Poštnina plačana v gotovini Štev. 2 Z:A DRUGA R Glasilo „Nabavljaliie zadruge uslužbencev drž. železnic v Sloveniji" v Ljubljani VII Izhaja enkrat mesečno Naročnina letno za nečlane Din 18'— 940.436-68 1,235.193-25 Dvigi v letu 1929 Din ff 2,175.629-93 828 220.97 Kapitalizirane obresti 1929. Din » 1,347.408-96 66.506-56 Stanje 31. decembra 1929. Din 1,413.915-52 Tekoči račun: Stanje 1. januarja 1929. . . Vloge v letu 1929 Dvigi v letu 1929. .... Din M 1,741.520-— 1,562 750"— Kapitalizirane obresti 1929 Stanje 31. decembra 1929. Din ff 178.770 — 7.051-29 185-821-29 Račun rezervnega sklada: Stanje 1. januarja 1929. . . . Dobiček iz leta 1928. . . . Pristopnine iz leta 1929. Din ff ff 22.179-48 20.319-17 2.720"— Stanje 31. decembra 1929. 45.218-65 Račun prehodnih zneskov: Predplačane obresti za 1. 1930. Glavna blagajna drž. železnic . Din ff 36.483-97 50-— 36.433-97 Račun zgube in dobička: Dobiček v letu 1929. . 33.870-86 Din Z^guba. 11,807.740-29 Rnevira izgube in dofoičkn 102,0 11,807.740-29 Dobiček 1. Račun obresti: a) Obresti hranilnih vlog: 1. Izplačane v letu 1929. . . 2. Kapitalizirane v letu 1929. 3. „ iz tekočega računa v letu 1929. . . 2. Račun režije: Upravni stroški v letu 1929. . Vplačila na račun uprav, stroškov 3. Račun bilance: Dobiček na račun bilance Din Din 2.809-34 „ 66.506-56 „ 7.051-29 76.367-19 Din 52.617-24 27-991-71 21.625-53 33.870 86 1. Račun obresti: a) Obresti posojil: 1. Vplačane v letu 1928. . . Din 19.813"38 2. Vplačane 1. 1929. Din 137.371-26 3. Predplač. 1 1930. „ 36.483-971 4. Vrnjene vi. 1929. „ 2.569.49/,, 98.317-80 5. Zaostale neplač. 'obresti 1. 1929. „ 289"76 Din 2. Obresti naložb: 1. Denarnih zavodov 2. Poštne hranilnice Din 16.424-98 17-66 118.420-94 16 442-64 134.863-58 S knjigami in prilogami primerjali in našli v soglasju: Ljubljana, 31, decembra 1929. Za upravni odbor: 134.863-58 Štev. članov 1. I. 1929. 634, deležev 646 Na novo pristopilo „ 256, „ 256 Odpadlo „ 6, „______6 Stanje 31. XII. 1929. 884, deležev 896 Jeras 6rnesf, s. r. predsednik Čerčefi Srečko, s. r. podpredsednik TJlicutinič 'Rudotf, s. r. knjigovodja 'Punčufj '(Ilirko, s. r. odbornik Tratina £udvik, s. r. blagajnik TTlofjorič Jvan, s. r. odbornik Zupanič K ar C, s. r. predsednik Nadzorstvo: Zupan Čirič, s. r. tajnik Jufj £eopotd, s. r. podpredsednik Jajček člnton, s. r. ‘Božič ntojz, s. r. odbor naše stare zadruge na II. rednem občnem zboru pooblaščen, da izdela nova pravila, ki naj omogočijo pristop zadruge v ,>>Savez nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev« v Beogradu. Upravni odbor je to izvršil in na lanskoletnem III. rednem občnem zboru predložil nova pravila, ki so bila odobrena ter je odbor nato priglasil svoj pristop Savezu. Ta nas je z veseljem sprejel in zadrugi obljubil vso podporo, moralno kot materijalno. ' Druga važna zadeva, ki se je na novo vpeljala, je vpeljava tekočega računa, ki je takoj prvo leto pokazala lepe uspehe in je bilo na tekoči račun vloženega denarja Din 1,741.520-—. Proti koncu leta je začela zadruga s propagando za zavarovalno štednjo. Kaj je ta štednja, je bilo objasnjeno v »Zadru-garju« in v koledarju »Nab. zadruge«. Iz do konca leta došlih številnih prijav je raz-vidno, kako dobra je bila ideja in je upati na lep razvoj tudi v tej panogi denarnega poslovanja. Finančni efekt bode pokazala bilanca za leto 1930. To so glavni na zunaj vidni dogodki prešlega leta. Na znotraj se je z isto marljivostjo in vestnostjo delalo kot prejšnja leta in gre vsa čast zadruginemu številčno skromnemu osobju, ki je zmagalo resnično ogromno pisarniško in knjigovodstveno delo. To moramo posebno poudariti, ker ne more zadruga svoje osobje tako nagraditi, kot to zasluži. V sledečem podajamo nekaj podrobnih številk, ki naj pokažejo razvoj in delo v zadrugi. Upravni odbor je imel 24 rednih sej in eno sejo skupno z nadzornim odborom. Na sejah se je razven vseh drugih zadruginih zadev obravnavalo 615 prošenj za posojila. Od teh je bilo ugodno rešenih 541 prošenj (87%) in odklonjenih 74 prošenj (13%). V začetku leta je imela zadruga 634 članov, med letom je na novo pristopilo 256 članov in odpadlo 6 članov. Dva člana izmed 6 odpadlih smo izgubili vsled smrti, in sicer g. Mediča Franca, umrl 18. febru-iarja 1929., in Čamernika Petra, umrl dne 5. decembra 1929. Ohranimo jima blag spomin- — Ob koncu leta je torej stanje članstva 884. Vlagalo je v zadrugo svoje prihranke začetkom leta 566 hranilcev. Med letom se jim je pridružilo 239 vlagateljev in odpadlo 97, tako da ima zadruga koncem leta 708 vlagateljev. Dne 1. januarja 1929. je bilo dolžnikov 428, prirastlo jih je 538 in med letom dolg odplačalo 394 ter je potemtakem koncem leta še 572 dolžnikov. V prošlem letu je dospelo 722 dopisov, odposlanih jih je bilo 464, torej skupno 1186 dopisov. Denarno gibanje in razvoj raznih postavk je razviden iz