Inserati se sprejemajo invelja tristopna vrsta:
8 kr., ee se tiska lkrat, 12 „ ,, 2 ,, 15 il 11 »> » ^ tr
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno »manjša.
R o k o p i s i
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravni.štvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-novi hiši, II. nadstropji.
Političen list za slimisli aarofl.
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto . . 10 gl. — k Za polleta . . 5 „ — „ Za četrt leta . 2 ,, 50 J
V administraciji velja:
Za eelo leto . . 8 gl. 40 kr:1' Za pol leta . 4 „ 20 „ Za četrt leta . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo na Dunajski cesti štev. 15 v Medijatovi hiši.
izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Krščanstvo pa delo.
m.
(Dalje.)
Drugi taki naravni zakon bi bil , bronasti zakon delavske plaže", vsled katerega mora biti normalna plača tolika, da more delavec sebe in svoje preživeti. Ako je delavcev malo, se more ta plača nekoliko povišati, ali precej bi bilo vtč porok, dela"ci bi Be pomnožili in plača bi zopet pala. A^o bi bilo delavcev preveč, bi se plača znižala pod normaio, revščina in lakota bi ljudstvo dtci irali in plača bi se povišala. To je žalibog sicer zdaj v dejanji resnično ali nikakor ne potrebno, kajti človeška volja bi to stanje zVoljšati mogla in bi ga gotovo tudi zboljšala, ko bi se kapitalisti ravnali po krščanskih načelih in ne po neome-jenej želji po bogastvu.
Sedanja kapitalistična produkcija skrbi le za nakopičevanje mamona. Zvesta izreku „apte3 nous le dčluge" se ne meni za pri-hodnjost, ne meni se, ako ljudje od gladu ce-pajo in se naši gozdi spreminjajo v kras. Njena avtoriteta je konkurenca. Kakor v živalstvu se bije boj vsen zoper vse. Močneji poteguje na se slabejega in ga stori popolno od bebe odvisnega, puati mu le ono , kar je potrebno za obranjenje delavske moči in še tega ne zmerom. Nij toraj (uda, če nastopajo socija-listi, trdeč, da, če Ie večja moč v konkurenčnem boji odločuje, konečoa zmaga žu<jav/m pestem delavske množice ne more oditi, kajti oni bo v večini, manjka jim le organizacije, jedinosti in samozavesti.
Kaj je treba, da to razvijanje ne pride
do najskrajnejih posledic ? Spoznati Be mora, da namen delu ni in ne sme biti dobiček posameznih nego obče zmerno blagostanje. To se pa da doseči le po jednem poti namreč, če društvo zapusti načelo egoistično - konkurenčnega boja in se vrne h krščanskim načelom ljubezni, vzajemne pomoči in podpore, če prizna čast delu, ki je Bvojega plačila vredno in dolžnosti posestva. Včas.h moramo iti nazaj, če hočemo priti naprej.
Kar je najbolj skeleče, se mora naprvo odpraviti. Zategadelj se mora ženam brez izjeme prepovedati delo v fabrikah. Krščanska družina, ki je podlaga društvu se ne Bme iz ozirov materjalnega pridobivanja razdirati. Žena mora sama skrbeti za odgojo svojih otrok, mora biti sramežljiva, da se ohrani ljubezen med njo in možem. Dalje ona iehko doma s svojo varčnostjo in delavnostjo prisluži toliko ali pa še več kot v fdbriki, in mož, ki bi našel doma zadovoljnoBt, bi ne zapravljal drugod in ne miBlil na prevrat.
Delavski čas se mora skrajšati, da se bode mogel delavec na duhu in telesu čvist obraniti pri svojem mehaničnem delu. Lejte kmeta, on se pri delu prosto giblje v naravi, in vendar on počiva po zimi, ob nedeljah in praznikih in zato je korenjak. Kapitalisti pa le gledajo, da bi se delavski čas podaljšal, da bi zategadelj delavcem manj plačevali in sami večji dobiček imeli. Med tem ko na tisuče delavcev nema dela, jih je na tisuče z delom preobloženih. SocijaliBt Maric pripoveduje, da so dela'c utcemu tabričnemu nadzorniku rekli: „Ako bi se mi ustavljali daljemu delu, bi prišli drugi na naše mesto. Za nas je vpra-
šanje tako : ali predolgo delati ali pa na tlaku ležati." Odločno se mora zahtevati praznovanje nedelj in praznikov, kakor je to lepo nagla-jševal letošnji naš „pastirski list" Samo ob j sebi Be razume, da Be mora tudi delavska plača pov šati.	(Konec prih.)
Poziv!
Podprt na vsestransko zaupanje shoda Notranjskih rodoljubov 28. maja t. I. v Postojni pričenja podpisani odbor po zrelem posvetovanji b tem pismom javno svoje težavno ali hvaležno delo. Delati hočemo v resnici za splošen napredek našega naroda in buditi hočemo na delo za duševno in materijalno blagost narodov I
Vsakemu početju treba je gotovega namena in do tega odločno jaBne poti! Naš prvi namen je buditi in krepiti narodno zavest mej ljudstvom, da bode narodni ponos in samozavest spodbuja in podpora Blovenskega dela, bodi z glavo bodi 8 trdo dlanjo.
Začetek temu bodi , Notranjska narodna Blavcost" dne 3. septembra t. I. in potem enake krajevne slavnosti s skupnimi močmi narodnih društev, posameznih rodoljubov Notranjske in nje rednih gostov. Program te Blavnosti, ki se za časa razglasi in razpošlje mej narod, obsegal bode poučne govore, bu-deče petje, godbo, loterijo in narodno zabavo na planem splob.
Čisti dohodek loterije porabi se kot vku-pen donesek naprednih Notranjcev za „Na-rodni dom" v Ljubljani. Iu b tem pokažemo dianako svoje domoljubje, Bvoj zreli razum za
Spomini na veliko slovansko romanje v Rim 1. 1881.
