91. iteuflko. v uimuoni»petek 20. opnia »23. Uto ivi. Izhaja vaak dan popaMna, imtmii ma dali« im »razmika. •naaratl s do 9 petit vrst A 1 D. od 10—15 petit vrat i 1 D 50 p, večji lasera« petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklnme, preklld paflt vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; žealtae ponudbe bese i a 75 p. Popast te pri naročilih od U objav naprej. — InseratnI davek posebej. Vprašanjem glede inaeratov naj se priloti znamka za odgovor. Cntavniatvo „Ilov. Naroda" ia ^Jfarodaa tlskaram* Kamflava ulica ŠL f, pritlično. — Tolaloa šU 304. Uradaisivo „Ilov. Var*>«a" Ksaflova alta a ia. a, L Dopis* apra|oaim to poartaaaa ta aadoataa tramko -rJF* Rokopisov a« mm vraža. ~iPjaj Pio Pašam«** številke: v Jugoslaviji vse del po Olti t-— v inozemstvu navadite dni Din 1, nedelje Oln 1-25 Poštnina plačana v gotovini* »Slovenski Narod" velja: V Jugoslaviji ? loozemstTo v Ljubljani po posti 12 mesecev ...... Din 120*— Din 144 — Din 216 — 60 — • 72 — . 10S-- . 30'— m 36*— . 54'- . 10- m 12 — . 18— 1 Pri morebitnem povišanju se imz daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno -tJSSEP" po nakaznici. Na samo pismena naročila bre~ poslatve denaria se ne moremo (»zirati. 0 RAZPLETU VLADNE KRIZE. Dasi politični položaj v Beogradu še ni docela jasen, vendar se že vidi smer, v katero bo krenila državna politika. Sporazum z revizionističnim blo* kom je v danih razmerah nemogoč, ker se je nad vsak dvom jasno poka* zalo, da ni v revizionističnih krogih« ki jim poveljuje Radič, nobene resne volje, da bi se našla baza, na kateri bi se dalo s pametnim popuščanjem na obeh straneh in s protistranskimi kon* cesijami zgraditi zlat most medseboj« nega sporazuma. Ako izhod iz krizo v tej smeri ni mogoč, pač ne preostaja drugega, ka* kor da skušajo naši državniki ustvariti položaj, kakršen je bil lansko jesen pred razpustom narodne skupščine. Z drugimi besedami povedano, obnoviti bo treba staro radikaIno*demokratsko koalicijo. To je za sedaj edini izhod iz obstoječe krize. Priznati pa je treba« da takšna obnova v danih razmerah ni lahka. OdnoŠaji med radikali in demo* krati so bili že v stari koaliciji skrajno napeti. Ker so radikali to koalicijo raz* bili, izsilili razpust narodne skupščine ter si znali celo izposlovati privilegij, da se je samo njim poverila naloga, izvesti nove volitve, so a tem v demo« kratskih vrstah samo poglobili neraz* položen je za kakršnokoli aktivno sode* Iovanje z radikalno stranko. Ljuta vo* lilna borba je to sovražno razmerje med obema državotvornima strankama samo še poostrila. Zato je danes težje, kakor kdaj preje, govoriti o koaliciji teh dveh strank. Medsebojno neza« upanje med radikali in demokrat! je danes tako veliko, da ga ne bo lahko premostiti. Toda so višji, obema stran* kama sveti oziri, ki kategorično nare* kujejo, da je treba zapostaviti vsa trenotna nesoglasja, udušiti v sebi vsa* ko neraspoloženje ter se postaviti na branik ogrožene domovine. Država je v nevarnosti. Radikali in demokrati se s ponosom proglašajo za njene tvorce in za njene branitelje, ali smejo to svojo tvorbo zapustiti v trenotku nevarnosti zgolj zbog malen* kostnih medsebojnih nesoglasij in spo* rov? Kakšni patriotje bi bili to, ki bi se ne mogli dvigniti nad vsakdanje borbe v momentu, ko to zahteva živ* ljenski interes skupnosti, države in vsega naroda? In kategorični imperativ za vse one, ki ljubijo to državo In ki ji hočejo zagotoviti srečno bodočnost, se glasi: Vsi na branik ogrožene domovine! Ali morejo ostati radikali m de* mokrati gluhi na ta poziv? Predobro poznamo patriotsko mišljenje in čust* vovanje obeh strank, da bi mogli ver* jeti, da bi radikali in demoktrati samo za hip pomišljali, da je treba državne interese postaviti visoko nad strankar* ske ozire. Zato smo prepričani, da pride — in najsi se zde medsebojna nasprot« stva sedaj še tako nepremostljiva — vendarle med radikalno in demokrat* sko stranko do potrebne kooperacije, ki jo naravnost diktira ves današnji politični položaj. V interesu onih sil, ki žele vse preje, kakor da se naša država konso* liduje, je seveda, da se onemogoči aranžma, ki bi vsaj za dogleden čas jamčil za redno funkcioniranje držav* nega aparata. Lahko torej računamo s tem, da bodo ti elementi napeli vse svoje moči, da preprečijo ustanovitev takšnega dr* žavo obrambnega bloka. Toda mi tako trdno verujemo v dobro zvezdo našega naroda in naše ujedinjene kraljevine ter smo tako krepko prepričani o patriotski zavesti vodilnih radikalnih in demokratskih politikov, da niti za hip nismo v dvo* mih, da bi mogle kakoršnjekoli spletke preprečiti koncentracijo vseh onih strank, ki imajo na svojem praporu zapisano geslo: Vse za narod, dom o* vino in kralja. Ta koncentracija državotvornih strank se bo seveda morala bistveno /azločevati od svoječasne radikalno^ demokratske koalicije. Postaviti si bo morala druge cilje. Strankarski oziri in interesi v tej novi koaliciji ne bodo smeli igrati nobene vloge. Vse delo se bo moralo koncentrirati na to. da se s krepko roko odstrani vse, kar zavira potrebno notranjo konsolidacijo v dr* ž a vi. Predvsem bo treba z vso energijo skrbeti za to, da se odstranijo vsi vzroki za vedno bolj se razširi a jočo nezadovoljnost med prebivalstvom, ki je po splošni sodbi eden glavnih virov vsega zla v naši državi. Prvi vzrok vsemu nezadovoljstvu pa je notorično slaba državna uprava. Novi koaliciji bo torej ena prvih nalog, da zastavi vse svoje moči, da se državna uprava radikalno izboljša. Izboljšanje državne uprave pa je mogoče samo s pametno decentralizacijo, ki se da z lahkoto izvesti, ne da bi pri tem kakorkoli trpel na temelju abso* lutnega državnega in narodnega edin* stva zgrajeni državni organizem. Kar* dinalna točka programa državoobramb* ne koalicije pa bo morala biti ob kon* cu koncev, da na ta ali oni način reši srbohrvatski spor. Ta problem bo tem lažje združenim državotvornim strankam rešiti povoljno za državo, čim uspešneje in radikalneje izvedć svojo prvo nalogo, to je — temeljito izbolj* sanje desolatne državne uprave. PISMO IZ PRAGE. Dva ž?vljenska jubneia. — Razprava o bankah. — Delovni program zbornice. Socijalni zakoni. — Pred pogajanji s Poljsko. — Naras'o zanimanje za Jadransko obal. — Jubilej dveh narodnih delavcev. — Uspeh Kosorjeve drame »Požar strasti«. 15. aprila. stavi naša republika na Čelo socijalno najnaprednejših držav. Drugo dejanje socijalnega značaja je novi kredit 220 milijonov za letos v podporo nezaposlenih, ker je svota v rednem proračunu dovoljena že izčrpana, dasi je v nekaterih strokah nezaposlenost padla. Vlada se je zato zavezala, da bo strogo pazila, da dobe take podpore samo res potrebni ljudje. V tretji vrsti socialnih naredb so trije stanovanjski zakoni, katerih tendenca je, varovati nepremožne najemnike pred podraževanjem stanovanj. Veljali bodo eno leto, vidi pa se, da bo tako varstvo potrebno še dolgo časa, ker se ne morejo graditi nova stanovanja radi draginje stavbenih potrebščin in mezd. V zunanji politiki vlada pričakujoči mir, gotovo pa je že, da se pripravljajo pogajanja s Poljsko, pri katerih obdrži Češkoslovaška svojo dostojno trdnost, in da je obisk antantnega gener. ravnatelja dr. Zimmermanna v zvezi s poskusom, pripravit! vlado do trgovske pogodbe z Avstrijo in do udeležbe na mednarodnem posojilu. V poslednjih letih je pri nas narast-fo zanimanje za obisk jadranske obali. Letos bo obiskovalcev še mnogo več nego prednja leta, računa se po podatkih potnih uradov na 40.000 ali morda jih bo še več. Vzrok za to zanimanje ne tiči le v za nas ugodnem tečaju dinarja, marveč tudi v propagandi za Jadran, ki se vrši s predavanji, katera prireja bal-neologična sekcija Htgoslovenskih zdravnikov. Ta preskrbuje občinstvu tudi praktične informacije in priredi v drugi polovici aprila kopališko razstavo. Njeno propagandno delo zasluži polno priznanje. Bilo bi pa prav, da bi se naše občinstvo opozarjalo tudi na izredne prirodne krasote in letoviške kraje v notranjosti dežele. Tu bi morali zlasti Slovenci, ki študirajo pri nas, propagirati poset slovenskih Alp. Ker se hodi na gore v poletnih mesecih, bi bilo mogoče pričeti z tozadevno propagando še v maju in juniju letos. Jeden najpridnejših delavcev za zbližan je Slovanstva Ludvik Kuba dovrši 16. t. m. svoje šestdeseto leto, svež in čil. On je glasbenik, slikar in pisatelj, ki je zelo mnogo potoval po slovanskih zemljah in že leta 1884. začel izdajati »Slovanstvo v svojih spevih« in v založbi »Hudebni matice Umčleckč bese-dyc so baš izšle »Srbske pisne.c Na večeru, njemu na čast prirejenem, je jubilant predaval o jugoslovanski pesmi, Te dni proslavljamo pomembna živ-ljenska jubileja dveh članov vlade: ministrskega predsednika Švehlc. ki je doživel danes 50 let in finančnega ministra inž. Bečke, ki je dosegel včeraj 60 let svojega življenja. Švehlovo Abra-hamovino proslavi njegova stranka, kateri je stvaritelj in voditelj, zajedno z njegovim četrtstoletnim delovanjem v njeno korist. Ministrski predsednik Šve-hla je selfmadernan, mož, katerega je neumorno delo kljub njegovemu upiranju vendarle zmoglo in mu ogrozilo zdravje. Celih 15 let načeluje agrarni stranki in odlične njegove sposobnosti in lastnosti so ga takorekoč določile za visoke državne Časti, do katerih se je povspel. Finančni mi^ster fnž. Bečka je dosegel v polni duševni in telesni svežosti svojih šestdeset let. K njegovi karakteristiki, priobčeni pred kratkim, ko je prevzel finančno ministrstvo, je težko kaj dodati. 