bilance. Pri vseh postavkah se vidi na prvi pogled porast navzgor, kar mora vsakega zadrugarja navdati z veseljem in ponosom. Da so se pri takem splošnem porastu tudi režijski stroški zvišali, je samoposebi umevno. Vendar so vprav malenkostni, če upoštevamo veliki denarni promet, ki je znašal 15,377.065-41, kar kaže, da se je denar med letom po večkrat prevalil. Upravni odbor. Železničarska menza. Pod okriljem naše zadruge se je kot njen sestaven del ustanovila železničarska menza, ki je začela poslovati dne 1. februarja, točno ob lOletnici, ko se je ustanovila na liceju takozvana inšpektoratska kuhinja železničarjev, ki je po 10 letih prešla v sedanjo menzo. Ideja menze ni nova. Že lani so pro-učavali naši tovariši to vprašanje in se niso mogli odločiti tako hitro za ta korak, ker smo imeli v Ljubljani že dve večji dobri kuhinji, uradniško menzo in javno kuhinjo v delavski zbornici. Ker sta obe menzi prenatrpani in je njih kapaciteta docela /izrabljena, dalje,, ker nam je direkcija, oziroma g. direktor sam dal spodbudo in pod ugodnimi pogoji lokale na razpolago, se je odločilo, da se poskusi z menzo. Dne 23. I. t. 1. smo se odločili, da ustvarimo menzo, čez 8 dni se je kuhal v njej prvi obed. Računali smo na začetnih 30 ljudi, prišlo pa jih je 60 in sedaj ima menza že 100 stalnih gostov. Nismo bili pripravljeni na tak obrat in se tudi nismo pripravljali. Menza se je razvila naravno, brez reklame in demagogije, kot jo dela krčmar z dobrim vinom, ko otvori gostilno. Bilo je tudi malo polomije, toda menza se razvija, hrana se zboljšuje, podjetje je, četudi v prvem mesecu, aktivno in ne bo nazadovalo. Začeti je treba! Začeli smo z zneskom Din 6.— za kosilo, Din 5.— za večerjo. Pri večerji gre malo tesno, ali v glavnem se drži pri sedanjih cenah kvaliteto in množino sedanje hrane. Zadrugi ali vodstvu menze ni do tega, da bi ostale sedanje cene in sedanje porcije. Vse je stvar dogovora interesentov. Oni naj odločijo, ali hočejo več plačati in imeti zato boljšo hrano, ali pa ostanemo pri dosedanji ceni. Režijski stroški pri sedanjem obratu so razmeroma visoki, posebno, ker se pokuri dosti premoga v sedanjem velikem štedilniku. Kadar se bo obrat povečal na nekaj sto stalnih gostov, je gotovo, da se bodo znižali režijski stroški za približno 30 par. S tem denarjem se bo lahko zboljšalo kvaliteto ali pa povečalo kvantiteto. Pri prikuhi igra to veliko vlogo. Ako bi bilo zadosti interesentov in bi to dopuščal obrat v kuhinji, bi se lahko odločili, da kuhamo dvoje vrst hrane. Lahko bi se dalo kosilo tudi za Din 4.—, sicer brez mesa, toda izdatno. To bi konveniralo morda delavcem-težakom, ki rabijo tako hrano (dosti ogljikovih hidratov, manj beljakovin). Priporočamo železničarjem, da se poslužujejo naše menze. Dobrodošla bo gotovo osobju, ki stanuje daleč izven rajona glavnega ali gorenjskega kolodvora. Tudi za osobje, ki se radi službe ne sme odstraniti s postaje, je bolj praktično, da si pusti prinesti obed iz menze, kakor da si pusti od daleč prinašati kosilo, ki rti več gorko, ko ga je treba jesti. Čim več bo gostov, tem manjši bodo režijski stroški in tem boljša bo hrana. Zadružništvo drugod Centralna zveza norveških nabavljalnih zadrug je štela v prošlem letu 437 zadrug, katerih promet je znašal 104,035.900 norveških kron. Cene potrebščinam so padle za približno 10%, kar je zasluga lepo razvitega in zelo razširjenega zadružnega po-kreta v norveški državi. Zaposlenih je bilo v nabavljalnih in produktivnih zadrugah 2478 oseb, med temi preko 876 ženskih moči. Število skupnih produktivnih obratov je znašalo 90. Največji promet izkazuje zadruga v Oslo in sicer 10,674.500 norveških kron s 12.786 člani. Tej sledijo zadruge v Lillestrom, Lysaker, Ullevaal i. dr. Velika nakupovalna družba norveških zadrug je imela prometa nad 25 milijonov norveških kron. Čisti preostanek znaša 459.828-90 kron. Zanimiva je porast vrednosti tobaka, ki ga je prodala zadružna tobačna tovarna in ki znaša 998.370-18 kron napram prejšnjemu letu .78.687-37 kron. (Na Norveškem ni prodaja tobaka monopolizirana. Op. ured.). Tudi zadružne pražnice kave so dvignile količino prodanega kavinega zrnja od prošlolet. 441.601 kg na 456.442 kg. Zadružna tovarna margarine izkazuje prodajo 2,415.349 kg v vrednosti od 3,158.008 kron, zadružna tovarna mila pa 880.000 kron prometa. Velika nakupov, družba finskih zadrug ie dosegla v prvem polletju pretečenega leta 387,086.727 finskih mark prometa. Promet zadrug nove centralne zveze nab. zadrug se je dvignil do konca julija 1929. na 672,850.000 finskih mark. Hranilne vloge te zveze znašajo približno 279,909.583 finskih mark. ______ Velika nakupovalna družba belgijskih zadrug izkazuje v polletni bilanci 1. 