plačana t Poatgebuhr baz bezahl«
Leto XXIV., št. 178
i_.pravnj.ttvo. Muonaoa, rucomien alfe* i Telefoo t 31-22. 31-25. 51-24
tmeuuu Jddelek: Liumjana. Pucciaiieva ulica S - Telefon h. 31-23. 31-26 ^ Podružnica Novo mcsoi Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo o oglase a Italije tn moierostvo: UPI S. A^ MILAN O
Računi: a Liubijanskc pokrajine pn po&no-čekovnem zavodu h. 17.749, a ostal« kraje
Italne Semao Cona. Con. Post. No 11-3118
Durch Nahkampfmittel der Kriegsmarine und U-Baote versenkt:
1 Kreuzer, 3 Zerstorer, 2 Korvetten, 5 Transporter und 1 SpezialschiSf mit zusammen 36.000 BRT — Weitere 56.c oo BRT torpediert — In der Normandie starke Feind-gruppe eingeschlossen — Feindliche Durchbruchsversuche auf die Beskiden — Passtrasse gescheitert — Feind-
artillerie beschiesst Florenz
Ljubljana, sobota 5« avgusta 1944
Preb — Cena 1.— L
l2baja vsa« aao razen poneueijKa. Mesečna naročnina 25 lir.
Uredništvo*
L.]uoi)ana — Puccinijeva ulica St. & relefon St 51-22 31-23 31-24.
rtokopisi
o*> <rraCajo
Ans dem Fiihrerhauptquartier, 4. August. I>as Oberkommajido der Wehrmacht gibt bekannt:
In der Normandie scheiterten ortliche Vorstiisse des Feindes siidvvestlich Caen. Im Raum von Coulvain fanden vvahrend des ganzen T-iges heftige Kampfe statt, ohne zu einer nennenswerten Anderung der Lage zu fiihren. Siidvvesiaieh davon und bn Raum von Vire gelang es den ein-gebroehenen Feind durch den Gegeniingriff eigener Panzerverbande zu werfen und den Zusammenhang der Front vvieder herzu-stellen. 50 feindliche Panzer vvurden abgeschossen. Eine starke Gruppe des Feindes ist eingeschlossen und vvird konzentriseh angegriffen. Nordostlich und ostlich Avranches brachen zahlreiche von Panzern un-terstiitz e Angriffe des Gegners verlust-reich zusammen. Im Ostteil der Brefcagne dringen die i;!)er Avranches nach Siiden <lu rchgebroch e nen motorisierten Truppen des Feindes nach Siiden und Westen vor mul steben an mehreren Skellen mit den Besat/,uiigen der deutschen Stutzpunkte in diesem Raum im Kampf. In den beiden letfSeri Tagen veTlor der Feind 216 Panzer.
Durch Kampf mi ttel der Kriegsmarine nnd durch Unterseeboote vvurden im See-gebiet vor der Inviasionsfror.t ein Kreuzer, drei Zerstorer. zvvoi Korvetten sovvie fiinf Transporter und ein Spezialschiff mili zusammen 36.000 BRT versenkt. Zahlreiche vveitere Schiffe mit mehr als 56.000 BRT vvurden torpediert. Mit dem UnteTgang des grossien Teils dieser Schiffe kann gerech-nes lverden. Sehnellboote versenkten in der Nacht zum 3. Augtost im Ostteil der Seine-Bucht ein bririsehes Artilierieschnell-boot.
Das schvvere Feuer der V 1 liegt vveiJter-hin auf London und seinen Aussenbezirken.
In Italien setzten sich unsere Truppen nuf einen engen Bruckenkopf dielit sudlich Florenz ab. Erneute feindliche Angriffe gegen diese Sle! lun g scheiterten. Sehvve-res feandiiehes Ariiileriefeuer liegt auf der historLschen Stadt mit ihren unersetzlichen Kultfcirvverten.
Ani Nordostrand der Karpa/then ist der feindliche Durch bruchsv ersuch auf die
Beskidenpasstrasse gescheitert Hierbei vvurde die 271. sovvjetische Schiitzendivi-sion eingeschlossen imd vernichtet. Mehrere andere sovvjeasche Divisionen erlitten schvvere Verluste an Menschen und Material. In der Zeit vom 3L Juli bis 3. August vvurden 181 Geschiitze, 13 Panzer sovvie zahlreiche Infanteriewaffen und Kraftfahr. zeuge in diesem Raum vernichtet oder erbeutet. VViederholte Angriffe der Bolsche-vvisten vvestlich Reichshof vvurden abge-\viesen. Westlich Baranov* vernichteen Siurmgeschiitze 23 feindliche Panzer. An der iibrigen Weichselfront sind heftige Kampfe im Raum ostlich Sandomierz. bei-derseitz Pulavvy und siidostlich VVarke im Gange. Nordostlich Warschau vvurden sovvjetische Krafte durch Gegenangriff unserer Panzer von ihren ruekvvariigen Ver-bindungen abgeschnitten imd auf engem Raum zusainmengedrangt, 76 feindliche Panzer vvurden vernichtet. An der Front vor Warschau bis vvestlich Kauen scheiterten alle bolschevvistischen Angriffe.
An der Front in Lettland brachen in mehreren Abschnitten feindliche Angriffe blutig zusammen. Ortliche Einbriiche vvurden abgeriegelt oder im Gegenstoss eingeengt..
In der Landenge von Narvva rannten die Sovvjets erneut mit neun Schiitzendivisi-onen und vier Panzerverbanden gegen unsere Stellungen an. Sie erlifcSen vviederum schvvere Verluste, ohne zu Erfolgen zu kommen.
Ein in den Morgenstunden des 2. August im Schutze engliseher Zerstorer und zahl-reicher Jagdbomber durchgefiihries feind-liclies Landungsunternehmen gegen die dalmatinische Insel Korcula vvurde durch die Inselbesatzung nach kurzem harten Kampf abgeschlagen.
Feindliche Bomberverbande richteten unter Verletzung schvveizerischen Hoheitsge-bieies Terrorangriffe gegen O rte in Siid-und Siidvvestdeutscliland, vor allem gegen Friedrichshafen, Saarbriicken und Kemp-ten. Durch Luftverteidigungskrafte vvur. den 43 feindliche Flugzeuge, darunter 40 viermotorige Bomber, abgeschossen.
Bližinska bojna sredstva vojne mornarice in podmornice so potopila:
1 križarfco, 3 rušilce, 2 korveti, 5 prevoznih ladij in 1 posebno ladfo s skupno 36j00a tonami - Nadaljnjih §6utoo ton sovražnega ladjevja je bilo terpediranih — V Normandiji je obkoljena močna sovražnikova skupina — Sovražnikovi poizkrsi preboja na cesto čez Beskidski prelaz so se izjalovili — Sovražnikovo topništvo obstreljuje Firence
V
srmaMfp m bile sovražne namere s protinapadi preprečene
Berlin, 4. avg. Na invazijskem bojišču je neka dunajska oklopniška divizija, ki se je že izkazala v bojih na vzhodu, uničila ali zaplenila v 7 tednih 181 sovražnih oklopnikov. Dalje je uničila 27 oklopniških tovornih voz in 42 protioklopniških'topov. Sestrelila je 23 letal in zaplenila mnogo tovornih vozov. Poleg tega je zajela več sto ujetnikov. Enako so prizadejale sovražniku tudi druge oklopniške divizije vojske in vojne SS velike izgube. Kljub temu pa napada sovražnik na vedno širšem bojišču. Posamezni sunki odkrivajo vedno jasneje njegove namene. Britanci so v zadnjih dneh razširili svoje bojišče proti zapadu do področja južnovzhodno od St. Loja. Na zapadnem krilu so se ojačili in odtegnili zaradi tega več oklopniških divizij s področja južno od Caena. V torek so pričeli nato južno od Caumonta napadati v treh klinih. Ko so bili ti močni sunki zaustavljeni in odbiti, so uvedli Britanci v sredo 4. množični oklopniški napad na zapadu v smeri proti zgornji Viri. V zelo hudih bojih je uspelo tudi tam nemškim četam, da so zaustavile sovražnika, ki je prodrl zapadno od Le Beny-Bocage. Na važnih točkah je bil sovražnik zopet vržen nazaj proti severozapadu. Tukaj so v teku ogorčeni boji. Poleg tega glavnega napada je sovražnik napadel pri Villers Bocageu in ob potoku Odonu višino 112, za katero se je že preje zelo boril. Ti napadi so bili krvavo odbiti. Ozemlje, ki ga je dobil sovražnik s težkimi žrtvami v zadnjih dneh, je dovedio do spremembe britanskega bočnega odseka s težiščem pri Caenu. Boji-
šče poteka sedaj od predmostja ob Orni splošno v smeri proti jugozapadu ter se obrača ob zgornji Viri v ostrem kolenu proti severozapadu. Ker pritiska sovražnik na obeh straneh zgornje Vire, je jasno, da bo poizkušal z bočnimi sunki razbiti nemško obrambno bojišče na področju pri Caenu. Na odločilnih točkah so v teku nemški protinapadi. Nemške čete so vrgle sovražnika že zopet z važnih postojank.
Zapadno od vdornega mesta pri Le Be-ny-Bocageu pričenja odsek prve severnoameriške armade. Ker so južno od St. Loja vzdržale nemške postojanke sovražnikov pritisk na odsekih Torigny, Moyon in Per-cy, je nastala zaradi prodiranja Severno-američanov na področju med zapadno obalo polotoka Cotentina in cesto 799 nekako 40 km globoka bočna črta. Na severni polovici so se izjalovili krajevni sovražnikovi napadi. Južno od Villedieuja so poizkušali Severnoameričani pridobiti nekaj ozemlja proti vzhodu, bržkone z namenom, da bi prišli v stik z Britanci, ki so prodrli pri Le Beny-Bocageu. Američane pa je ustavil nemški protinapad. Drugo težišče I. severnoameriške armade je na področju južno od Mont St. Michela. Tam hoče sovražnik, ki je vdrl do reke Ponterson prodreti v Bretanjo. Uspelo mu je, da si je ustvaril predmostja ob Cilli in Ranči ter sunil proti Rennesu in Dinanu. Proti njemu so nastopile nemške rezerve, ki so ga vrgle s protinapadi proti severu. Slično so potekali boji pri Dinanu, kjer so bili Američani prav tako vrženi nazaj.
Fiihrerjev glavni stan, 4. avg Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja:
V Normandiji so se izjalovili krajevni sovražni sunki južnozapadno od Caena. Na področju pri Couvainu je prišlo ves dan do ogorčenih bojev, ki pa niso dovedli do bistvene izpremembe položaja Južnozapadno od tod in na področju pri Viri je uspelo vreči vdrlega sovražnika s protinapadom oklopniških oddelkov in zopet vzpostaviti zvezo z bojiščem. Uničenih je bilo 50 sovražnikovih oklopnikov. Neka močnejša sovražnikova skupina je obko'jena. Napadamo jo z osredotočenimi silami. Severnovzhodno in vzhodno od Avrancbesa so se z izgubami zlomili številni nasprotnikovi napadi, ki so jih podpirali oklopniki. V vzhodnem delu Bretanje prodirajo sovražnikove motorizirane sile, ki so prodrle proti jugu, v prodoru preko Avranchesa proti jugu in zapadu ter se bore na več mestih s posadkami nemških oporišč na tem področju. V obeh zadnjih dneh je izgubil sovražnik 216 oklopnikov.
Bojna sredstva * ojne mornarice in podmornice so potopila v morskem področju pred invazijskim bojiščem eno križarko, 3 ruši'ce, 2 korveti kakor tudi 5 prevoznih ladij in neko posebno ladjo s skupno 36.000 tonami. Nadalje so torpedirala mnogo ladij z več kakor 56.000 tonami. S potopitvijo večjega dela teh ladij lahko računamo. Brzo bojni čolni so potopilj v noči na 3. avgust v vzhodnem delu zaliva Seine britanski topniški brzi bojni čoln.
Težak ogenj »V 1« je še nadalje usmerjen na London in njegove zunanje e^ra.je
V Italiji so se naše čete umaknile na neko ozko predmostje malo južneje od Firenc. Obnovljeni sovražnikovi napadi proti tej postojanki so se izjalovili. S težkim topniškim ognjem obstreljuje sovražnik zgodovinsko mesto z njegovimi nenadomestljivimi kulturnimi spomeniki.
Na severovzhodnem robu Karpatov se je izjalovi] sovražnikov poizkus preboja na cesto ,ki vodi čez Beskidski prelaz. Pri tem je bila 241. sovjetska strelska divizija cb-koljena in uničena. Več drugih sovjetskih divizij je doživelo težke izgube moštva in materiala. V času od 3L julija do 3. avgusta je bilo uničenih ali zaplenjenih na tem področju 181 topov, 13 oklepnikov, kak ar tudi mnogo pehotnega orožja in tovornih vozov. Ponovni boljševiški napadi zapadno od Rzeszovva so bili odbiti. Zapadno od Ba-ranovva so uničiH naskakovalni topovi 23 sovražnih oklopnikov. Na ostalem bojišču ob Visli so v teku ogorčeni boji na področju vzhodno od Sandomierza, na obeh
straneh Pulawyja in južnovzhodno od War-ke. Severnovzhodno od Varšave so naši oklopniki v protinapadu ločili sovjetske sile od njihovih zvez z zaledjem ter jih stisnili na tesen prostor. Uničenih je bilo 76 sovražnih oklopnikov. Na bojiščn od Varšave do zapadno od Kovna so se izja'o-vili vsi boljševiški napadi.
Na bojišču v Latviji so se krvavo izjalovili sovražnikovi napadi na več odsekih. Krajevni vdori so bili zapahnjeni ali s protinapadi zoženi
Na ožini pri Narvi so se zaleteli boljševiki ponovno z 9. strelskimi divizijami in 4. oklopniškimi oddelki proti našim postojankam. Zopet so doživeM težke izgube, ne da bi dosegli kakih uspehov.
Neki sovražnikov izkrcevalni podvig na dalmatinskem otoku Korčuli, ki je bil izveden v jutranjih urah 2. avgusta v varstvu angleških rušilcev in številnih icvsk;b bombnikov, je posadka na otoku odbila v kratkem, hudem boju.
Oddelki sovražnih bombnikov so izvedli po kršitvi švicarskega ozem'ja strabovalne napade proti krajem v južni in južuoza-padni Nemčiji, predvsem na Frieurichsha fen, Saarbriicken in Kempten. Zračno obrambne sile so sestrelile 43 sovražnih letal, med njimi 40 štirimotornih bombnikov.
Finsko vojno p uročilo
Helsinki. 4 avg. Včerajšnje finsko vojno poročilo pravi:
Na Karclskj orni običajni motilm openj težkega orožja. Pri Vuosalmiju je uničilo topništvo sovražno mun cijskc skladišče.
Z južnega odseka našega bojišča severnovzhodno od Lado kcga jezera ni nič posebnega poročati.
Severno od jezera Loimolana je bil odbit sovražni napad v moči enega bataljona
Na področju llomant?>:ja so prišle naše napadale skupine, ki so delovale za hrbtom sovražnika, na nekaterih mestih v silne boje s sovražnkevimi oddelk'. Pri tem je utrpel sovražnik vefke izgube ter izgubil tri oklop-n-ke.
Na področju jezera Ruke so v teku boji proti nek: sovražnikovi skupini, ki je prekoračila neko vedno črto.
Na nekem drugem me-tu je b*1 vržen nazaj sovražni bataljon, ki se je premikaj pred našimi postojankami.
Naše letalske sle so bombardirale zbirališča sovražnih čet na vzhodnem bojišču
Sovražnikovi poskusi proboja preti Firencam so se znova izjalovili
Berlin, 4. avg. Na italijanskem bojišču je obnovil sovražnik svoje brezuspešne poizkuse preboja proti Firencam. Napadel je na širokem bojišču med Santa Mario in Strado v Chiantiju, vendar je dosegel le krajevni vdor. oD veečra pa so ga nemške čete odpravile. Izgube sovražnika v ogorčenih, izprememb polnih bojih so bile izredno viseke. Isto tako so se krvavo izjalovili nadaljnji sovražnikovi napadi, ki jih je pričel na področju Villa Tregio le Montagnini. Ob sodelovanju vseh vrst orožja so onemogočile nemške čete na ta način tuli v sredo sovražnikov poizkus pro-boja proti Firencam, ki ga je izvedel z zelo močnimi silami. Bitka, ki divja že več dni, zahteva toliko sovražnih sil, da se leta na drugih odsekih italijanskega bojišča omejuje na topniške dveboje ln brezuspešne izvidniške in ogledniške sunke.
Severnovzhodno in južnovzhodno od An-ghiarija je nemško topništvo uspešno obstreljevalo sovražnikove oklopnike, na katerih je bila pehota. Vzholno od Serra di Contija pa so razbile naskakovalne čete, ki so nepričakovano napadle sovražnikovo skupino sil, ki je počivala.