7 -ndostjo pa lahko rečemo, da se je »ako hitro uživel v svoj težki in odgovorni posel. Mimo in trdno se postavlja napram nekaterim nezgodam čeških bank, ki se pogostoma nretiravajo. Ministrski predsednik Šve-hla se mudi Še vedno na Siciliji in ni še določen Čas njegovega povratka. Na nikak način se ne vznemirja zbog krize banke Bohemie, katero po pravici smatra za stvar, ki se ne tika njegove stranke in katero b* naira^še odločil od nie. Zadeva banke Bohemie pride v najbližjih dneh v razpravo v parlamentu in pričakovati je. da se ob tej priliki izvrše napadi na vse banke in na kapital sploh. Minister BeČ^a poda imenom vlade izjavo, da je Ž!*vno*ten«;ka banka vzvišena nad vse dvome in kar se tiče nostrifikacije avstrijskih rent da o kaki krizi našega bančništva ni govora in da je to, kar se je zgodilo v Moravsko-Šlezki banki in v Bohemiji posledica slabih pričetkov in slabe uprave nepoklicanih ljudi. Poleg tega vlada naznani, kaj misli storiti v varstvo vlagateljev. Delovni program za pomladansko zasedanje je sicer narastel, ali reši se mirno, izvzemši zakon o socijalnem zavarovanju, ki bo sicer predložen ali razpravljanje o njem bo preloženo na jesen. To je zelo dragoceno podjetje, ker bo zahtevalo na leto 1300 miliionov Kč. 2e to dejstvo nalaga vladi dolžnost za štedenje na izdatkih in tako se tudi pojasnjuje ukaz, dan vsem resortom, da bi v proračunu za prihodnje leto zmanjšali položke izdatkov za 20—25%. Z izvedbo socialnega zavarovanja se po- gosp. Radovan Alaupovič. gd>jna Olga Voinoviceva in g. Dra^omir Štefano-vbć so deklamirali nekatere pesmi. Kuba je med Jugosloveni dobro znan. ker sc je na svojih študijskih potovanjih mndil največ na slovanskem jugu in je nekatere njegove pesniško zbirke izdala zagrebška akademija znanosti. Češki novinar Jos. Pachmavcr je proslavil to dni 40 letnico svojega novinarskega dela. Kot član Omladine je bil obsojen v ječo. Jubilant je goreč prijatelj Jugo-slovenov, s katerimi vzdržuje dobre stike. Jeden izmed predmestnih odrov, ki goji ljudske igre. je uprizoril v Pragi prvič 12. t. m. dramo Josipa Kosorja »Požar strasti«. Predstava je imela velik uspeh, k čemur je pripomogla notranja sila in enotnost drame, dobro igran ie umetnikov in izborna režija jug. režiserja Emila Nadvornika. J. K. S. mmsm Češki list o - amputaciji »Praška »Tribuna«, eden najresnej-ših čeških listov, ki pazno zasleduje dogodke na našem jugu. je posvetila problemu amputacije Hrvatske in Slovenije članek, ki ga podajemo v informacijo naši in beogradski javnosti. »Tribuna« izvaja: »Jugoslovenska skupščina se sestane dne 15. aprila. Do tega časa ie treba stvoriti torej nekako vladno večino. 109 mandatov, s katerimi razpolaga Palic, kratkomalo ne zadostuje, ker šteje nova skupščina 312 poslancev. In Radić s svojimi 60 verniki nikakor ne misli na to, da bi z vztrajanjem v Zagrebu in z izbegavanjem parlamentarnega dela omogočeval Pašiću lahka vladanje v okrnjenem parlamentu. Nasprotno; zbližal se je z bosanskimi muslimani in slovenskimi klerikalci, stvo-ril z njimi takozvan revizionističrri blok, in nič ne kaže na to, da bi nadaljeval svojo prejšnjo nerazumno absti-nenčno politiko. Seveda lahko Pašića podpre 50 poslancev demokratske stranke, s katero je živel skoro cela štiri pretekla leta pod eno koalicijsko streho, toda volitve, zlasti način volilnega boja, v katerem so se radikali redili na račun sušečih se demokratov, je izkopal med obema strankama globok jarek, in treba bi bilo mnogo popuščanja s Paši-ćeve strani, da bi se zasul prepad užaljenega demokratskega ponosa. Toda radikali niso ljudje brez fantazije; v tem oziru bi jim lahko tudi H. G. Wells zavidal. Namesto enega načrta so našli koj dva: Pašičevo diktaturo ali nove volitve. Ker pa ie oboje nekoliko kočljiva zadeva, je bilo treba le malo napeti fantazijo in pojavil se je tretji načrt. Po svojem imenu spada v zdravniško vedo, po vsebini pa v kraljestvo nesmislov. Je to amputacija ali odloči- A. E. W. Mason: KLIC NA POMOČ Roman. »Da.« Wethermill je Izginit toda pustil je vrata odprta. Adela je pomagala Celiji na noge. Za trenotek je omahovala, nato je pa trdno stala. »Sedaj teci!« je šepnila Adela. »Teci, otrok, reši svoje življenje!« Celija ni utegnila premišljevati, kam naj teče, ali na kak način bi ušla Wethermitta. Ni mogla reči, naj ji razveže usta in roke. Imela je samo par sekund časa. Samo ena misel jo je prešinila — skriti se v temi v vrtu. Celija je tekla skozi sobo, skočila divje črez prag, divjala naprej, se spodtaknila ob svoje dolgo krilo, a se je spet ujela in zunaj na potu jo je ujel Harry Wethermill v svoje roke. »Tukaj smo,« je dejal s Hripavim, nervoznim nasmehom. »Vrata sem bil že prej odprl.« Trdno je držal Celijo, ki se je onesvestila. Luč se je posvetila iz salona. Adela Rossig-nil je stopila ven, v roki je imela Celijin plašč. »Onesvestila se je,« je rekel Wethermill. »Obrišite blato s svojih in njenih črevljev — pa zelo natančno. Nočem, da bi kdo opazil, da je bil voz izven garaže.« Adela se je sklonila in je slušala. VVether- mill je odprl vrata avtomobila in položil Celijo na blazine. Adela je sledila in sedla dekletu nasproti. Wethermill je oprezno stopil nazaj na trato in s črevljem poravnal vtise, ki sta jih on in Adela napravila na tleh, pustil pa je Celijine vtise. Stopil je nazaj k oknu. »Pustila je zelo natančne vtise stopinj,« je dejal tiho. »Ne bodo dvomili jutri zjutraj, da je šla prostovoljno.« Nato je sedel na Šoferski sedež in voz je zdrčal brezšumno po potu in ven skozi vrata. Ko je bil zunaj na cesti, se je ustavil. Za trenutek je pomolila Adela Rossignol glavo skozi okno. »Kaj je to?« je vzkliknila preplašeno. Wethermill je pokazal z roko na okno. Pustil je goreti luč v osbi Helene Vauquier. »Sedaj ne moremo iti nazaj,« je dejala Adela nervozno šepetale. »Ne. ne bi hotela Hi nazaj.« In Wethermill je potegnil za ročaj, voz je napravil skok naprej in brenčal vztrajno po beli cesti, požirajoč kilometre. Onadva pa sta napravila svojo edino napako. Poglavje XX. Pot v Ženevo. Voz je bil že skoraj v Annecvju, predno se je Celija prebudila iz omotice. In še sedaj je bila v polsnu. Zavedala se je samo, da je bila v avtomobilu in da je ta dirjal naprej z veliko hitrostjo. Ležala je zadaj in vsrkavala sveži zrak. Nato se je premaknila in je spet prišla s pregibanjem do polne zavesti in občutka bolečin. Roke so ji bHe še vedno zvezane na hrbtn 7n vrvi so Jo rezale kot žareče žice. Samo njena usta in njene noge so bile proste. Pogledala je pred se in Adela Fossismol ji je resno govorila z nasprotnega sedeža. »MimiJ. Steklenico držim v roki. Ce se zganeš ali pa hočeš ubežati, ti vlijem vitrijola v obraz,« je dejala. Celija se je preplašena umaknila. »Ne, ne, ne bom!« je zašepetala žalostno. Njen duh se je omrači! vsled groznih nočnih dogodkov. Ležala je mirno na hrbtu v temi. Avto je hitel skozi Annecv. Celiji se je zdelo nemogoče, da je šele pred komaj šestimi urami večerjala z gospo Dauvray in z žensko, ki Ji sedi nasproti in jo varuje. Gospa Dauvrav je ležala mrtva v malem salonu in ona sama — ni smela misliti na to. kaj jo še čaka. Med tem časom bodo po Aixu razklicavali nejno ime kot ime morilke one, ki jo je bila rešila. Nato se je nenadoma voz ustavil. Zunaj so svetile luči. Celija je čula glasove. Neki mož je govoril s Harryjem Wethermi!lom. Celija je pogledala in videla, kako je Adela Tacč dvig- Inila roko. V grozi se je vrgla nazaj in avto je odhite! naprej v temo. Adela Tace si je globoko oddahnila. Bili so rešeni ene nevarne točke. Prekoračili so Pont de la Caille, bili so v Švici. Precej časa pozneje je avto zmanjšal svojo hitrost. Ob strani je Celija čula ropot koles in topot konjskih kopit. Srečali so zaprto eno-vprežno kočijo, ki se je peljala po cesti. Avto se je ustavil. Tik poleg niesra je kočija ž ustavil svojega konja. Wethermill je stopil s šoferskega sedeža, odprl vrata kočije in vtaknil glavo skozi avtomobilovo okno. »Ste li pripravljeni? Hitro!« Adela se je obrnila k Celiji. »Ne besede! Zapomni si!