1929. prometa 109,229.149 frankov. Tudi v Kanadi lepo napreduje zadružno gibanje. Kongresa Kanadske zadružne zveze, ki se je vršil v letu 1929., sta se udeležila Wilkins in Stevvart, prvi kot odposlanec Angleške, drugi kot delegat škotske velike nakupovalne družbe. V kanadski zadružni zvezi je včlanjenih 31 zadrug, med temi sta dve veliki nakupovalni zadrugi, ki pa sta pristopili k zvezi šele pred kratkim. Promet se je dvignil v letu 1928. na 5,396.967 dolarjev, a presežek je znašal 342.750 dolarjev. Število članstva se je dvignilo od 1422 na 10.336. Zadružno gibane konzumentov je sicer — kakor je razvidno iz gornjih številk — šibko, vendar se čim dalje, tem bolj širi. Pripomniti pa moramo, da obstoja v Saska-čevanu, takozvani »žitni provinci«, še 216 konzumnih društev, ki niso včlanjena v zvezi in ki štejejo 13.819 organiziranih konzumentov. Kapital teh društev znaša 569.829 dolarjev, promet se je vrtil med 8. m 4. milijoni dolarjev, a pres žka so izkazala 135.963 dolarjev. Razno ^^^=5 Vloge in posojila. K članku v prvi številki »Zadrugarja od 23. januarja t. 1. pod naslovom »Vloge in posojila« se je oglasil zadrugar tovariš P. H. iz Maribora češ, da je v odstavku o sloju železničarjev, ki je posebno pred leti največ zaslužil, mišljeno osobje x-pa-noge žel. službe. Zadrugar ju P. H. bodi omenjeno na tem mestu, da ni bila s člankom proti nikomur naperjena ost, temveč obratno: Povedalo se je resnico, da izkazuje namreč statistika o vlogah največ vlagateljev med tistimi železničarji, ki so primeroma najslabše plačani. Če si ti reveži odtrgajo od ust še ono malenkost, ki jo prejemajo v obliki mesečne plače, oziroma mezde, tem več vlog se je pričakovalo od onih, ki imajo daleko večje prejemke. Kajti nihče ne ve danes, kaj bo jutri z njim, vsled česar je umestno, da si za slučaj potrebe prihrani kako vsotico. Tudi trditev, da je na svetu vse mogoče, o čemer nas je prepričala svetovna vojna, je zadrugar P. H. napačno razumel. Ni se hotelo tu poudariti, da naj živimo tudi danes tako, kakor v času vojne vihre, nego omenilo se je, da nas je baš svetovna vojna naučila ceniti vprav vsako stvarco in živeti trgovsko. Ne smemo zamotavati najmanjše reči, čeprav bi imela le nizko vrednost. Ne trati denarja po nepotrebnem, ne nakupuj potrebščin, ki jih absolutno ne rabiš! To je nauk, ki nam je ostal iz izkustev svetovne vojne. Brezdvomno so prejemki železničarjev, posebno železni- ških delavcev, nizki za sedanji dragi čas. Zato pa moramo vsak novec, preden ga'izdamo, večkrat obrniti in še pomisliti, ali bi ga ne spravili za hujše čase. Zatorej, da si bomo na jasnem: kdor trdi, da z lahkoto izhaja državni uslužbenec s službenimi prejemki — brez eventualnih postranskih prejemkov — ne da bi mu bilo potrebno pri tem vestno štediti, ta uganja demagogijo. Tozadevno piše sarajevski »Zadružni glasnik«: »Ali je danes mogoče hraniti? Kot, da bi čuli odgovor od vseh strani: Ni mogoče! Vzrok leži v tem, ker nam prejemki ne zadostujejo niti za prehrano, kamo-li za hranilnico! Na prvi pogled zgleda, da je odgovor točen, toda če človek nekoliko pomisli, tedaj bi zadevo drugače sodil. Čeprav se bo komu zdel odgovor čuden in smešen, toda vsekakor je točen, da se tudi danes lahko hrani in prihrani. Če se v stvar le nekoliko poglobimo, pridemo do zaključka, da mi danes v resnici hranimo in veliko prihranimo! Dokaz: Vzemimo, da naši dohodki zadostujejo le za prvih 10 dni v mesecu, medtem ko ostanemo brez sredstev za ostalih 20 dni. Tudi to vemo, da v času teh 20 dni nas ne bo nihče podpiral in vzdrževal, če mi sami o tem ne vodimo računa. In res, mi bi skupno z rodbino hirali od gladu, če bi v prvih desetih dneh porabili celokupne mesečne prejemke. Da se to ne pripeti, si moramo prvih 10 dni odtrgati od lastnih ust, od ust žene in otrok, da nekako z muko prihranimo tudi nekaj za ostalih 20 dni v mesecu. No, vidite, kako mi mnogo in prekomerno hranimo! Čeprav imamo v rokah v začetku meseca več sto dinarjeA^, si ne privoščimo boljšega kosila, niti večerje, kajti če to storimo, se izpostavljamo nevarnosti, da ostanemo pozneje brez najpotrebnejšega. Morda velja ravno za nas narodni rek: .,Izderi komarju nogo in izdereš mu ž njo tudi čreva!’ Če računamo v številkah, tedaj nam bo zadeva bolj jasna. Na primer: Železničar (in teh je mnogo) ima mesečnih prejemkov 900 Din, t. j. za 30 dni, kar bi on faktično potreboval samo za 10 dni, t. j. 90 Din dnevno. Ali kakor smo zgoraj omenili, on mora shajati s tem zneskom do konca meseca. To se pravi, da mora vsak dan od prvih 10 dni hraniti po 60 Din za nadaljnjih 20 Din, če se hoče prihraniti cel mesec. Kakor vidimo se tu ne prihrani od tega, kar je človek mogoče preveč prejel, nego človek hrani s tem, da si precej odtegne od ust za nadaljnji čas, za 20 dni. Pa če je že tako, čemu ne bi človek računal tudi na dneve, ko mogoče nie bo prejel niti 900 Din za cel mesec, ali če bo vsled bolezni, nezgode itd. brezpogojno potreboval več kot 900 Din. Ali ni