londonu, v Parizu v senci 38°> na soncu celo nad 40°. Vročina je strašno pritisnila tudi v Italiji, zlasti v severni, kjer so v Como namerili 47° v senci, v Rimu 42 n . V Švici je termometer pokazal v senci 38 n , prav toliko v Španiji in je celo na Danskem dosegel številko 32». Najmrzlejši kraj je v tem vročem valu ostal na Švedskem Baahlammaren, kjer so imeli samo 4 stopinje nad ničlo. Viso¬ ke temperature so zabeležili tudi v Slo¬ veniji in po vsej Jugoslaviji ter tudi le¬ tos grozi suša. Vroči val tudi ni prizanesel severni Ameriki, kjer je najbolj trpel New York z 38" Celzija v senci. Vročina je zaje¬ la vso ameriško atlantsko obalo in ve¬ lik del srednjega dela USA, medtem ko je ob Tihem oceanu klima ostala ne¬ spremenjeno prijetna. Noviee iz Trstu in Gorice KONEC ŠOLSKEGA LETA Tržaške srednje šole so ob koncu šol¬ skega leta 14. in 15. junija priredile v Avditoriju skupno akademijo, na kateri so nastopili dijaki srednjih zavodov z recitacijami, petjem, plesom in drama¬ tičnimi prizori. Akademija je prav lepo uspela. Ob koncu pouka je bilo na tržaških srednjih šolah vpisanih 1977 dijakov, od katerih jih je izdelalo brez popravnih izpitov 836 (od 1884 prisotnih koncem leta). V teku šolskega leta se je prej obstoječim šolam: Višja realna gimna¬ zija z 202 dijakoma, Učiteljišče (129), Trgovska akademija (110), Nižja sred¬ nja šola (586), Industrijska strokovna šola (419), Trgovska strokovna šola (173), Strokovni tečaji v Nabrežini (107), na Opčinah (104), na Proseku (40), Katinari (32) in Plavjah (25), pridružila nova šola Dvoletni industrij¬ ski tečaj v Dolini s 50 dijaki. Ustanov¬ ljena sta bila tudi dva razreda industrij¬ skega tečaja v Sv. Križu, pripadajoča šoli v Nabrežini. Povečalo se je torej število šol, ka¬ kor je tudi zrastlo število dijakov na srednjih šolah. Pred dnevi je bil sklenjen sporazum med Tržaško radijsko postajo in itali¬ janskim radijem (RAI), po katerem ita¬ lijanski radio sprejme v svoj stalež vse italijanske in slovenske uslužbence tr¬ žaškega radija, ki za to zaprosijo. Prve vesti so trdile, da bo RAI kar prevzel vso tržaško postajo, kar bi seveda ime- I lu nujne negativne posledice za sloven- 1 sko oddajno postajo, vendar se zdi, da ■ do tega zaenkrat še ni prišlo. ! V Trst je prispel zadnje dni junija EVROPSKI VLAK, ki naj bi z razsta- j vo prikazal skupne napore evropskih ; narodov za gospodarsko obnovo, že ne¬ kaj dni pred prihodom v Trst so ga na¬ znanjali plakati po mestu. Glej čudo! Plakati so imeli tudi slovenske napise poleg italijanskih! Čudno bi bilo, če bi Italijani to tiho trpeli. Začeli so pisati v lokalnih časopisih o nezaslišani žalit¬ vi italijanstva v Trstu. Posledice niso izostale. Na zahtevo tukajšnjih italijan¬ skih oblastnikov so nekaj dni nato vse slovenske napise prelepili z italijanski¬ mi. To prelepljenje pa seveda Italijani spet po svoje komentirajo: pišejo nam¬ reč, da so organizatorji vlaka lahko mislili, da je Trst narodnostno mešano