(Spisuje M. Mihaeljev.)
II.
Odhod iz doma v Trst in odtod skoz Gorico po železnici v Jaki n, (A neon a) 27. in 28. junija 1881. £e svojimi dvema gor omenjenima tovar-šema se podamo spod Čavna dre 26. junija zvečer v Gorico, da bi tu prenočili in se na vse zgodej 27. podali v TrBt, kamor bo imeli isti dan dospeti Čehi in Poljaki, da bi iu pozdravili svoje soromarje, ki so ob 4. uri popoludne v številu 800 08eb s posebnim vlakom res došli. Ker so pa bili v Ljubljani bratovsko sprejeti, je imel vlak dve uri zamude. Do-spevši na tržaški kolodvor odmoli prečast. prošt Štu'0 iz Prage romarjem zahvalno molitev, ter jim naznani r6J, po kterem naj Be ravnajo, in uro odhoda iz Trsta. Enako stori svojim rojakom Poljakom monBignor Stojalov-ski. Zarad velikega števila romarjev, kterim 80 8e tudi Slovenci vičidel pridružili, (bilo jih nad 100,) je bilo treba najeti dva paro-broda avBtrc-ogerskega Lojda za prepeljanje
v Jakin, kamor se dosje pri lepem vremenu v 15 — 16 urah. Slovenskega ljudstva in laške druhali se je nagnetilo vse polno pred kolodvorom, da vidi te žlahne spoznovalce sv. v°re, ki bo bili iz vsih stanov in obojega spola. Zarad reda je bilo tudi mnogo javne in skrivne poPcije vme*. Verni slovenski prebivalci so ae veselili gledati te svoje enako misleče severna Slovane, a zmed lahonske druhali sera slišal mnogo zabavljivih besed na romarje. Za stanovanje in prenočišče je poskrbelo romarjem politično društvo „Edinost". Odbor tega hvalevrednega društva je pozdravil prvake romarjev na kolodvoru, zvečer pa jim je priredil na zelenem hribu (Monte Verde) lepo zabavo s petjem pa z večerjo, da jim je s tem dokaza), da še Btrsži Slovan Da obal h jadranskega morja. Pri večerji so se slišale razne napitnice na slovansko in versko vzajemnost v češkem in poljskem jeziku. Prošt Štulc, načelnik čeških romarjev, je govoril o vzajemnosti slovanski v narodDem in verskem osiru, ravno tako jo odgovarjal tnons. Stoja-lovski s poularkom na bratovsko slogo med Čehi in Poljaki, ktere veže slovanstvo in vera, kakor bi bila le en sam narod! Tega krasnega
večera, v kterem se je povdarjala bratska sloga Slovanov v verskem in narodnem oziru, so se vdeležili večinoma tudi vsi v Trstu bivajoči odlični Slovenci in Hrvatje, da clo častniki posadke polka Weberja in Jelačiča. O to je bil zares lip večeri Da bi se le tudi vresni-čile besede onih govornikov 1 — Laška nestrpna druhal pa je skrivaj škripala z zobmi in se po8mthovala lepi narodni nošnji čehov, (Mo-»•avcov, Hanakov) in Poljakov, s čemur je pa razodevala le svojo topoglavo3t. VeBelica je trajala do blizo polnoči.
Dru^o jutro 28. junija na vse zgodaj odrine prvi parnik (Msx) ob 4. uri proti Jakinu, drugi pa (Sultan) ob 8. uri.*) Ko so mornarji vzdigovali sidro, priporočijo se romarji z lepo pesmijo Materi Božji in sv. Vaclavu v varstvo za Brečno vožnjo po morju, kajti prejšnji dan je bilo morje zelo vzburkano. Jaz te svojima tovaršema pa, ker smo že pred po morju se vozili, nismo imeli veselja po morju potovati. Enakega mnenja sta bila dva kranjska duhovnika, tako nas je bilo 5 v družbi, ki smo bili
*) So ve da potem, ko so vsi v cerkvi novega bv. Antona pobožno sv. mašo s petjem slišali.	Pia.
to potrebno iu veličastno vBealovensko podjetje. Kolikor hitreje in kolikor krasueje bode stal „Narodui dom", ki bode kapital, a katerim ne podpid naša književnost, umeteljuost in učeča ae mladina, toliko bolj živa iu vtrjena bode naša narodna zavest, toliko bolje bodemo imponirali mnogobrojniin našim vragom I
Zatorej hočemo mi zavedni a tem geslom buditi in krepiti slovensko zavest mej našim poštenim in zapuščenim narodom. Vsak uovčič, ki se porabi za takšen kapital, prinaša pri narodnej samostojnosti tisočere obresti 1
Iu začetek hočemo uadaljevati s tem, da b« trudimo z besedo, pismom in zgledom usta-novljati in pospeševati „bralna društva za pri-proBto ljudstvo"!
Materijalnej biagosti priskočijo posojilnice, ki so ravno po požrtovalnih in skušenih rodoljubih Boujejo.
Vse, vse to se lehko častno in uspešno doseže na slavo in korist Bvete domovinske stvari, če se organiziramo in delamo kot zdravi udje naroda brez predsodkov na stan in staroBt, kraj ali osobo po vesti in dolžnosti.