primerno, da si skuša že sedaj pripraviti potrebno rezervo za slabe čase na ta način, da uporabi dnevno namesto 30, le 29 Din, s čimer prihrani mesečno 30 Din, ki mu bodo zelo dobrodošli v težkih dneh. Mogoče pa niso vsi železničarji taki reveži. Mnogi izdajo precej za tobak, za dnevni ,četrt’ itd. Naj si ti, če morejo, prikrajšajo dnevno porcijo cigaret in sličnega in na ta način bodo prihranili po 50 ali še več dinarjev na mesec, kar jim bo dobrodošlo v hudem času. Razumljivo, da bi bilo lažje ,šparati’, če bi se naše eksistenčno vprašanje zboljšalo. Toliko navedeni list. Kdor jasno misli, bo pritrdil resnici, ki izhaja iz gornjih vrstic. gCofieak la službene objave j »rr mnriTM—— POVRAČILO ZA LETO 1929. Z dnem 25. februarja 1930. se začne izplačevati, oziroma se bo obračunalo povračilo (dividenda) v izmeri 5%. Povračila se porabijo: 1. za kritje deleža, 2. za kritje dolga, in sicer v prvi vrsti za živila in obroke. Onim, ki njih dolg ne presega višine povračila, se izplača v gotovini, oziroma knjiži v dobro. Način izplačevanja: Članom, ki kupujejo za gotovino in pridejo v Ljubljano, oziroma v Maribor, se izplača povračilo v gotovini. Članom, ki ne pridejo v Ljubljano in naročajo svoje potrebščine pismeno — na kredit — se jim izplača na ta način, da se jim zmanjša odtegljaj 1. lil. 1930. za ono vsoto, ki jim pripada kot povračilo. N. pr. Član X je nabavil živil za Din 600.—, povračilo znaša Din 550.—. Tedaj se mu odtegne 1. III. 1930. samo Din 50.—. Ali: Član je dolžan Din 500.—, povračilo znaša Din 600.—. V tem slučaju se od njegovih prejemkov dne 1. III. ne odtegne ničesar ter se mu ostanek Din 100.— knjiži v dobro in to vpošteva pri odtegljaju za 1. IV. 1930. Drug primer: Član dolguje na deležu Din 120.—, na živilih Din 700.—- in na obrokih Din 400.—, skupaj Din 1220.— Povračilo znaša Din 500.—. V tem primeru se uporabi Din 120.— za delež, ostalih 380.— Din za živila. — 1. UL se mu odtegne Din 320.— za živila in redni mesečni obrok. Za zaostale dolgove. Ako je zaostal član s plačevanjem živil, deleža in obrokov se povračilo porabi 1. za delež, 2. za živila, 3. za obroke. Kraj izplačevanja. Člani, ki se poslužujejo prodajaln v Ljubljani, dobijo izplačana povračila v prodajalni v Šiški in sicer se bo izplačevalo v čakalnici. Mariborskim članom se bo izplačevalo v Mariboru. Člani se morajo legitimirati z nakupno knjižico, odnosno člansko izkaznico. Upravni odbor. Povračilo za leto 1929. Člani, katerim se ubira zneske za nabavljene potrebščine v zadrugi potom službenih edinic, bodo o višini povračila (dividend) obveščeni pri izplačilu mesečnih prejemkov (plač) od izplačilo vršujočega uradnika; oni, ki kupujejo za gotovino, bodo obveščeni o višini povračila ob priliki prvega nakupa v zadrugi. Pritožbe. Nekateri člani iznašajo pritožbe na nekompetentnih krajih in ob vseh mogočih prilikah, na edino pravilni naslov pa jih ne adresirajo. Tako postopanje ni zadružno! Vsled tega apeliramo na člane, da se v vsakem slučaju, ko se čutijo prizadete, takoj pritožijo pri poslovodji v trgovini ali pa da pošljejo pismeno pritožbo, konkretno podprto, na upravni odbor zadruge. Le na ta način bo mogoče odstraniti nedostatke, kar bo v korist zadrugi, torej tudi vsemu članstvu! Upravni odbor. Zajčjereja ——— V katerem času dobimo najboljše mladiče? »Najboljši so zgodnji, to je spomladanski mladiči.« Tak odgovor dobimo od vsakega umnega rejca. Za rejo mladičev pridejo v poštev sledeči časovni deli: 1. ) razvoj v materinem telesu; 2. ) razvoj v času dojenja in 3. ) oni po odstavitvi. Razvoj v materinem telesu je v neposredni zvezi z dobro gojitvijo same matere. Dobro rejene in zdrave samice nimajo nobenih posebnih zahtev glede krme. To opazujemo pri rejcih, ki z veliko skrbjo in ljubeznijo goje svoje kunce. Divji zajci vržejo že najkasneje v marcu svoje prve mladiče. Zato je tudi domač kunec-samica, ako je zdrava, že februarja godna za paritev. Za razvoj v času dojenja je tudi preskrbljeno. Pri nekaterih samicah ni količina mleka velika, je pa mleko vsled dobrega krmljenja bolj redilno in izdatno. Seveda ima samica v poletnem času več mleka, ki pa vsebuje več vode. V dobrobit rejcem je tudi, da imajo pred koncem do-jitve že na razpolago nekoliko zelene krme, ki pospešuje pridobivanje mleka in se tudi že mladiči take krme po malem poslužujejo. Po odstavitvi pa se mladičem že lahko poklada mlada zelena krma, ki ima kakor znano v tem času največ redilnih snovi in je lahko prebavljiva. Kako pa je z mladiči, zvrženih v maju ali juniju? Samica je še zmučena vsled prvega poroda. Ker smo pustili mladiče, da so sesali do srede aprila, so se lepo zredili. Toda v tem času je porabila samica vso moč. Nekaj dni zatem, ko smo ji odvzeli .mladiče, se je pri reji pojavila zopet potreba po samcu. Torej jo pustimo zopet pariti. V času nosečnosti se nekoliko popravi. Pripravi