mesto, dokler so bili daleč od Trsta. A samo nekaj dni bivanja tukaj jim je že zadostovalo, da so spoznali absurdnost govorjenja o mešanem mestu ter so za¬ to svojo “napako” popravili. Slovenci pa moramo to prenesti... Na tržaški univerzi je 27. junija di¬ plomiral France Habjan (na ekonomski fakulteti). V Chiavariju pri Genovi se je 29. ju¬ nija smrtno ponesrečil Leopold Doljak, 48 let star avtoprevoznik iz Gorice. Ni Goričana in Primorca, ki ga ne bi po¬ znal in cenil zaradi njegovega trdnega slovenstva in pridnosti. V Gorici razstavlja svoja zadnja dela slikar Tone Mihelič. Še vedso čssJksam© sm ©algeber... V “Slobodni Sloveniji” z dne 20. mar¬ ca t. 1. smo pod naslovom “Z lažjo ga pozdravljajo” poročali ,da je “Nova Do¬ movina”, ki je v službi Titove komuni¬ stične propagande ob letošnjem obisku škofa g. dr. Rožmana v Argentini zopet zlila nanj nekaj gnojnice in o njem obja¬ vila zopet nekaj laži kot n. pr. to o prihodu dr. Rožmana pred dvema leto¬ ma v USA: “Ko so pa v USA zvedeli, kdo se skriva pod svečeniško haljo in za obsodbo, katero je izreklo ljubljansko so¬ dišče, so o tem na dolgo in široko pisali vsi severnoameriški časopisi.” in dalje: “škof Rožman pa bi rad postal čist in je zato tožil časopise zaradi razžaljenja časti” In končno: “Amerikansko sodišče pa je škofu Rožmanu dokazalo, da so imeli časopisi prav ter s tem samo po¬ trdilo izrek ljubljanskega sodišča.” Gospodom od “Nove Domovine” smo tedaj zastavili tale vprašanja in jih po¬ zvali, da nam nanje odgovore: 1. Kateri so tisti “vsi severnoameriški časopisi ? ” 2. Kedaj, katere in pred katerim sodi¬ ščem je tožil škof dr. Rožman in 3. Katero amerikansko sodišče in ke¬ daj je izdalo kako sodbo in “potrdilo iz¬ rek ljubljanskega sodišča?” Tedaj smo nave.dli, da teh vprašanj nismo postavili radi obrambe škofa dr. Rožmana. On obrambe ne potrebuje, ker je radi svojega dela ostal čist in vzvišen nad klevetami in lažmi komunistov. Po¬ stavili smo jih le, da bodo uredniki “No¬ ve Domovine” videli kako sramotna je vloga komunističnega propagandista. Od objave teh vprašanj gospodom u- rednikom “Nove Domovine” in poziva, da nam nanje odgovore so sedaj minili polni trije meseci. Časa dovolj, da bi v tem času lahko mirno pripravili odgovo¬ re. Teda odgovora doslej ni bilo. Ponovno pozivamo urednike “Nove Domovine”, da odgovorijo na naša vpra¬ šanja. če pa tega ne morejo, pa so tudi postavljeni na preizkušnjo, ali so spo¬ sobni možato priznati, da so pisali ne¬ resnico ali ne! ARGENTINA Na povabilo Glavne delavske zveze — C.G.T. — se je 4. t. m. zbrala v Bs. Airesu v Luna parku velika mno¬ žica delovnega ljudstva. Posamezni govorniki, funkcionarji CGT, med njimi glavni tajnik Jose Espejo, so' na zborovanju poveličevali osebnost gospe Eve Peron, njeno socialno delo in knjigo “La Razon de mi vida”. Ostro so nastopali proti tistim sever¬ noameriškim založnikom, ki so pre¬ prečili izdanje te knjig-e v angleškem prevodu v USA. Množica je tudi