« Wethermill je naglo odprl avtomobilova vrata. Adela je prijela Celijo za noge in jo potegnila k stopnici. Nato so jo zvlekli ven. \Ve-thermill jo je prijel za roke in porinil v kočijo. Celija se ni upala kričati. Z rokami si ni mosla pomagati, njen obraz je bi! v nevarnosti, da ga oblijejo z vitrijolom. V daljavi so se svetile luči Ženeve in od njih je srebrno žarel del neba. Wethermill jo je posadil v kočijo; Adela je skočila za njo in zaklenila vrata. Vse skupaj ni trajalo delj kot par sekund. Kočija se je peljala v Ženevo, avto pa se je obrni! in dirjal po pra~ zni cesti nazaj v A»x. Stran 2. »S L O VEN Š K I N AR 0T3« 3 n e 20. aprna I9?3. siev. 91 *ev srbskih od hrvatskih in slovenskih TOkrajin, ustvaritev čisto srbskega kraljestva ter prepustitev ostalih pokrajin njihovi usodi. Hočemo biti lojalni do beogradske vlade do te mere, da smatramo ta načrt le za de! mnog uobličile politične taktike. Toda del beogradskoga tiska se opaja naravnost s superlativi nad krasoto te misli in ne more se ubraniti niti zlobnega smeha nad tem. kaj bi pač Hrvati in Slovenci delali potem. Se bi jih opustila državotvorna roka. To nas sili da natresemo v kelih opojne radosti nekoliko pelina. Le zaradi iztreznjenja. Amputacija, kakor si jo predstav* tjajo nekateri srbski listi, bi bila pribilž--bo taka-le: K srbskemu kraljestvu bi pripadla Srbija, Madžarski odvzeto ozemlje. Bosna s Hercegovino. Dalmacija vsaj do Splita in kos Hrvatske tja skoro do Zagreba. Jugoslavija Ima okroglo 12.700.000 prebivalcev (po Štetju z i. 1910—1914). Na zgoraj omenjeno ozemlje pripada več nego 9 milijonov ljudi. Srbov pa fe samo 5,800.000, tako da bi bilo daleč preko 3 milijone ljudi enostavno anektiranih. Srbski in hrvatski živelj je med seboj zelo pomešan in med njima n! mogoče potegniti točne meje. ne da bi s tem dali stotisoČe Srbov Hrvatom ali stotisoče Hrvatov Srbom. Vsaka delitev, izvajana posebno s tem ciljem, da bi se žrtvovalo kolikor mogoče Nesrbov, bi izzvala revolucijo, upor vseh onih. ki b! naj utonili v srbskem morju. Bosanski mohamedand prav tako malo simpatiziralo z beogradskim centralizmom kakor Radičevi hrvatski seljaki in zagrebška inteligenca. Ve smatrali bi za nikako nesrečo, če bi se imenoval Hrvat Srbom ali narobe. Za nas. v naSih očeh je to en narod. In edino krivda beogradske politike je, da ni preželo spoznanje, zavest narodne enotnosti vseh jugoslovenskih plemen in da se je končno situacija in medsebojno razmerje tako poostrilo, da je sploh mogel priti na svetlo načrt, ki hoče razdeljevati, kar je stoletja stremi* lo po skupnosti. Nasilna razdelitev bi vedla h krvavemu bratomornemu boju, In negotovo ie, če bi mednarodno sodišče, pred ka> katero bi ta spor priseL odločilo v smislu velikosrbskih Želja. Ozračja, ki je vladalo za časa sklepanja mirovnih pogodb, ni več. Misli vseh so vznemirjene zaradi sporov, ki škodijo celemu svetu; komplikacije lokalnega značaja se odstranjujejo energično, brez nepotrebne sentimentalnosti in obzirov na zgodovinske ali narodnostne vzroke. Srbija bi se morda povečala i Vojvodino, toda ne bila bi več trinajstmllljonska država s ploščino 290.000 kvadratnih kilometrov. V trenotku bi Izgubila nadvlado na Balkanu. Znova bi ta pričel boj za nadvlado, boi. v katerem bi simpatije, katere je prej uživala Srbija, veliko Izgubile na intenzivnosti. Bolgarska, ki danes priznava tvoj poraz in nebogljenost napram veliki Jugoslaviji, bi je ne priznala napram manjši Srbiji Podpora s strani Madžarske je Bolgariji v tem slučaju zagotovljena. Hrvatska, ki bi morala skupaj s Slovenijo skrbeti za novo orijentacijo, se v tem sporu ne bo več angažirala. Ta orijentacija je mogoča edino le v smeri k Italiji. Italijanske sanje o srednjeevropski nadvladi pridejo na realno pot. Jadransko morja preneha biti jugoslovensko in postane italijansko. Iz Rima preko Ljubljane in Zagreba vodi cesta naravnost na Dunaj in v Budimpešto. Začne se nov boj za Balkan, za prodiranje proti vzhodu, k Dardanelam. Na mesto avstrijske monarhije, slabotne vsled nezadovoljstva tlačenih narodov, stopi po nikomur brzdana italijanska megalomanija. Proti njej stopi Srbija sama; ni več Rusije, ki je držala v devetnajstem in dvajsetem stoletju svojo branečo roko nad srbskim kraljestvom, poslužujoča se ga za pridobivanje Balkana m Dardanel proti avstrijsko - nemški ekspanzivno-sti. Ce so imeli Čehi in Slovaki vedno iskreno čustvovanje in vsako nesebično pomoč za konstruktivno srbsko politiko, če smatrajo spojitev Srbov, Hrvatov in Slovencev naravnost za majnik v zgodovini Slovanstva, tako revni na radostnih dogodkih, vendar ne morejo Čustvovati enako napram odločno destruktivni politiki. Na celem svetu osamljena, brez pomoči postane Srbija plen sovražnika, ki se s svojimi napadalnimi načrti ni nikdar skrival. Slika, ki smo jo podali ta. je mračna. Ima samo eno svetlo stran, in to je, da ostane, Bog daj, le teoretična izjava, ker ne verujemo, da bi se mogel med Jugosloveni najti kdo, ki bi se trudil uresničiti Jo. Toda značilno ie, da se poslužujejo v politični borbi tudi takega orožja, kakor ie grožnja amputacije.* Parlamentarna kriza. DEBATA V DEMOKRATSKEM KLUBU. — NAČELNI POGOJI DEMOKRATOV ZA KOALICIJO. — POLOŽAJ V RADIKALNEM KLUBU NEJASEN. ; —- Beograd, 19. aprila, flzv.) Razplet parlamentarne situacije oziroma posvetovanja za sestavo vlade so včeraj le polagoma napredovala. Med po-samnimi parlamentarnimi skupinami še nt prišlo do oficijelnih in načelnih razgovorov. V klubih se le razmotrtvajo metode, pota in sredstva, kako M se mogla ustvariti delazmožna parlamentarna večina. V bistvu parlamentarni klubi in tudi reviztjonisti posvečajo največjo do« zornost nadaljni svoji taktiki V parlamentu so včeraj zborovali skoraj vsi dosedai konstituirani parlamentarni klubi Polnoštevilno so bili zbrani radikalni m demokratski poslanci dočim so revizijonisti počeli tekom včerajšnjega dneva odhajati iz Beograda v svojo domačijo. Veliko aktivnost sedaj razvija demokratski klub, ki je imel včeraj daljši seji dopoldne in popoldne, na katerih se je razvila zanimiva, značilna m za nadaljni razvoj situacije zelo važna politična debata. Parlamentarni klub demokratske stranke se je v narodni skupščini sestal že ob 9. dopoldne pod predsedstvom Liube Davidovića, Takoj početkom seje je Ljuba Davidovič v kratkih obrisih podal potek svoje avdijence pri kralju. Po tem referatu se je v klubu razvila politična debata, katere so se ude-ležiH številni demokratski poslanci, med drugim! Svetozar Prlbičevič, dr, Kumanudi. dr. Vola M a r! n k o v j č, dr. Pečic, Grisogono in še ostali člani kluba. Podrobnosti te debate niso bile objavljene novinarjem. V privatnem občevanju s poslanci se je moglo toliko ugotoviti, da je bila v klubu načelna debata o glavnem vprašanju, o obnovi koalicije z radikali V tem vprašanju so mnogi poslanci soglasno zagovarjali stališče, da je treba razmotrivati samo vprašanje, če je demokratski klub za koalicijo z radikali In po razmotrivanju sled! odgovor. Ker se ne zna za nobene sklepe radikalnega kluba m kar ie še važnejše, ker se ne zna, kakšna je danes državna politika radikalne stranke, se mora demokratska stranka postaviti na stališče dne 3. decembra 1922 sprejete resolucije, s katero je stranka izjavila, da ne pristopa v nobene razgovore In pogajanja s strankami k! stoje na stališču revizije ustave. Med tem časom je radikalna stranka po mnenju nekaterih govornikov stopila s revizijonističniml In federalističnimi strankami v stike In skoro napravila z njimi nekak sporazum, kar tudi izhaja iz nekaterih izjav delegatov radikalne stranke v Zagrebu. Vsa politična debata se je osredotoči? na problem rešitve državne In par-itaroe krize ter na vprašanje, g kakšnimi sredstvi In po kateri poti naj se dobi Izhodišča Iz le težke krize, da se obrani državno In narodno edlnstvo. Na dopoldanski plenarni seji demokratski parlamentarni klub ni sprejel ni-kakih definitivnih sklepov ter je bila seja ob 12.15 preložena na popoldne. Klub je ob 16. popoldne debato nadaljeval ter jo končal ob 18. Na popoldanski seli sta govorila samo dva govornika. Tekom debate je že bila stilizirana resolucija oziroma so bfla v glavnih črtah očrtana navodila, ki jih trna predsednik Ljuba Davidovič uporabiti prt nadaljnem razpletu parlamentarne situacije. Sklepi kluba, namenjeni Nj. Vel. kralju kot odgovor na njegovo vprašanje glede koncentracije državotvornih skupin, so tajni in niso bili objavljeni Toliko Je sedaj znano, da ti sklepi naglašajo potrebo nacionalne koncentracije v zaščito državnega In narodnega edlnstva, toda s pridržkom, da mora radikalna stranka dat! za tako koalicijo trden temelj m gotove garancije, pred vsem se mora položaj v radikalni stranki razbistriti, ker so se v zadnjem času pojavili v tej stranki nazori k! jih demokratska stranka ne more odobriti Razbistritev položaja v radikalni stranki je prvi predpogoj, da se lahko prično oficijelni razgovori za obnovo koalicije. Po končani debati ob 19. je Ljuba Davidovič odšel na dvor ter NJ. Vel. v skoraj enourni avdijenci objavil sklepe m stališče demokratske stranke ter mu obenem podal pojasnila glede rešitve parlamentarne krize. Politična debata demokratskega kluba pa je bila dalje osredotočena tudi na vprašanje, kakšno obliko Ime? koalicija z radikali ali naj se obnovi poslovno parlamentarna