Gangstrski napad na obvezoval ,šče v Carrari
Berlin, 4. avg. Britansko-ameriški letalci so znova prekršili določbe ženevske konvencije. Napadli so nemško glavno ob-vezovališče v Carrari na italijanskem bojišču, čeprav je bil prostor daleč vidno označen z rdečim križem. Med ranjenci in bolniki, ki so bili na obvezovaiišču, je bilo več ljudi ubitih. Tudi nemško bolniško osebje je imelo izgube.
Kesselring in Grazlani netr*%<v?tali?anski
armadi
Obrambni boji na vzhodnem bojišču
Berlin, 4. avg. Tudi na vzhodu so izvedle nemške čete na težiščih velike obrambne bitke uspešne protinapade. Na Karpatskem predgorju so madžarski oddelki vrgli nazaj boljševiške sile, ki so prodrle do Tatarskega prelaza. Južnozapadno od Doline so vrgle nemške čete sovražnika s protinapadom zopet nazaj. Vzhodno od Sam bor ja in pri Samoku so bol jševiki zaman poizkušali, da bi vdrli v nemške po-stojanke. Tudi južno cd Rzeszovva so vrgli boljševiki v bGje močne sile. s katerimi so dosegli vdore, toda nemške čete so sunile sovražniku v bok in pridobile nekaj ozemlja. V jugu velikega loka Visle so zbrali boljševike močne sile ob izlivu Sana v Vislo ter prodrli v ozkem klinu preko Ba-ranovva do Staszovva. Tam iih je zadel močan nemški protinapad. V teku so ogorčeni boji. Drugi uspeh skrajnega nemškega odpora je bil zlom boljševiških napadov proti severu. Severno od Baranovva pa do varšavskega področja so boljševiki zaman poizkušali, da bi si priborih na širokem bojišču prehod preko Visle.
Severnovzhodno od Varšave so poizkušali v zadnjih dneh, da bi dovedli močnejše sile v svrho c?bkolitve mesta s severa. Uspelo jim je, da so zavzeli mesto Radzymin. Ob srednjem Bug* so napadli boljševiki zav\an na več mestih. Nekoliko severneje so dosegli le skromne prednosti. Severno od črte Avgustovo-Forestes so bili sovražniki zaustavljeni med Sywalki-jem in Kalvarijo. Tukaj in severnovzhodno od Volkoviškija so boji še v teku. Med
Njememom in področjem pri šavliju traja še močan sovražnikov pritisk. Na obeh straneh Mitave so se razvili ogorčeni boji za piredmostja ob reki Muši (Kurlandski Ail. Na področju pri Biržaju potekajo uspešno nemški protinapadi. Tukaj so razširile nemške čete po ponovnem zavzetju rvpkaj ozemlja svojo napadalno črto na 30 km širine ter vdrle ponovno v sovražnikove pestojanke. Na ožini pri Narvi so nadaljevali boljševiki z napadi v jakosti 5 divizij. Sunki so se izjalovili, a boji še niso zaključeni
M!lcolajczyk pri Stalinu
Amsterdam. 4. avg Kakor javlja britanska poročevalska f=lužba. je sprejel Stali>n včeraj poljskega ministrskega predsednika Mikoiaj-czvka
Novi poveljnik britanskega letalstva
Stockholm, 1. avg. Reuter poroča, da je bil imenovan admiral sir Bruce A. Fraser za vrhovnega poveljnika britanskega letalstva kot naslednik admirala sira Jamesa F. Sommervilliesa. Do preteklega junija je bil Fraser poveljnik letalstva v Angliji.
Nad Švico
Bern, 4. avg. Uradno je bilo objavljeno, da so v četrtek med 4.50 in 5.22 uro preletela tuja letala v veliki v:šrni vzhodna mejna področja dežele.
Milan. 4. avgusta. Iz italijanskega glavnega stana poročajo:
Vojni minister maršal Graziani je prevzel poveljstvo neke nemško-:talijanske armade ter je izdal ob tej priliki dnevno povelje, v katerem se obrača na nemške in italijanske tovariše. V tem dnevnem povelju prav\ da je prevzel poveljstvo nad armado, ki je po I"iihrerjev: in Duce.ievi volji sestavljena iz nemških in italijanskih oddelkov in ki se bo borila na bojišču proti skupnemu sovražniku. Ta armada simbol>/ira bratstvo v orožju in prijateljstvo obeh narodov in je velikega idealnega in duhovnega pomena. Armada, ki je pod vrhovnim poveljstvom feldmaršala Keeselringa in pod njegovim nepos-redn m poveljstvom, bo pokazala vsemu svetu, da stopajo Ital jani socialne republike, zvesti pogodbi, ki veže oba naroda na strani nemškega zaveznika	v
boj vise do končne zmage.
Milan, 4. avg. Ustanovitev nemško-italijan-ske armade ter prevzem poveljstva nad to armado po maršalu Grazianiju je vzbudilo v vseh krogih italijanske socialne republike veliko zadovoljstvo.
Časopisje objavlja pod veTkimi nasJovi dnevno povelje maršala Grazianija ter dnevno povelje general feldmaršala Kesselrmga ter poueiarja. da se bore sedaj v znamenju starega bratstva v orožju zvesto ob strani nemškega zaveznika vojaki tretje in četrte divizije, ki sta bili izšolani v Nemčiji, da bi popravili sramoto Badoglijevega izdajstva
Generalfeldmaršal Kesselring izjavlja v svo jem dnevnem povelju med ostalim- »Pričenja se nova doba v trenutku, ko stopajo v boj nove italijanske divizije zvesto ob straii mojih
nemških čet pod poveljstvom maršala Grazia-n;ja ter s tem simbolizirajo nerazdružljivo zvezo obeh narodov. Vojaki tretje in četrte divizije! Oči Italije in Nemčije, da. oči vsega sveta gledajo na vas. Nerazdružljivo zvezani bomo v boju za Italijo, za Nemč jo in za našo Evropo dosegli zmago.«
Nemiri v
Milan, 3. avg. Kakor javlja »Un ted Press«, je prišlo v Rimu do hudega spopadia met anglosaškimi vojaki in civlnim preb;va'Sit.vom. Mladi Italijani so namreč postrigli 'aue onim dekletom, ki so j "h srečali v spremstvu anglosaških vojakov. V nekem zabavišču je prišlo do spopada med mladimi Italijani, ki so hoteli napasti dekleta, ki so bila v spremstvu angleških vojakov. Pri tem so vojak: uporabili strelno orožje Več mladih Italijanov je bilo ubitih, večje število pa težko ranjeni.
Letalski napad na kolono ujetnikov
Berlin, 4. avg. Vojaki 101 topniškega bataljona. ki «o prišl: v nemško ujetništvo, poročajo. da so jih pri prevozu v ujehrško tabo ršče pr Le Haye du Pitsu tik pred nekim cestnim križ ščem. v nizkem letu napadli zavezniški lovci. Prj tem je b:lo ubit h 23 arae-ri3cih ter 2 nemška vojaka
Lord Harding umrl
Amsterdam. 4 avg Kakor javlja agencija Reuter. je umri v starosti let lord Harcfings ki je bil cd leta 1910. do leta 1916. indiji podkralj.
Jamstva zmage
Zahrbtni sunek, ki ga je 20. julija zločinska peščica zarotnikov hotela naperiti v srce Nemčiji in s tem vsej Evropi, se je spremenil v blagoslov, ne samo s tem, ker se je ponesrečil njegov glavni namen, marveč tudi s tem, da je vsemu nemškemu naroda predočil spoznanje nesreče, ki so mu jo pripravljali izdajalski zarotniki. Po tem spoznanjn se je nemški narod strnil še tesneje o.ioli svojega Fuhrerja in okoli njegovih sodelavcev, ki so vredni zaupanja nemškega naroda in vse Kvrope, bojujoče se za svoj obstoj in navalom boljševizma in plutokracije.
Mednarodni Žid, ki «o mu nemški narod-no-socialistični borci ooruvali njegove strupene zobe na vsem področju nemške oblasti, se je razveselil, misleč, da zopet prihaja čas njegove nadvlade nad krščanskim svetom. I^ažno pradstavljajoč zarotniško peščico za predstavnike nemške javnosti in za nosilce nove nemške miselnosti, je mednarodno žldovstvo zapelo slavo dnevu, od katerega si je obetalo zlom Nemčije in obnovo nekdanje židovske strahovlade nad evropskimi narodi. Toda sovražnik Nemčije in ostale Evrope se je uštel v svojih računih tako temeljito kakor morda še nikoli.
Dokazal je s tem, da mu bo duhovnost in miselnost nemškega človeka vedno nedostopna in da ne bo znal nikoli niti približno oceniti globočine nemške duše in nemškega narodnega značaja. Dvajseti julij ni upognil nemškega poguma, ni omajal vere v pravičnost nemškega boja in zaupanja v narodno socialistično stranko, katere delo sta današnja moč in veličina Velike Nemčije. Vse sloje nemškega ljudstva preveva globoko zaupanje v stranko in Fiihrerja, ki je Nemčijo vodil Iz teme obupa in poraza na vrhunec njene sedanje mogočnosti.
Ako bi ne b>lo te tesne povezanosti med narodnosociallstično stranko in nemškim ljudstvom, bi bili znameniti uspehi nemškega ozračja nemogoči in Nemčija bi še nadalje rol>ovala krivičnim določbam ver-sajskega diktata. O tem je vsak Nemec globoko prepričan, saj je večina današnjega pokolenja »odoživljala dogajanja ob preporodu Nemčije, ki jc zadivil ves svet.
Nemški narod je narod preizkušenih bojevnikov, zato ve, da so vsaki vojni v njenem poteku določeni dnevi zmagoslavja in trenutni neuspehi. Pravega borca trenutno stanje ne potare in no zlomi. On se zaveda svoje notranje sile, on se zaveda pravičnosti svoje borbe iu iz U- zavesti črpa svojo moč, da prenese, prebrede in premaga ovire, ki mu iih na pot do zmage kopiči neprijazna usoda. V tem je ravno veličina zmagovalca, da je kos ne samo sovražni sili. marveč da ga ne skrušijo začasni dogodki, ki so po prirodi vojne nekaj neizbežnega.
Zato se Je nemški narod še trdneje oklenil svojih voditeljev, vedoč, da je usoda Nemčije v dobrih rokah, ko jo ravna Fiihrer, in da njegovi napori, ki jih urejajo ln usmerjajo Fuhrerjevi preizkušeni sodelavci, ne bodo zaman. Nemški narod je z zadoščenjem pozdravil nove naredbe svojega vodstva, ki sicer nalagajo ljudstvu nove napore in žrtve, ki pa so obenem jamstvo, da bo skrajni napor Velike Nemčije odstranil s pota vse ovire, ki še stoje med današnjim dnevom in dnevom odločilne zmage.
Nemški narod je v teku zadnjega desetletja do dobra spoznal svoje vodstvo in ve, da to ni od njega nikoli zahtevalo nemogočega, nemška javnost pozna skrb, s katero se je Fuhrer lotil velikega dela, da osvobodi Nemčijo spon in ji izvojuje mesto. ki ji gre v svetu po vsej pravicL Tudi sedaj, ko je bilo proglašeno geslo napora skrajnih sil za totalno vojno, je nemški narod prepričan, da vse, kar se pričakuje od njega, ne presega meja njegove zmogljivosti zato so prazne nadc sovražnika, ki se skuša tolažiti, ocenjujoč nemške sile po ovojih lastnih, da nemški napor m zmožen še večjega stopnjevanja.
Naravnost neizčrpna sila Velike Nemčije je osnovana ne samo na njenih materialnih sredstvih, marveč pred vsem na duhovnih vrednotah nemštva, ki so neizčrpne. Nemška vera v zmago, nezlomljiva samozavest nemškega borca ter uda no zaupanje nemškega ljudstva v svoje vodstvo so poroštvo, da čaka nemški narod na koncu truda in žrtev polne poti zmaga, ki bo dostojna njegovih edinstvenih naporov in žr-
Kakor bi bil poraz Nemčije poraz Evrope. tako bo njena zmaga tudi zmaga vse evropske skupnosti, ki se je skovala v preizkušnjah sedanje gigantske vojne. Evropski narodi zato z občudovanjem in zaupanjem zro novi vzgon nemškega naroda in se zavedajo svoje dolžnosti, da v svojem lastnem interesu vsak od njih z zastavitvijo vseh sil na svojem nodročiu prinomore k dosegi končnega cilia. k ustvaritvi nove, na znotraj in zunaj složne in močne Evrope.
Napredovanje v SS
Berlin, 4. avg. »Nati«nalsozialistische Par-tei-Korrespondenz« je objavila: Fiihrer je dne 1. avgusta 1944 menoval:
Za SS-Oberstgru ppen f iih rer j e: SS-Ober-gruppenfuhrerja Seppa D etrieha in Hausserja.
Za SS-Obergruppcnfuhrerie: SS-Gruppen-fiihrerje Bittricha. Gutenbergeria. Klemhei-sterkampa, von Kamptza. dr Martina. Oberga. Rosencrja, dr Schcela Wachtlerja. Wahla 'n
Wegeneria
Za SS-Gmppenfuhrerje SS. Briaadefiihrerje dr Behrendsa. Ftzthuma. Gerlanda. grofa Pueckler-Ru^hausa -n Reinehraiha
Prispevek mladine
Berlin 4 avg Fiihrerjev pooblaščenec za pošiljanje otrok na deželo je objavil, da bo mladina v ekvru totalnega posega v vojno pomagala le nr pospravljanju žetve
Napetost med Argentino in USA
Ženeva, 4. avg. Kakor javlja »Daily Sketcb«, ie odredila argentinska vlada svojim konzulom v Zedinjenih državh. naj opozore argentinske državljane, k, žive v Zedinjenih državah, naj bodo morali v čim krajšem ča«u* zamrsti-i Zed>njene države.
Ne slabljenje, temveč osredotočenje vseh sil
Nov članek niigjstra dr. Gdbbelsa v „ReidMsu
Berlin, 4. avg. Minister dr. Goebbels ugotavlja v svojem članiku v zadnji številki tednika »Das Reich«, da je nemški narod dne 20. julija in naslednje dni napravil velike sklepe in da je njegovo vodstvo šlo takoj na delo, da jih uresniči. »Nobena teh odločitev ne izvira iz slabosti, temveč vse izvirajo iz osredotočenja in ojačenja prizadevanj za vojno. Zgovornejšega znamenja za višino nemške vojne morale si ni mogoče predstavljati. Narod, ki ob koncu 5. leta take vojne ne spoštuje druge misli kot te, da dela še marljiveje in se bori še hrabreje kot doslej in ki odgovori po atentatu na življenje svojega Fiihreria in s tem na svoje lastno življenje s tak:m valom zaupanja in vere, je določen za zmagovalca. Če ima torej 20. julij smisel, ki sega čez njegov aktualni pomen, tedaj je v tem, da je d o vedel nas kot narod v celoti k izvorom našega življenjskega boja in smo zopet enkrat morali vsi uvideti, da je bilo v poteku boja marsikaj slabega, kar smo pa izboljšali, in da je še mnoeo slabših stvari, katerih bi se sploh ne dalo več popraviti.« S poudarkom podčrtava minister, da bi ne bila nobena posebna čast za nemški narod, če bi se v njegovem javnem življenju, ne glede na kraje, ki trpe ood sovražnikovim letaTs&im strahovan^em. vojna komaj poznala. »Hočemo,« je izjavil. '-da v bodoče povsod vidimo, da smo v vojni, čutimo se srečne v zavesti, da iz-
vršujemo vse naše ukrepe in prizadevanja v popolnem soglasju s celokupnostjo našega naroda. Tukarj moremo v resnici reči, da to narod hoče. Dr. Goebbels je omenil celo vrsto ukrepov, 1& prizadevajo reorganizacijo državnega aparata in celokupnega javnega življenja. Nihče ne more pričakovati, tako je poudaril, da se to izvrši zelo hitro in da vse neprijetnosti, proti katerim je mnogo pritožb, izginejo preko noči. Ves preosnovitveni proces je treba izvršiti naglo, toda organično. Z eno besedo,« tako zaključuje minister, »mi vsi mo ramo priznati vojno kot dano in neizpre-menljivo dejstvo ter se moramo odreči vsakemu poizkusu, da bi se ji izognili. Tako bomo obvladali tudi vse težave, ki na-bodo zadele v vojni. Usoda nam je 20. julija pokazala, kam vodii naša pot, tukaj so bile na delu sile. ki so hotele zlo in pri tem ustvarile dobro. Z vso svojo silo, ki ji ni primere, se zoperstavlja nemški narod naraščajočim težavam te vojne, ki jim bo tudi kos. Nikoli nismo taiko trdno verovali v našo zmago kakor sedaj. Morda, da bodo priš^ nad nas razne krize in težav. Toda mi se jih ne bojimo. Naši sovražnk'" So prerano triumfirali V tej vojni ne bo zmagal oni. kj si že naorej stavi lovoriev venec na glavo, temveč oni, k' izpoVjuj" svojo dolžnost hrabro in zves+o. ki ga r" zilomi noben vihar in sto i i ob koncu vojne še vedno pokonci na bojnem polju«
Firence v ognju angloameriških topov
(Od vojnega poročevalca Hansa Bendrupa)
..., 4. avg. (PK). Na italijanskem bojišču se bijejo silni boji. V zgodnjih jutranjih urah 28. julija so pričeli Angloameričani po izpopolnitvi in premestitvi svojih divizij na široki bojni črti z novim velenapadom na mesto. Mnogo divizij in oklopniških oddelkov naj bi izsililo odločitev. Poizkusi so se izjalovili ob zares junaškem odporu nemških čet, ki pa vendar niso mogle preprečiti, da se sovražnik v teh bojih ne bi bolj približal mestu. Kjer pa se mu je posrečilo zasesti kaj ozemlja, je moral plačati vsak kvadratni meter zemlje z najtežjimi krvavimi izgubami. Sovražnikovi napadalni oddelki so tako močno trpeli, da so morali že po 24 urah ustaviti velenapad.