na¬ vdušeno odobravala sklep poslanske zbornice in senata o postavitvi spo¬ menika gospe Evi Peron. Od 3. ure popoldne pa do polnoči tega dne je počivalo delo v vseh obratih. Mesto Cordoba je prejšnjo nedeljo slavilo 379. obletnico svoje ustano¬ vitve. Med Buenos Airesom in Mendozo bo začel v sredini avgusta voziti ekspresni vlak (rapido). Razdaljo med prestolnico in Mendozo bo prevo¬ zil v 14 urah. V Buenos Aires so se vrnili argent. delegati, ki so sodelovali na medna¬ rodni gospodarski konferenci v Mo¬ skvi. Po končani konferenci so obi¬ skali kom. Kitajsko, Čehoslovaško, Anglijo in Italijo. Po vrnitvi v do¬ movino so na tiskovni konferenci iz¬ javili, da so sovjeti pripravljeni ku¬ piti v Argentini kož za vrednost 150 milijonov, lanenega olja za 30 mili¬ jonov in za 20 milijonov drugih pri¬ delkov. Sovjetska zveza bi pa Argen¬ tini v zameno dobavila črpalne in vrtalne petrolejske naprave. V Francijo sta odpotovala kot šti¬ pendista franc, vlade andinista Luia Carlos Sonntag in Alfredo Eduardo Magnani, pred njima pa že polkovnik Francisco Ibanez. Vsi trije bodo v Franciji prebili čas na praktičnem smučarskem kurzu v smučarski in al¬ pinistični šoli v Chamonix. Po vrnit¬ vi v domovino se bodo lotili organi¬ ziranja in pripravljanja prve argen¬ tinske ekspedicije na Himalajo. Mestna občina v Bs. Airesu je ime¬ novala člane za mešano komisijo mest. občine in prometnega min., ki ima nalogo preučiti vsa vprašanja, ki so v zvezi z ureditvijo osebnega in voznega prometa v Buenos Airesu. Promet v tem milijonskem mestu je v zadnjih letih tako silno narastel, da so potrebni novi in učinkoviti u- krepi za njegovo ureditev. Sladkorne tovarne v Tucumanu so do 30. junija t. 1. pripravile nad 111.000 ton sladkorja. Na zadnji mednarodni razstavi ple¬ menske živine v Palermu v Bs. Aire¬ su je vrednost prodane plemenske ži¬ vine presegla 13 milijonov Pesov. Praznik neodvisnosti Združenih A- meriških Držav je 4. t. m. slovesno proslavila tuk. severnoameriška kolo¬ nija. Na sprejemu, ki ga je priredilo USA veleposlaništvo so bili predstav¬ niki argent. zunanjega min. in vojaš¬ ke osebnosti. Odpravnik poslov am. veleposlaništva Malory je tega dne položil venca na spomenika gralu San Martinu in Georgu Washingto- nu. V višinskih predelih prov. Salte je v zadnjih dnevih zapadlo toliko sne¬ ga, da je železniški promet na več krajih prekinjen. Ponekod dosega sneg višino 5 m in še več. Orlando Mario Punzi, inžinerski major argent. vojske, je tudi dober pesnik in pisatelj, sedaj je napisal najnovejšo knjigo “Victoria del Aconcagua”. Odstavke iz te knjige je začel objavljati buenosaireški dnev¬ nik “Clarin” pod naslovom “Aconca¬ gua — El Altar de los nueve sacrifi- cios”. Poglavja v knjigi Orlanda Ma¬ ria Punzi-ja so pa naslednja: El in- fierno blanco. 