koalicija z gotovim programom, ali naj se ustvari koalicija, ki bi imela izvesti nove volitve. Od strani nekaterih poslancev so se čuli ugovori proti obnovi koalicije, naglas u joč strankarske in državne razloge, ki govore proti tej zvezi. Splošno pa te Je moglo konstatirati da vlada v klubu tendenca, iz državnih interesov obnoviti koalicijo pod gotovimi pogoji m garancijami. Pristaši te struje Imajo v klubu močno zaslombo. Klub pa tudi zahteva, da da radikalna stranka demokratom častno satisflkacijo za vse one Čine in žaljenja, ki so bila naperjena od strani radikalov proti stranki tekom volitev. POLOŽAJ V RADIKALNEM KLUBU, Sodeč po dosedanjih dogodkih, je položaj v radikalnem klubu še nejasen in neopredeljen. V klubu vladajo gotove struje, ki žele sestavo homogene vlade« In struje, ki žele ali koalicijo g demo. krati ali pa sporazum z ostalimi parlamentarnimi skupinami. Dosedaj v radikalnem klubu ni bilo še načelne politične debate. Na zahtevo mnogih, nanovo-izvoljenih poslancev, po večini kmetov-seljakov, je moralo vodstvo parlamentarnega kluba sklicati plenarno sejo. Ti poslanci, ki so prišli prvič v narodno skupščino, so zelo številni in so nagla-šali: »Naš narod nas ie Izvolil, da pridemo v parlament, da tam delamo za blagor države In naroda* ne pa da tu sedimo brezposelnih TI poslanci so zahtevali, da se morajo seje vršiti vsak dan. Plenarno sejo Je otvoril Marko Gra-ričič. In šef stranke g. PašŠc Je podal klubu v zelo kratkih črtah sliko o parlamentarnem položaju, pripominjajoč, da ne more o vsem še dati pojasnil, da mora molčati, ker bo Itak tekom dveh aH treh dni postalo marsikaj popolnoma jasno in Čisto in se situacija razbistri Razvila »e Je kratka debata. Večina poslancev je naglašala absolutno nujno potrebo, da se najde izhodišče !z križe In da se omogoči parlamentarno delo. Nekateri govorniki pa so bili tudi proti koaliciji z demokrati. V glavnem je klub razmotriva! možnost rešitve krize. Tekom te debate je radikalni poslanec Mladenović sprožil vprašanje obnove koalicije z demokrati G. Pašič ga je zavrnil, da o tem se ne more razpravljati, ker ta točka ni na dnevnem redu. Vprašanje rešitve krize nt več v rokah radikalne stranke, marveč v rokah krone, zaradi Česar ie dobro, da se debata prekine dotlej, dokler krona ne bo zaprosila zai mišljenje radikalne stranke al! njej poverila sestavo vlade. Osebno njegovo mišljenje je. da se koalicije z demokrati nI treba bati V parlamentarnem in državnem Interesu pa je. da se kriza čimprej reši ker država potrebuje budget. Pasić je končno izjavil: »Mi nočemo gaziti ustave. Kakor hitro bi jo gazili ali rušili, bi morali to tudi drugim priznati« Ko je Pašič končal, je bila se*a radikalnega kluba zaključena. DZEMUET PODPIRA RADIKALE. — Beograd. 19. aprila (Izv.) Tudi osta-I? parlamentarni klubi so se tekom včerajšnjega dneva posvetovali o parlamentarn! krizi ter v bistvu razmotrlvali svolo na d.••.lino taktiko. Skupina turških poslancev iz Južne Srbije, džemljet. je Imela včeraj sestanek ter po kratki debati objavila z ozi-rom na razne nasprotujoče si vesti o njeni parlamentarni taktiki tale komun;ke: Skupina muslimanskih poslancev Iz Južne Srbije le skleni* sodelovati r radikalno stranko. Jo v vsakem ozlrn podpirati ter prt te* priliki odločno demantira vse droge nasprotne vesti, ki so neresnične In izmisilene. POLITIČNE AVDIJENCE. — Beograd, 19. aprila. (Izv.) Krona je tekom včerajšnjega dneva nadalje« vala razgovore in konsultacije z načel* niki parlamentarnih skupin. Zanimivo in značilno pa je tudi dejstvo, da krona pozivlje na konsultacijo tudi ugledne, sedaj izven parlamenta stoječe poli« tike. Najpreje je bil včeraj sprejet od kralja v avdijenci Aca Stanojević, bivši radikalni narodni poslanec in do« beT poznavalec političnih razmer. A v« dijenca je bila dolgotrajna. Zvečer ob 19. je bil sprejet šef demokratske stran« ke Ljuba Davidovič. Avdijenca je trajala od 19. do 20. Ljuba Davidovič je objavil kralju konkretno stališče de« mokratske stranke za rešitev državne in parlamentarne krize. Za njim je bil okoli 21. sprejet v avdijenci pred« sednik zemljoradniškega parlamentar* nega kluba Vojislav L a z i č, že dopol« dne pa je bil sprejet v avdijenci pod« predsednik istega kluba Jovan J ova* novic. Telefonska In brzolaona poročila NEMŠKI PARLAMENT. Sistematično pormscanfe Nemčije, — Stanice socljaldemoratov. — Izjava poslanca centra. — Berila, 18. aprila. (HO Državni zbor. V 'debat! o govoru Rosenberga le Brelt-echeld Izjavil, da se socijaldemokrat! z ministrom popolnoma strinjajo, kar te tiče nadaljevanja pasivnega odpora, naglašajo pa besedo »pasiven*. Pozdravljajo tudi njegovo odločno negi rani r militarizma Ml se razlikujemo v tem, je dej a! govornik, da zahtevamo kakor prebivalstvo Pomrla pozitiven predlog od zavezniške strani Herostraflcne skomine, razbiti fronto, so nam danes pr*v-tako tole kakor pred trend leti In kdor nam očita to, laže danes kakor le lagal pred trend leti Ml nimamo nobenih skomin strmoglaviti vlado, kajti ml smatramo, da predpogoji za delavsko vlado 9 komunistično pomočjo se niso dani. S sedanjo vlado nismo alti v soroda alt! v ivairvu, vendar pa že* Urno. da ostane pri svojem nesla In dovede začeti rnrskl konflikt do konca. V nasprotju s demokrati ne vidimo v govoru zunanjega ministra nobena lormelne ponudba. Ako pa Je kljub temu tako mišljeno, bi bilo dobro. Če b! to izrazi! v oficijelni noti. Proglašeni reparacijski načrt Barthou-Delaerolz, ki zahteva od Nemčije poleg angleškega deleža 35 do 36 milijard zlatih mark. le za aes sicer nesprejemljiv, vendar pa predstavlja točno začrtan načrt In na nJem naj bi zidala naša vlada. Govornik smatra reparacije brez državne hipoteke na posest za nemogoče in sklepa z izjavo, da so socijaldemokrati prav tako kakor vse druge stranke odločno proti vsaki misli, da se o C stopi pest mrske sil vestlalske zemlje PrancfJ! ali da pride ta zemlja pod mednarodni protektorat Odklanjamo vsako svmničenje glede nemškega elementa, zahtevamo pa mednaroden sporazum, zlasti nemško . francoski (Živahno odobravanje socialdemokratov). — Poslanec Laoscher (cenier) opozarja na poostritev situacije, ki je nastala radi izgona državnega komisarja kneza Hatzfelda. Zahvaljuje se papežu m Švedski deželni cerkvi za prisrčno sočutje v usodi prebivalstva Pomrla. Kar se tiče nevtrallzaclje Porurja, je samo prebivalstvo odločno proti, kar priznava končno tudi Francija- ki se je o tem prepričala po svojih zastopnikih Dortenu in Smee-tao. Na tem temelju Iščemo sporazum. Ce bo to vprašanje refeno potom plebiscita, te&af ae nam za Izid nI treba bati. Z nemško ponudbo, ki bi dosegla vsoto angleškega predloga bi se govornik strinjal, če bi Iz tega ne sledil povod za nove ultimatume in sankcije. Naša vlada mora v okvire možnosti staviti konkretne predloge, vprašanje pa le. Se Je mogoče sedaj določiti gotovo vsoto. Na vsak način želimo sporazum. Preko edlnstva naroda hočemo proti do edinstva narodov, do društva narodov, ki ne nosi samo tega imena, marveč ga tudi zasluži (živahno odobravanie centra). Reparacijski problem pred rešitvijo« — Rim, 17. aprila. (K- B.) PariSkl poročevalec »Tribune« presoja evropski položaj po govoru Poincareja in Rosenberga tako-le: Dočim pričakujejo zavezniki konkretne predloge iz Berlina, se Franciji in Belgiji nič ne mudi in samo opazujete, so se ne glede na to že začela pogajanja. Da je temu tako, dokazuje govor Rosenberga. ki je podal temeljne smernice glede zneska in načina izplačila reparacij. NEMČIJA PLAČALA BELGIJI 50 MILIJONOV. — Pariz, 18. aprila. (Izv.) Iz Brus« Ija poročajo, da je Nemčija včeraj pla« čala 50 milijonov mark v zlatu v po« ravnavo svoje rep a rac i j ske obveznosti z dne 15. oktobra 1922. VLADNA KRIZA V ITALIJI, — Rim, 18 aprila. Ozv.) Mussolinl je prečital popola roni, ki so člani vlade, izjavo, v kateri sre presoja turlnski kongres in Izreka zahvala popolarom za dosedanje sodelovanje v vladi. Popolarl so izjavili da vsi odgovorni elementi v stranki razumejo potrebo sodelovanja s fasistovsko vlado v svrho moralne in materijalne obnove dežele. Popolari so izjavili, da polagajo svoje portfelje v roke predsednika in povedali, da se bo bavfl s to zadevo končno sestanek po-polarske parlamentarne skupine v četrtek 19. t m. Mussolinl naznani svojo končno odločitev po današnjem sklepu popolarske stranke. Najbrž se popolarl poslove od Mussolinljeve vlade. Za ta slučaj hoče predsednik Mussolinl krat-komalo odpraviti ona mesta, katera so zavzemali popolarl, tako da se ne razvije nikaka ministrska kriza. »Agenzia Volta« pa poroča celo« d* so popolari^ pripravljeni odreči se svoji zahtevi glede proporcionalnega volilnega sistema, samo da bi ostali Se v vladi?! PRIPRAVLJEN HUSSOU. ATENTAT NA NIJA. — MIlan, 18. aprila Ozv.) Ta Je bflo aretiranih sedem oseb, ki so pripravljale m organizirale protitašfstovsko gibanje. Pripraven je bil atentat na Mussollnlja. Politične oblasti vodijo strogo preiskavo fn nočejo