Nepričakovano zavlačevanje napada, čigar glavni cilj so Firence, je dalo sovražnemu vodstvu priliko, da doda številnim prekršitvam mednarodnega prava v tej vojni še novo prekršitev. Spričo pomanjkanja pozitivnih uspehov ter vsled velikih žrtev, ki jih morajo doprinašati Angloameričani, se drzne sedaj sovražnikovo topništvo obstreljevati samo mesto Firence. Sovražnik je s tem izvršil eno najbolj sramotnih dejanj, ki je porojeno iz istega duha, ki ima na vesti uničenje številnih cerkva, spomenikov, stanovanjskih okrajev .bolnic, dečjih domov in šoL
Nemško vodstvo je v želji, da bi očuvalo to edinstveno mesto, ki hrani v sebi ne-številne spomenike in umetnine, še pravočasno proglasilo Firence za nezaščiteno mesto. Pri tem pa je storilo nemško vodstvo več kot samo to, da je očuvalo kulturne dobrine. S tem, da je proglasilo Firence za nezaščiteno mesto, se je odreklo vojaškim prednostim. Kajti v tej vojni se bije boj tudi za obstoj častivredne kulture naše celine.
Firence nimajo torej ne samo nobenega vojaškega objekta, marveč se ne sme v mestu po strogem nalogu vrhovnega poveljnika nemških čet, zadrževati noben vojak. Okrog mesta je razpredena velika mreža zapor, tako da tudi posameznik ne-vedoma ne more prekršiti tega ukaza. To dejstvo je neizpodbitno in to ve tudi sovražnik! Do poslednjih dni povsem civilni značaj mesta so potrdile tudi priče. Torej nimajo zavezniki nobenega izgovora, da bi z njim opravičili tako očitno prekršitev mednarodnega prava. Izgovor, češ da bi z uničenjem vojaških naprav, ki služi-
jo nasprotniku, samo skrajšali vojne grozote in s tem prištedili civilnemu prebivalstvu nadaljnje tegobe, nikakor ne drži Svet pozna dovolj dobro angloameriški način ravnanja, v katerem namen posvečuje sredstvo, da bi verjel takim izjavam. Je pa za Američane tudi povsem brez pomena, če se uničijo zgodovinsko važne zgradbe. Če se pa uničijo električne in vodovodne naprave v mestu, v katerem živi več ko 300.000 prebivalcev, potem je vsemu svetu jasno, da ne gre pri tem za vojaške cilje ter da predstavlja tako ravnanje težko prekršitev mednarodnega prava.
Kaj pa zanima Angleže ali Američane mednarodno pravo ali javno mnenje! To so dokazali med ostalim tudi o priliki napada na Rim V tej vojni so že tolikokrat pogaziili določbe mednarodnega prava, da jim je sedaj že vseeno, če store to tudi v Firencah. Kaj zanimajo Angleže in Američane umetnine, spomeniki ali kulturne dobrine? To so le objekti za spomine — proč z njimi! Take stvari se izgotavljajo danes v Ameriki že vse hitreje in ceneje! Kaj vedo Angleži in Američani o Medice j-cih, ki so napravili to mesto veliko in nesmrtno? Prav tako malo kot v Rimu bodo tudi v Firencah čutili duh stoletij, ki ga izžareva vsak kamen v tem krasnem mestu! Imena kot Michelangelo, Boticelli, Macchiavelli, Savonarola, Brunelleschi, ki je napravil prekrasno kupolo katedrale ter Angelico da Fiesole, čigar prekrasne slike krase zidove samostana San Marco, so zanje brez pomena, so le imena, s katerimi dosežejo židovski trgovci umazane dobičke ter jih cenijo le po znesku zasluženin dolarjev.
Za Angleže, ki so v svoji nesramni domišljavosti že od nekdaj cenili le to, kar je angleškega, ter za Američane, ki nimajo niti zgodovine niti tradicije, predstavljajo Firence seveda samo eno izmed mnogih človeških prebivališč, ki se uniči ravno tako, kakor so to storili v Berlinu, Parizu, Budimpešti, v Kolnu ali Hamburgu ter s tem dokazali, kaj se lahko pričakuje od njihove kulture, ki naj bi Evropo osrečila z ameriškim stoletjem.
Toda svet je lahko brez skrbi: Ko že dolgo ne bo ne duha ne sluha o ameriškem stoletju, bo še vedno živel duh Evrope, ki je utelešen tudi v Firencah, in bo kljub umorom, požigom in uničevanju nesmrten ter bo oplojeval svet.
Protikomunistično delo v ribniški dolini
Iz Ribnice nam pišejo:
Odkar so glavne postojanke ribniškega področja čvrsto v domobranskih rokah, se je tudi pri nas in v okolici začelo sistematično protikomunistično propagandno delo. S tem ni rečeno, da bi poprej v tem pogledu ne bilo ničesar storjenega, vendar pa v delu ni bilo pravega sistema in potrebne medsebojne povezanosti Nekak uvod v smotrno delo, da se prebivalstvu pravilno pojasnita položaj in protikomn-nistična borba, je tvoril proglas ribniškega župana z dne 26. julija. Do takrat pod vplivom komunističnega strahovanja stoječi prebivalci so se razveselili tega proglasa, ki je bil namenjen v prvi vrsti ribniškim občanom, ki pa je zbudil velik odmev tudi v vseh sosednjih občinah Ljudje so opazili da je začel pihati drugačen svež in zdrav veter. Do takrat so morali poslušati na komunističnih mitingih lažnive in hujskajoče govore, sedaj pa so dobili priliko, da se na lastne oči prepričajo o resnici in spoznajo svoje in svojega naroda prave interese.
Poleg številnih drugih sredstev za razširjanje resnično narodne in protikomuni-stične misli je bila v mesecu juliju prirejena tudi vrsta javnih, protikomunističnih zborovanj. Prvo tako zborovanje je bilo v nedeljo, 16. julija, v JurjevicJ. Se od komunistov ustrahovani ljudje so sprva z nekakšnim nezaupanjem poslušali oba govornika, ko pa so slišali iz njihovih ust izražene svoje skrite misli, so se otaijali in razvneli ter so naposled navdušeno zapeli naše narodne popevke. Ljudje, ki so prej trepetali pred komunisti, so sedaj dobili oporo in pogum. Glas o tem prvem zborovanju je šel po vsej dolini ter povsod prebujal in bodril ljudi.
Drugo zborovanje je bilo naslednjo nedeljo, 23. julija v Sodražici, ki se po komunistični krivdi odlikuje po svojih ruševinah Ko so ljudje ta dan ob pol osmih prišli iz cerkve od prve maše, -so opazili v trgu domobransko patruljo, ki je bila spremljala v trg skupino protikomunističnih delavcev. Ti so bili postavili medtem preprost oder, okrog katerega se je takoj zbrala zelo velika množica ljudi, čeprav je bilo med poslušalci in zlasti med poslušalkami še precej komunističnih obveščevalcev, so ljudje z vidnim zanimanjem in nato z naraščajočim veseljem poslušali govornike, ki so razkrinkali pravega kriv-
ca za bratomorno klanje in za vso nesrečo, ki je zadela zlasti Sodražico. Marsikomu so se orosile oči ,ko so govorniki obujali spomin na sodraške otroke, ki so dal: svoje življenje za boljšo bodočnost te doline in vsega naroda. Nešteti fantje in možje iz Sodražice so na tihem prisegli, da ne bodo odnehali, dokler ne bo maščevana po nedolžnem prelita kri teh junakov in mučenikov. Zborovanje se je zaključilo s skupnim petjem vseh navzočih in ko so domobranci nato odhajali nazaj proti Ribnici, so jih ljudje toplo pozdrav ljali in izražali željo, naj bi se take prireditve še večkrat ponavljale.
Zadnjo nedeljo, 30. julija, je bi'o protikomunistično zborovanje v Velikih Poljanah. Tudi tu se je zgrnilo okrog govorniškega odra zelo mnogo ljudi. Onim, ki so prihajali od maše iz cerkve, so se se pridružili tudi drugi, ki so bili še doma. Govorniki so v besedah, prihajajočih "iz srca, prikazali pravo sliko »zlate svobode«, katero so dolini prinesli komunisti. Ko se je eden od govornikov spomnil domačih terencev in obveščevalk, so ljudje te škodljivce v lastnih vrstah najostreje obsojali z žgočimi klici. S polnim razumevanjem so poslušalci sprejeli tudi izvajanja o pomenu, nalogah in ciljih slovenskega domobranstva ter se mogočno pridružil5 pevcem, ki so zborovanje zaključili s petjem naših pesmi.
Poleg teh treh večjih zborovanj je bi lo tudi več manjših. Protikomunistični delavci porabijo vsako priliko, da ljudem odpirajo oči ter jih osvobode strahu ored komunisti, ki je doslej ležal na njih kakor prava mora. S tem je odklenkalo tudi terencem, ki so skušali še vedno stra-hovati cele vasi, čeprav je v njih ogromna večina ljudi protikomunistično usmerjena. Sedaj se jih ljudje ne boje več. temveč jih sami izločajo iz svoje srede. Posledica je, da pobirajo terenci in terenke šila in kopita ter izginiaio v eozdove. Prebivalstvo si je oddahnilo ter željno pričakuje še nadaljnjih protikomunističnih, resnično narodnih in ljudskih prireditev.
Obvestila »Prevoda«
Nakazilo vina
Gostinski obrati in točilnice vina v občini Ljubljana, ki so povsem brez vina in za mesec maj in junij vina niso nabavili, prejmejo nakupnlce v soboto, dne 5. t. m. za obrate z začetno črko P do U.
Neizčrpane nakupnlce istočasno zamenjamo.
Nakupnlce deli Prevod, Novi trg 4-EH, soba št. 18.
Vino bodo prodajali veletrgovd vina: Lasan Ivan, Vodnikova 17, Vodnik ded., Celovška 42, Radonič Pio, Malenškova 5 in Levanič Josip, Lepodvorska 14.
Kdor pride po nakupnlco, mora predložiti register za točenje alkoholnih pijač dotičnega obrata.
Delitev bonbonov
Od 4. do 19. vm. dobijo potrošniki na odrezek »Avg-17« ljubljanske živilske nakaznice za avgust po 50 g bonbonov. Istočasno dobijo še posebej otroci in mladina do 18 let 150 g bonbonov na odrezek »S4-abe« dodatne živilske nakaznice DoMa, DoMb, oz. DoMc, veljavne od 1. VIII. (brez pretiska).
Bonbone bodo delile sledeče trgovine:
Sumi, Gradišče, Resman, palača Bata; Oset, palača Kreditne banke; Stine, Dunajska cesta; Jeras, Miklošičeva cesta; Mi-mosa. Miklošičeva in Vavpetič, Celovška cesta.
Zbrane in nalepljene odrezke oddajo našteti trgovci v ponedeljek 21. VID. dopoldne Prevodu, Gosposka ul. 12-1, soba št. 10.
zunanjega ministra
Madrid, 4. avg. Zunanji minister general grof Jordana je umrl danes dopoldne nenadoma in nepričakovano v San Sebastianu.
Gospodarstvo
Izpitna komisija za pooblaščene graditelje
Na podlagi § 39. obrtnega zakona in čl. 2. uredbe o opravljanju izpitov za graditelje visokih in nizkih zgradb ter v zvezi s čl. 1. naredbe vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko Primorje« o upravljanju Ljubljanske pokrajine je pomočnik dr. Majcen v imenu prezidenta Pokrajinske uprave imenoval v izpitno komisijo za pooblaščene graditelje visokih in nizkih zgradb naslednje gg.: 1) predsednik komisije inž. Josip Porenta, tehnični inšpektor; 2) namestnik predsednika in 1 Josip Čemivec, tehnični višji svetnik; 3) člani komisije: inž. Vinko Glanz, tehnični svetnik; inž. Jaroslav Foerster. prof. univerze; inž. Alojz Hrovat, prof. univerze; inž Stanko Dimnik, prof. srednjetehnične šole; pooblaščeni inž. Rado Kregar, pooblaščeni inž. Milovan Goljevšček in pooblaščeni graditelji Zupan Miroslav, Ivan Bricelj, Angelo Battelino, Karel Kavka, Just Gabrije čič. Matko Curk in Franc Fur-lan, vsi iz Ljubljane.
GOSPODARSKE VESTI
—	iz trgovinskega registra. Vpisali sta se nastopni tvrdki; Ljubljanska gradbena in industrijska družba z o. z. v Ljubljani. Rožna dolina, Cesta XV (izvrševanje visokih in nizkih zgradb, tehnična pisarna, izdelovanje cementnih izdelkov in umet-ega kamna, nakup in prodaja gradbenega material in strojev ter nepremičnin: osnovna glavnic« 250.000 -lir; poslovodje: Battelino Valentin st., gradbeni podjetnik, Battelino Valentin mL, stavbenik, Battelino Oto, stavbenik, Battelino Vilibald. stavbenik in Battelino Bronis'av, absolvent trgovske akademije, vsi v Ljubljani). — Sad, dražba z o. z. v Ljubljani (nakup in pro aja sadja, zelenjave, deželnih in gozdnih pridelkov, izdelkov iz tega blaga ter korzerv na debelo, izvoz in uvoz navedenega b a-ga in vršenje komisijskih poslov z navedenimi predmeti; osnovna glavnica 500.000 lir- pos'ovodie: Pielidk Ivan st., Kompare Milan, Pielick Ivan ml., Pielick Evgen. Štele Davorina, Štele Ljubomir. Tanko Pavel ml Cerar Emil in Glavnik Marjan vsi trgovci v Ljubljani. — Pri Gradbenem podjetju »Beton«, družbi z o. z. v Ljubljana, sta bila izbrisana poslovodiji Oton Mikuš in inž Edmund Dachowsky. — Pri tvrdki A. Sarabon & Co., trgovini z mešanim blagom v Ljubljani, je bi-1 izbrisan javni družbenik Ivan Volk, zaradi česar je prenehala javna trgovska družba in je cdslei edina lastnica Marija Sarabon. — Pri tvrdki Franio Ravnikar v Ljubliam je vpisan kot prokurist Ivan Ravnikar, privatni uradnik v Ljubljani
= Iz zadružnega registra. Pri Nakupo-valnici in vnovčevalnici v Ljubljani-Drav ljah. zadrugi z o. z., sta izbrisana čona upravnega odbora dr. Andrej Kopač m VlacEko Babnik. vpisana pa Lenpod K.o-man, državni uradnik, in Karel Kor šee, upokojeni uradnik, oba v Ljubljani. — Pri Snlošnem kr-d:tnem druš+vu v je bil vpisan član uoravnega odbora Milan Vrhunc, trffov-c v Ljubljani. — Pri Stavbni zadruffi »Mirni dom« v Ljubljani ie b'l izbrisan č'en upravnega odbora Ivan Av-senek vpisan pa Franjo Tommec. taimV med;cinske fakultete v Ljub ;ani — Pri »Šoferskem domu«, stavbni zadrugi v Lmbliani. ie bil izbrisan član upravnega odbora Anton Pl*ntan. vpis?n pa Avffust Dacar. šofer v LjubHani. — Pn Vza-emn: kreditni zadrugi v Ljubljani je b-1 vni-an pooblaščenec zadruge Mavncij Derganc. poslovodja zadruee v Ljubljani.
—	Nemška oskrba z lesom. Nemški državni gozdni urad je izdal nove predpue glede sekanja dreves z namenom, da »e razširi proizvodnja tehničnega lesa. Letn. kontingenti za sečnjo se odslej nanašajo tudi na drevesa Izven strnjenih gozdnih površin. V ta namen bodo pritegnjena tud: drevesa ob cestah, toda le v omejenem obsegu. Predvsem bodo posekana drevesa ob cestah, ki vodijo skozi gozdove. Drevoredi v odprtem svetu se lahko docela posedajo, če napravijo slab vtis. pri dobrih drevoredih pa naj se poseka vsako drugo irevo.