si gnezdo in v redu vzdržuje mladiče. Mladiči, kakor le hitro morejo, zapuščajo gnezdo in tekajo za samico, da bi dobili hrano. Mati se jim pa vsled izčrpanosti vedno le umika. Pripeti se, da samici vsled izrabe odpovedo moči in to še v času, ko jo mladiči; še potrebujejo. Vsled tega so primorani, da se začno hraniti z zeleno krmo, kar pa je vsekakor prezgodaj. Zelena krma je v mesecih maju in juniju zelo dobra in ima veliko redilnih snovi. Koncem junija in julija pa že izgublja redilno) moč. Dočim so imeli mladiči, zvr-ženi v marcu, v času njih razvoja, samo dobro svežo krmo, primanjkuje iste mladičem, zvrženim v maju in juniju. Prvi mladiči so v avgustu, oziroma septembru, že dokaj lepi in jih izberemo za nadaljnjo rejo. Mladiče, pozneje zvržene, se pa ne izplača rediti čez zimo. Vrtnarstf® K. F. Mešanec — zlato s ceste. Uspeh vsakega, tudi najmanjšega vrta je odvisen od kakovosti in dobrote zemlje. Zemlja rodi in nam daje sadeže, zahteva pa brezpogojno, da se ji vračajo snovi, katere je porabila za proizvodnjo sadežev. Skratka: gnoja ji je treba. To je sicer lahko rečeno, toda kje dobiti, posebno danes, z lahkoto gnoj? Težka je ta stvar, ako mislimo samo na hlevski gnoj. Tega je malo in je drag. Vsakdo pa lahko dobi dobro in izvrstno gnojilo, če le malo odpre oči in pogleda okoli sebe. Na naših cestah leži vsak čas postrgano blato v kupčkih. Cestar bo vesel, ako se mu ga odpelje, a mi mu tudi moramo biti hvaležni, kajti pripeljali smo domov: apno, dušik, fosfor in nekaj kalija, torej snovi, iz katerih obstoji sleherna rastlina. Speljimo to dobroto na kup v senčnat količek vrta ali pa hiše. Ozrimo se še nadalje naokrog. Spomladi in jeseni se čistijo jarki ob potih. Tudi ta brozga vsebuje mnogo dragocenih snovi. Ne stane drugega kot dobro besedo onemu, ki jo izkoplje, in delo za odpeljavo. Tudi s to stvarjo na že omenjen kupček! Iz tega kupčka pa bo nastala kmalu lepa zaloga, če mu pridevamo vse odpadke iz kuhinje, katere bi sicer zavrgli, vse smeti, saje, lesni pepel, odpadke z vrta, odpadlo listje. Z eno besedo: vse, kar lahko zgnije, odložimo na ta kup. Ko se je tega blaga že precej nabralo, preobrnemo in dobro zmešamo vse z lopato in damo kupu čedno obliko. Napravili smo si na ta način poceni najboljše gnojilo: mešanec ali kompost. Seveda ni sedaj še zrel«. Ako smo si do maja napravili kup teh odpadkov in jih premešali, tedaj je treba, da pustimo vse to ležati pri miru do jeseni, da se počasi razkraja. Poleti zasadimo po kupu buče ali pa kumare, da njih široki listi varujejo z zasenčenjem vlago. V pozni jeseni kup zopet premečemo in nremešamo in prepustimo zimi, da opravi še svoje delo. Prihodnjo pomlad, torej že po enem letu, je ta kompost ali mešanec že uporabljiv in izda toliko kot hlevski gnoj. Ako ga pa pustimo ležati dve ali tri leta ter ga med tem pridno obračamo, je pa vreden še neprimerno več. Kdor goji domače živali, naj vse odpadke od njih nosi na mešanec. Kdor ima ra razpolago še gnojnico ali straniščnico, naj s to večkrat poliva kup mešanca. Vrednost gnojila se bo na ta način neprimerno zvečala. Ko je en kup gotov, pričnemo znašati na drug kraj gori omenjene snovi za nov kupček. Velikost kupa, katerega mislimo napraviti, se ravna seveda po velikosti in obsegu našega vrta. Uporabno je to izvrstno gnojio za vse vrste zelenjave, za sadno drevje, grmičevje, cvetlice, skratka: uporabimo ga lahko vsestransko. Zapomnimo si tedaj dobro: Nobene gnitju podvržene stvari ne zavrzimo, pač pa znesimo na kup mešanca. Spomini Ogromni izdatki za strup. Narodni poslanik dr. Milan K o s t i c, ki je bil agilni odbornik v našem Savezu (do leta 1926.), je zahteval na seji bivše narodne skupščine dne 23. aprila, da se zapre skupščinski bife, ker je konstatiral, da je mnogokrat v bifeju več poslancev kot pa v skupščini. Grajal je, ker so prihajali poslanci na sejo pijani in v takem stanju izzivali nepotrebne konflikte ... V Trbovljah se je popilo v letu 1927. za 14,285.000 Din raznih alkoholnih pijač, na Jesenicah za preko 6 milijonov. V celi državi se potroši na leto za alkoholne pijače ca. 6 milijard dinarjev. Gospodinjstvo O — n —: Uživajmo med. Uživanje medu smatra pri nas še mnogo ljudi za luksus. Nekateri sicer priznavajo njegovo hranilno vrednost, a se jim zdi predrag — izdatki za razne slaščice, katerih hranilna vrednost niti zda-leka ne dosega medu, pač pa so za več sto odstotkov dražje od njega, jim pa niso preveliki. Neizpodbitno je dejstvo, da je med najfinejši in najdragocenejši produkt narave z važnimi hranilnimi snovmi in vsled tega polnovredno živilo. Po kemični sestavi spada med k ogljikovim vodanom, ki igrajo v prehrani človeka zelo važno vlogo. Hranilna vrednost medu se odlikuje od drugih ogljikovih vodanov po tem, ker se nahaja v medu do 80% invertnega (sadnega in grozdnega) sladkorja, Ta sladkor preide