Podpisanemu odboru je znano Vaše vzgledno rodoljubje, Vaša požrtovalnost, Vaša volja koristiti po moči domu, zatorej se obračamo zaupno do Vas, da blagovolite prevzeti v svojej bližini, ali kamor sploh zahajate povčrjeuištvo, da hočete narodu pojasnovati in ga vnemati za naše namene, da hočete pridobiti za loterijo kak dobrovoljen dobitek, bodi gospodarsko orodje, pohištvo, knjiga, novci itd., katere pošljite ali vsaj kakovost in vrednost natanko nazuanite gotovo do 10. julija blagajniku g J ob. Lavrenčiču v Postojini, ker se do takrat mora sestaviti imenik dobitkov za prošnjo do miuisterstva — dalje, da potem blagovoljno v denar Bpečate izročene lože, po deBet novcev komad. Ti novci in nerazproduni loži poslati bb morajo prav gotovo do 27. avgusta poprej imenovanemu g. blagajniku. Samo ob sebi se ume, da pri loteriji tudi ne uavzoči igrajo s svojimi lozil
Ako bi p. n. na noben način ne hoteli ali ne mogli stopiti v širši odbor Notranjskih rodoljubov in sprejeti zgoraj navedenega po-vcrjouištva, blagovolite to v jednem tednu po sprejemu tega pisma naznaniti glavnemu tajniku g. Ivanu Hesmanu na llakek, da se poišče pripraven namestuik.
Če pa ne odgovorite, potem Bmatramo to, da hočete rudovoljno služiti po avojej sijajuej moči zdaj pri Blavnostih iu pozneje pri »bralnih društvih za priproato ljudstvo" m se Vam za to uže napre| v imenu uašega milega, poštenega naroda zahvaljujemo.
Na delo torej, na hitro, reBUO in vestno delo za boljšo vsestram ko pribodnjost slovensko! V Postojini 2G. junija 1882.
Dr. Jurij iSterbenec, Ignacij Grunt ar, predsednik.	podprods dnik.
Eduard Dolenc, Vckoslav Domiculj, Ignacij Doxat, Fran llren, Hinko KavSiČ, Fran Križaj, Josip LavrenŽiS, Adolf Obreza, dr. Ivan 1'itomec, Ivan liesman, Fran Sterle, odborniki ožjega odbora.
Politični pregled.
V Ljubljani 7. julija.
Avstrijske dežele. V lklxmi ua Češkem so te dni vsi
vraduiki izstopili iz nemške kazine razuu učiteljev srednjih šol. Omenjali smo unidan dc-monatrae je, ki bo jo delali v tem društva b plavicami v duhu pruskem. Vradniki uo nek takrat zahtevali, naj se iz društva izključijo trije najhujši kričači, pa mislilo ae je, da ae bode reč mirno polegla. Med tem je pa viuda iz II e b a prestavila okrajnega glavarja in višjega fiiančuega svetovalca, ker Bta bo vdele-žila protivladne demonstracije, ki jo je bil tam osnoval poslanec pl. Plener. Vlada je pokazala, da med svojimi vradniki ne trpi irredentovcev, iu da ji je potekla potrpežljivoBt, b ktero je doslej prenašala nasprotovanje Bvojib laBtnih služabnikov. Plzenski vradniki bo Be toraj zbali, da bi se tudi uekterim izmed njih nu zgodilo kaj takemu, kakor njihovim tovarišem v Ilebu, zato bo neki še enkrat zahtevali izključenje prej omenjenih oseb; ker pa vodstvo tega ni hoteio storiti, izstopili bo vsi iz društva. Ob enem bo tudi vojaki odpovedali stanovanje, ki ao ga v tisti hiši imeli v najemu.
1» (arnilcu. V 9. seji deželnega zbora je vtemeljeval dr. Itadaj Bvojo interpelacije zastrau delavnosti ,,Schulvereinu" na priliko tako-le: Nemški „Schulvereiu'' hoče braniti in varovati nemštvo. Ta nameu je sam le opravičen, uko je res treba kaj braniti. Pod pretvezo, da Be brani lastna narodnost vendar
ne gre Begati v pravice druge narodnosti. Po naravnem pravu in po državnih osnovnih postavah dne 21. decembra 18G1 bi se imela delavnost nemškega ,,Schulvereina", ako hoče kaj vplivati na javni pouk, držati le otrok nemške narodnosti.
Nemški „Schulverein" veudar daleč sega čez te meje, on noče varovati nemške narodnosti, marveč pravi namen mu je, ponemče-?anje Sloveucev.
Po letnem poročilu ,,8chulvereiuu", se je izdalo v Račjem, blizo jezikove meje, kjer je namešano prebivalstvo, za nakup hiše 1000 gl. poslopje se je vredilo za šolo, da dobi Račje po tem takem nemško šolo; a da dobe dobrega učitelja kje, hoče „Schulverein" nekaj dajati -«a zboljšitije plače. V Žisnu okraja mariborškegn, kjer je tri četrtine, slovenskih otrok, je nemški ,,Schulvorein," podelovaje nekaj za učila, nekaj za vsakoletuo nagrado učitelju, občino pripravil do tje, da se Bamo nemški poučuje.
V Vuherjih v dravski dolini je tudi „Schul-verein" nekaj dal za zidanje in občino prvil, da se v višjih razredih zgol nemški poufuje dasiravno tam ni nemških otrok. Krajnemu šolskemu Bvetu pri bv. Kungerti ao tudi obljubili pomoči pod istimi pogoji. Po mnogih krajih so dajali učil iu knjig in 20 slovenskim učiteljem tako zvana „čaatno darila" za pouk v nemščini. Silske občino pridobiva z denarnimi pripomočki, učenike pa zapeljujejo z daril', manši prepozno spregledajo, da bo tako zamudili otroke duševno izobražiti.
Tak6 postopaje greši nemški ,,Schulverein" zoper postavno določeni učni črtež, kjer je slovenskemu jeziku tako odkazano prepičli prostor, kvari ljudstvo in zapeljuje učenike.
Omeniti gre tudi, da bo oglusi iu izjave tega društva nekako oaorni, skoraj da po vojaško zapovedujejo, veudar ga ni vzroka za to, iu tako ravnanje le ljuiatvo vznemirja, iz teh vzrokov tedaj vprašamo : Ali je slavni vladi znano, da Scbulverein na Spodnjem Štajarskem v tem smislu delujo, ali so vjerna taka delavnost društva z državnimi osnovnimi postavami in b postavno odobreuim šolskim črtežem za Štajarsko, ako pa tega ni, kaj misli vlada ukreniti zoper tako ravnanje.