Fantastične vesti
Budimpešta, 1. avg. Angleški poročevalski urad je znova razširil vesti da se je pričelo zasledovanje grško-pravoslavnega prebivalstva v Karpatih. Pristojni krogi poudarjajo, da izhajajo te vesti iz začasnega interniranja grško-pravoslavnega škofa Popova, ki je bil aretiran, ker Je bil utemeljeno osumljen propagande proti interesom madžarske države. Drugače nI bilo nikakih ukrepov, tako da so fantastične vCsti o deportaciji 20.000 pripadnikov gr-ško-pravoslavne cerkve brez vsake podlage.
Evropski tisk o prekinitvi odnošajev
s Turčijo
Berlin, 4. avg. »Pod ojačenim pritiskom«, tako se glasi geslo, pod katerim komentira tukajšnje časopisje prekinitev odnošajev Turčije z Nemčijo.
»Berliner Borsen Zeitung« javlja, da ne more noben Turek resno misliti, da bo našel blagor domovine na strani onih sil, od katerih si j« moral ustanovitelj mode: ne Turčije priboriti življenjsiko pravico šele v težkih diplomatskih in vojaških bojih. List navaja nato izjavo dnevnika »Daily Mai-la« da je Anglija sprejela tuiško odločitev z zanimanjem toda brez navdušenja, kajt Turčija je pokazala doslej očitno pasivnost V ostalem se bo morala požuriti z stopom v vojno, ker bi drugače lahko kaj zamudila. Dalje omenja, da nima Turčija pričakovati zahvale od Anglije in da se bo Anglija smatrala za upravičeno, da zahteva od Turčije mnogo vazalskih uslug vse do vstopa v vojno. List dobesedno naddjuje: »Turške objave pa prikrivajo vojne nrme-ne in trde. da zavisi nada'jnji razvoj le od Nemčije. Ni treba, da je človek prerok in da spozna potek bodočega razvo:a v Turčiji, ki bi bil popolnoma neodvisen od zadržanja Nemčije, če bi vodstvo Turčije znalo izraziti in uveljaviti pričakovano narodovo voljo do miru. Boljševiki. Britanci in Američani se lahko udomačijo na turških tleh na pomorskih in letalskih oporiščih Na hrbtih Turkov se bodo borili za Dardanele in silili Turke k vedno novim služnostim.« Zaključno se vprašuje »Berliner B6rsen Zeitung«, ali verjamejo v Ankari sovjetskemu pristanku bolj kakor zagotovilu Moskve, da se zavzame za »močno in neodvisno Poljsko«, in ali verjamejo, da pomenijo brrtansko-ameriške obljube več kot poljske garancije?
»Berlner Nachtausgabe« pripominja med ostal ;rn: »Bržkone so vedel j odgovorni možje v Ankari in v Carigradu, da so napravili veliko napako ({lede na temeljni program turške politike Spoznal bodo, da je zlom prijateljskega pakta z Nemčijo izročil Turčijo brez cz ra na zahteve, ki so jih boljševkj vedno naglasi: n katere je postavil Molotov že 1. 1940 v Berlinu.« Osnovanje oporišč v Turčij- je vzrok za britansko-ameriško-boljševiškj pritisk proti Nemč:ji v Ankari. Roo6evelt in Chur- | chill sta izpolnila svojo obljubo, ki sta jo dala Stalinu v Teheranu da bosta izročila Turčijo Sovjetsk1' zvez. čeprav- sta to stor la šele po dolgem obotavljanju.
Amsterdam^ 4. avg Reuter je razširil komentar tednika »News Statesman and Nation« o sklemi Turčije, da prekine odnosa je v Nemčijo Turčija je 5 let čakala na katero sitran se bo obrnla vojna sreča in je sedaj na tem — »pod gotovimi omejitvami seveda« — da bo presedla v zavezniški tabor. Zaveznik pa zato Turčije ne bodo nagradili, ker je »narod, ki misli le na svojo korst,« to riskiral m ne vedo,
ali b; odkazali Turčiji ob mizi mirovne konference sedež ali le stojišče. Churchill je obljubil Turčiji 9vojo podporo »v primeru napada«. drugače pa se ni v nobenem primera zavezal
Bukarešta. 4. avg O turški odločita pripominja »Universul«, da pomeni prekinitev diplomatskih odnošajev z Nemčijo enega najvažnejših dogodkov »S tem pričenja novo poglavje v zgodov ni Turčije in bilo bi absurdno odrekab temu koraku gotovo resnost.«
Dnevnik »Vlatza« ugotavlja, da Sarad-žoglu v svojem govoru pred narodno skupščino ni niti najmanj omenil razvoja odnošajev med Turčijo ln boljševiki. To ni ni-kako naključje, kajti evropskemu svetu Moskva ni nikoli tajila, da še vedno vztra-je pr,; svojih interesih do morskih ožm na evropskem jugovzhodu. Zaradi tega ostane tudi v novi fazi turške politike ta problem med Turčijo in zavezniki še nadalje nerešen.
Ps prekinitvi odnosov med Nemčijo in Turčijo
Berlin, 4. avg. Kakor so izjavili na vprašanje v Wilhelmstrasse, bo sedaj po prekinitvi odnošajev Švica zastopala nemfike Interese v Turčiji.
Stockholm, 4. avg. Stockholmsko časopisje poroča v svojih poročilih lz Londona o odmevu, ki ga je izzval v britanskem glavnem mestu prelom diplomatskih odnošajev med Nemčijo tn Turčijo. »Morgen-tHningen« pravi med drugim, da v britanskem glavnem mestu niso s posebnim navdušenjem sprejeli turškega koraka. Londonski dopisnik »Stockholms Tidnln-gen« poudarja, naj se Turčija raje ne udeleži vojne, da pa to ne preprečuje, da ne bi prepustila zavezikom oporišča ter odprla Dardanelov. »Dagens Nvheter« meni da je konjunkturistična politika Ankare preveč jasna, da bi turški prelom z Nemčijo lahko močno navdušil angleško javnost alj odgovorne britanske kroge.
Beograd, 4. avg. Tukajšnje politične kroge ni presnetilo poročilo o prekinitvi diplomatskih in gospodarskih odnošajev Turčije z Nemčijo. Glede učinkov tega koraka na suverenost Turčije so si tu povsem na jasnem. S tem v zvezi opozarjajo na lastne izkušnje ter na poljski primer.
Tokio, 4. avg. V teku že skoro petletne vojne so Turčijo že večkrat silili, naj vstopi v vojno, tako komentira časopis »Tokio šinbun« prekinitev odnošajev med Nem-ičjo in Turčijo. Spričo naraščajočega vpliva Sovjetske zveze na Balkanu in v Sredozemlju je Turčija izpremenila svoje nevtralno zadržanje ter podlegla grozeči sili sovjetsko-ruskega soseda, pri čemer so igrale važno vlogo tuli angleške ln ameriške grožnje.
„Vrline" tolovajske „uprave"
Prettefccja, oholost, birokracija — Dvcjno srce in slabi živci nekaterih dam in damic
Mnogo člankov je že opisovalo obupne razmere v komunističnem raju. Mnogokrat je resnica šla mimo ušes in mimo oči Ljubljančanov in drugih prebivalcev naših mestec in trgov, ki so imeli to srečo, da so jih ravno domobranci obvarovali dvomljive »sreče«, da bi tudi osebno doživeli komunistični »raj«. »Kdo bi le verjel vsem tem izdajalskim pisunom, saj je to vse le agitacija, a resnica je čisto drugačna! O, kdaj bomo le prišli pod osvoboditeljsko roko naših legendarnih borcev za pravico, enakost in svobodo!« Tako vzdihuje marsikateri presiti Ljubljančan, Vrhničan, Novomesčan, Grosu-peljčan itd., ki mu je partizanski raj poznan le iz »Slovenskega poročevalca« ter se mu vsaka druga beseda odbija kot bob od stene.
»Kdaj bo vzpostavljena nova. naša oblast ki bo pomela z vsem, kar je gnilega, ki ne pozna korupcije, ki je tu zato, da bi uslišala prošnjo še tako neznatnega svojega črvička.«
To so želje tudi marsikaterega slepega Ljubljančana.
Ker prenekateri ne verjame našim časopisom se bomo tudi m; držali načela, da je dobro včasih čuti obe plati zvona. Mogoče bo vsaj nekaterim odprlo oči in jim omajalo vero v raj na zemlji, ki so ga v »osvobojenih« predelih ustvarili komunisti ljudem že na zemlji
V roke nam je prišel razpis komande dolenjskega vojnega področja« št 924-44 od 22. 5. 44. V prvih odstavkih poveličuje razpis »veliko zmago« legendarnega VII. »korpusa« (o katerem pa pričajo neizpodbitna znamenja, da je tudi že na koncu svojih moči), nato pa bere levite edinicam zaledne »vojske«, ki vlada v tolovajskem »raju«. Evo, kako se bere dobesedno v razpisu:
»S stanjem, kakršno vlada danes med našo zaledno vojsko, ni mogoče več nadaljevati. Pritožbe istega značaja prihajajo dan za dnem:
a)	nepravilen odnos do civilnega prebivalstva,
b)	nesodelovanje s civilno oblastjo,
c)	protekcija,
d)	oholost in
e)	birokracija je, kakor izgleda, vrlina naših zalednih komandantov in politkomi-sarjev.
f)	Čut odgovornosti in iniciativa sta na tako nizki stopnji, da o teh vrlinah v zaledni vojski sploh ni govoriti
Navodila smo že dali v svojih zadnjih okrožnicah. Komande mesta, ki nam bodo v svojih poročilih še slikale svoje delo tako vse čisto in pravilno, na drugi strani pa bomo dobili pritožbe, jih bomo klicah na odgovornost«
Tako in nič drugače se glasi slsužbeni razpis. Kakor iz njega vidimo, krasijo tolovajske funkcionarje ravno iste vrline, ki so jih znali toliko napadati pri drugih. Zamislite si kakšne kvalitete so oblasti in ljudje, ki jim je na milost in nemilost izročeno življenje in premoženje nezaščitenega prebivalstva!
No, in v tak raj si vroče žele tudi nekateri Ljubljančani, zlasti Se tiste Ljubljančanke. ki se dan na dan baše j o z raznimi dobrotami ki stanujejo v večsobnih stanovanjih (»rednost imajo seveda tiste, ki se šopirijo* v državnih!), a za pravega trpečega reveža nimajo srca.
Samo nekaj primerov:
Družina z dvema nadebudnima hčerkama visokega funkcionarja stanuje v dr-
žavnem stanovanju z državno kurjavo in razsvetljavo. Poleg očetovega položaja in privatnega zaslužka je ena hčerka še v državni službi. Ta dama pač mnogo rabi za svoje drobne potrebe Kaj jo briga, če je brez službe toliko zares potrebnih revic-In ta nadebudna hčerka ni nikoli vprašala, kako žive begunci iz tolovajskega »raja« in kje bodo spali... Za to ni dala niti lire, pač pa so se ji smilili ubogi »naši« in-terniranci v Gonarsu. Samo za te tako potrebne je zbirala in pošiljala pakete, nič drugega. Čudno pa je. da tisti res potrebni niso bili nikoli deležni teh dobrot.
Ali pa hišna posestnica, sama, upokojenka, vrsto sob ima, brez otrok, celo brez mačke. Tudi ta ni nikoli vprašala, kako bodo spali ubogi pregnanci, ki so okusili tolovajski »raj«. Ko ji omeniš to, pravi da so ji živci tako slabi (ima samo 100 kil), da ne more trpeti poleg sebe drugih ljudi, posebno še otrok ne. Ti ubogi črvič-ki naj od vsega hudega konec vzamejo, ker ne morejo poskočiti v prostranem vrtu, niti glasneje zavpiti. Živci ne prenesejo... Joj, kaj bi bilo s temi ubogimi živci, ako bi gospe gorela streha nad glavo, pa bi ji ušive simpatizerke vzele najlepše perilo iz omare, kračo iz shrambe, njo pa napodile v pralnico prat a potem še kuhat.
Ti sveta zaplankana traparija, ali so vam res že popili vso skisano pamet? Kar pred očmi mi je taka gospoda, ki je zrasla na predmestnih poljanah, a se sedaj šopiri v državnih stanovanjih, pa zbira samo za »naše« fante in »naša« dekleta.	S. L.
Obvestila Slovenskega Rdečega križa
Prošnja za knjige. Vojni ujetniki v Nemčiji nas večkrat prosijo, naj jim pošljemo slovenskih knjig. Utregll mo že preejšnjemu številu takih prošenj, dokler smo imelj še kaj nabranih knjig v zalogt Na našo prošnjo smo prejeli nekaj knjig, toda razmeroma malo. Zato prosimo ponovno vse, ki bi mogla pogrešati kako slov. knjigo, naj nam Jo darujejo za vojne ujetnike. Prevzemamo jih v glavni pisarni, Marijin trg 5.
Pozivi: V poizvedovalnem oddleku, Marijin trg 5. naj se zglase pri referentu m. nastopne oseb ali njih svojci: Jelene Josl-pina, Koščak Ciril, Peteln Toni, Pakovac Marija, Ziherl Vanda. Bregantič Giovanni, Kraševec Desanka, Beninl Mario, Breznik Ruža, Ložar Nika, inž. Savič Stevan. — V paketnem oddelku, Vidovdanska 6, naj se zglasi Strychar Stanislav, ki mu pošilja Alič Jožef in a, Auschwitz. paket, nadalje Fine Slavko zaradi Hrastarja Gregorja ln Sare Marija zaradi Sarca Maksa.
Zahvale: G. dr. Janežič Konrad je daroval Slovenskemu Rdečemu križu 200 Hr v počastitev spomina blagopok. g. Arrigier Fanl, g. Hafner Jesio pa 500 lir z paket vojnemu ujetniku, kj nima svojcev. Pri. srčna hvala!
Zaplemba imrvine upornikov
Po predpisanem postopku je bila zaplenjena imovina upornikov Karla VHarja. slaščičarja, nazadnje sitanuiočega v Dol Logatcu 25, in Rudolfa Kožclia mehanika nazadnje stanu-jocega v Ljubljani. Čopova ulica 19.
/
v .. »aroTBOeSMZS
3
ItgOtlffcfl
*	Podpolkovnik Len* odlikovan % bri-Oanti. Kakor je bik) pričakovati, je bdi sloveči nemški letalec podpolkovnik Helmut Len t, komodore oddelka nočnih letalcev, odlikovan z briljanti k hrastovemu listu in meči rta viteškem križcu. Lent je 15. vojak z najvišjim nemšjjcim odlikovanjem. To je najuspešnejši nemški nočni lovec. Doslej je odnesel že 102 nočni zmagi, k temu pa je treba prišteti še 8 zmag, ki jih je v prvem letu vojne dosegel podnevi. Rodil se je 13. junija 1918 v Pyrehneu ob Warti kot župnikov sin in je dosegel prvo letalsko zmago v vofjni proti Poljski. Pozneje je sodeloval v znamenitem pohodu na Narvik. Bil je med prvimi nočnimi letalci, kd je dobil viteški križec, in sicer 30. avgusta 1941, ko je bil nadporočnik. Potem se je vrstila zmaga za zmago, dobival pa je tudi vedno višja odlikovanja in vedno višje oficirske stopnje. Prirojen mu je izreden čut za borbo na nočnih poletih, v bistvu pa je rojen za umetnost in je velik ljubitelj klasične glasbe.
•	Poslaniški te*. V Buenos Airesu je aretirala policija nekega tatu, ki je izvedel več drznih tatvin predvsem v raznih inozemskih veleposlaništvih in poslaništvih in to vedno takrat, kadar so ti praznovali narodni praznik. Med ostalim je ukradel ta zločinec mehiškemu, čilskemu ter španskemu veleposlaniku v Buenos Airesu mnogo kožuhovine in nakita v vrednosti 100.00C funtov.
Iz Ljubljane
O— Napredovanje generala Rosenerja. »Nationaisozialistische Par-tei-KorresponcIenz« je objavila, da je Fuh-rer dne 1. avgusta med drugimi imenoval za SS-Obergruppenfiihrerja Ervina Rosenerja, dosedaj SS-Gruppenfuhrerja. SS-Obergruppenfiihrer Rosener že dalj časa uspešno deluje pri nas in si je med. Slovenci pridobil že mnogo iskrenih prijateljev in sodelavcev. K napredovanju mu iskreno čestitamo.
u_ Nov grob. V šlajrmerjevem domu v
Ljubljani je preminila bivša uradnica Poštne hranilnice v Beogradu in vdova po železniškem uradniku ga. Slavka An ti o-ga. Pogreb pokojnice bo v soboto ob 13 iz mrtvaške veže splošne bolnišnice, nakar jo prepeljejo z avtofurgonom na domače pokopališče v Trebnjem. Rajni naj bo ohranjen blag spomin, njenim svojcem pa izrekamo naše sožalje!
u— Zlata maša. V nedeljo dne 6. avgusta bo imel bivši trnovski župnik France Finžgar v cerkvi sv. Janeza Krstnlka v Ljubljani zlato mašo — petdesetletnico svoje nove maše, ki jo je tedaj imel v svoji rojstni fari na Breznid Zlata maša, tiha, spremljana s slovenskim petjem, bo ob S. uri.
u— Železniškim upokojencem v vednost!