objaviti imena aretiranih, dokler ni zaključena preiskava. Anttfaiistovska organizacija ie imela Že med prebivalstvom mnogo pristašev. IZ PORURJA. NEMCI SO ZACELI Z ATENTATI. — KoMenc 18. aprila. (Havas. i Radi atentata na vlak belgijskega vojnega ministra Deveze je nemško osobje kolodvora v Ronheide Izgnano. Nočni promet med A a-chenom in mejo Je prepovedan. — Essen. IS. aprila. (HavasJ Na osebni vlak iz DCsseldorfa proti Parizu sta bila med Dflsseidorfom In Dfirenom izvršena dva atentata. Nemci so mislili, da se v tem vlaku vozi francoski minister Javnih de! Le tro-equer. Na tir sta bila položena peklenska strela, od katerih Je eden eksplodiral kakih 100 metrov pred vlakom In pokvaril samo progo. DrugI pa Je eksplodiral med tandarom In lokomotivo, ki Je skočila s tira. Ranjen ni bil nihče. Promet Je bil kmalu vzpostavljen, POMANJKANJE DELAVCEV IN NOV IZSELJENTSKI ZAKON V AMERIKL — Wat*!ngtoa* 1& aprila (Havaa) Kakor poročalo, Je prišel prezldent Mar d Ing do spoznanja, da bo sedanM zakon o omejitvi priseljevanj v kratkem povzročil po-manjkanje ročnih delavcev. Tajnik oddelka za delo Daviš Je predložil preztdentn poročilo, ki dokazuje, da js to pomanjkanje že nastopilo. Pripravlja se ay,aakpnj^ POLOŽAJ NA ROMUNSKEM, — BukaicX:a, IS. aprila tfzv.) V opo-zlcfonainih krogih pričakujejo, da poda Bratlanova \!nda demisijo. — Beograd. 10. aprila (Izv.) Tz Bukarešte prihaja o alarmantr: vesti o koncentraciji rdeče sovjetske armade oh besarab-skl meji. V Bukarešti so zelo vznemirjeni in pričakujejo, da bo v slučaj kontBfcta Romunska sjaprosila tpomoč Jugoslavija In Poljske. Aibanese preklical svej puljski govor. — Rim, 18. aprila. Ozv.) Istrski ia-Šistovski poslanec Aibanese je bil zaradi svojega govora pred župani v Puli včeraj pri Mussoliniju, da se opraviči. Aibanese je po razgovoru s predsednikom podal pismeno izjavo, s katero preklicu-je svoj puljski govor in prosi oprošče-nja pri fašistovski vladi. (Glej »Julijsko krajinoc!) BIVŠI SULTAN PROTI NOVI TURČIJI. — London, 1?. aprila (Reuters Iz Kaira poročajo, da je bivši sultan poslal vsem pripadnikom Islama proklamacijo, v kateri fz-javlja, da se je protivi! ude!ežit\i Turčije v svetovni votni |n je nastopi! protf ločitvi sultanata od kalifata, kakor tudi proti premestitvi prestollce v Andoro. Sultan pravi dal?e, da se Je odrekel samo začasno r ^. menom Ščititi ugled m važnost kalifata. Končno ostro napada Kemal pa5o. Id za karakterizira kot človeka, ki Je pokvaril turški narod. V proklamacHi se sajfan obotavlja sprejeti odloke angorske vlade !n izraza Svojo nevoljo gtede zveze med kemalisti ta boljlevlkt NOVI BEGUNCI IZ TRAKIJP — Sofija, 17. aprila (BTA) Bolgarsk* obmejne oblasti poročajo, da so r>r*soe!e nove skupine beguncev iz zapadne Trakte, ki beže pred grškim preganianlem in brez takega imetja zapuščajo domovino. Po poročilih Iz uradnih vfrov so vse prebivalce bolgarskih vasi v bližini Dedeagača odpeli i!i na zrSke otoke. Kot celodnevno hrano dobivajo mo&kt ženske in otroci no 150 gr kruha, Turčija ne da zlata. —. Carhrrad, 18. aprila. CHavas.) Izmet pasa je v svojem govoru 15. t. m. v Smirni izjavil, da se Turčija lahko samo obveže izplačati obresti v papirnatem denarju, ker bi Izplačilo v zlabi pri sedanjem kurzu požrlo nad eno tretjino skupnib dohodkov Turčije. Stavka francoskih delavcev. — Lelle. 18. aprila, (rfavas) De-» lavstvo tekstilne industrije ie napevev dalo sploSno stavko. NEMIRI NA KITAJSKEM. — London, 18. aprila. (Reuter.) Iz Kan« tona poročajo: Ćete iz Kwangs-Sit pod poveljstvom Sen-Hung-Ging. ki ga je pekinška vlada imenovala za namestnika vola-Skesa guvernerja v Kantungu. so včeraj napadle ftanton. Doseda! so Čete Tuzzana. k» podpirajo Sunlacena, odbile vse napade. Bot se nadaliuje. KRIŽARSKA VOJNA PROTI RUSIJI. — London, 18. aprfla (Izv.) Po Reuter-ievem poročilu Iz Now Yorka je belgi'sfcf kardinal Merey priobči! v dnevniku *Co-hrmbla« pismo, v katerem poziva Brni t ve narodov, da napove soVetskl Rus!!! križarsko vojno, da tako odstrani barbarstvo Is vzpostavi chrlUracljo. NOVI USPEHI AVTJATTKC. — Etampes, 1? aprila (Havas) Zrakoplov brez moStva, kl ga je upravl'al arpara* za brezžični brzojav. Je ođletel z nekeg* hriba, krožil nekaj časa v zraku Jn se natn> nepoškodovan spustfl na tla. ROPARSKI NAPAD NA MTL.IARDERKO — Beograd. 1$. aprila (Tzv.) Snoči okolf 30.30 so naSI? na železniški progi Zemun— Beograd zvezano neko mlado žensko, težko ranjeno. Bila Je v popolni nezavesti, prepeljali so jo takoj v zemunsko bolnico. Ko Je prišla nekoliko k zavesti, je začela grSko govoriti. Poslali so v Beograd takoj po grškega tolmača. V pretrganlh stavkih Je ne-srečnlea povedala, da se zove Elizabeta Ka-tas, da le soproga grškega mfljarderja Kata-' aa rs Len ne In da Je bila na potu t Dunaja v Atene. Stara Je 27 let. Kmalu nato je zopet padla v nezavest in niso do danes zjutraj mogli od nje Izvedeti za podrobnosti njene nesreče. Smatrajo, da le skušal kdo v vlaku nad njo fzvrSIti nasilje a!! pa Jo le hotel oropati in umoriti na ta način, da jo' ie vrgel iz budlmoeStanskega brzovlaka^ Ima težke poSkodbe. NAPAD NA TOVORNI VLAK PRI NA-BREZINI. - — Trst, 17. aprila (Izv.) Po sočf med: nedeljo m »ponedeljkom se le fzvrfll blizu Nabrežine napad na tovorni vlak Itev.; 633, namenjen v Posto?no. Vlak sta »prem-Hala dva orožnika. Blizu NabreZfne. ko Je! vlak po strmini počasi vozil, je skočilo nanj 6 oboroženih roparjev. V vagonih Je bilo razno dragoceno blago. En orožnik Jih je' takoj opazil m začel strelja«. Roparji so; odgovarjali i streli. Prihiteli so na pomoč orožniki z nabreflnske postaje. En vagon Je bil že odprt Vzetj niso mogli ničesar. Napadalci so zbežali m m nobenega sledu za njimi. V enem vagonu Je bila velika po Itljatev olja za Beograd. Napad se le Izvršil okoli 2J0 po noči. Napadalcev Je bilo okoli 10. VREMENSKO POROČILO« ___~ Dunsl 18 aprila (Uradno vremensko peročflo) Vreme postala polagoma lepie. Daž Je povsod prenehal. Na Štajerskem In Koroškem se fe ie zjutraj ponekod zjasnilo. Tudi na Tirolskem Je bilo po dnevi deloma lasno. Temperatura Je znašala v Inomostu opoldne že 13°. na Dunaju pa samo 6°. Pričakovati Je vedno Jasneje, suho, nekoliko štev. 91 »SLOVCNbKl NAROD« Savez treznosti« je pozdravil navzoče prof. beogradske medicinske fakultete A. Kostić. kl Je izjavil, da se čuti v Bolgariji kakor brat in z velikim veseljem ugotovil kulturno zbližanje med obema državama. Vojna Je bila delo ne-treznostl državnikov in naroda in mi se bomo energično borili proti tej netreznosti. Protialkoholno gibanje je gibanje za preporod človeštva, za novo. zdravo kulturo. V imenu »Zveze jugoslovenske abstinenčne mladine«, ki obstoji iz 150 društev, ie pozdravil zbrane delegate V. Pavfovič. ki ie poročal o abstinenčnem gibanju v nas"i državi. Predsedstvo konference ie pTejelo brzojavne pozdrave od madžarskih, švicarskih, jugoslovenskih in domačih abstinenčnih organizacij. Na vse pozdrave je odgovoril izredni zastopnik reda v Bolgariji dr. Neičev, ki je naslajat mednarodni značaj ahstinenčnega gibanja. Id vod*? k bratskemu Čustvu med narodi in preroienju človeštva. Bratstvo vseh narodov in nova. prerojena kultura bo dosežena z zmago nad edinim zaostalim od bogov — Bamisom in edinim trdovratnim carjem, ki sedi krepko na prestolu — Alkoholom. Popoldne so Član! fčonfererce priredili Oo Sofiji Impozantno manifestacijo, ki se je je udeležilo ne dede na slebo vreme nad 1200 oseb. Manifestanti so nosili zastave z napisi, med katerimi so vzbujale posebno pozornost besede na zastavi učencev pripravljalne sole: »Trepeci, car ATkroho*. m' rastemo in te n^onob'moT. V?6 man} značilni so blH tudi drugI napisi, kakor Alkohol le strop za možgane«, ^Alkohol v svetilke in stroje, ne pa v možgane in želo-dece itd. Z balkona ie pozdravil manife-stante dr. Neičev, ki ie obrazloži! množici glavne zahteve abstinenčuecja gibanja: pro-tialkoholna vzgoja v vseh Šolah, kajti mlado, zavedno in nezastrtipljeno pokolenje bo rešilo alkoholni problem; pravico prebivalstva obeh spolov zapirati krčme: zaščita mladine pred bičem alkohola: da se država odreče od dobička, ki ga ima od zastrupljanja naroda: podpiranje protialkobolnega gibanja itd. — Letošnja sezona v češkoslovaških kopalcem. Po sporočilih te Češkoslovaške so cene v vseh kopališčih v primeru z lanskimi znatno padle. To znižanie te v zvezi z splošnim p^.daniem cen v Češkoslovaški, katero se seda? pojavlja vsled narastka češke krone in izboljSan.a notranHh ekonomskih razmer. Poleg tega so direkcije raznih kopališč iz lastne iniciative iti v^Ied teko slabega poseta tujcev lanskega leta znižale ceno kopeli, hotelov ?n hrane na minimum. Tako na primer dobio poset-irki v letošnji sezoni v Karlovih Varefe (Karlsbad) s ta no vame v prvorazrednem hotelu ali pensiomi za 15 Kč dnevne, hrano in celo oskrbo za 40 Kč dnevno. Cene v Marijanskih Lažnih so v te; sezon? sledeče: Cene sob v main in septembru: s^ba z eno posteljo 10 Kč, z dvema posteljama