Višja realka te 14 učenci je v Li-
........I' IH1III l ■■<■ Wl MM'*.!........... I..........I lilIlMdHlfcl
enega srca in enega duha, kar dela potovanje na ptujem bolj prijetno. „Moliti sicer znam, a ua morje se vendar ne podam", je eden izmed nas šaljivo opazil. Saj se pride tudi po železuici skoraj v euakem času, akoravno dela ti skoz Benečijo na Rimsko velik zavinek, lo je v 17 urah iz Trsta v Jakin. Se ve (la je bila vožnja po morju mnogo ceneja, kajti pla čalo se je v 3. razredu 4 gld. v 2. pa G gld. kakor so mi pravili romarji. Tako je bilo torej sklenjeno, da gremo mi (t. j. nas pet) v Bvojem kupč raj Se po suhem nego po morju, po kterem sem se že dovolj svoje dni vozil. Moj tovariš duhovnik, bivši vojak brambovec, jo vzel za VBaki slučaj tudi Bumokres-revolver uaboj, ker Brno bili od takih, ki so žu po Italiji potovuli, opominjani, da naj Bi poiščemo prenočišča, ktere priporočuje Bedlicker v uvoji knjigi, ker v drugih zakotuih gojilnicah so bili potniki žo velikrat oropani. Poleg tega je treba vedeti, da jo Italija dežela, kjer ne cveto le pomeranče iu limone, ampak tudi rokovnjaška bodala zurud preobljudenja iu ailnegu vboštva, ktero je povsod viditi. Dal Bom torej prav Bvojemu prijatelju, da jo vzel seboj revolver in neksj avinčeuk, kajti previdnost ne
škodi nikdar, neprevidnost pu jo žo marsikto-regu pogubilu iu z revolverjem v žepu se bolj pogumno in brez strahu potuje, kakor bo je potem deloma ros v Jakmu šo iBti večer in noč 28. in 29. 1. I. pokazalo. O tem pa pozneje! Za potovanje v Rim po auhem iu nazaj si preskrbimo ua tržuškem kolodvoru vožni okrožni listek II. ruzredu zu znižano ceno 97 frankov in 55 cente,zimov (t. j. 55 stotin od enega franku ali luške lire.) Luško nelične iu cunjusto bunkovco lire amo morali v Trstu plačati po 4G'/,2 kr. naše veljave, mesto po 40 kr., ker G'/« k h imajo „agio", t. j. bo enake veljave, kukor zluto. To bo bode marsikomu čudno dozdevulo, pa je tako. Na vsili tih bankovcih jo v ta namen, du veljujo isto kukor zluto, zapisano: „corso forzoBO", to je posiljeni kura, ali morajo ao jemati, kukor zlato.
Taka okrožna vožnja, ktero listek jo imel veljuvo za 50 dni so na potovauju, koder koli vBtuvljuU, so je začela v Korminu, kjer jenju uaša priviligirana južna železnica, ktera ima nemščino zu vrudni jezik, v Italiji pu je Inščiua uradni jezik. Do Korminu smo morali plučuti poBcbej vozno listke. Proga, po kteri smo ac
imeli semtrtje voziti, je bila tu-le: Skoz Kor-min, Benetke, Verono, Muutovo, Modeuo, Bo-logno, Florenco, Kinpoli, Livorno, Oivituvecchiu, Rim, Foligno, .lukiu, Bologno, Benetke, Verono in A<o nu Tirolskem, ali pa nasprotno, tako du smo smeli obhod koučuti v Ali ali pa v Benetkah. V poslednjih smo ta obhod morali zurud bližuje domovine končati. Lep obhod kaj ne?
V Trstu stopimo torej ob G. uri zjutraj dno 28. junija 1881 v vlak, ter tako z revolverjem v žopu in kratko molitvijo: Bog hiti nam na pomoč itd. iu s priporočeujom v varstvo sv. Cirila in Metoda, kteri tn ua čast Brno Be namenili v U m. Morje jo bilo gladko in lepo kakor ribje oko, zato uub jo v srcu veselilo, du ho po morju vozeči se romarji tako radostno potovanje imeli. Veselo uum je bilo srce, ko se bližamo Korminu, postaji blizo luško meje. Iu Bi dumo zupiButi dau zučotka obhodnje vožnje; če bi no bilo tu časa, ae to lehko stori v Vidmu, kjer je uuvudua mitnu preiskava. Stopivši v Korminu zopet v vlak, in uuproj se pomikuje proti vasi Bručani, tik laške meje, zapojemo bolj na tihomu eno pobožno pesmico iu znuuo narodno: „Naprej za-
bercu (Ueichenberg) na češkem. — Višja realka ima tri razrede, in že več let je komaj po 10 učencev po razredih. Šola nt »ne vsako leto več tisoč goldinarjev, in letos , ko so mislili, da bodo mogli kak razred zarad pomanjkanja učencev zapreti, začeli bo pretresovati vprašanje, b; ne kazale šole opustiti Bedaj ko sta v V. razredu le 2 učenca in je po ostalih dveh razredih le 12 ufieucav.
\ CelJI bode napravilo štajarsko bIo-venBko društvo 15. t. m. ob treh popoldne svoj prvi občui zbor v goBtilui ,,zur Stadt Graz." Drugi dan pa bode tam zboroval nemški „Par-teitag." Kakor „DeutBche Ztg." naznanja, bode ta parteitag obravnaval Pražakov ukaz gled6 rabe slovenskega jezika pri sodnijah iu gotovo sklenil kako prav budaloito resolucijo , da je nemštvo in pravoBodje v uevarnosti, ako se slovenskemu kmetu prav ci dela po sloveuBki. l«nenadile nas take resolucije ne bodo, saj smo jih že vajeni. Druga točka tega nemčur-skega shoda bo neki iuterpelacija slovenskih poslancev štajarskih zarad nemškega , Schul-vereina." Gospoda je hudo zajavkala, ko je sprevidila, da se slovenski narod tudi po nemškem „Schulvereinuc' ne d& šušmariti po Bvoji deželi. Zvezali bodo pa razun tega gotovo še veliko drugih takih in enakih otrobi. Dobro uaj jim tekne!