Izplačilo 43°/«nega po viška pokojninskih prejemkov po odloku šefa pokrajin, uprave se bo za prvih 7 mesecev izvršilo v začetku avgusta 1944, za mesec julij, avgust in september 1944 pa v začetku septembra. To delitev narekuje nastop novega proračunskega leta s 30. junijem. _— Direkcija Htržavnfh železnic v Ljubljani.
u— Dodatne živilske nakaznice za težke in na,itežje delavce za mesec avgust bo mestni preskrbovalni urad delil po številkah potrdil tako, da pridejo na vrsto v soboto 5. t m številke 1—100, v ponedeljek 7. avgusta številke 101—200, v torek 8. avgusta številke 201—300, v sredo 9. t. m. številke 301—400, v četrtek 10. t. m številke 401—500, v petek 11. t. m. številke 501 do 600, v soboto 12. t m, številke 601 do 700, v ponedeljek 14 t m številke 701—800, v sredo 16. t m številke 801—900, v četrtek 17. t m številke 901—1000, v petek 18. t m. Številke 1001—1100 in v soboto 19. t. m.
Oddaja plina
G. šef pokrajinske uprave je z odlokom VTTT, št 4206/9 od danes za čas od 3. tega meseca do 20. septembra t. L določil mestni plinarni nastopni urnik in omejitve za oddajo plina z normalnim pritiskom :
od 6.30—7.30, od 10—13 tn od 18^0—20.30.
V tem času smejo stranke, ki rabijo več kakor 30 m3 plina, trošiti največ 60% množine plina, kolikor so ga uporabile v istem mesecu lansko leta Kopalnice In sobne peči pa se sploh ne smejo uporabljati Mestna plinarna je pooblaščena, da sme kršitelju za določen čas plin odklju-ciu.
štemSke £101—1300. Urad posluje v ta namen med uradnima urami v L nadstropju palače Bata, soba št. 3.
u— Opozarjamo, da je v »Domovini« tega tedna začel izhajati veliki roman Emila Droonberga »Lov za zaitom«. Dejanje je zajeto iz časa, ko so v Kanada in na Aljaski odkrila večje sledi zlata. Roman je vseskozi živahno pisan in bo vzbujal od številke do številke vedno večjo pozornost. V kratkem bo začela »Domovina« objavljati še en roman, v vsaki številki pa prinaša tudi novele in črtice izpod peresa domačih pisateljev. »Domovina« je najcenejši slovenski tednik, saj stane posamezni izvod le 80 stotimk, naročnina za 3 mesece pa je 6 lir.
u— Promenadni koncert godbe Slovenskega domobranstva bo v soboto 5. t. m. ob 19.30 pred Narodnim domom z naslednjim sporedom: dr. J. Čerin: Domžalska, koračnica; Maks Schonherr: Slovenska, ouvertura; Glinka; Severna zvezda, romanca; Prinčič Vlado: Šopek pozabljenih; Ju-lius Fučik: Otroci polka, koračnica. Dirigent: kapeinik godbe SD nadporočnik g. Leskovar Florijan.
u— Opozorilo sadjarjem! Izkušen sadjar nam je poslal naslednje vrstice s prošnjo za objavo: Dosedanji meseci letos so bili precej vlažni in so se vrstili številni nalivi, ki kmalu izperejo škropiva raz plodove. Ne glede na dosedaj že izvršena škropljenja, bi bilo letos koristno izvršiti še naslednja škropljenja sadnih dreves (marelice in breskve so izvzete): prvič v začetku avgusta, drugič konec avgusta ali v začetku septembra. S tem bi preprečili oz. uničili poznega zavijača (črvivost), ker je možno, da se poka?" še en zarod, kakor je bilo leta 1943. Preprečujemo oz. omejujemo pa obenem tudi škrlup, posebno na plodovih. Škropimo z 2°/o žveplenoapneno brozgo. Pri drevesih, kjer je že nastopila črvivost in pri drevesih, kjer ni opaziti premnogo škrlupa, škropljenje ni neobhodno potrebno.
u_ Mestni tehnični oddelek zaradi snažen j a uradnih prostorov v ponedeljek, torek, sredo in četrtek 7., 8., 9. in 10. t m. ne bo posloval za stranke.
u— Društvu slepih darujeta Marica in Rudolf Vidič 100 lir v počastitev spomina pokojne gospe Mužina Uršule.
u— Za dijake in dijakinje srednjih, strokovnih in meščanskih šol pričenjajo novi počitniški eno- in dvomesečni strojepisni tečaji 7., 8. in 9. avgusta. Učne ure dopoldne, popoldne ali zvečer, po želji. Vpisovanje dnevno. Učnina zmerna. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska cesta 15.
u— Knjigovodstva ali stenografije ta nemščine se lahko naučite v počitniškem
tečaju, ki prične 5. avgusta. Vpisovanje dnevno. Trgovski učni zavod. Kongresni
trg 2.
u_ prijatelji in znanci blagopok ornega
g. Petra Kastelica v Beethovnovi ulici 15 poklanjajo v počastitev njegovega spomina iz presežka zbirke za venec na krsto za Društvo slepih 200 lir in za gluhonemo de-co 200 lir.
u— Učni tečaji v Lichtenturnovem zavodu za dijake in dijakinje srednjih šol. Oddelki za popravne in privatne izpite. Ponovitev učne snovi za dijake, ki so razred izdelali. Glavno vpisovanje: 3-, 4. m 5. avgusta dopoldne v Lichtenturnovem
zavodu.	. ... -_
u— Huda nesreča pri pripravljanju drv.
Vojna je in z njo v zvezi občutimo pomanjkanje tega ali onega, česar je v mirni dobi na pretek. Tudi s kurivom gre na tesno. Zato si zlasti preprostejši ljudje, ki nimajo dovolj sredstev za nabavo drv ali premoga na črni borzi, pomagajo na vse mogoče načine. Eni nabirajo po bližnjih gozdovih smrekove storže, drugi suhljad, tretji pa izkopavajo drevesne štore. Na ta način si je hotela pripraviti nekaj drv tudi Uršula Pajkova. V četrtek popoldne je šla v tivolski gozd in s sekiro začela obdelovati drevesni panj. Pri tem pa ji je sekira spodletela in se je ženica močno usekala v stopalo. S težavo je priklicala sprehajalce, ki so ji za silo pomagali, da na licu mesta ni izkrvavela, šele po dolgem času se je ljudem posrečilo izposlo-vati, da je po ponesrečenko prišel reševalni avtomobil, ki jo je odpeljal v bolnišnico.
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni strojepisni tečaji — dnevni in večerni — pričenjajo 7., 8. in 9. avgusta. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Lahka desetprtstna metoda. Učnina zmerna Vpisovanje dnevno. Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče. Informacije, prospekti: Trgov-
Opnzorilo
Opozarja se občinstvo, da od vseh policijskih organov ob priliki kakršnih koli intervencij zahteva, da se policijski organi legitimirajo, to se pravi, da jim pokažejo svoje službene legitimacije, iz katerih je razvidno njihovo ime, službeni čin in podpis starešine oblastva.
UPRAVA POLICIJE.
sko učiiišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.	.	, . , ., . _ u_ Nesreče. V ljubljansko bolnišnico
so zadnje dni sprejeli spet več ponesrečencev iz mesta in z dežele. Pri nakladanju mrve je padel z voza in si zlomil levo nogo 27 letni poljski delavec Janez Bradač iz Poibukovja. Na Zaloški cesti je padla s tramvaja in se potolkla po životu 46 letna delavka Marija Klunova iz Ljubljane. Desno roko in nogo si je zlomil pri padcu z lestve 49 letni posestnik Leopold Turšič iz Cerknice. 41 letni tovarniški delavec Josip Dariš iz Ljubljane se je pri delu opekel po levi nogi. S kolesa je padel in si zlomil levico 14 letni sin goaoenika Anton Mehle iz Ljubljane. Prste na levicj si je poškodoval pri skobelniku 26 letni Franc Hrovat iz Ljubljane. Neznan pes je ugriznil v desno nogo 21 letnega delavca Emila Lapajneta z Brezovice. Desno nogo si je zlomil pri delu 70-letni delavec Janez Slave z Vrhnike.
u— Dijaki-inje vseh šol opozarjamo na tečaje za popravne in privatne izpite ter pripravljalnico za višji razred. Poučujejo se vsi srednješolski in meščanskošolski predmeti ter tuji jeziki ločeno za vsak razred posebej. Pričetek 5. avgusta. Vpisovanje še ta teden dopoldan in popoldan. Informacije; Specijalne strokovne inštrukcije. Kongresni trg 2-IL
Z G^njskeg",
j 200 koroških obratov tekmuje. Koroški poverjenik nemške delavske fronte Mat-schedolnig je sklical k poučnemu zborovanju obratovodje in načelnike obratov, ki tekmujejo, kdo bo več prispeval k skupnemu nemškemu gospodarstvu. Naročil jim je, naj vzorno vodijo ljudi, ki so po obratih zaposleni, da bo dosežena ne samo normalna proizvodnja, marveč, da bo čim več presežka. S prisego zvestobe Fiihrerju je bilo zborovanje zaključeno.
Na lovu je umrl, zadet od srčne kapi, po vsem Koroškem znani zdravnik dr. Albert Menninger-Lerchenthal. Bil je v naj.epii dobi, star šele 48 let
Pomožne domove gradijo na Koroškem posamezne občine in obrati. Zastavili so vse sile, da bi bila zidava čimprej končana in da bi bile stanovanjske hiše čimprej iz: očene svojemu namenu. Posebno se je odlikovala občina St. Jakob, župan je pravočasno zagotovil stavbišča in pritegnil k sodelovanju dobavitelje gradiva, voznike in zidarje.
»Južno od Karavank« je naslov kratkemu članku, ki ga je v dnevniku »Neues Wiener Tagblatt« od 2. t m. objavil dr. Fritz Mo-lisch. Opisuje znamenite gorenjske lepote, še prav posebno Bled, ki si ga je sloveči polarni raziskovalec in alpinist Julij Payer I izbral za svoje zadnje bivališče in je tu umrl leta 1915. Dr. Fritz Molisch je poln navdušenja za deželico, ki se razprost;ra pod Triglavom kjer je pravljično kraljestvo Zlatoroga.
Iz Dvom pri Kranju poročajo, da je preminula 54 letna gospoijnja Marjana Povšnerjeva, ki je prebivala v Kokri. Posestniku Petru Arhu v Dvoru je umrla hči Frančiška.
Zaradi zlorabe v službi se je moral pred posebnim sodiščem v Celovcu zagovarjati 38letni Raijmund Trantner, ki je lani kot urednik celovške poštne direkcije zlorabil službeni položaj s tem, da si je pre-krbel 7 nakaznic na bencin v skupnem iznosu 35 litrov. Nakaznice je prodal dalje in je nekoč prejel tudi nagrado v obliki svinjine. Ker je vse priznal, je bil obsorjen samo na 18 mesecv ječe in na 100 mark denarne kazni.
S štaferskega
Odlikovani spodnještajerski krajevni skupini V dneh 29. in 30. julija sta imeli svoj praznik poslednji dve mariborski krajevni skupini Heimatbunda, in sicer Maribor V. in Pobrežje, ki sta bili za posebno uspešno delo odlikovani s podelitvijo zastave. Govoril je tudi zvezni vodja Steindl, ki je zlasti naglašal, da je nepre-možno prebivalstvo dalo že visoke tisočake za zimsko pomoč.
Za zgled prostovoljne častne službe navajajo štajerski listi 40 letno gospo Jožefo Mayerjevo iz Gradca, katere mož je pri vojakih, sama pa mora skrbeti za pet otrok v starosti od 4 do 15 let. Kljub temu se je prosto" " '-"> priglasila za pomoč v nem-šker	gospodarstvu. Od konca ju-
lija	celodnevno zaposlena v ne-
kem	.ju. 15 letna hči pa skrbi za
mlajše u.atce in sestrice.
Motoristična vzgoja. V Ptuju so Imeli izobraževalno taborišče spodnještajerske mladine, ki se zanima za motoristični šport. Taborjenje je trajalo dva tedna. Mladeniči so se vežbali telesno in izobraževali svetovno-nazorno. 89 mladeničev je prejelo šoferske liste 4. razreda, 15 mladeničev je prejelo vojno šofersko izkaznico, 9 dečkov pa je bilo odlikovanih z zlatim izpitnim znakom.
Iz Trsta
Spremembe na obalnih plovnih progah.
S takojšnjo veljavnostjo so bile uveljavljene sledeče spremembe na obalnih plovnih progah: odhod z Reke ob 19, iz Voloskega ob 19.40, iz Opatije ob 6 in 19.50, iz Lovra-na ob 20.15 in 6.25, iz Opatije ob 6.55 in iz Voloskega ob 7.05. Prihod na Reko ob 7.40, Volosko 19.35 in 7.05, Opatijo 19.45, 6.50 in 20.40, v Lovran ob 6.20 in 20.15.
Dunajski pozdrav, v torek 8. avgusta bo s pričetkom ob 19.30 v Verdijevem gledališču v Trstu kulturni večer pod geslom »Dunajski pozdrav«. Sodelujejo razni dunajski in monakovski umetniki.
Ljudsko gibanje, v letošnjem maju je bilo na področju tržaške pokrajine 372 rojstev in 442 smrtnih primerov. V juniju pa 346 rojstev in 629 smrtnih primerov.
Streli v Zavljah. V bližini 2ave'j so neznanci streljali na 64letno Uršulo Sancin iz Doline. Sancinova je ranjena na desnem kolenu in desnici. Pripeljali so jo v tržaško bolnišnico in je njeno stanje zelo resno. V njeni bližini je bil tudi 12letn.i Karel Stefanič iz Sv. Marije Špranje 53<>, ki je tudi ranjen. Zdravi se v tržaški bolnišnici.
Iz Goric«
Spored L kobariškega ljudskega tabora
dne 6. avgusta je sledeč: na predvečer ob 7. Kovačev študent, šramel. baklada. V nedeljo ob 9.30 maša v dekanijski cerkvi, ob 10. pričetek zborovanja: Naprej zastava slave, mimohod častnega voda, recitacija. Pozdravna beseda poveljnika nadiporočni-ka Cotiča. Nastop otroškega vrtca. Slavnostni govor pisatelja fn pesnika dr. J. Lov-Tenčiča. Naš Narodni dom, recitacija. Otroci pojejo. Naša zgodovina, recitacija. Zaključna beseda. Hej Slovenci.
Prva slovenska akademija v goriškem Verdijevem gledališču. V nedeljo dne 6. avgusta 1944 se bo prvič razlegala z odra goriškega Verdijevega gledališča slovenska beseda. Na sporedu je deklamacija O. Župančičevega »Kralja Matjaža«, Z. Pie-lovčeva »Ljuba si pomlad zelena« (tenor solo), Prešern-Vilharjev »Mornar« (tenor golo), Juvančičeva »Beseia« (deklamacija), Robida-Pavčičeva »Pastirica« (so-pranski solo), P. Goliev Petrčkov monolog pred kraljem Matjažen (deklamacija). Nato sledi izvajanje slovenskih narodnih pesmi na violini in klavirju, za tem Prešernova »Od železne ceste« (deklamacija). Prvi del sporeda zaključuje dvospev iz B. Smetanove »Prodane neveste« (sopran in tenor). Drugi del obširnega sporeda pa obsega drugo dejanje B. Smetanove »Prodane neveste«. Glasbeno vodstvo je v rokah prof. Kozmare. Režlra član Narodnega gledališča v Ljubljani Ciril Pfeifer, zbor vodi Gorenšek. V sklepnem delu sporeda nastopi moški zbor, ki bo zapel narodno »Soča bela« ter V. Vodopdvčevo »Noč na Adriji«. »Goriški list« objavlja eb tej priliki razgovor z režiserjem C. Pfeifer jem o akalemiji. Zanimivo je, da odmorov prav za prav ne bo, ker bodo izpolnjeni z izvajanjem Venčka narodnih pesmi jx) članih glasbenega kvinteta.
Smrtna nesreča v Tridentinskih Alpah. 27letni Goričan Cezar Zanchristoforo je šil na oddih v Tridentinske planine. Nazaj ga pa ni bilo. Pri strmem vsponu preko nevarne stene je padel v globino in obležal mrtev.