brez prehodne prebave v kri, ki ga dovodi v jetra, kjer se pretvori v jetrin škrob (glykogen). Od tu se potem dovaja hrana potrebnim mišicam. Pristni čebelni med sestoji iz 20% vode, 70 do 80% invertnega sladkorja, do 5% trsnega sladkorja ter raznih drugih, za prehrano telesa zelo važnih snovi, kakor dušičnatih spojin, železa, mangana, fosforne kisline, apnenca itd., in to v taki obliki, da, jih telesni organizem brez nadaljnega lahko sprejme in uporabi. Te rudninske spojine pospešujejo tvorbo kosti in krvi. Zato naj uživa med zlasti mladina, predvsem pa slabotna in slabo-k r v n a de c a. Na rudninskih spojinah je posebno bogat gozdni, t. j. jelkov in smrekov med ter listni med (mana). Ker vsebuje med le prav neznatne količine neprebavljivih snovi, je delo želodca in črev zelo lahko, pa tudi ledvicam je radi neznatnega odstotka beljakovin, ki jih med vsebuje, prihranjeno naporno delo. Z ozirom na vsa ta dragocena svoj-stva medu, naj uživajo med zlasti tisti, ki naporno delajo. Za srce in mišice ni boljšega hranila kot je med. Oglejmo si še vrednost medu kot živila, ki se izraža v toplotnih enotah ali kalorijah. Pod imenom kalorija razumemo ono množino toplote, ki je potrebna, da se segreje 1 kg kake tvarine od 0" na 1" C. Človek, ki le malo telesno dela, rabi na dan okrog 2200 kalorij, delavec, ki se veliko giblje na prostem ter opravlja lahka dela, rabi 2800 do 3000 kalorij, za težja dela v delavnicah in na polju je potrebnih 3600. za težka dela pa tudi 5000 kalorij ne zadostuje. Mladina, ki se živahno giblje, rabi približno toliko kalorij kot odrasli. Naša živila so sestavljena iz raznih snovi: beljakovin, tolšče, škroba, sladkorja itd., katere uživamo z rastlinsko in mesno hrano. Redilna vrednost živil, ki jo izražamo v kalorijah, je različna. Odvisna je od hranil, ki jih uživamo. Tako vsebuje 100 g gob 37, jabolk 52, krompirja 65, grozdja 66, mleka 67, govedine 100 do 137, teletine 148, jajc 167, medu 328 kalorij itd. Iz vsega navedenega je razvidno, da zavzema med odlično mesto med našimi živili. Njegova redilna vrednost je n. pr. trikrat večja od govejega mesa. Z ozirom na vse to zasluži med, da ga kot živilo bolj upoštevamo kot doslej. Predvsem se navadimo uživati med zlasti pri zajtrku. Uživa naj ga vsak, posebno ga pa privoščimo naši mladini, seveda ne preveč naenkrat. Redilno vrednost medu so poznali že narodi v starem veku, kar nam pričajo razni reki iz sv. pisma. Tako je n. pr. rekel Salomon svojemu sinu: »Uživaj med, moj sin«! Kljub odličnim hranilnim in zdravilnim vrednostim je med najcenejše živilo. V Avstriji, Nemčiji in drugih državah se giblje cena za kg pristnega medu od 30 do 45 Din, dočim stane pri nas danes kg medu v prodaji na drobno 20 do 25 Din, kar je v primeri s cenami drugih živil zelo malo. Zato pridno segajmo po njem! Iz zadružne trgovine Sporočamo članstvu v Mariboru, da smo preselili prodajalno iz Melja na Aleksandrovo cesto štev. 49. Novi prostori so bolj primerni kot dosedanji, kar bo tudi v prid članom. Jabolk dobimo še cca 10.000 kg; predvidena cena 3-50 do 5-— Din za kg. Še vedno dobivamo pritožbe, da je cikorija grenka. Vsled tega ponovno svetu- jemo članom, da poskusijo s kolinsko cikorijo mesto s franckovo in da nam sporočijo svoje mnenje. Ker smo izdatno znižali ceno pravi kavi, bodo morda segli člani bolj po tej. Prosimo člane, da označijo svoje vrečice z imenom, morda še s predmetom, katerega se stalno deva v vrečico (n. pr. za moko, sladkor ali riž). V navalu ne morejo pomočniki paziti in ugotoviti, za kak predmet je stranka namenila vrečico. 25. januarja t. 1. je bil velik naval na obe trgovini v Ljubljani, posebno pa še v Šiški. Člani iz Ljubljane niso mogli priti na vrsto, ker je bilo preveč članov s proge, ki se niso držali termina. Zakaj smo določili termin? Zato, da ve vsak član, kdaj pride na vrsto, da se mu ni treba nastavljati in predolgo čakati. Naročilo šunk: Vse prodajalne sprejemajo osebna ali pa pismena naročila za šunke že sedaj. Opozarjamo člane, da pošljejo pravočasno naročila. Semena. Opozarjamo člane, da smo Vpeljali v vseh naših prodajalnah vrtna in cvetlična semena. Semena so erfurtske provenience z znamko Urbanič semen ter je cena malim vrečicam Din 1.—, za grah in fižol Din 2.—. Iz tu spodaj navedenega seznama je razvidno, katere vrste semen imamo v zalogi. Priporočamo, da se člani poslužijo te ugodnosti. Pri naročilu ravnajte se po seznamu. Kurivo. Premog in mehka drva bo zadruga razvažala le v času od 11. do 20. vsakega meseca, ker prihaja zelo malo naročil. Za bukova drva nimamo nobenih naročil, ista se bodo razvažala samo takrat, ko pride za cel vagon naročil. Naročite pravočasno, da ne bo pozneje pritožb. Najdeno. V prodajalni Šiška se je našlo: 1 damski dežnik, 1 par rokavic in 1 zelen klobuk. Novo vpeljano blago. Mandarine, sladke, po Din 1.50. Jeziki, goveji in svinjski, prekajeni, a Din 36.