Vnaiije državo.
O UnllJtiiiMkciii kralju pišu se nam z Dunaja: Te dni je prišla neka odličuu gospa iz Ilima uu Dunaj domu in je pripovedovala, da prav iz gotovega vira, od tajnika papeževega samega, s kterim je večkrat govorila, ve, da je italijanski kralj Humbert iz rok sv. očeta Leona XIII. prejel sv. obhajilo za veliko noč. Prosil je bil za to kralj, ali z odgovorom so več dni odlašali, dan pred sv. obhajilom pa so mu sporočili, da naj le pride, nko ne pride kot kralj, amjiak kot privatna oseba in toraj med drugim ljudstvom. Storil je tako; bil je pri papeževi bv. maši v eni vatikanskih kapelic iu je z drug m ljudstvom vred pokleknil k altarju ter bil obhajan. Goapa je zanesljiva. Tukajšnji krogi eni dvomijo, en; pa verjamejo.
Izvirni dopisi.
I« €'<*lja, G, julija. (Pogreb č. g, Don a ta) kapucinskega duhovnika, bil je
c. kaj
stava Slave"; pred pa ko smo posledno odpeli, naB je pritiral vlak že na mejni brnčannki most, kjer takoj prenehamo peti. Ko ugle-damo unBtrau mosta luško mitnico in mejne, s trobojuimi barvami pomazane kole, nam postaja uekbm bolj tesno pri srcu, zlasti pa v hipu prestopa iz avstrijske zemlje na laška tla. Dospevši čez mejo na prvo laško postajo: San Oiovanui Manzauo, zaslišimo oBtudno laško preklinjauje. Lahi preklinjajo prav Btrašno, tako da mora človeka zgroziti slišavšega to nebrzdanost človeških jezikov. Ni je Btvari in reči tako svete, da bi je oni na uaj ostud-niši način ne prekliujali, da clo Boga, Materi liožji iu svetnikom ne prizanašajo I Iu to delajo oni med navaduim govorjenjem in co Bamo v jezi. Pač OBtudna navada za omikani narod, za kakoršnegu so oni ponušajol To je očitno znamnjo ne — omike, marveč surovosti in brezboštva. Slišavši torej oBtudno kletvino, opazi brž eden zmed naše družbe: Aha! smo že v deželi preklinjevalcevl Zilibog da res kajti enako kletvino smo morali poslušati skoraj ua vdih postajah po Benečiji.
(Dalje prih.)
slovesen. 15 duhovnikov iz Celja in okolice ga je spremljalo na okoličanski mirodvor, kamor smo še le pred nekterimi tedni zaneBli ranjega o. Ilerkulana. K pogrebu so poslali svoje zastopnike tudi kapucinski samostani v Loki, v Krškem in v Lipnici. Iz mesta in iz ctljske okolice Be je sprevoda vdeleževalo iz-vanredno veliko število ljudstva; kajti raujcega je vse čislalo zavoljo njegove prijaznosti in odkritOBičnortti. V družbi, v kteri je bil častiti gospod Pater Douat pričujoč, je bilo vsikdar veBelo in kratkočasilo. Tudi mnogo prav lepih vencev se je položilo na njegovo trugo, med ujimi tudi venec z napisom: „katoliško pod poruo društvo v Celji". To društvo je ranjki ves Čas, kar obstoji, posebno podpiral; podpora, ktero je prejelo po njegovem posredovanji, je znašala okoli 200 gld. Ob tednu njegovo smrti — v petek, 7. julija, mu oskrbi imenovano društvo slovesuo mrtvaško opravilo.
častitim bralcem, ki ranjega P. Donata niso poznali, bodi omenjeno, da se je po dokončanih gimnaz.jalnih študijah podal v graško tehniko, in je bil 15 let zemljemerec (geome-ter); potem šo le je vstopil v kapucinski red ter bil leta 187-1 — 40 let star posvečen v duhovnika. Bog mu bodi dobrotljiv plačnik!
Ix gorice. 30. junija. V deželnem zboru naši slovenski poslanci vlade niso zaBtonj interpelirali zarad ceste čez Oseljanšek. V seji 27. t. m. je vladni zastopuik baron Recbbach v imenu vlade uaznunil, da so brez odloga prično obravnave zarad delanja dunajske ceste čez potok Ojeljanček.
Gosp. dr. Toukli in tovariši stavili so potem to le interpelacijo:
1.	Ali je zuano visokej c. k. vladi, da se je v Bovškem c. k. sodniškem okraji uvedenje zemljiških knjig popolnoma zanemarilo, in ali jej je volja odstrauiti nemudoma vzroke te neprilike V
2.	Ali misli VBoka vlada, ustrezajo opravičenim željam prebivalstva Bovškega, Tolminskega in Goriškega okraja nemudoma odstraniti vse zapreke, ki se ustavljajo naglemu u vedenju zemljiških knjig ter odločiti zadosti spoBobnega osebja in potrebnih Bvot v založbo dotičuib stroškov, da se bo moglo uvedenje omenjenih kujig v najkrajšej dobi doguati?
Po.-danec dr. Abrarn prebere potem pro&n o trgovinske zbornice, ki prosi podpore za obrtniško šolo, katerej se za letos dovoli 000 gld. iz deželnega zaloga.