2. El tumulo de hielo; 3. El martirologio de Marden; 4. El sacrificio de Reissing; 5. Bent, el mi- llonario norteamericano; 6. Drama chileno en el Aconcagua; 7. Kastelic, el pastor yugoeslavo; 8. Link, el con- dor caido; 9. La novia helada in 10. Bolivia en el Aconcagua. Tako so v tej knjigi zbrane in popisane vse do- sed, ekspedicije na kraljico Andov in tragične smrti njenih članov, med ka¬ terimi je tudi slov. duhovnik pok. Jo¬ že Kastelic. Gledališče imigrantov bo priredilo v soboto, 12. julija ob 20.30 uri na Montevideo 850 artistični večer. Na sporedu: nastop mešanega ruskega pevskega zbora, razne folldorične skupine itd. čisti dobiček je name¬ njen za podporo bolnim beguncem. Buenos Aires, 10. VII. 1952 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. žlebiče iz NAPADI NA CERKVENE OSEBE V SLOVENIJI Ljubljansko komunistično časopisje čim dalje bolj napada zveste duhovnike v Sloveniji. V teh napadih se zlasti odli¬ kuje Bavcon Ljubo. Njegovi članki ima¬ jo takele naslove: “Razkrinkana peta kolona”, “Vatikan se v borbi proti Ju¬ goslaviji poslužuje najbolj ogabnih zlo¬ činov”, “Vodilni predstavniki našega klora vpreženi v voz vatikanske gonje proti naši državi”. V teh in podobnih člankih se omenjajo škofje dr. Rožman, Vovk, dr. Deržečnik, kanoniki Pogačnik, Arneje in Šimenc, generalni asistent je¬ zuitskega reda p. Prešeren, odpravnik apostolske nunciature v Beogradu Msgr. Silvio Oddi, šolske sestre na Via dei Col- li 8 v Rimu, salezijanec dr. Blatnik, žup¬ nik Petek iz Loč pri Celju, stiski župnik p. Ašič, dr. Čepon in dr. Aleksič iz ljub¬ ljanskega semenišča, konjiški arhidia- kcn Tovornik in drugi. i J o “poročilu” Slovenskega poročeval¬ ca z dne 8, junija 1952 “delovni ljudje protestirajo zaradi “izdajalskega delo¬ vanja Vovka, Pogačnika in ostalih”. Dolg dopis “Takega hujskanja smo si¬ ti” pa je poslal nekdo, ki se v uvodu ime¬ nuje “aktiven duhovnik ljubljanske ško¬ fije”. V njem obsoja “protidržavno delo¬ vanje škofa Vovka in kompanije”. Do¬ pis se končuje: “Res se toliki vaši zaslep¬ ljenosti čudimo, vašega hujskanja proti r.aši zakoniti oblasti smo pa siti in ga odločno odklanjamo.” Za predsednika ljubljanske občine je bil ponovno “izvoljen” Jaka Avšič, za podpredsednika Polde Krese in Jože Gor¬ janc in za tajnika Niko Pogačar. Prora¬ čun mesta Ljubljane za leto 1952 znaša 882,356.000 dinarjev. Sprejet je bil na seji 4. junija t. L. Proračunski krediti so razdeljeni takole: tajništvo 213.058.000, svet za gospodarstvo 11.498.000, svet za gradbene in komu¬ nalne zadeve 186,219.000, svet za no¬ tranje 23,585.000, svet za prosveto in ljudsko kulturo 194,427.000, svet za ljud¬ sko zdravstvo in soc. politiko 238.869.000, dotacije rajonom do njihove likvidacije in novoosnovanima občinama Št. Vid in Polje 10,000.000. proračunska rezerva 4,700.000; v izdatkih tajništva je za investicije določenih 186,000.000, in sicer za izgradnjo trgovskih lokalov 30 milijonov, za kanalizacijo v Št. Vidu 40.000. 000, za izgradnjo zatvornic na Ljubljanici 40,000.000, za izgradnjo jav¬ nega stranišča na Vodnikovem trgu 12.000. 