od 20 Kč naprei. Od meseca julra do avgusta: soba ? eno po^telio od 15 Kč z dvema posteljama od 98 KČ naorc:. Hrana: prvorazredna penz;?a v centralni kopeli dnevno 36 KČ, menu v prvorazrednih re-stavracvah od 12 do 15 KČ. Cene korneri variira med 17—2SKČ. Tsko isto ie vlada Češkoslovaške reonbtfke. da bi olajšala po-setnikom potovanje, znižala Plistojbiae za vidrranje potnih listov za 50 odstotkov. Z ozfrom na opisane razmere se lahko pričakuje, da bode zamotrel poset česVoslo-vaških kotpalfŠČ v tej sezoni zopet doseči svojo bivšo intcnsrvrteto. — Zlet bolgarskih Junakov se bo vrši! to leto od 25. do 20. maja v Solil*. Vse priprave so v polnem teka. Kakor javlja njihovo savezno glasilo *Zdravje« \ sila« le bolgarski junaški Savez, zaprosil, da se ga sprejme v Ce§koslovaški-?tigoslovenski Sokolski Savez, ki je danes reprezeittant Vseslovanskega Sokolskega Saveza, ker Je predvojni Savez likvidiral. Značilno je. da blokaški j»Obzor«. prinaša poročila o bolgarskih Junakih in tendenciozno pise. da bo na ta tlet pozvan tudi separatistični »Hrvatski Sokolski Saveze Stvar pa ni tako. V Slovanski Sokolski Savez — na} si to dobro zapomnijo gospodje separatisti — ge ne gre »kozi separatistično ideologijo in tudi ne skozi bolgarsko Junaštvo. — Predvsem naj vstopi Hrvatski Sokolski Savez v Jugoslovenskega, a bolgarski Junak! naj sprejmero idejo Sokolstva, kot jo le zasnoval nesmrtni dr. Miroslav Tyrf, tedaj lele morejo bolgarski Junaki govoritlo zlatu in ustanovitvi »Slovanskega Sokolskega Sa- LISCA V LJUBLJANI. OPERA. Četrtek, 19. aprila-" Seviijski brivec Red A Petek, 10. apriJa: Jenuia J^ed E Sobota, 21. aprila: Rigoletto £ed B Nedelja, 22. aprila: Janko jn Metka Tzv. DPAMA. Četrtek. 19. aprila ob treh popoldne: Za pravdo in srce Dtfaška predstava po znižanih cenah. Izven Petek. ?K aprila: Hasan&sJnica. Gostovanje g. Mihajla Markov rča iz ZagreVi. Red D Sobota, 21. aprila: Hr>au32jnice. Gostovanje g. Mihajla Mirkoviča Iz Zagreba- Kedelia. 22. aprila*, ob tr^h popoldne: Kraljestvo dobrore m Babcznt Mladinska predstava- Prireditev gojencev »Mladinskega doma*. Izven Zvečer ob osmih: Pevtr^r. Gostovanje sr-Miha'la MarkovJca iz Zagreba. Izven Ponedeljek, 23. aprila: Ha« anaginica. Gostovanje i. Mihaila Mar kovica Iz Zagreba Red B * * • ŠENTJAKOBSKI ODER V LJUBLJANI. V petek, 20. aprila: Razvalina življenja. V soboto. 21. aprila: Razvalina življenja. V torek. 24. aprila: Razvalina življenja. — ČehOPB i>črcsn}e\> vrt« ;e morda eno najkrasnej.šlh del novejše dramatike sploh. Ljubljanska drama je žela pri sinočnji pre* mijeri usper«, ki gj. oznaCamo z besedo spo« štovanje. N*e posebno navdušeno in malo rezervirajo. Vzroki, katerih, sc je občinstvo ver. ;7?t manj ttrdi zavedalo, so različni. Vsakdo je z iskrenim obžalovanjem bil svojca« sprejel vest o nenadnem težkem obolenju g. režiserja Put jate tik pred že določeno premijero. Igro so morali za već tednov preložiti. yxcdtem se brez reži* serja in hrez g. Nablocke, H je požrtvoval* no s^-orla obolelemn soprog, niso mogle vršiti nadaljne skušnje. Že »za naskok« pri« pravljeni ansambl je i^uHl ono strumnost* ki je mogoča Ie. če sledi pripravi predstava n&pasrcdno Sinoćnja pićc:«tava je mestoma kanala imačaj glavne skuSnjc, t. j. one pred generalno skušnjo. Zato je pravično, da se o igranju pi^e šele po nadaljnjih predsta« ▼ah. Poznati je bilo vsemu Putjatovo reži^ sersko silo in inteligenco: on sam je bil kra "en Gajev v slogu Stanislavskega —■ ka* kor so bile vse mas?— Bog mu daj trdno zdravje! — dobi! lep lovorov vi-nec z narodnim trakom. Nablocka na kra* sen šopek. M. Z. — Gostovznia z. Mihajla Markovlča. O. M?h?:!o Markovih, Član Narodnega gledalaca v Zagrebu, ki *e dosegel np na^em drnmskem odru Bedavno porpoln uspc?i. gostuje spet pri nas 2n.. 21.. 22. in 23. tm. V pc^ek. 2Q. tm., v soboto 21. tm. fn v pone-de!7ek 23. tm. nastop: v Ovrizovicevi dram? »Hasan?crln!ca- v vlogi ^Hasunace*, v nedeljo, dne 22. tm. v Oogollevem »Revizorju* kot mestn' po^fav-r. Pr! te? predstr^i igra Rlestafcova na na.^em odm prvMč g. Prhata. — §t. 2T Gledifi^kega Tista prtnaša poleg repertoarja opere In drame g^almlv razgovor našega urednika z g. M. Markov!lem pr!1hm!eno ^Pazno«- ter kot umetniško prilogo sliko g. Markov'Ča. člana zagrebškega gledališča. — Književna o'ateva. O tfskn nalaz! se prvi sfnicni »Adresar knjižara. lmMadnlfca, panim'ca, prorfaja-ttovlna, tTsKara štampari 5a> i novinstva I časopisa, koji se nalaze na teritoriju kra!rev;ne ?H5. Umollavahi se Stoga grre nabroterte sfmke (radnje), da poradi korekture, te event. nne^enf« m •dresnr n vlastitom interesu saopći izdava-čn točrra adresn (naslov firme) — godinu utemeljenja — struku kojom se bavi odmah fta dolnju adresu. Uredništva listova j časopisa mole se «a prfposlanje oglednog broja, kao i da jave nakladu lista. Primaju se i oglati — cilena na npit. Izdavač Jar. Mer-hant, knjižar Zagreb, Marovaka ulica 23. Pokrajinski listovi te mole za prettampanje Glasbeni vesfnik — Izlet poljskega akad. pevskega društva v Jugoslavijo. V drugi polovici tega meseca priredi nevsko društvo politehnike v Lvovu >Lwowski Ch6r Tcchnicki« turnejo po Jugoslaviji. Koncerti se bodo vršili v Beogradu, Zagrebu, Nišu, Sarajevu, Osjeku, Subotici, v Mariboru in dne 28. aprila tudi v Ljubljani, kar je vsekakor jako razveseljiv pojav. Poljska visokošolska mladina se seznani na ta način z našo domovino ter izpremeni teoretično kulturno zbliža-nje med Poljsko in Jugoslavijo v praktično, realno delo, ker seznani našo javnost s delom poljske glasbene umetnosti, ki je pri nas — če izvzamemo Chopina — toliko kolikor nepoznana. Program ljubljanskega koncerta je sestavljen iz komadov, ki zastopajo poleg stare jših zborov tudi dela nekaterih novejših komponistov, razen tega pa bomo bržkone slišali tudi proizvajanja operne solistke gospe Lowczynske. Pevsko društvo lvovske politehnike uživa jako dober sloves, o katerem pričajo laskave kritike Ivovskih glasil o koncertu z dne 6. marca t. L, na katerem je društvo proizvajalo vrsto komadov, ki jih ponovi tudi v Ljubljani. Kritika soglasno hvali ritmično sigurnost in intonacijo, disciplino, enotnost solistov in zbora, čegar dirigent je dr. Stan. Sclimidt. Prepričani smo. da naše občinstvo razume pomen kulturnega zbližanja med nami in Poljaki, da priredi gostom prisrčen sprejem in pose ti v obilnem številu koncert, ki se vrši pod okriljem Glasbene Matice. Natančnejša poročila o sporedu objavijo časopisi in plakati. — Savez hrvatskih pevskih drtfltev je priredil tečaj za zborske kompozlcle, ki se bodo pele o priliki tekmovani higoslo-venskih pevskSh društev v Zagrebu v jeseni I. \P23. Razpis natečaja se je Javtl vsem Higoslovenskrm skladateHem. Ti so v celem vpostaii 36 sklad. Razsodišče so tvorili gg. Berce, Jožefovič. Faller. Smodek in Sifola. Ko so posamezni ocenili vposla-na dela. so se sestali k skupnf se:"i, k?er so Izbrali In nagradil! nastopna dela: I. Mož-kl zbori: »U rudniku*, besedilo Domianiča. sk??.dba Lhotke. k»h pevskih društev v Zagrebu. Veseli nas, da so Slovenci odnesti tako častno zmago v tem natečaju, posebno, ker vidimo miade moči. ko:ih kompozicije že mora7o biti dobre, da so prestale preizkušnjo s sedanjimi najboljim? hrvatskimi ?n srbskimi skladatelji. tore objave. — »Ljubljanski Sokol« le spralel na svojem zadnjem občnem zboru nova pravila, po katerih nI več takozvanih podpornih čl2nov, ampak so vsi člani enaki In se samo Interno delilo v telovadeče In nete-lovadeče. Nova pravila obsegajo več važnih določb, ki omogočavajo društvu začeti na podlagi posebnega poslovnika s Čiščenjem vrst članstva. Sokolsrvo mora postati moralna elita narodova, njegov ponos In vzor celemu svetu. Kdor noče uravnati svojega javnega in privatnega življenja po strogih sokolskih načelih, mora rad ali nerad zapustiti naše vrste. Pot do pravega spo-zn2iiia in pojmovanja sokolstva pa pelje skozi telovadnico. Le večletno redno in vztrajno delo v sokolski telovadnici lahko naprav! iz navadnih ljudi prave Sokole. Zato fe na podlagi pravil določilo društvo, da mora vsak član in Članica, ki le po vojni vstopil v našo organizacijo, vsaj do iznol-nlenega 26. leta redno obiskovati telovadbo svojega oddelka. Samo v prav izjemnih primerih se more na predlog vaditeljskega zbora neposečanje opravičiti V Interesu zdravja vsakega posameznika je pa Želeti, da telovadi vse Članstvo do najpoznejSih let. obvezna pa je telovadba za enkrat samo do izpolnjenega 26. leta. Poživljamo torej vse prizadete brate in sestre, naj nemudoma začnejo telovaditi in tudi vztrajajo v vrstah telovadečega članstva. Kdor pa nikakor ne more ali ne sme obiskovati telovadbe, naj se med telovadnimi urami zglasi z dokazi o izredni telovadni zapreki pri pooblaščenem zastopniku oziroma zastopnici vadi tel Jskecje zbora na galeriji telovadnice v Narodnem domu. O veljavnosti opravičitve bo sklepal vaditeliski zbor in odbor. Proti vsem še ne 26 let starim članom in članicam, ki do 30. aprila 1923 ne začnejo redno telovaditi in se na zgoraj omenjeni način tudi zadostno ne opravičijo, bo društvo primoramo postopati v smislu pravil in posebnega tozadevnega poslovnika ter lih bo Črtalo iz svoje srede. Telovadne ure Članov to v ponedeljek, sredo in petek od 19.