Ljudsko gibanje. Dne L avgusta je bilo v Gorici 6 rojstev in 1 smrten primer ln 1 poroka.
Vse kradejo. Listnica je bila ukradena 69letnemu tapetniku Miroslavu Bertramu iz Morelijeve ulice 8. Kolo so odpeljali neznani zliikovci 211etnemu delavcu Romanu Vižintinu, ki je bil pustil kolo za trenutek pred neko hišo na Štanderški cesti. Ročna torbica z dokumenti in 120 lirami je izginja 19!etni Paimiri Sur, medtem ko se je
KtiHuva
In memoriam proi dr. Alojzu Turku
s r»rof. dr. Alojzem Turkom, ki je preminul v Novem mestu, ni umrl samo zna-čajen in plemenit izobraženec, marveč tudi razgledan m vesten slovenist, ljubitelj in znanstveni gojdtelj našega knjižnega jezika in paberkovalec na njivah slovenske slovstvene kulture S svojimi sestavki se je oglašal v raznih časopisih, posebno še v »Ljublj. Zvonu«, kjer je priobčil L 1923. članek o članih novomeške »Zadruge«, pri-spevtsk k prešernianam »Dva Prešernova verza! iz 1. 1848«, 1. 1925. »Devet Levstikovih pisem Drag. Rudežu«, L 1930. »Janez Trdina Dragotinu Rudežu«, 1. 1933. pa sestavka; »Simon Jenko in Petar Preradovič« in »Nekaj Kettejevih pesmi iz spominskih knjig«. V letih 1934.—36. je bil novomeški krajervni urednik »Kronike slovenskih mest*. Tu je objavil 1. 1937. »Janeza Trdine opis Ljubljane v mengeškem narečju«. V »Slov. jeziku« je priobčil L 1940. in 1941. dva prispevka k prešernianam in članek »Vuk Stefanovič Karadjič Juliju Kobetu«. Znano je, da je dolga leta zbiral gradivo o Trdini in s kritičnimi pogledi specialnega raziskovalca proučeval njegovo delo. Namere, val je spisati obsežno monografijo o pisatelju »Bajk in povesti o Gorjancih« ter tako izpolniti občutno vrzel v naši literarni zgodovini, kijer Janez Trdina čaka takega proučeval ca, kakor ga je imel na pr. Kersnik v Ivanu Prijatelju. Zal da prof dr. Turk ni mogel izvršiti ne tega načrta, ne drugih, ki jih je — temeljit in vesten, kakor je bil _pripravljal z dolgotrajnim in počasnim proučevanjem in zbiranjem p-adiva. So znanstveniki, ki jim življenjsko delo dozori šele v zrelih moških letih. Nemara bi dr Turk uresničil marsikateri svoj večji načrt', če bi ne prišla vojna, ki mu je dala tf^rf-i^ veiško svojega gorja. Zasoa<£ nJe-
ga je naposled omahnil v prezgodnji grob. Vsi, ki so poznali tega tihega kulturnega delavca, ga ohranijo v blagem spominu!
Prihodnji pisatelj »Dobre knjige«
Za avgust pripravlja »Dobra Knjiga« roman holandskega pisatelja Antoona Coolena »Vas ob reki«. Coolen ni novo ime v slovenski prevodni književnosti: že 1. 1937. je izšel pri tedanji Jugoslovanski knjigarni njegov roman »Brabantski rod« v prevodu Dore Vodnikove. Coolen je pesnik svojega domačega Brabanta, ves zra-ščen z rodno zemljo, tuj mestu in meščanskemu okolju, epik drobnih ljudi ln vsakdanjega življenja. Zato sodi v vrsto sodoo-nih krajinskih pisateljev, ki jim je vodilno geslo pri slovstvenem stvar janju: ljudskost tn domačnost.
»Vas ob reki« je Coolenova znamenita knjiga. Ko je 1. 1937. izšel češki prevod tega romana, je vzbudil tako izredno pozornost, da je v anketi dnevnika »Lidovč Noviny« o najboljših in najzanimivejših knjigah L 1937. dosegel prvo mesto med prevodi. »Vas ob reki« je ljubka, poetična stvaritev. Dejanje je zgoščeno okrog osebe vaškega zdravnika doktorja van Tae-keja, originalnega, na zunaj surovega, korenjaškega človeka, ki pa je neizmerno požrtvovalen, kadar gre za rešitev človeškega življenja, vendar pa tudi po svoje ponosen in zamerljiv. Ob zgodbah o tem doktorju spoznavamo življenje holandske vasi ob reld Maasi, delo na polderjSh in naplavinah, v mlinih na veter, na reki Jn na prekopih — ves tisti svojevrstni svet nizozemskega malega človeka, Id ima v Antoonu Cooleiru zvestega opisovalca. Pisatelj združuje realizem vsakdanjega življenja s poezijo človeških čustev in narave z njenimi menami letnih časov. Ho-landaki kritik Johan van der Wonde je pisal o Coolenovem celotnem delu: »Neizmerno cenim Coolenovo pripovedovanje, zakaj ta pisaielj pozna lepoto pojoče be-
sede, takisto kot pohlevnost in preprostost ponižanega človeka. Coolen pozna tudi veselje, ki ga nudi človeku narava s svojimi neštetimi podobami, a posebej ima veselje s preprostim človekom. V njegovih besedah drhti sreča, da lahko izraža to, kar ima za lepo in dobro. Iz njegovih knjig veje vonj brabantske krajine, njegov pesniški jezik je nenavadno gibčen in sladak. Njegove knjige so lepe kakor dragocena miniatura«. O »Vasi ob reki« pa je po nje izidu pisal nemški literarni časopis »Das deutsche Wort«: »Vas ob reki« je delo prekrasne neposrednosti in sve-žosti... čudovita življenjska polnokrv-nost Coolenovega sveta se kaže prav v tem, da imamo pred seboj povsem nepate-tično knjigo, čeprav je v njenem osrelju povsem nevsakdanja postava. Kakor v življenju nasploh, se tudi tu izmenjuje tragika s komiko, težka resnoba s prekipevajočo veselostjo, globokost z nespamet-jo, nebeška jasnina z globočinsko strahotno tem6.«
»Vas ob reki« izide sredi avgusta v prevodu Stanka Javora.
Anatomija profesorja Tulpa
V zlati dobi holandskega slikarstva so umetniki kaj radi upodabljali znamenite može v njihovem poklicnem okolju, same al: pa v skupinah. Kdo ne pozna n. pr. slik, ki predstavljajo razne cehe, predstojnike ubožnic m bolnišnic in podobno? Ena :zmed najbolj znanih slik rz tistega časa pa je »Anatomija profesorja Tulpa«. Znana nam je seveda ne toliko zavoljo moža, ki ga predstavlja, kolikor zavoljo svojega slkarja, ki ni nihče drug nego Rembrandt van Rijn. Od prelepe in točne upodobitve dejanja je stopila glavna oseba na sliki sredi svojih šestih učencev nekam v ozadje. Ob svojem času pa je bila ta oseba, ki poteka letos 350-letn:ca njenega rojstva, res znamenita m vsekako zasluži, da jo dvignemo u pozabljanja.
Rembrandtova sika pomeni že v toliko neko posebnost, ker so v tistih 5as:h le zelo poredko proučevali trupla Lahko si torej predstavljamo. kakšen hrup je nastal, ko je davni slikar 1632 svoje delo končal. Toda to delo govori tudi o Tulpovi veličin1 in neodvisnost' njegovega duha. ko se je dal tako upodobiti pri svojem poslu. Učenjak je bM sin bogatega amsterdamskega trgovca Petra Dirxa ;n ne vemo. zakaj si je nadel imem Tulp. Morda se je imenoval po hiši »de Tulp«, »pri tulipanu««, v kateri je bival. Izuč:l se je kirurgije v Levdenu in se je nato vrnil v svoje rodno mesto, kjer si je pridobil kmalu zelo obsežno zdravniško prakso. L. 1628. so ga imenovali za lektorja anatomije v Amsterdamu n sii je z ustanovitvijo prvega amsterdamicega »thBatnim anatomicum« pridobil sloves, ki je segal daleč čez meje njegove domovine, zlasti še zavoljo tega. ker so njegova predavanja obiskovali vs: mogoči ljudje tudi nemedicinci. Toda tudi brez teh predavanj sti je Tulp ustvaril neki sloves. Bil je n. pr. prvi, kj je na človeškem truplu demonstriral mlečne žleze ter opisal zaklopko debelega črevesa, k1 jo je odkril Bauhin. Svoje zdravniške izkušnje in opazovanja je v poznejših letih položil v tri debele knjige, delo. k: se naslanja na Galenove nauke in ki je še dolgo potem veljalo za vodilno. Doživelo je mnogo izdaj. A profesor Tulp ni deloval samo kot zdravnik, temveč je imel veliko vlogo tud: v politič-nemm življenju svojega rodnega mesta. Že 1622. so ga izvolili v amsterdamski mestni svet. ki mu je pripadal potem polnih 52 let Ko je odloži lektorat anatomije, 80 ga štirikrat izvolili za župana, a 50-letnico njegovega delovanja kot člana občinskega sveta so 1672. praznovali na slavnosten način. tK® let1 pozneje je Umri v starosti 81 let kot siovit zdravnik :n anatom, kot mestni oče, ki ga je vse spoštovalo in kot osebnost, ki ji jo tatf eno največjih Rembnandtovih del zagotovilo «irajen SpaoŠR.
kopala v Soči 454etnemu mehaniku Silv« Grionu iz Ločnika je nekdo izmaknil ve« obrok cigaret. Goriška policija poizveduje za storilci
Beieinica
(iOLEl)AK: Sobota, 5. avgusta: Marija Snežna.
DANAŠNJE PKIKi:UITVlfi: Kino Matica: £kordi življenja. Kino Sloga: Jastrebica Wally. Kino Union: Platno iz Irske. Kino Moste: Titanic.
DEŽI RNE LEKARNE: Dane«: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
OPERA
Sobota 5. avgusta ob 18.: Zemlja smehljaja. Opereta. Izven. Cene od 40 lir na-vzdoL
Nedelja, 6. avgusta ob 17. Aida. Premiera. Red Prvi. Gostovanje tenorista Josipa Gostiča.
*
F. Lehar: »Zemlja smehljaja«. Opereta v treh dejanjih, po V. Leonu napisala L. Horzer in F. Loehner, prevel N. Štritof. Osebe: grof Lichtenfelški-Lupša, Liza, njegova hči-Mlejnikova, Lora-Japijeva, grof Pottensteinski-M. Sancin, general-Pianecki, Fini-Šušteršičeva, Franzi-Petanova, sluga pri Lichtenfelsu-Marenk, princ Sou-Chong-Cuden, Mi, njegova sestra-Barbičeva, Cang, njun stric-Zupan, Fu-Li, poslaniški tajnik-Skabar, evnuh-Simončič. — I. dejanje: V salonu grofa Liehtenfelsa, drugo in tretje: Pri princu Sou-Chongu v Pekingu. — Plesne točke plešejo; Bravničarjeva, Japljeva, Remškarjeva, Pogačar in baletni zbor. Kostumi: J. Vilfanova. — Dirigent: S. Hubad. Režiser in koreograf: inž. P. Go'ovin.
Giuseppe Verdi: »Aida«. Opera v štirih dejanjih (sedmih slikah). Napisal A. Ghi-slanzoni. Prevel A. Funtek. Osebe: egiptovski kralj-Lupša, Amneris, njegova hči-Ko-gejeva, Aida, etiopska sužnja - Heybalova, Radames, egiptovski vojskovodia-Gostič k g., Ramfis, veliki svečenik-Betetto k. g., Amonasro, etiopski kralj, Aidin oče-Janko, sel-Štrukelj, svečenica-Bukovčeva. Godi se v Memfidi in v Tebah za vladanja faraonov. Solo pleše Irena Kiirbos. Dirigent: A. Neffat. Režiser in koreograf: inž. P. Golo-vin. Kostumi: J. Vilfanova. Scena: V. Skrušny. Premiera bo jutri v nedeljo ob 17. uri.
Oddajniška skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
SOBOTA, 5. AVGUSTA
7,—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—900: Jutranji pozdrav. Vmes od 7.30 do 7.40 poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini 12.—12.30:: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. napoved sporeda. 1245—14.00: Glasba za premor. — 14.00^—14.10: Poroč la v nemščini. R.10—15.: Vaška godba in brata Zvo-nimir in Stane Lumbar, na harmoniko spremlja Avgust Stanko. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.: Ljubavni napevi. 18.30—18.45: Pregled športnih dogodkov (nem. in slov.) 18.45—19.: Gospodinjsko predavanje. — Krstina Prijatelj: Samo-vzgoja. — 19.00—19.30: Fantje na vasi. — 19.30—1945: Poročila v slovenščini. — 19.45—20.00: Aktualno predavanje (prenos). — 20.00—20.15: Poročila v nemšč;ni — 20.15—21.: Moški zbor »Sloge«, vedi M-Irko Premelč, pri klavirju L. M Škerjanc. 21. do 22.: Z zanosom. 22.—22.15: Poročila v nemščini, napoved sporeda. 22 15—23.: Igramo za ples. 23.—24.: Prenos sporeda nemških radijskih postaj.
Kako se boš obvaroval mraza, ki prihaja iz betonskih tal v zaklonišču? Izoliroma ga na ta način, da na tla položimo par plasti časopisnega papirja, preko tega pa stare preproge, linolej, desko ali podobno.
Nespametni so oni, ki se smejejo tistim, ki se vestno drže navodil za zaščito pred letalskimi napadi, ker se ravno njim lahko zgodi, da bodo bridko obžalovali svoj® neumestno junaštvo in vsevednost.
Pozor! Katere so tvoje glavne dolžnosti v slučaju alarma? — Pasant; Po naj kraj. š i poti v najbližje zaklonišče.
O čltanju
črtanje tvori pravega moža. BACON *
Kar je gibanje telesu, je duši čitanje.
STEELE
*
Vsakdo, ki se poglobi vase, mora priznati, da bi ne bil prav isti, ako bi tega
ali onega dela ne bral.	BOURGET
*
Ali bomo torej kar meni nič tebi nič pustili, da naši mladi ljudje čitajo in poslušajo kar vsak proizvod pesništva kakršne koli vsebine in kakršnega koli tvorca in se tako navzamejo nazorov in načel iz večine naravnost nasprotnih tistim nazorom in načelom, ki bi morala, ko odrastejo, uravnati vse njih dejanje in nehanje?
SOKRAT
*
Izobražen človek, ki v treh dneh ničesar ne prečita, čuti, da je njegovo govorjenje brez smisla in se nerad pogleda v zrcalu.
HUANG SANKU, kitajski pesnik *
Naučite ljudstvo čitati, vse drugo sledi
samo od sebe.	DOSTOJEVSKI
*
Da se privadiš čitanju, moraš prvič: citati počasi drugič: čitati počasi, do zadnje knjige brati prav počasi. CStanje je sladko, počasno čitanje včasih še slajše.
FAGUET
*
Ce čitamo knjigo prvič, se nam rada primeri napaka, da v hlastanju po celoti spregledamo nadrobnosti. Ce jo čitamo drugič, smo dosti na boljšem: tedaj vsebino že poznamo in se laže ustavimo pri posameznostih; godi se nam kakor popotniku, ki hodi drugič po isti cesti pa gleda vselej z drugega stališča svetlobo in senco, zelenje dreves in njiv in sploh vso narava
TRCHLICKU Zbral F. E.	'
Iz Hrvatske
Spominska plošča na Poglavnik črvi rojstni hišL Nedavno so v vasi Bradini ob vznožju Ivanplanine na Poglavnikovem rojstnem domu odkiili spominsko ploščo. Slovesnosti so prisostvovali številni usrtaš-ki voditelji iz Sarajeva in Mostarja, kakor tudi veliko število kmetov katoliške in muslimanske vere iz okolice.
Veliko županstvo Krbava-Psat ima sedež v Banjaluki. Po odredbi notranjega, ministra je bil sedež velikega županstva Krbava-Psat do nadaljnjega preložen iz Bihača v Banjaluko.
Konec pouka na zagrebških ljudskih šolah. Dne 1. avgusta so se začele na zagrebških ljudskih šolah poletne počitnice.
Prva nemška izvedba hrvaške drame. Dunajsko nemško narodno gledališče je javilo, da bo v bodoči sezoni izvedlo prvič »Dubrovniško trilogijo«, delo znanega pesnika Iva Vojnoviča.
Letalski teror. »Donauzeitung« poroča, da so sovražni letalci nedavno bombardirali Bilečo in Benkovac. V okolici Siska so letalski teroristi napadli kmete na polju s .strojnicami. Pri Krapini se je zrušilo na tla ameriško lovsko letalo.