000, za dokončanje stanov, blokov v šiški in drugod 8,000.000, za vodovod 20.000. 000, s čemer se bo zmogljivost vodovoda dvignila za 8,600.000 litrov letno, za dovršitev biv. Baragovega se¬ menišča, v katerem bo velika kinodvora¬ na za Bežigrad, 16,000.000, in za dom onemoglih na Bokaleih 20,000.000. Nadaljevanje preimenovanja ulic v Ljubljani. Na seji ljubljanske mestne občine so sprejeli sklep o preimenovanju nadaljnjih 20 ulic in trgov. Med drugim se preimenujejo: Kongresni trg v Trg revolucije, Ciril-Metodova ulica v Ulico talcev, Pred škofijo v Ciril-Metodovo, Domobranska cesta v Roško cesto, Fran¬ čiškanska ulica v Nazorjevo ulico, Nun¬ ska ulica v Veselovo ulico, Sv. Petra c. v Trubarjevo ulico, Sv. Jakoba trg v Levstikov trg. Dosedanja Trubarjeva u- lica, ki je imela tako eno samo hišno šte¬ vilko, se združi z obstoječo Cojzovo v Cojzovo cesto. Na predlog “prebivalcev” se nedavno preimenovani Leninov trg (bivši Muzejski trg) končno preimenuje v Trg herojev, po Leninu pa se bo ime¬ noval eden trgov, ki bodo v bližnji pri¬ hodnosti v Ljubljani urejeni. “Znižali smo cene”. Taki napisi so se pojavili po ljubljanskih trgovinah, ki so sedaj začele razprodajati slabe izdelke, ki jih dosedaj sploh niso mogli spraviti v promet. Za kritje razlik, ki bodo na¬ stale z znižanjem cen in jih podjetja ne bodo mogla kriti iz lastnih sredstev, bo država dala trgovini subvencijo 3 miljar- de din. Kako “smotrno” je gospodaril Ti¬ tov “socialistični trgovsko-gospodarski sektor” nazorno kažejo icene nekaterim stvarem. Čeprav je bil gospodar eden in isti, t. j. država, so bilo cene gotovim stvarem v Ljubljani precej višje, kakor v Zagrebu in celo tistim izdelkom, ki so bili izdelani v Sloveniji. N. pr. “Vipav¬ ski Cherry Brandy” iz Ajdovščine so prodajali v Ljubljani steklenico po 440 odn. 390 dinarjev, v Zagrebu pa po 305 din. Surova kava je v Ljubljani po 1.900 din 1 kg, žgana 2.420 din, v Zagrebu je pa surova kava po 1.830, drugod tudi po 1.800, žgana pa po 2.300. Mali zavojček kavnega nadomestka Franck prodajajo v Ljubljani po 35 din, v Zagrebu samo po 30, luski čaj v Ljubljani 4.500-4.600 din, v Zagrebu po 4.000. Velik emajliran šte¬ dilnik slovenske znamke “Tobi” stane v Liubljani 27.100 din, isti štedilnik pa lahko dobe ljudje v Zagrebu že za 21.500 din. itd. itd. V zvezi z lanskoletnimi proslavami 400 letnice prve slov. knjige, so 8. juni¬ ja t. 1. odkrili v Rašici na Dol. spome¬ nik Primožu Trubarju. Načrte za spo¬ menik je napravil ing. arh. Vinko Glanz. 7. junija zvečer je bil v Vel. Laščah lite¬ rarni večer, na katerem so sodelovali Fr. Albreht, Božo Vodušek, Beno Zupan¬ čič, Cene Vipotnik, dr. Bratko Kreft in član slov. narod. gled. Janez Jerman. Ob odkritju spomenika je govoril o Primožu Trubarju in njegovem pomenu za slov. narod podpredsednik republ. odbora za proslavo 400 let. prve slov. knjige dr. Mirko Rupel, spomenik je pa odkril v 'menu vlade LR Slovenije Boris Ziherl. Emilijan Cevc je na ljb. univerzi po¬ stal doktor zgodovine in teorije umetno¬ sti. V Črnomlju je bilo zasedanje okrajne¬ ga ljudskega odbora .Razpravljali so o novi upravni razdelitvi in o preosnovi drž. uprave. Okraj Črnomelj je ostal ne¬ spremenjen. Dosed. 