% do 20.'*. oziroma od 20.% do 21.%, članic pa v torek In toboto od 19.Vi do 20.V«. Zdravo! Prednjaskl zbor. — Sokol I. v Ljnbljan?. V soboto dne H. t. m. ob 20, ori se vrSl nt Taboru v društvenih prostorih predavanje br. Cirila Petrovca: »Junaštvo v srbohrvatskf narodni pesmi.« Bratje in sestre udeležite se v velikem Števila. Prosvetni odsek Sokola I. — Sokol v Mengša priredi v nedeljo dna 22. aprila ob 18. popoldne pri bratu Gregorcn, v slučaju slabega vremena pa v prostrih brata Fantka Akademijo Članstva Ji ■artiralt Turisfika in sport, — Izletnikom v Vintgar! Izletnike in turiste opozarjamo, da je pot v Vintgar sicer prosta, da pa je okrajno glavarstvo v Radovljici most pri tovarni pohištva Vintgar do nadal.'nega za vsak promet z ozirom na javno varnost zaprlo, dokler se most temeljito ne popravi. Izletnikom se torej svetuje, da se vrnejo zopet skozi sotesko nazaj do Šuma ter se poslužijo za vrnitev na Bled poti preko Sv. Katarine in Zasipa ali pa se peljejo iz železniške postaje Dobrava z železnico na postajo Bled. Vlaki odhajajo iz postaje Dobrava v smeri proti Bledu ob 9.3S dopoldne in 2.17 popoldne. — Ilirija : Celje 22. tm. V nedeljo ob po! 16. uri se vrši na Igrišču Ilirije pred drž kolodvorom nogometna tekma med Ilirijo in Sk. Celem. SK. Celje, ki je ojačeno letos z nekaterimi novimi igralci, le od lanskejra leta zelo napredovalo. Z Atletik SK.. svoihn lokalnim tekmecem. Je igralo pred kratkim neodločeno 3:3. — Ob 14. uri igra predigro juniorsko moStvo Ilirije proti mladinskemu moštvu -»Krakovo«. Ob slabem vremenu predi£T3 odpade. — Ženski (ahkoatletlčn! meetlng v Moste Carin. Ta meeting se le vršil začetkom aprila in je trajal tri dni. Proti pričakovanj n so odnesle angleške tekmovalke skoro vs* zmage. Piidobile so si 7 zmag. med tem ko so francoske odnesle tri, švicarske in češkoslovaške pa po 1. Radi primere z domačimi ljubljanskimi rezultati, ki so se dosegli v Jeseni o priliki Športnega tedna, priebčujemo posamezne izide: Tek na 60 m Callebout (Anglija) 7,9 sek. Skok v visino Lowman (Anglija) 1,47 min. Skok v daljavo Stonj (Angl.) 4.S5 min. Met bata MeJzIikova (Ce-škoslov.) 17.05 min. Štafeta 4krat 87 m angleške tekmovalke v 48.2 sek. — Kartel proti Sparti in Slavij! so ustanovili ostali praški prvorazredni klubi Vik-toria 2i2kov, Union 2iikov, Cechie Karlin, Cafk, Meteor VIII. in Meteor Vlnohradv. Zahtevajo, da se odslej termini prvenstvenih tekem izžrebajo in določajo tudi na nedelje. Doslej so se prvenstvene tekme vrSfle ob sobotah, med tem ko so nedelje bile pridržane mednarodnim tekmam Slavij« In Sparte. — Ustanovitev lagoslovenskega Tenis Saveza. Na prvi glavni skupščini, ki se \* pred tednom vršila v Zagrebu, le bil ustanovljen Jugoslovenskl Tenis Savez In za predsednika izbran g. Hlnko VVflrth. Glavna skupščina Je sprejela statute upravnega 1» tehničnejra odbora, igralna pravila In pravila za tenis turnlrle, julijska krajina. — Afbanese pozvan pred MubsoO-nlja. Fašistovska zveza za Istro je zborovala v nedeljo v Puli in, kakor je bilo pričakovati, je obsodila svojega poslanca Albanesa zaradi njegovega govora na shodu istrskih Županov, kjer je pogumno povedal, da postopa rimska vlada z novimi provincami kakor s kolonijami. Albanese je bil navzoč In Je-zvezntm delegatom razložil, kake razmere so ga napotile do onih izvajanj pred istrskimi župani, nato pa je odpo-' toval v Jakin in od tam v Rim. ker jrat je pozval pred se sam Mussolini. da se na štiri oči pomenita o onem govoru, ki je razburil fašistovske vodilne duhove. Istra je vsa gospodarsko razdejana. Pula je propadla, nezaposlenost velika, beda ogromna, lakota uničuje sela. V Pulf-je pri sedanjem malem številu prebivalstva nezaposlenih 5000, v Trstu je nezaposlenih danes nad 20.000. Albanesu je propadanje Istre pretreslo srce in vzra^ stel je v njem pogum, da je spregovoril ostro besedo o kolonljalnem postopanju, z novimi provincami s strani fašistovske vlade. Njegova beseda je gotovr> tehtna in Mussolini bo menda pač verjel fašfstovskemu poslancu? Ali je mor-: da pričakovati kakih zboljŠevalnlh ukrepov za Istro? Težko bo kaj! Najbrž bo« Albanese vržen iz fašistovske organizacije — Istra bo pa še nadalje propadala, ker so se v Rimu že docela privadili kolonijalnemu sistemu proti novim provincam. V Istri z napetostjo pričakujejo izida sestanka med MussolinUetn in Albanesom. — Goriška slovenska županska zveza. Je imela v soboto v Gorici svoj redni občni, zbor. Predsedniško mesto zveze je prevzel g. kanalski župan Bavdaž. Tajništvo se razširi. Glede" izmenjave denarja v po-kraTinl se je sprejela neka kompromisna resolucija- Kaže se nevarnost, da nekaterf prenapet/ duhovi zanesejo spore In stran-karstvo v to tako potrebno organlzacljof — »Lega Nazlonale« v Gorici. Dne 9. tm. je imela goriška podružnica »Lege« svoj občni zbor. Zadnji se je vršil 21. lun. 1914. Iz blagajniškega poročila sledi, da le Imela podružnica dohodkov 159.545.77 lir In Izdatkov 181.546.47. Na zborovanju Je bil navzoč tudi tržaški župan dr. Pltaeco. Nagla-šala se je potreba, podpirat? »Lego« enako, kakor poprej, češ, da Ima še mnogo opravila v goriški deželi. Azil v Ločniku Je odprt od oktobra, kmalu se otvori azil v Pod-gori. Predsednik goriške podružnice je znani odvetnik dr. Plnavčig. V odboru so tudi taki gorlSki Lahi, ki sicer radi govore o pri-teljstvu do Slovencev, aH to prijateljstvo jim narekujeo le njihovi kupCIJski Žepi. Sicer pa so na šolskem polju Slovencem sovražni vsi. od prvega do zadnjega. Zbirajte znamke za Jugoslavensko Matica"! Stran 4 »SLOVENSKI NAROD* dne 20. aprila 1923. štev. 91. Dnevne vesti. V Ljubljani, dna 19. aprila 1923. — O koncentraciji naprednih sil t Sloveniji razpravlja v zadnjem času vse slovensko Časopisje. Vsi listi soglašajo v tem, da je uspešna borba proti klerikalcem mogoča samo, ako se vse napredne sile strnejo v enotno falango proti klerikalizmu. Kako se naj ta enotna fronta oživotvori, o tem pa vlada v napredni javnosti še splošna nejasnost. Eni priporočajo ustanovitev naprednega bloka, drugi pa lomijo kopje za idejo, da bi se pri nas upostavilo tisto idealno stanje, ki Je vladalo v naprednih vrstah do prevrata, to Je, da se naj vs! napredni življi zopet strnejo v eno enotno napredno stranko. Bojimo se, da bodo ta teoretska razmotrivanja ostala brez vsakega sadu, ako se ne bo prešlo od časopisnih razpravljanj do osebnih porazgovorov med posamnimi naprednimi strujaml. Zato bi predlagali, da bi vse naše napredne stranke čim-najprej imenovale svoje delegate, ki bi se naj sestali v Ljubljani ali kje drugod na neobvezne razgovore, kako bi se dalo vse narodne in napredne struje organizirati za uspešno borbo proti klerikalcem. — Pot Nj. V. kraljice Marij* v Dubrovnik. Kakor v zasmeh Radičevi protidržavni mahinacljl, je doživela kraljica Marija pri potovanju preko Hrvatske nepričakovano oduševljene ovacije. Iz Beograda je odpotovala ▼ spremstvu svoje majke, romunske kra* Ijice dne 16. t. m. ob devetih zvečer. Namesto da bi dvorni vlak vozil preko Zagreba, je na postaji Caprag izpre« menil svojo smer in krenil preko Gline, Vojniča In Karlovca v Baker, kamor Je dospel popoldne ob petih. Na vsem potu se je zbiral narod v velikih skupinah in prirejal kraljici oduševljene ovacije. Posebno svečano je bila kra« Ijica sprejeta na postaji Glina, kjer se je dvorni vlak ustavil okoli desetih in kjer je kraljico aklamiralo 2000 oseb s predstavniki javnih oblasti, šolsko mladino in mestnimi društvi. Kraljičin voz so doslovno zasuli s cvetjem. Ga» njena od nepričakovane udanosti se je kraljica prikazala pri oknu in prisrčno odzdravljala zbranemu narodu. Te ova* cije so učinkovale glasom Izjave sprem« Ijajočega generala Hadžiča na kraljico neobičajno ugodno. Isti prizori so se ponavljali na vseh postajah do Bakra, ki je bil ves oklnčan z državnimi zasta« vami. Ko se je kraljica pripeljala v mesto, so jo pozdravile topovske salve. Po svečanem sprejemu je kraljica odšla na parnih »Karadjordje« in tamkaj pre# nočila. Včeraj zjutraj je nadaljevala pot ▼ Dubrovnik. — Kdo bo mestni arhivar? Iz kro* gov naših literatov smo prejeli ta*Ie protest: Na včerajšno tozadevno noti« co protestirajo slovenski lep osi ovci kar najodločnejše, da bi se to mesto, usta« novljeno za slovenske literate, ki Jim pri nas itak niso tla z rožami postlana, oddala kakemu politiku ali strankine« mu pristašu in upajo, da bo g. župan pač imel toliko razumevanja do kul* turnih' delavcev in stare tradicije, da bo delal na to, da zasede to mesto leposlovec. ki bo vreden naslednik prejšnjih arhivarjev. Ne jemljite u bo* gemu slovenskemu literatu to, kar mu grel — V Pratf fe v torek zjutraj nmr! na kapi g. prof. Jan KotSra, rektor