Deželna skupina narodne socialistične
stranke v SrbiS. Dne 28. julija, na rojstni dan voditelja narodno socialistične stranke za tujino gaiul eter ja Ernsta Wilhelma Bohleja je bila krajevna skupina v Beogradu povišana v deželno skupino za Srbijo. Po letu 1933. je bila v Beogradu ustanovljena deželna skupina za Jugoslavijo, ki jo je vodil sedanji šef vojaške uprave Ober-gruppenfuhrer Neuhausen do beograjskega prevrata. nakar je prenehala obstojati. Ker je imel Obergruppenfuhrer Neuhausen preveč drugega dela. je delo stranke nekaj časa počivalo, junija 1941 pa je prevzel vodstvo krajevne skupine v Beogradu vodja Muller. V teku let se je pokazala potreba, da se krajevna skupina v Beogradu spremeni v deželno skupino za Srbijo.
Kmetijski minister Veselinovič na inšpekcijskem potovanju. Pr~d dnevi se je vrni! z inšpekcijskega potovanja po Suma-cio: in Pomoravju kmetijski minister inž. Radoslav Veselinovič. Ogledal si je med drugim drevesnici v Topoli in Miadenovcu. Spotoma se je razgovarjal s tamošnjimi kmeti o letošnji žetvi in potrebah domačega prebivalstva. V Kragujevcu je ob-iskai tamošnjo drevesnico, na nadaljnji poti do Jagodine pa je obiskal še druge podeželske občine. Na državnem posestvu v Dobričevu pri čupriji se je minister Veselinovič uvrstiil med kosce pšenice in tako na najlepši način pokazal, da morajo pri spravilu žetve sodelovati vsi od razumnika do kmeta.
Za žrtve letalskega terorja. Ministrski predsednik general Nedič je v svojstvu p i edsecm ^a odbora za podporo delavskih družin pozval srbski narod, zlasti pa delodajalce. naj prispevajo v hudi stiski nahajajoč i:.i se oškodovancem po bombardiranju. Doslej je bilo med oškodovance i izdeljenih v Beogradu 2,600.000 din, v Nišu 2 milijona din, v Smederavu 400.000 din, v beograjskem okrožju čufcaricj 400 tisoč, za delavske družine drugod, kj so ostale brez sredstev, pa 2.125.000 din.
Športniki za poškodovance po bombardiran iu. Beograjski športni klub in Športni klub 19i3' sta izročila komisarju za pomoč oškodovancem po bombardiranju čisti dobiček dne 15. julija odigrane nogometne tekme v znesku 261.250 din. V isti namen so izročili člani športnega kluba >Sloge« 20.000 din.
Uradnrštvo pomaga pospravljati žetev.
Na državnem posestvu pri Jagodini je kmetijski minister Veselinovič doživel prijetno pre-enečenje. Na polju je našel pri spravilu žetve skoraj celotno uradništvo okrožnega načeMva. Zaradi pomanjkanja delovnih moči je okrožni inšpektor Rajko-v:č organiziral prostovoljne poljske delavce in so se njegovemu pozivu odzvali skoraj vsi uradniki.
Posebne nagrade za žeirivce pri inJačvi. Pristojne oblasti so za delavce pri mlačvi določile posebne nagrada. Pri mlačvi zaposlenim ljudem bodo izdajali bona za nabavo tekstilnega in drugega blaga.
Protikcmunislična razstava v Beogradu. Ze nekaj dni je odprta v Beogradu velika protikomunistična razstava pod naslovom Črna gora pod peterokrako zvezdo«. »Novo Vreme« poroča, da je razstavo obiskalo že mnogo ljudi in da se zanimanje zanjo veča iz dneva v dan.
Za Nemči jo! Pod tem naslovom se beograjska - Donauzeitung« v toplem posmrtnem članku spominja ravnatelja »Deutsche Zeitung in Kroatien<-. Riharda Schafferja, ke je postal v Monakovem žrtev sovražnega letalskega napada. Schaffer se je mudil na službenem potovanju in ga je smrt dohitela kot vojaka na fronti.
Zrušeni sovražni letali. pri Cetinju v Črni gori in nad pogorjem Dajti v Albaniji sta se zrušila v četrtek dva zavezniška -štirimotorna bombnika, ko sta se vračala v južno Italijo. Albanske varnostne sile so
zajele deset mož posadke letala, ki se je zrušilo nad albanskim ozemljem.
Strogi predpisi za zatemnitev. Policijski predsednik v Beogradu Drag. Jovanovič je izdal na prebivalstvo opozorilo, naj se strogo ravna po navodilih za zatemnitev. Do 1. avgusta so morali stnovalci odpraviti vse pomanjkljivosti, po tem datumu pa bo vsakdo, ki se bo pregrešil zoper zatemnitvene predpisi, najstrožje kaznovan (denarna kazen, zapor, odvzem električnega toka).
Najvišje cene za sveče. Centrala za kemične proizvode je dobavila cerkvam večjo količino sveč za potrebe vernikov. Za sveče je določila tudi najvišje cene, in sicer stane 2 in pol grama težka 2 in pol dinarja. 5 g težka 4 din, 12 in pol g pa 10 din.
S POET
Pred dirkami v šiški
Pričetek velike kolesarske prireditve
z bogatim sporedom je jutri ob 16.
Iz sporeda kolesarskih dirk, ki bodo danes ob 16. na Hermesovem dirkališču v Šiški, je razvidno, da b0 prireditev močno razgibana. Točk za tri popoldanske ure je dovolj, med njimi tudi nekaj zelo privlačnih, tako da gledalcem res ne bo treba zehati.
Kot prva bo dirka junioi jev. To bo običajna vožnja na šest krogov, v kateri bodo nastopili mlajši kolesarji, ki so šele začeli gojiti ta naporni šport. Ker je nabava dirkalnih koles ali tudi njihovih nadomestnih delov v teh časih zelo otežko-čena, v tej kategoriji najbrž ne bo prevelike konkurence.
Živahna in privlačna bo zato bodisi po številu tekmovalcev ali po načinu izvajanja druga točka, in sicer dirka seniorjev. Ker bodo tu nastopili — razen živahnega Starmana, ki se bo na tej prireditvi prvič pojavil kot kolesarski dirkač — večinoma rutinirani dirkači, je to točko prireditelj razdelil v predtekmi a) in b) in finale posebej. Da bi se seniorslci dirkači po izvedbi predlekov a) in b) za finale nekoliko odpočili, bosta vmes še dirki kolesark in turistov.
Tem bo sledil finale seniorjev. V njem bo nastopilo šest dirkačev, ki se bodo izluščili iz predtekov a) m b). Kakor vedno ob takih prilikah, bomo v tej točki priče napete in ostre borbe tistih, ki jim je ta šport že v mezincu. Za tem sledi zopet dirka turistov-naraščaja, kajti na vrsto pride zelo naporna točka — izločevalna dirka.
Gledalcem bo gotovo še v spominu, kaj taka dirka zahteva od sodelujočih. Tu je start skupen in je zato tudi zelo nevaren, kajti ostrost borbe je na višku od začetka do konca. Zato je dobra, široka in gladka dirkalna proga pogoj za brezhibno izvedbo take dirke. Po vsakem krogu izpade iz tekmovanja oni dirkač, ki zadnji vozi skozi črto na cilju. To se ponavlja vse dotlej, dokler ne ostanejo v skupini le še štirje dirkači, ki se borijo v ostalih dveh ali več krogih za končno zmago.
Tudi po tej dirki je dirkačem potreben odmor, ki bo izpopolnjen z dirko turistov.
Sedaj pa znova napetost! Med vnetimi kolesarskimi »kibici« se večkrat sliši, da je Jože močnejši od Toneta, Miha spret-nejši od Franca itd. Da se bo res videlo, kje je moč. spretnost in vztrajnost, je prireditelj po dolgem ugotavljanju omenje-
nih svojstev pri posameznih dirkačih vključil v spored tudi »handicap«-dirko.
Dirkači so po dirkališčni progi razpostavljeni tako, da stoji na najzadnjem mestu najboljši dirkač, čigar naloga je, da v določenem številu krogov polovi vse ostale
konkurente, ki stojijo v začetku dirke pred njim v različnih razdaljah do skoraj celega kroga.
Nadaljnja točka b0 tolažilna dirka. To je skupinska vožnja vseh dirkačev, ki v prejšnjih točkah ne bodo deležni nobenega mesta z nagrado.
Kot zaključek prireditve bo še borba za naslov dirkališčnega prvak* Ljubljane. Gotovo je. da se bo za ta častni naslov potegovalo le omejeno število dirkačev', ki morajo na svojo moč in vzdržnost s sigurnostjo računati. Poskrbljeno je, da bo ta borba individualna, t. j. da bo vsak posameznik po kronomatru vozil določeno število krogov z lastnim startom in ciljem.
Številne nagrade in praktična darila, ki jih je prireditelj s težavo zbral, bodo po končani prireditvi razdeljena kar na tekmovalnem prostoru samem.
Da bo jutrišnja kolesarska prireditev še bolj živahna, bo na športnem prostoru iz prijaznosti igralo glasbeno društvo »Sloga«.
—	Slovenska kolesarska zveza Ljubljana. Upravni odbor obvešča vse dirkače, ki nameravajo nastopiti na kolesarskih dirkah Hermesa, da bodo smeli nastopiti samo verificirani dirkači (za turiste to ne velja). Prijave se sprejemajo še danes od 18 do 20 na dirkališču. Predsednik.
—	ŽSK Hermes (kolesarska sekcija.) Obveščamo vse prizadete dirkače, t. j. se-niorje, juniorje, turiste in kolesarke, ki nameravajo nastopiti na jutrišnjih kolesarskih dirkah, da se prijave sprejemajo samo še danes od 18 do 20 na klubovem dirkališču. Načelnik.
Pffcesi umetnine
vam bo nudila bibliofilska knjižna tombola.
Med dragocene knjige smo uvrstili izvirne pref. Šantlove ilustracije za Jurčičev roman »Cvet in sad«, Birollove ilustracije za »Oljki«, in Debenjakove originalne odtise bakrorezov k Dularjevem romanu »Krka umira«.
Vse te umetnine so trajne vrednosti in pričajo, cla vrši Socialna pomoč tudi kulturno delo.
Tombolske tablice kupujte v pisarnah Socialne pomoči v Gradišču 2 in v Ulici 3. maja.
Tam žrebajte tudi za knjige, ki jih je založila Socialna pomoč za ljudsko tombolo. Vsak listek stane 30 hr in dobite lepo knjigo.
Nova odredba
o zatemnitvi
Na podlagi čl. I naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943, št. 4, Službeni list št. 273/86 iz 1943. odločam :
CI. 1. Od 6. avgusta 1944 do nove odredbe se morajo upoštevati predpisi o zatemnitvi od 21.30 do 5. ure.
CI. 2. Ostali predpisi, ki jih obsegi naredba z dne 6. junija 1941. št. 12, Službeni list št. 349/46 iz 1941, ostanejo neizpre-menjeni.
Prezident: div. general Rupnlk s. r.
MALI OGLASI
fcCdOI lSCfc službo plača za vsako Desedo L —JO, za drž. ln prov. takso —.60. za dajanje naslova &U šifro L 2.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženitvt in dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo. za drž. ln prov. takso —.60. za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši iznos za te oglase ]• L 10.—.
OPOZARJAMO
naše cenjene oglaševalce, da bo oglasni oddelek »Jutra« sprejemal naročila za male oglase, kj naj bodo natisnjeni v »Jutru« še Isti dan zvečer, VSAK DAN SAMO DO 11.30, OB SOBOTAH PA DO 11. URE,
lijm^Mft
GOSPODINJSKO
pomočnico k mali družini. z znanjem v«eh hišnih del. iščem Hrana in plača prav dobra. Ponud-be n8 ogl odd Jutra pod
•Doors služba- 19103-la TORBARSKEGA
P' močnika, prebivalko in vajenca sprejmem v <Iuž bo. Naslov v ogl. oddelku Jutra.	19830-l:i
KUHARICO ki b; opravljala tudi ost.« la hlšn?. de'a, sprejme 3 članska družina. Pl .ča ln brana dobra. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19922-la
POSTREŽNICO valeno vsen mšnlh del. iščem za takoj. Vse ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19829-la
FRIZ. VAJENKO
si>rejmem takoj ali po zneje Rep, frizer G!eda lišk2 8.	19867 44
VAJENKO aH vajenca za fotografsko obrt, s primerno izobrazbo. sprejme pod ugodnimi pogeji Poto-Studio -Ko!yn-ki«. Ulica 3. maja.	19871 44
FRIZ. VAJENKO pridno in polteno, sprej. mem v uk. Salon Ivank-Ovsenjak Mha, Dunajska c. 15.	19912-44
2 DAMSKI KOLESI
dobr0 ohranjeni, poceni prodam Oglpd v Meha nični delavnici Dunajska cesta 12 dvorišče
19619-6
PREKLE
za fižol in paradižnike dobite pn Gospodarski rvezi, Maistrova 10.	19791-6
SUHE GOBE dobite pn Gospodarski zvezi. Dunajska C. 29.
19792-6
ŽENSKO KOLO
zelo dobro ohranjeno,— prodam. Osrled od 12. do 15. ure. Idrijska 3
19813 6
MOŠKO KOLO
novo. in novo obleko— prodam. Medvedova 7, dvorišče.	19814-6
MOŠKO KOLO
novo. s prestavami, — ugodno prodam. Mestni trg 12-1.	19315-6
MOŠKO KOLO novo zamenjum za žensko kolo. lstotako. Naslov v o^l. odd. Jutra.
19817-6
ŽENSKO KOLO
skoraj novo. znamka Mie le svetlo drap barve. — prodam. N slov v oglasnem odd Jutra. 19T79-6
OTROŠKI VOZIČEK globok, dobro ohranjen, p rod> m Mandeijčeva 15, vrata 39	19776-6
BLAGO za moško obleko, predvojno. z vso podlogo, — prodam Ogled dopjtdne Naslov v ogl. odd. Ju tra.	19368 6
ŠIVALNI STROJ z okroglim čolničkom,— poceni prodam ali zame-njam za protivrednost. Zaloška 45. dvorišč« pr karija.	1S866-6
ŠPORTNO KOLO m.iško, dobro ohranjeno, prodam. JegHčeva 10,— stopn. VTI. ali pa Sv. Pe tra c. 95 Dinter.
19882-6 SORTNI VOZIČEK lep, zaprt, ugodno prodam. Urankar, Vrazov trg 4.	19885 6
KINO UNION
Telefon Š3-21
Svojega tovariša je ustrelil
Razprava o krivdi smrti Franca Blzjana, ki je bil 7. septembra ustreljen pred gasilskim demom na Dobrovi
Ljubljana. 4. avgusta
Po presledku 10 dni je včerai v razpravni dvorani okrožnega sodišča ponovno sodil vel ki. kazenski senat. Zopet je šlo za obtožnico, iz katere bi lahko sled"'a dosmrvia robija ali oe'o smrtna kazen. Sodnici 60 obravnaval; podoben primer, kakor je bil na vrsti prejšnji torek in sredo, ko je bil obsojen Ivan Štrukelj, ker je po lahkomiselni malomarnosti ustreli1 moža svoje sestre. O zidu te raz-jtave smo že naroča."' Včerai oa se ""nora! zagovarjati starejši mladoletr.ik, ki je prav tako po grobi nepazljivosti zadel s strelom iz puške svojega tovarša- aiu prestveii pljuča in ga usmrtrl. Rana je bila smrtna in zadetemu nobena zdravniška pomoč .ic bi mogla i e? ti ž'v]jenja.
Krivec smrti Franca Bizjana je železniški delavec P. B., kije bil pri gasilskem domu, ko so po cesti pripeljali trije njegovi tovariši kruh od bližnjega peka. Med njimi je bil tudi Franc B"'zjan. Ko jih je P. B. zagledal, se ie hotel pred njimi postaviti, kako dobro zna ravnati z orožjem in je v objestnosti pomeril proti njim. Puška, za katero je menil, da je prazna, se mu je sprožila in simrtno zadela Bizjana.
Ko je P. B. videl, kaj se je zgodilo, se je v trenutku streznil. Odvrgel je puJko in jokaje
priskočil k ležečemu tovarišu. Zatrdi! je. da tega ni hotel napra\iti. Tovariši so mu odvzeli orožje n naboje in ga prepeljali v zapor.
Preiskava je ugotovila ta dejanski stan. nekatere priče pa so- bile mnenja, da nc gre za nesrečo iz grobe malomarnosti Trdil: sc, da je P. B. scuvražil pokojnega Bizjana in da mu je že večkrat grozil z maščevanjem. H krvavemu obračunu naj bi ga naščuvala še neka tretja oseba, ki je bila prav- tako jezna na pokojnika.
Na tej osnovi se jc obtožnica glasila na umor. Na razpravi pa jc P. B. napravil zelo dober vtis in se je branil zelo verodostojno. Tudi priče so marsikatero svojo obremenjujočo izjavo omilile in bilo je očitno, da je šlo za smrt. ki jo je zakrivil iz malomarnosti, ne pa kot morilec..