—. Kavine žličke, a Din 7.—. Žlice, jedilne, Din 13.50. Vilice, jedilne, Din 13.50. Noži Din 24.—; vse iz »Alpaka-sre-bra«, zelo trpežno. Škafi barvani a Din 11.— in 16.—. Priporočamo za nakup v vseh trgovinah olje za podplate in »Labod za pranje svilenih in volnenih izdelkov. Fige dalmatinske, krompir, jabolka in kislo zelje ima zadruga še na zalogi v vseh prodajalnah. Ker je zelje zelo okusno, ga priporočamo članom. Cena Din 2.— za kg. Če hočete biti točno in dobro postreženi, prihajajte v trgovino tedaj, ko je Vaš termin. V enem dnevu ne morejo biti vsi postreženi! Članstvo naj se drži sledečih terminov: Za Maribor: edinice na progi Cir-kovci—Kotoriba, Ormož—Ljutomer—Murska Sobota—Hodoš, Čakovec—Donja Lendava in Ljutomer—Gornja Radgona od 25. do 30. v mesecu. Embalaža iz zgoraj navedenih prog mora dospeti v podružnico do 22. v mesecu. Za edinice na južni progi s progo: Slov. Bistrica—Slov. Bistrica mesto, Poljčane—Žreče in Grobelno—Rogatec od 1. do 7. v mesecu. Embalaža mora dospeti do 28. v mesecu. Za edinice na progi: Bistrica—Holmec in Dravograd—Meža ekskluzive Velenje od 8. do 13. v mesecu. Embalaža mora dospeti do 5. v mesecu. Članom, ki kupujejo za gotovino, se prodaja v vseh prodajalnah naše zadruge vsak delavnik. Sicer se določajo za ljubljanske prodajalne sledeči termini: SAMO ZA LJUBLJANO IN OKOLICO OD 25. FEBRUARJA DO 4. MARCA. Za izven Ljubljane stanujoče člane od 5. do 19. v mesecu. Za razpošiljanje živežnih pošiljk na progo določamo pa sledeče termine: Za prodajalno Ljubljana gor. kolodvor. Dolenjske proge od 5. do 8. v mesecu. Gorenjske proge in proga Kamnik od 9. do 12. v mesecu. Za prodajalno Ljubljana gl. kolodvor: 9 Rakek—Ljubljana in proga na Vrhniko od 5. do 7. v mesecu. Ljubljana—Savski Marof od 8. do 10. v mesecu. Rimske Toplice—Celje od 11. do 12. v meseceu. Izključno Celje—Velenje od 13. do 17. v mesecu. 1.) Zelenjadna semena — vrečice po 1 Din: Štev. 2 Karfijola zgodnja 9 Glavnato zelje, belo, zgodnje 12 Glavnato zelje, belo, pozno 14 Rdeče zelje 18 Ohrovt zgodnji 22 Ohrovt pozni 28 Kolerabice vrhovne, bele 36 Koleraba podzemeljska, rumena 38 Korenjček za juho, rdeči, kratki 39 Korenjček za juho, rdeči, srednjedolgi 41 Peteršilj, dolgi, gladki 42 Peteršilj, kratki, zgodnji 45 Zelena ali celer 48 Zgodnja ali majska repa 49 Solatna pesa, rdeča, okrogla 53 Mesečna redkvica, rdeča, okrogla 58 Mesečna redkvica, bela, dolga 62 Redkev ali povrtnica, črna, okrogla 64 Por ali poriluk 68 Glavnata solata, Kraljica majnika, zgodnja 70 Glavnata solata, Ljubljanska ajsarca 71 Glavnata solata, Cirius, velika, rumena 72 Glavnata solata, Braziljska, kodrasta 73 Glavnata solata, Parizarca, rjavordeče pikasta 75 Glavnata solata, Trdoglavka (Trotz-kopf), rjava 76 Glavnata solata, Trdoglavka (Trotz-kopf), rumena 77 Glavnata solata, Zimska, rumena 79 Berivka (Schnittsalat) 80 Vezana solata ali štrucarca 82 Cikorija ali radič 85 Zimska endivija, rumena, široko-listnata 86 Zimska endivija, zelena, široko-listnata 90 Motovilec, domači, veliki 91 Špinača, širokolistnata 96 Kumare, dolge, zelene 97 Kumare, srednjedolge, zelene 98 Kumare, kratke za vkladanje 108 Jedilne buče, dolge 127 Majaron, grmičasti 129 Paprika, velika, sladka 135 Paradižnik, veliki, rdeči 139 Čebulno seme, za rdečo čebulo 2.) Cvetlična semena — vrečice po 1 Din: 243 Antirrhinum majus, zajčki (L6wen-maul) 228 Astre Straussenfeder, mešane 184 Astre razne vrste, mešane 197 Balzamine, polnjene, mešane 186 Poletne levkoje ali fajgelčki, mešane 196 Zlati šeboj (Goldlack), zimski 251 Chrysanthemum carinatum, enoletne kresnice 290 Dahlia ali georgine, polnocvetne, mešane 301 Vrtni nageljni, zgodaj cvetoči, za drugo leto 302 Margaretni nageljni, cvetejo prvo leto 235 Kineški nageljnj, mešani 331 Helichrvsum ali suhe rože 205 Petunia hybrida, krasne barve, mešane 209 Phlox ali plamenica, mešani 287 Reseda odorata, dišeča resedica 296 Tagetes, turški nagelj ali žametnica 427 Tropaeolum ali kapucinarji, nizki 221 Verbena hybrida I. vrste, v najlepših barvah mešana 225 Mačehe (Stiefmiitterchen), velikocvet-ne, mešane 232 Zinnia elegans, najlepše vrste mešane 304 Poletne cvetlice, razne vrste mešane 352 Bellis perennis, marjetice, bele in rdeče mešane 343 Ipomea purpurea, vrtni slak, ki se ovija 3.) Grahi in fižoli, velike vrečice po 2 Din: 145 Grah sladkorni, srednjevisoki 148 Grah za luščenje, zgodnji, majnikovi 149 Grah za luščenje, visoki, kljunasti 152 Grah strženasti, Telefon, visoki 156 Fižol nizki, fini, zelenostročni 158 Fižol nizki, fini, rumenostročni 165 Fižol visoki, fini, rumenostročni Kotiček uredništva. Dopisnikom sporočamo, da pridejo dopisi, ki niso priobčeni v II. številki, v prihodnjo številko. Cenile živil sen mesec marec 1030 Reklamirajte takoj po prejemu blaga! Na poznejše reklamacije se ne bo oziralo! Mlevski