Poslanec Uasser prebere poročilo in predlog dež. odbora o razširjenji poslopij boluišuice milosrčnih bratov, z namenom, naj bi dež. zbor sklenil: 1) da se odloči 1050 gld. iz občnega zaloga ubogih za razširjenje sedanjega poslopja imenovane bolnišnice; 2. naj ae pooblasti dež. odbor, da skrbi za rečeno povečanje prostorov s tem, da se obe strani sedanje bolnišnice primerno podaljšate tak6, da boBte segali v srednje dvorišče. Predlog se sprejme.
Sklene se, naj bo eoBta od Solkana skozi Krouberg proti Šempasu uvrsti mej skladovne ceste.
Potem vtemeljuje dr. Tonkli predlog gleil<5 pretnemhe deželnega volilinka, ui bo izroči pravnemu odseku v pretres.
Domače novica.
V Ljubljani, 8 julija.
(Reklamacijska komisija kranjska) imela je v sredo javno sejo, v kteri so so rešile pri tožbe črnomaljskega in kamniškega okraja; zdaj obravnava pritožbe okraja ljubljanskega, v kterem so bili čisti donesek zemljiš pri prvi
cenitvi nastavili veliko višje kakor je bil prej { 12. t. m. ima komisija končati svoje delovanje.
(Matični odbor) je imel v Bredo 5. julija svojo 56. Bkupščino, ktere se je vdeležilo 17 ljubljanskih odbornikov, izmed vnanjih pa g» Svetec. Pri branji zapisnikov ee po predlogu g. Kluna sklene, da se izvolita dva poverje-valca zapisnikov. G. tajnik uaznani izid zadnjih volitev in pov<5, da je odbornik g. Gra-brijan umrl. G. prvosednik pozdravi na to na novo izvoljene ude, iu predlaga naj se iz-stoplema odbornikoma Krišperju in Močniku izreče zahvala. Se Bprejme. Tudi naznani, da je g. Franke izdelal podobo ranjkega dr. Bleivveisa, in da se je prof. Kvičala pismeno zahvalil Matici za čast da je bil izvoljen za častnega člana, — Za prvosednika se potem Boglasno po predlogu prof. Levca izvoli g. Peter GraB-selli. Za prvega nameBtuika bo izvoli g. Marn, za druzega g. Leveč iu za blagajnika g Vilhar, za pregledovalca računov g. Uo-bič, za ventilatorja gg. Senekovič in Keržič, za ključarja pa gg. Praprotnik in Wiesthaler, vsi soglasno. V gospodarski odsek se izvolijo gg.: Grasselli, Vilhar, It o bič, dr. Jarec, Tomšič pa dr. Zupa-nec. V knj ževni odsek se dosedanjim odbornikom privzamejo še gg.: Leveč, Ple-teršnik, Senekovič iu Wiesthaler. G. prvosednik predluga, uaj se izvoli še odNek za pretresanje in poročanje sklepov občnega zbora glede premembe pravil: izvolijo se: Svetec, Šuklje, Praprotnik, Pleter-šnik, Klun. — G. tajuik potem naznanja, da je g. Janko Pajk poslal Matici dva spisa: a) France Prešern v ljubezni in b) Franca Prešern kot filozof Jožef Pajek jo obljubil po-Blati spis: Šege in običaji Štajarskih Slovencev. Več prosilcem se podari nekoliko knjig in skleue, da «e novim vdanoviiikom podari vse dozdaj izišle knjige, kar jih Matica še ima. Gospodarskemu odseku se naroči, da naj pretresa in sklene, kaj nuj se zgodi z atlautovimi plošami, ki jih hrani ua Duuaju Kocke in od kterih zahteva na leto 20 gld. nagrade za hranitev. O lovčevih zapiskih Itemicevih se Bklene, naj jih književui odsek še enkrat vzame v pretres, ravno tako omenjenemu odseku g. predsednik izroči tvurino za letopiB, ki ga on ne bode mogel vredovati, pa zgodovino Macu-novo dežele štsjarske, ki jo je pregledal prof. Leveč, in Kr žimovo fi',ikalično godbeno zvo-koBlovje, ki ga je pregledal prof. Senekovič. Prof. Marn naznanja, da je g. Križan duše-slovje, ki ga je pregledal g. Svetin«, po njegovih opazkah predelal m Matici zopet nazaj poslal. Glerič izdavanja knjig se sprejme prod-log prof. Sukljeta, da uaj književni odsek osnuje nekak načrt, po kterem nuj se izdavajo knjigo in naj v prihodnji odborovi seji o tem poroča. G liobič potmi nasvetuje, naj eo „Narodni tiskarni1, vraduo naznani, da Be sprejme njena ponudba gled<5 tiskanju knj g in naj se dotična pi godba hrani v Matici. Se odobri, ob enem pa se pritrdi predlogu g. predsednik«, da naj za prihodnja leta Matica sama naroča papir, kakoršnjega bi ravno želela. — Kuj žuvni odsik ne precej koušntuira in za svojega načelnika izvoli g. prifesorja Mama, ki odsek skliče k seji za v soboto 8. t. m. ob 5. uri popoludne. Tudi se ponovi sklep, da se imajo vsi zapisniki, kar jih vradno š« ni objavljenih v „Nov cuh", objaviti. G. Pleteršniku bo dovoli, da bo bo zapuščina g. Cifa, kar je ima Matica, izročila odboru sa vredovanje Wolfovega slovarja. Konečno se B»roči g. tajniku, da naj od družbe sv. Mohorja zahteva podobe, ki jih ji je bilu Mat ca
poBodila. Tudi bo sklene g. prof. Kvičali poslati doBtojuo Matično diplomo. Konec seje ob '/48. uri.
(Kmetska posojilnica ljubljanske okolice), registrovana zadruga z omejenim poroštvom v Ljubljani, imela je dio 2. julija Bkupuo seje ravnateljskega in nadzorovanega odbora, pri katerej je med drugim poročal blagajnik o delovanju v prvem pol letu njenega obstanka. Iz tega poročila posnemljemo nasljeduje: Skup nih dohodkov imelo je društvo; 26.778 gld. 37 kr., skupnih izdatkov: 23.802 gld. 37 kr. Hranilnih uiog uložilo se je od 10 strank: 11.223 gld. PoBodilo se je 10 strankam proti intabulaciji 7560 gld., 38 Btrankam proti me. njicam 15 825 gld.