Sodniki so odločili, da je kriv usmrtitve Bizjana po maiomanosti z otežujočo okol-nostjo, da bi bil moral biti že po s\cjem poklicu previden v ravnanju z orožjem Obsodili so na na dve leti strogega zapora. Branilka dr Ljuba Prennerjeva, ki se je vneto zavzela za 6vojega varovanca, jc prijavila revizijo in priziv. Senatu je predsedoval sos Rajko Ledcr-has. Sodelovali pa st» sodniki ses Fran Gore-čan. dr. Alojzij Rant. dr. Leon Pompc itn Hubert Repovž. Državno tožilstvo je zastopal državni tožilec Branko Goslar.
Sijajna satira na neumni, koruptni birokratizem v predvojnih dunajskih ministrstvih.
Platno iz IrsSse
Borba poštenega človeka proti po-[gubnim nakanam koruptnih židovskih špekulantov in proti bedasti birokraciji v bivših najvišjih avstrij. uradih. Otto Tressler. Irene v- Meiendorff. Rolf Wanka, Siegfried Breuer, Oskar Širna, Georg Alexander, Fritz Imhof, Tibor Halmay.
Predstave ob 17. in 19.15.
KINO SLOGA	Tel. 27-30
V originalu!	V originalu!
Tobisov velefilm visokih planin! Mogočna povest o globoki ljubezni drznega dekleta po romanu Wilhelmine v. Hillern.
Jastrebica Wally
Heidemarie Hatheyer, Sepp Rist, Win-nie Markus, Leopold Esterle. Predstave ob 16. in 19.uri.
Telet on i"-41
.iL\0 UVriC A Dramatično življenje skladatelja Roberta Schumanna v filmu velike glasbene kvalitete z izbornimi interpieta-torji
Akordi življenja
V glavni vlogi Hilde Krahl in Mathias Wiemann. Predstave ob 16. in 19. uri.
Ne samo stanovanja, temveč tudi stopnišča in hodniki morajo biti zatemnjeni, ker v slučaja alarma ponoči sicer ne morete in ne smete niti za trenutek osvetliti stopnišča. Kako nerodno je hoditi po temnih stopnicah in hodnikih, ste gotovo že tudi sami skusili, še mnogo bolj pa se to občuti v naglici in nervozi, ko vsakdo hiti, da je čimprej v zaklonišču.
OTROŠKI VOZIČEK
športni, skoraj nov. zamenja m za žensko kolo. Ogled v dop. urah. Miklošičeva 4-in.
19884-6 ŠPORTNI VOZIČEK
dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	19676-6 RADIO SUPER
6 cevni, dober sprejemnik, prodan. Ogled od 18. naprej. Emonska 10.
198736
PROJEKTOR
za barvne filme in foto-apnrat 6X9 za film, prodam. Holynski. Foto-Stu dio Ulica 3. maja.
19872 6
ZNAMKE
pokrajnske. do primerni cnl prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19869-6
MOŠKO OBLEKO rjavo, športno, predvojno blago, z dvojnimi hlačami za majhno postavo, prodam. Florjanska 40,— spodaj.	19847-6
OBLEKO za 12 do 15 letnega dečka. predvojno blago, zamenjam za protivrednost Aljaževa 41. spodnji zvonec.	19846 6
DAMSKO KOLO predvojno, skoraj novo, prodam. Stari trg 7-1. — Bretrar.	19909-6
2 PRAŠIČKA prodam ali zamenjam za protivrednost. Naslov v Ogl. odd. Jutra. 19908 6
NOV TRICIKEL s širokimi balon gumami. zelo ugodno prodam. Merkur. Puharjeva 6.
19904-6
MOŠKO KOLO
krom luksus šport, najfinejša nemški znamka, še v novem stanju, zelo ugodno prodim. Msrkur Puh.irieva 6. 1SS03-6
BLAGO za moško obleko, sivo— prod,-m. KroJaStvo Bric, Ciril Metodova 69a.
19901-6 KOPALNO OBLEKO belo. volneno, za vitko Dostavo, skoro novo haljo aa. zdravnico ali slično trr p.-ir rjavih sanda! št. 20. prodam. Naslov v og!. odd. Jutra. 19897 6
ELEKTR. ŠTEDILNIK na dve plošči, dobro ohra rijen. z vrvioo. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	19896 6
NOVE RJUHE in elegantne nove cok-Ije št. 36-38. prodan-.. — Naslov v ogl. odd .Jutra
19894-6 GLOBOK VOZIČEK lep prodam. Naslov r ogl. odd. Jutra 19891-6
MOŠKO KOLO znamke Styria, dobro ohranjeno, močno, pro d;.m. Naslov v ogl. odd Jutra.	19837 6
MOŠKO KOLO lep>. pr< dvoj no bi ago, — zamenjam za žensko ko_ lo. Naslov v ogl. odd. Ju tra.	19923-6
APARATURO za snemanje gramofon-rJtih plošč z ojačevalcem, mikrofonom in zvočnikom prodam. Ogled od 8. do 2. ure. N-slov r ogl. odd. Jutra. 19927-6
TEHTNICO »BerkeU, novo. nosilnost 15 kg, prvjdam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
19828-6
MOŠKE ČEVLJHE §t. 43, lepe. skoraj nove. jopioo svilen žamet, modeme barve ln belo jo-Dico — prodam. Poljanska c. 15-1., prvo storoni-šče desno.	19826-6
GLOBOK VOZIČEK nov, lep, tapeciran zunaj in znotraj, kromani blatniki in krmilo, predvojni material, prodam. — Ogled samo dopc-ldne. — Naslov v ogL odd. Jutra.	19822-6 KOZO
d ooro mlekearico, pro. d-im. Naslov v ogl. odd. Jutra.	19819-6
2 KOLESI novi. prodao. Ogled Stari trg 32-1	19942-6
ŠPORTNO KOLO dobro ohranjeno, prodam Poljanska S. 31 (dvorišče : podpritl.)	19940 6
MOŠKO OBLEKO
temnx»ivo. za srednjo postavo, skoraj novo, — prodam. Naslov v oglasnem odd-. Jutra. 19941-6
MOŠKO KOLO »Adlerc, kakor noivo, — (plašči in zračnice nove*, prodam. Celovška c. 49-1.
19938-6
2 KOSA BLAGA
za moško obleko ali za damski ko6tum ter nefaj metrov šifona, prodam.— Celovška 49-1. 19037-6
TRICIKEL z dobrimi gumaini. v odličnem stanju, ugodno prodam. Naslov v oglasnem odd Jutra. 19936-6
PEGE IN LIšAJ Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogeri-fa Kane. 2lidovska ul 1.
19618-6 MRČES IN GOLAZEN uši. stenice, bolhe, ščurke molje miši. podgane, voluharje in bramorje zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogeriji KANC. Židovska ulica 1.	19617-fl
RJUHE. KAPNE,
blazinske prevleke in drugo posteljnino, kupujem stalno. Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7 19220-7
ŽELEZNO POSTELJO po možnosti belo, kupim. Naslov v ogl. odd. Ju tra .	19816-7
VODOVODNE CEVI notranji premer pol tn %A cole. kupim. Ponudbe z navedbo ceno na ogl. odd. Jutra pod »Vo. dovodne .cevi* 19870-7
KUPIM REVIJO 'Les pages« letnik 1937 in revijo »Seduction«, letnik 1937. Ponudbe z na slo vom na ogl. odd. Jutra ood
=•1937» 19839 7
TRGOVSKI LOKAL
v zvezi i pisarno ali pisarno v zvezi s skladiščem, v središču mesta, iščem. Posredovalci dobro nagrajeni. — Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7. 19228-17
PRIMEREN PROSTOR za shrambo novega pohištva, četudi majhen, — iščem nujno za takoj ali pozneje v najem. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Tudi podnajemc 19934-17
2—3 PISARNIŠKE
prostore, p0 možnosti z uporabo telefona in u-pravo v Ljubljani, nujno iščem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod
-Takoi, 19537-23.1 PRAZNO SOBO po možnosti s štedilnikom, išče gospodična. — Ponudbe na ogi. oddel. Jutra pod
»Štedilnik« 19852-23a ZA SOBO prazno ah opremljeno, s 15. avgustom, plačam v denarju aH s protivrednostjo. Cnnj ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -Sta
re.iš: gospod« 19892-23a
OPREML-T. SOBO išče gospa. Ponudbe na og.'. odd. Jutra pod »Lastno periloc 19838 23a
PIANINO
odstopim za več ur dmev. no. Naslov- v ogl. oddel. ku Jutra.	19763 37
50 KOLOVRATOV
po vzorcu narejenih potrebuje Zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani, Dolenjska r.23. Isto-tam je vzorcc in pogoji na vpogled. 19928 37 ROKE
hrapave in razpokan<-Vam napravi zopet než ne in gladke Meloderm glycerin-gelee krema. — Drogerjja Emoni. — Iv. Kane, nebotičnik.
19825-37
'i
Umrla nam je danes ob 10. uri v šlajmerjevem domu v 27. letu starosti naša nepozabna sestra, teta, gospa
Slavka Asitloga
biv. činov. Poštanske štedionice v Beogradu, vdova po žel. uradniku
doma s Trebnjega na Dol.
Pogreb bo v soboto ob 13. uri iz mrtvaške veže Splošne bolnišnice. od koder prepeljemo truplo blagopokojnice z avtofurgonom na domače pokopališče v Trebnje.
Ljubljana, Trebnje, Žalec, Beograd, dne 4. avgusta 1944. žalujoče rodbine:
Jutraž, Antloga, Jordan, Lapornik
in ostalo sorodstvo.
Herbert Steinmann:	]2
Žena za stekleno steno
Roman
Hnnke je svareče vzdignil roko.
'-Samo dejstva ugotavljam, gospod Rii-dersdorff — prosim, obrzdajte se. Torej: z gospodom Untermannom sta imela večkrat hude prepire. Tako na primer nastop v Tischleijevi kavarni. Gospodična Dannov je pravila o tem gospodu ravnatelju Hass-bergu, in ta je potrdil, kakor je bilo njegova dolžnost.«
Riidersdorff je v muki skremžil usta.
;>Prosim vas izvolite pustiti gospodično Dannow ob strani--«
Giinther Hanke je mladega igralca resno pogledal.
»Tega na žalost ne morem, gospod Riidersdorff — tu gre za resnico, prav za nič drugega ne. Resnica pa je menda vendarle ta, da je gospod Untermann nadlegoval gospodično Dannow, vi pa ste se zavzeli zanjo — tolikanj živahno, gospod Riidersdorff, da ste se nemara izpozabili, ko ste v presledku med generalko videli Unter-manna, kako je stopil v garderobo gospodične Dannow. Šli ste za njim, se znova sporekli z njim in ga ubili s svečnikom. Ali ni bilo tako. gospod Riidersdorff?«
Mladi igralec se je bil bled sesedel v naslanjač.
Vzdignil roke, kakor da se hoče braniti.
»Ne, ni bilo tako — ne tako — nisem ga ubil!«
»Takooo?« Hanke je naglo vrgel oči po zapisnem bloku pred seboj. »Mi pa imamo tu navedbe osvetljevalca Jensena in vratarja Rungeja, ki sta soglasno izpovedala, da ste se pred pričetkom generalke ob vhodu na oder srdito spričkali z gospodom Untermanom zaradi gospodične Dannow, pri čemer ste Untermannu nevarno grozili. Ali morete utajiti, da ne?«
Riidersdorff je sedel negibno, kakor oka-menel.
»To je res,« je rekel z mrtvim glasom, »vendar, ali moram biti zaradi tega njegov morilec? Jaz ga nisem ubil — jaz ne---
Hanke ni odnehal.
Njegove resne oči so spet oblastno zgrabile mladega igralca.
»Če je tako, gospod Riidersdorff, nam vsaj povejte, 'kje ste bili v času med prekinjen jem generalke in odkritjem umora'«
Riidersdorff se je obotavljal. Bilo mu je, kakor da ga nekaj davi za grlo. Ustnice so se mu stiskale v trdo, ozko črto. S težavo je spravil iz sebe:
»Hotel sem poiskati gospodično Romer-jevo v njeni garderobi, da bi govoril z njo, kaikor večkrat govoriva — toda našel sem jo šele čez nekaj časa v godbeni sobi; ves ostali čas sem bil potem z njo.«
Hanke se je ozrl na načrt.
»Godbena soba je takoj za odrom, piva vrata na levo od pravega vhoda v garderobe. Točno — gospodična Romerjeva je bila tam« — zdaj je povzdignil glas — »toda vas ni bilo. Gospodična Romerieva nič ne ve o tem! Prejle je izpovedala dobesedno — kako že, Liidecke?«
Globoki glas kriminalnega pomočnika je čital:
»Z gospodom Riidersdorffom ves ta čas nisem govorila. Kje je bil, ne vem. Morda je spet. lazil za gospodično Dannovv!«
»Nu,« ie Hanke nadaljeval, »kaj pravite k temu, gospod Riidersdorff?«
Mladi igralec je molčal. Okrog ust se mu je dolbla zagrizena črta.
»Tega ne razumem,« je trdovratno odvrnil. »Izpovedba gospodične Romerjeve mi je nerazumljiva.«
Hanke se je spogledal s kriminalnim svetnikom, ki je molče in pazljivo sedel zadaj v naslanjaču. Nato je stopil k vratom.
»Prosim, gospodična Romerjeva, pridite še malo noter!«
Črnolaso dekle se je počasi približalo. Gledalo je mimo Riidersdorfia.
»Gospodična Romerjeva,« je s težkim poudarkom vprašal Hanke, »ali vztrajate pri svoji prejšnji izpovedi? Je res, da z gospodom Riidersdorffom ves čas niste govorili?«
Analiza Romerjeva je vzdignila glavo.
»Ostati moram pri tem, kar sem rekla «
»Ste dobro premislili? Morda bo treba to izpovedbo nekega dne s prisego potrditi?!«
»Gospod komisar, svoje izpovedbe ne morem preklicati!«
»Analiza!« Glas mladega igralca je bil laskav, zaiklinjajoč.
»Ne vem, kod je hodil gospod Riidersdorff.«
Hanke je skomignil z rameni
»Torej lahko greste, gospodična Romerjeva.«
Ko so se vrata zaprla za njo, je komisar spet pogledal kriminalnega svetnika. Ta je samo zmajal z glavo.
»Prav. Tudi vi lahko greste, gospod Ru-dersdorft Prosim pa, da še počakate v predsob ju.«
Ko sta ostala uradnika sama, je bilo mirnosti Giinther ja Hankeja konec.
»Spet nič, gospod kriminalni svetnik — najrajši bi Riidersdorffa kar prijeL Sum. da ie storilec, je vendarle zelo močan —»
Kriminalni svetnik Winter se je mirno nasmehni!.
»Toda izpovedba male Romerice ni zelo močna. Vsa kaže, da se za tem še nekaj skriva.«
»Gospod kriminalni svetnik,« se je Han-
ke dalje razvnemal, »Riidersdorff skuša nekaj zatajiti, nekje je tu vrzel — doživel je nekaj, kar ga dela negotovega in zbeganega. In to je, vsaj po mojem prepričanju, dejanje!«
Winter je skomignil z rameni
»Nemara, Hanke, nemara pa tudi ne. Nikar ne pozabite, da imamo celo vrsto Imdi ki ne morejo dokazati, kje so bili >b čnsu dajanja. Gospodična Dannovv sama na primer spet in spet zatrjuje, da se ne more zanesljivo spomniti, kje je bila v tistem trenutka Zanjo bi bilo vendar najbolj naravno, da bi bila šla v svojo eardembo — morda sta imela z Untermannom domenek, da se tam dobita. Zaročena je z gospodom Renkenom. Untermann jo je ljubosumno zasledoval — tako je prišlo do prepira Grozil ji je. da razdere njeno zaroko — v svoji duševni stiski je izgubila razsodnost in ga pobila--c
»Tako bi utegnilo biti. go.sp?<j kriminalni svetnik — ali isto velja za Riidersdorffa. In končno, kaj pa gospod Renken? Nihče ni mogel določno izpovedati, aH ie bil ob tistem času v prostoru ra gledalce.«
»Isto velja za drja. Langeja, o katerem sta tako Renken kakor Hassberg izpovedala, da se je pojavil v prostoru za gledalce šele tik pred tem. ko je inspicient Richter za vzdignil poplah.«
Schriftleiter - Urejuje: Davorin Ravljen - Fflr das Konsorttum »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko VJrant — Fttr »Narodna tiskarna A G.« als Druckstalle — Za »Narodno ttebamn A. Aj, kot
ttskarnarja: Pran Jeran — Fttr den InseratenteU veranf.vortlicb - Za inseratnl oddelek odgovarjaj LJuboodr Volčič	^^