izdelki. Moka Ogg kg 4-20 Moka Og tf 4-10 Moka mehka (2) JI 3 80 Moka krušna (5) JI 3 60 Moka ajdova >> 5'60 Moka ržena J> 3 40 Moka koruzna JI 220 Moka krmilna JI 2-— Zdrob pšenični )> 4'40 Zdrob koruzni 9t 320 Otrobi koruzni II 1-40 Otrobi pšenični J> P40 Testenine Makaroni v kartonih kg lf50 Špageti v kartonih - JI 11-50 Makaroni jajčni in polži ft 9 50 Makaroni domači in druge testenine tt 8 — Zrnje Riž L vrste kg 980 Riž II. vrste n 720 Koruza drobna (Činkvantin Ji 270 Koruza debela (suha) >> 1-70 Kaša » 4 — Ješprenj « »> 4-80 Ješprenček >» 8-40 Fižol Cipro n 6'— Fižol beli n 5'— Fižol rdeč kg 3 80 Leča debela 16 — Leča domača » 880 Grah zelen 14 — Piča za kure )9 2-30 Sladkor Sladkor v kockah kg 14 — Sladkor sipa >> 12 50 Sladkorčki (bonboni) 99 24 — Sladkor v prahu 99 14'— Sladkor Kandis 99 22'— Sol. Sol morska kg 2'75 Sol kreška 99 275 Kava Kava Perl kg 64'— Kava Portorico 99 64 — Kava surova la 99 52'— Kava surova Ha 99 40'— Kava žgana 99 56'— Kava žgana >Speciak 99 68'— Kavne primesi. Kava Kneipp kg 14 — Kava žitna 99 8 — Kava »Žika« 99 13’— Kava figova 99 20'— Kava Enrilo 99 20‘— Kava Enrilo škatlja 16'— Cikorija Franck kg 18 — Cikorija kolinska 99 17'— Mast. Mast kg 25'— Ceres, bel, rumen 99 26 — Čajno maslo la 99 52'— Čajno maslo Ha 99 46 — Kuhano maslo 99 46'— Delikatese. Slanina soljena kg 26 — Slanina »Tirolska« (mesnata) 99 32'— Slanina krušna 99 25 — Slanina »Hamburška« (mesnata) 99 32'— Slanina prekajena debela 99 26 — Slanina papricirana 99 28*— Salame ogrske 99 80 — Salama milanska 99 80'— Sf-lame krakovske 99 36'— Salama letna 99 28 — Salame navadne 99 18 — Kranjske klobase kom. 5-— Reberca kg 28'— Prekajeno meso 99 28 — Prekajeno carsko meso 99 28 — Šunke 99 33-— Krače 99 18'— Svinjski parklji 99 10'— Svinjske glave brez kosti 99 20'— Med ajdov 99 16'— Med cvetlični kg 20'— Sir Chalet II. a kom. 2'— Sir Chalet I a kom. 3'50 Sir trapist kg 28'— Sir polementalski la 99 36 — Sir polementalski Ha 99 28'— Sir Parmezan 99 68'— Maggi steki. 11, 17, 28'50 Maggi na drobno dkg 150 Juhan steki. 6, 12 Juhan na drobno dkg 110 Gorčica kozarec 10 — Gorčica na vago k8f 24'— Keksi v zavitkih Keksi a 1 kg v zav. in zav. 6'— na vago kg 24 — Napolitanke zav. 15 — Napolitanke vel. kom. r— Otroški piškoti zav. 15 — Kvas kg 36 — Kocke za juho Kocke za juho v alum. kom. 1 — lončkih a 25 kom. lonček 25 — Oblati zavitek 13'— Polenovka suha kg 24 — Slaniki novi kom. 2 - Guljaž goveji škatla. 9 — Jetrna pašteta n 6'— Sardelna pašteta 99 7'— Čaj v dozah doza 12, 24 Čaj v zavitkih zavitek 2—14 Čaj na vago kg 80'— Kakao holandski 99 36 — Paradižniki Vs kg 5 Marmelada doze a 1 kg - 'A kg 12"— in na vago kg 20'— Marmelada marelčna 99 30'— Marmelada marelčna doza 32 — Čokolada a 'A 10'-, 7io 4'50, Vso 2'50 Čokolada z lešniki tabl. 2'50 Dezert (narezek) komad 2'50 Limonadni prašek 99 r— Sadje in poljski pridelki. Češplje suhe kg 8 — Hruške suhe n 8 — Jabolka 99 3'50—5 Orehi celi 99 10'— Rožiči celi 99 7'— Mandelni 99 44'— Rozine 99 16, 24 Limone komad 0"80 Pomaranče kom. 1, 1'50 Mandarine 99 1'50 Fige dalmatinske, nove kg 6 — Rožičeva moka 99 8'— Civebi 99 14 — Čebula 99 1'30 Česen 99 12 — Krompir gorenjski 99 075 Zelje kislo 99 2'— Lešniki luščeni n 52'— Lešniki celi 99 10 — Kumarce kisle steki. 11 — 18 Fižol konzerviran 99 11 — 18 Tekočine. Kis za vlaganje liter 4 — Kis vinski 99 6'— Kis dvojno močan 99 4'— Olje namizno 99 16 — Olje bučno 99 16'— Olje olivno 99 16'— Malinovec a V2 1 steki. 14'— Rogaška voda a I V2 1 99 6 — Rogaška Donati 99 5'80 Radenska voda a IV2 1 99 6'— Grenka voda Fr. Jožefova 99 9'— Medica liter —'— Mošt sadni 99 4'— Potrebščine za perilo Milo Benzit kos 5.— Milo Schicht, terpentin kg 17 — Milo Schicht 99 16" — Milo Zlatorog 99 14'— Milo Zlatorog terpentin 99 16 — Milo Gazela 99 14'— Milo Gazela terpentin kg 16"— Milo v kockah ala Marseill 99 15'— Milo toaletno komad 4—15 Milo za britje 99 3'— Milo za britje, okroglo 99 8'— Soda za pranje kg 1 80 Lug za pranje 99 4'— Pralni prašek Ženska hvala 99 250 Pralni prašek »Tri-soda« 99 3'50 Pralni prašek »Radion« 99 6 — Pralni prašek »Persil« 99 6 — Pralni prašek »Labod« 99 7 — Vrvi za perilo kom. 16—60- Druge potrebščine. Kalodont za zobe tuba 6'50 Krtače za ribanje kom. 4'— Hranilniki 99 40'— Omela za parkete 99 30"— Omela mala 99 14'— Metle rižove vel. 99 17 — Metle rižove male 99 14'— Sveče velike in male paket 8'— Slama za predsobe la. komad 12'— Slama za predsobe Ha. 99 4'— Prah za čiščenje obleke zavitek 10'— Šampon 99 3 — Kolonska voda steki. 12—24 Barva za piruhe zav. 0'60 Ostara papir 99 2'— Razno. Ribe morske sveže, vsak četrtek ali petek po dnevni ceni Kruh beli in rženi dnevno svež kg 4' Izdajatelj: >Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji«. Telef. 2641. Glavni in odgovorni urednik Kuret M., tisk tiskarne Makso Hrovatin; vsi v Ljubljani