Društvena pisarna je na Marije Terezije ceBti hiš. štev. 3. Uradni dan VBaki torek dopoludne:
(Sokol) napravi jutri v nedelje), ako bode vreme ugodno, izlet v Litijo. Odpelje bo zjutraj ob 5. uri z mešanim vlakom in se zvečer z njim zopet povrne.
(Pozor!) — Naselil bb je v Ljubljani prav blizo neke farne cerkve agent protestanške bibliške družbe, ki razprodaja poslovenjeno Lutrovo sv. pismo n. z. tu po mesto in hodi s Bvojo robo na razne kraje po deželi. A ko bi le še samo prodajal svoje knjiž ce 1 Ta no-vošegni apostelj, ki sam menda nikakove vere nima, ker je konfesionslozar, zapeljuje ljudi v verske zmote, razširja brezverstvo in zraven maha po naukih katoliških. Ljudi vabi in sklicuje v svoje stanovanje, da jim tam označuje Bvoje krivoverstvo in časih k njemu pride gosposki ptujec, menda kak luterski pridigar, ali kali — ki zbranim v visoki nemščini ozna-nuje nek , čisti nauk '. Med poštenim prebivalstvom je velika razdraženoat zavolj tega. Opozor mo na to nevarno človeče gospode na deželi pa tudi goaposko ljubljansko!
(Iz seje srenjskega odbora v Ljubljani 4. julija.) Navzočih je bilo 19 odbornikov. Župan poroča, da deželni odbor magistratu pismeno naznanja, da bb bode 600 letn ea združevanja Kranjske z Avstrijo praznovala 11, julija 1883, in da bodo cesar 8ami prišli t8ČaB v Ljubljano. Dalje naznani, da bode g. Dekleva obdržal zakup vžitnine, ne glede; ali bode kaj dace dobival od mineralnih olij.
Župana namestnik g. Fortuna stavi nujni predlog: , Župan naj se naproai, da pošlje brez zamude prošnjo do pravdoaodnega mini-sterstva, naj nikar nameravane hiše za porotne Bodnije ne stavi na odkazanem prostoru na Žabjeku, ker svet za to ni sposoben, je pre-močviren, ulice bo preozke, naj bb tedaj odbere kje drugej prostor". Govornik je bil pri ko misiji navzoč, in tam je spregledal, da ta kraj ni nikakor pripraven za ta namen; in je toraj svoje pomislike rekel v protokol zapisati.
Nujnost Be prizna in g. Fortuna nadalje vtemeljujs Bvoj predlog naštevajo nepriličnosti, ki nastanejo ako ee tem zida. Po obširneji razpravi, ktere so se vdeležili Schtffcr, Dežman, Potočnik in Drč, se predlog sprejme z veliko večino, ker Z8nj glasujeta tudi sr. odb. Lukman in Doberlet. S. odb. dr. Zarnik poroča za pravni in osebnostni odsek. Vstano?a 31 gld. 50 kr. ee da invalidu Lovrencu Psvlovec. — Dr. Z. poroča tudi o pismu kranjske s;avbine družbe; — tu ne gre za pot čez Vertačo, marveč za stezo poleg dunajske ceste. Društvo ne moro odstopiti 3 metrov za stezo, pač pa hoče odstopiti l'/2 metra. Stavbino društvo je za drag denar kupilo te prostore, a ljudje čez dalje več sveta tam pohodijo. Dr. Zamik nasvetuje, naj bb društvu odpiše, da je mesto
zadovoljno, ako bb odstopi 2 metra in prostor potem z ograjo ali kako drugače zapre. S cer pa misli g. poročevalec: magistrat naj proBi cestni erar, da se graben pri dunajski cesti pooži in zarad varnosti pokrije.
Sr. odb. dr. Schaffer proai župana, naj brž ko brž predloži načrt vravnave ceBte v tem delu mesta, in župan obljubi, da hoče to kmalo storiti.
(Za ljubljanske meščane) so bili v tajni seji 4. t. m. sprejeti gg.: Krušna M huel, hišni poseBtnik in gostilničar, Widmeyer Ludvik, kupec s pohišoim orodjem in mizar, Lipovš Anton, stolar, Železnikar Franc, krojač, Ber-gant Jakob, branjevec pa Vičič Janez, kupec. Takse za meščanatvo so plačali po 50 gld., za meščanski zaklad pa po 25 gld. Za občane ljubljanske pa bo bili sprejeti gg.: Ludvik Strici, d mnikar, Franc Majer, zlatar in Lorenc Belič, kovač. Sprejem se je obljubil tudi g. Avgustu Salomonu, atotniku.
(Sijajna kupčija.) Grcfoveka družina B. imela je med rodbinskimi dragocenoatmi staro srebrno votlo podobo švedskega kralja Gustava Adolfa, komaj 15 centimetrov visoko. Vrednost Brebra je komaj okoli 200 gld. Starinarji so vrednost podobe cenili na kakih 500 gld., ko bi bb pa našel kak poseben kupec, k večem na 1600 gld. Te dni pa je nekdo iz Frank-furta podobo od družine kupil za 21.000 gld. Tako sijajne kupčije bo pač redke dandanes!
Razne reči.
—	Novi tržaški škof mil. gosp. GlBVina bil je od papeža 3. t. m. potrjen ali prekouiziran. Slovesno vmešČBnje v Trstu bo neki drugo polovico tega meseca.
—	Županstvo v Selcih je pred nekimi dnevi odposlalo ua Dunaj prošno za slovensko vradovanjo. Prav tako!