29 kraj. ljudskih od¬ borov so združili v 8 občin. Občini Adle- šiči so iz LR Hrvatske priključili kat. občino Marindol z naselji Marindol, Mi¬ liči in Paunoviči. Na seji je odbornik Franc Žugelj napadel “dejavnost in na¬ pore ljudske oblasti”, kakor navaja kom. pisun. Ker je pri tem jasno izražal “svo¬ je reakcionarne klerikalne težnje” so ga radi teh odkritih besed takoj izključili iz odbora in so mu tudi kar sami odvzeli mandat. V Ljubljani so v vseh državnih gostin¬ skih obratih s 1. julijem uvedli obvezno postrežnino. V Ljubljani je začel izhajati polmeseč¬ nik “Naša vas” kot glasilo slov. kmet. zadružništva. V Sloveniji pripravljajo na Štajer¬ skem nov film “Gorice”. Glavno moško vlogo viničarja igra v njem Miro Kopač, i V Sloveniji in v vseh ostalih republi-1 kah so predpise za novačenje spremeni¬ li v toliko, da bodo fante v bodoče kli¬ cani na vojaški nabor z 19. letom, na od- služenje kadr. roka pa z 20. letom. Do¬ slej je bil nabor z 20. letom in takojšen nastop voj. službe. Iz Nove Gorice so letos do 28. maja izvozili v Avstrijo, Nemčijo in Anglijo 56 vagonov zgodnjih goriških češenj. V Ljubljani so slušatelji četrtega let¬ nika dramske igre Akademije za igral¬ sko umetnost iz razreda predavateljice Vide Jan-Juvanove nastopili s svojim diplomskim delom z uprizoritvijo Sha- wovega “Posnetovega prebujenja”, Sala croujeve “Margarete” in Wildovim “Idealnim soprogom”. Na I. mednarodni razstavi fotografske umetnosti v Beogradu, na katero je ži¬ rija sprejela od vposlanih 2866 fotogra¬ fij iz 39 držav 471 fotografij 322 avtor¬ jev so bili iz Slovenije zastopani nasled¬ nji fotoameterji: Iz Ljubljane: Vilma Bstifc Franc Bazelj, Ivo Frelih, Marijan Jamjak, Janez Kališnik, Jože Mally, Ma¬ rijan Pfeifer, Vlada - Vlastja Simočič, Škrlep in Božo Starej; iz Maribora: Vla¬ do Cizel Borut Hribar, Slavko Hrovat ter Jože Kovačič; iz Jesenic: Jaka čop, Matevž Mikelj, Slavko Smolej in France Torkar; iz Kranja: Tone Marčan in Ja¬ nez Marenčič ter Jože Kološa iz Mur¬ ske Sobote in Zdravko Vidmar iz Celja. V Ljubljani je bila pred okrožnim so¬ diščem razprava proti skupini visoko- šolcev, ki so ponarejali kmečke bone, bloke za menze in žel. vozovnice za četr- tinsko vožnjo. Obsojeni so bili od 6 me¬ secev do 6 let. Umrli so. V Ljubljani: Rajko Deu, ži- vinozdrav, Silvester Smerekar, dr. Josip Buh, Frančiška Zupan, upokojenka, Ivan Kavšek, gradbeni tehnik v p. in tehnični referent za umetno drsanje, Josip Pav¬ lič, komercialist. Alojzija Stržinar, roj. Sukovič, upok. Tob. tovarne, Ana Jereb, roj. Susman, Anica Sabo, Franc Mrovlje, upokojenec drž. žel. Franc Legat, žel. uradnik v p., Jože Kržin, Alojzija Mer- ]'nk. vdova po šolskem nadzorniku in Miloš Verk, ravnatelj gimnazije v Ro- Slovenci v Argentini Bšuen