—	Duhovske spremembe v lavant. škofiji : Gospod Matija Stoklas je dobil dekanijsko in mestno župnijo v Brežicah, ktero nastopi 15. julija; gosp. Simon Gabre, kaplan na Ponikvi, je postel župnik v Francu; goap. Valentin Selič, župnik v Brezji, administrator marenberžke dekanije; gosp. Anton Potočnik farni oskrbnik v Marenber^u ; gosp. Karol Ter-jašek, dozdaj provizor v Framu. je prišel kot kaplan k bv. Martinu na PBki. Župnija v Ma-renbergu je razpisana do 2 avgusta; kaplanija v Žetalih ostane začasno izpraznjena.
—	Iz Celja se nam naznanja, da Be je zrelotne skušnje na gimnaziji lotilo 10 javnih učencev in en privatist. Poslednji je sam zopet odstopil, ko je sprevidel svoj gotovi propad; izmed unih 10 gimnazijalcev je skušnjo obstal eden z odliko, 4 s prvim redom — 5 pa jih je padlo ; in sicer 4 na 2 mesca, in 1 na eno leto. Kaj je vzrok tako slabega vspeba ua gimnaziji, zdaj ko se je skušuja iz nekterih predmetov popolnoma opustila?
—	Vabilo. Narodna čitalnica v Metliki napravi oa čast ss. Cirilu i Metodu v nedeljo dne 9. julija t. I. „Koncert" z bla-gonaklonim sodelovanjem operne pevkiDje gospodične Marije Prikylove in slavnega pevskega društva „Zore". Vstopnina za častite ude povabljenih čitalnic za vsako osebo 30 kr. Ra-dodarnost neomejena. Začetek ob 8. zvečer. Najuljudneje vabi	Odbor.
—	Strela letos hudo razsaja. Zlasti je v petek 30. t. m. veliko nesreče napravila. Poročali Bmo, da je ubila cerkovnikovo ženo v neki podružnici DobrepoljBke fare. Isti dau je vdarila v zvonik farne cerkve Benožeške, kjer bo bili ravno otroci pri šolarski maši. Vsled slabega strelovoda odskočila je v cer-
kev, kjer so otroci omamljeni popadali na tla,-vendar pa noben ni bil usmrten, samo noge so nekterim za nekoliko časa vtrpnile, Dav-karBki sluga, ki je stal blizo vrat, je največ pretrpel. Užgali so se mu škornji na nogah m ga hudo opekli. Učitelja Kavč ča je nekoliko posnela po desni nogi, uč telja Gradišnika po obrazu, in g. kaplana Koritnika, ki je maševal, oa levi roki. Tudi na Primorskem je hudo razsajala. Podgradom je trešilo v poštno hišo, pa oe vžgalo, samo 3 osobe so bile nekoliko poškodovane. Na Velikih Munah je trešilo v neko hišo in zgorela ata dva hleva. Na Malih Munah je trešilo v ovčarja in ga skoraj ubilo. V Že-janah je trešilo v oglarja , ki so ga pozneje mrtvega našli. Tudi v Podbežah je vdarilo v neko hišo, v Polžsnah v neki hlev ter boje ubilo kravo, v Sliviji v zvonik, v Razporu pa jo strela neki ubila 35 ovac. Veliko nesrečo je 30. junija zjutraj po sedmih napravila pr sv. Martinu na Poborji. Vdarila je v kaplanijo kjer je tudi šola, in zadela učitelja g. Lešnika, ki je bil ravao na mostovžu pred šolo, pa dve ženski, ki tte tam vedrili. Ena bila je precej mrtva, ena pa je okrevala, g. učitelj pa je pozneje tudi umrl. Pač toraj ne molimo zastonj: Treska in hudega vremena, reši nas o Gospodi
—	Toča je 30. junija na Štajarskem pobila pri Mariboru, zlasti v Melji in Ko-ščaku, pa v Šmarijskem okraji Šmarije, Vrb, Senovico, Vobor, Pivec iu Šušem.
—	Zamrtvašnicoin pokopališče v Lokvi so cesar podarili 300 gld.
—	Morskega psa ali volka eo tržaški ribči, kakor poroča „Edinost" zapazili ne daleč od Milj.
—	Sueški kanal je skopal Francoz Lesseps; Angležem to ni bilo pogodu, a ministerstvo Be&consfield ga je umelo spraviti v angleško last, — pokupili so namreč Angleži akcij« tega kanala — sedaj pa je svetovna kupč jska pot. Prihodkov je bilo preteklega leta 54,676 000 frankov, in dob čka po odštetih 5 odstotkih za založni f ind 24,678.000 frankov, po kanalu je šlo 2727 bark, ki so imele vsebine 5,794.000 beč^a. Umevno je tedaj, da bi Augliia rada posedla ta kanal. Sedaj pa bode aegležka zastava vihrala v Isma li in Port Saidu, tega ne pove nobena pratika I
H Stara gostilnica i; j
w v veliki župnijski vasi, v Št. Vidu a	na Dolenjskem,	ji
« z več sobami in kleti, živinskimi hlevi in 13 vrtom, za vsako obrtnijo in kupčijo
0 pripravna, daje se na več let v najem. |
y Več pove iz prijaznosti administracija toga J
fj lista-	'	C1) 0
Naznanilo.
V vsakem večjem mestu Evropejskem iščemo zmožnih agentov, ki bi hotli prevzeti nabiranje naročnikov in i n s e r a t o v. Pogojo so jako vgodne. Ponudbe naj so pošljejo oprav-ništvu ali administraciji	(2)
,, ESi&Ikan- E'8-cssc"
w Belem gradu.
TeiegrKllčuc denaruc cene 7. julija.
Papirna rent« 77.20 — Sr&bern« rsnt« 77.#5 — Zlata renta 95.90 — 18fi0letno driavno posojilo 181—> Kreditne »kcije 322.— — LondiK, 120.— — Ces. kr. cekini 6.67. — ito-frankov 9-57.