akademije umetnosti. Pokojnik, ki Je bil tast atašeja pri tukajšnjem Češkoslovaškem konzulatu g. dr. Zahorskega. Je užival velik ugled v čeških znanstvenih in umetniških krogih. Bil je ustanovitelj moderne šole za arhitekturo. Z našim odličnim rojakom profesorjem Plečnikom, ki je, kakor znano, preje deloval v Pragi, so ga vezale vezi intimnega prijateljstva. Kakor vsi Čehi, Je bil tudi Kotčra vnet Slovan in dober prijatelj Jtuzoslovenov. Blag mu spomin! (To notico smo morali danes ponoviti, ker jo je nam včeraj tiskarski škrat tako zve-rižil, da je bila docela nerazumljiva. Uredništvo.) — APEC NA SLOVENSKO GO* STOLJUBNOST! Pevski zbor poljskih akademikov iz Lwowa priredi v soboto dne 28. aprila koncert z bogatim spo* redom poljskih narodnih pesmi. Polja* ki potujejo po vsi Jugoslaviji in si hočejo ogledati tudi Ljubljano, da spo* znajo na svojem poučnem potovanju ves naš narod pobliže. Beograd jim pripravlja prisrčen sprejem, kakor se spodobi slovanskim gostom c bratom. Ljubljanska akademska omladina ape* lira na našo zavedno javnoat, da ne zaostane v nobenem oziru za Beogra* dom in da jim priredi kar najbolj pri* srčen sprejem. Prosimo vse one, ki bi mogli sprejeti vsaj po enega aH dva poljska akademika za dva večera nm stanovanje, eventualno tudi na hrano, da blagovolijo to javiti na na* slov »Društva prijateljev poljskega naroda« (Slomškova ulica it. 7). Na* tančnejši program ie objavimo. Naia »Glasbena Matica« Jim aranžira kon* cert, in upamo, da bo poziv omenjenih društev našel prijazen odmev v naH javnosti. *' — Sto Jan Protič težko obolel Po telefonskem poročilu iz Beograda je Stojan Protič težko obolel in po na* svetu zdravnikov sploh ne sme sapo« stiti postelje. — Zbor železničarjev. Poročajo nam: Dne 18. t m. se je vršil na Zklanem-mostu sestanek prometnikov južne železnice, na katerem so le ti zahtevali poboljšanja svojega gmotnega položaja, Sestanek je bil izredno dobro obiskan, zastopane so bile vse postaje območja obratnega ravnateljstva Ljubljana, le proga Barč-Pakrac ni bila zastopana, a pismeno je izjavila svojo solidarnost Sklenjena je bila ostra resolucija, kateri se mora do 1. maja ugoditi Sestanek se Je vršil v znaku stroge solidarnosti in so uradniki pripravljeni na vsak način Izvojevatl ugoditev svojim zahtevam. Slednjič se mora že vendar enkrat rešiti železničarsko vprašanje, da ne pridejo železnice v prometne kala-mitete, kakršne so bile pred nekaj dnevi v Zagrebu i k. Narodno gospodarstvo pač ne sme trpeti zaradi nepravega štedenja kake prevarene uprave. — Smrtna kosa. Umrla Je včeraj 18. tm, ga Amalija Mole v 67.letu starosti. Doma le bfla Iz 2ažar}a pri Vrbnlki. Predvčerajšnjim, 17. tm. je umrl njen sin Tmnc, kar Je na mater vplivalo tako močno, da je fe prej bolna nasledil!! dan podlegla. Blag Jf spomini — Na Vrhniki ie včeraj umrl po 21-letnem bolehanro v starosti 25 let g. Vinko Korenčan. Pogreb se vrli danes na pokopališče k Sv. Pavlu. Blag mu spomini — V Fra mu pri Maribora je umrl danes nSftel) g. Leopold Serblnek. Pogreb bo v petek ob II. uri dopoldne. R. i. p. — Glas Iz občinstva. Pišejo nam: Šentjakobskemu okraju preti povoden) In sicer vsled hudournika, ki grmi dan za dnem ob večernih urah iz ozkega »kuloarja«, zvane-ga Reber, na Stari trg. Ce že smatrajo mestni očetje to »Reber« za napravo, sln-žečo raznim potrebam, naj se postavi tja varuha, da pobira prispevke, kakor Je to pri drugih sličnih lokalih v navadi. Do leta 1920. se Je večkrat spomnil kafč službujoči stražnik In nagnal talce predrzueže; tudi metla se Je večkrat prikazala. Danes pa tega ni več: po tedne in tedne ležijo razne smeti In druga nesnaga, čez katero skačemo, če že hočemo priti v dolino. Apeliramo na mestni magistrat in polici I o. da napravita red aH pa naj preskrbita v bližini stranišče kot Je v Zvezdi, ker drugače sedanja nesnaga ovira stanovalce Rebri m kuži v bližini zrak. — Reberčani — Poziv k glavnim naborom Češkoslovaških državlfanov v Slovenk !n Prekmtrr-Jn: Dne 23. !n 24. aprila 1923 *e vršno glavni redni nabor! letnikov 1901. 1002, 1003 v prostorih konzulata Češkoslovaške republike v LuibPam*. Breg it. 81. m sicer: Dne 23. aprila 1923 za vse češkoslovaške državljane rojene v letih 1901, 19^2, 1903, stanujoče Izven Ljubljane m dne 24. aprila 1923 za vse naborom obvezne letnike. *we-bfvafoče v Ltubllanl. oziroma v naibl*žH okolici. Zoper vsakega, ki ne Izpolni svo*o naborno dolžnost se bo kazensko postopalo v smislu brambnega zakona. Vsak naborom obvezni se mora izkazati z rednim potnim čsl. listom ali pa domovnico in potrdflom o Istinitosti, izstavljenim občinskim uradom njegovejra stalnesra bivališča. Naborom se Imalo odzvati tudi vsi oni gori navedenih letnikov, ki pozfv k naboru dosedaj niso sprejeli. — Šifrirani naslovi. KaEor se nam poroča, so šifrirani naslovi po novem poštnem pravilniku nedorrastni. Pisma, dopisnice M s Šifriranim naslovom se torel ne dostavijo naslovnikom, ampak! se Kakor nevročljive poštne pošflifce pošljejo nazaj na sprejemni urad. Kjer se vročijo pošiljatelju, če Je na pismu tudi njegov naslov, ati pa se ravna ž njimi po službenih predoislri, ki veljajo za nevročljive poštne pošflllče. Tofflčo občinstvu v blagohotno obvestilo. _ Novi oet le de*=etcRnarski bankovci. Beogradski listi poročajo, da je finančno ministrstvo odredilo, da se vzameio iz prometa bankovci po 5 in 10 dinarjev, ki se zamenjalo z novimi novčtmjcaml. Povedano tu ni, ali gre za stare jrrbske bankovce po pet m deset dinarjev. Malo verjetno le. da bi vzeli iz prometa nove desetdinarske novčanice, ki še eno leto niso v prometu in so prav trpežne in lepe. — Denar v tretji dalmatinski coni. Doslej so v tretji dalmatinski coni. ki so Jo izpraznil! Italijani, zamenjali 105 milijonov kron v dinare. Pri tem pa niso všteti otoki — Poset dnbrovnJške rivUere. Od novega leta do 5. tm. Je posetHo Dubrovnik 5230 oseb. Lansko leto Je bilo posetnfkov 28172. Ker plača vsak tulec takso po 2.50 Din na dan, prinaša taksa občini vehk dohodek. — Državni sanatorij za otroke v To-pofščld. Sprejemni pogoji. 1.) V sanatorij se sprejemajo otroci od 7.—14. leta, ki bolehalo na lahki obtfkl tuberkuloze kost!, členkov, žlez. mrene in pljuč. 2.) Oskrbni stroški, ki se morajo plačevati 14 dm naprej znašajo dnevno 40 Dfa. plus reffskl stroški za zdravila in obvezna zvišani za 20%. 3.) Sobe odkazuje zdravnik z oztrom na stanje bolnika- Hrana ie za vse enaka; potrebne spremembe odreja zdravnik v vsakem posamnem slučaju. Vsak otrok mora prinesti s seboj dve garnituri belega perila, gorak suknjič, glavnik, krtačo za prah milo, krtačko za zoba, najmanj 6 žepnih robcev, čevlje v dobrem stanj« in vrečico za umazano perilo. Prošnje za sprejem z zdravniškem izpričevalom fe vlagati aa vodstvo državnega sanatorija za otroke v Topolščtci pri Šoštanju, Slovenija. 5.) Ako se želi znižanje oskrbnine, na) se prošnja s potrebnim uradnim potrdilom o premoženjskem stanju vloži pri Zdravstvenem odse-Vjsa aa Slovenijo v Ljubljani 6) Na H prošnje obvešča vodstvo sanatorija sta-riše aH varuhe, če je otrok sprejet in kdaj ima nastopiti zdravljenje v sanatoriju. Ker Je zavod oddaljen 4 km od želez, postaje Šoštanj (proga drž. žel. Celje- Sp. Dravograd) Je treba točno javiti vodstvu dan in uro prihoda, da se more dostaviti voz na i postajo. 7.) Otrok zgubi pravico na dodeljeno mesto, ako ne pride v sanatorij na napovedani dan in če starši aH varuhi pravočasno ne javijo in opravičijo zadržka. 8.) Defhritiven sprejem Je zavisen od mnenja šef-zdravnika, ki je pooblaščen otroke odkloniti odnosno odpustiti, ako ne odgovarja namenom sanatorija. 9.) Neupoklicani se ne sprejmejo v zavod. 10.) Drž. sanatorij za otroke v Topol šcid je otvor j en od maja do oktobra vsakega leta, 11.) Vse na-daljne Informacije daje vodstvo sanatorija. — Gospodinjske šole v Srbiji. Poljedelsko ministrstvo je sklenilo, da se po celi državi ustanove gospodinjske šole. Prva takšna šola se je ustanovila 15. t. m. v Vlaški v kozmajskem okrožju. Gospodinjsko šolo bo vodila Slovenka gospodična Prem-ru iz LJubljane. — Pozor pri elektrotehniških napravah. Ker se še vedno pojavljajo slučaji, da hrvršu'eio elektrotehnične naprave nekon-cesijonirane m zato neusposobljene osebe, opozarja Gradbena direkcija v LJubljani, kot nadzorna obtest pri gradnji električnih naprav podjetnike in tozadevne interesente v njih lastnem Interesu, da pri odda H v to stroko spadaiočih del strogo pazijo na usposobi'enos t in upravičenost prevzemal-ca. Zgoraj navedena dela naj se oddajo le osebam, ki se izkažejo za ta dela upravičena s koncesijsko listino. Pripominjamo še, da ne sme upravičenec za Izvrševanje koncesije za nizko napetost Izvrševati dela na napravah za visoko napetost. To se objavila radi tega, da se preprečijo nesreče, povzročene po nestrokovnjaški tn ognje-nevarni izvedbi električnih naprav. — Pozfrf Mestni magistrat ljubljanski opozarja, da Je vsako odkladanje smeti, pepela, črepmj In druge nesnage za obrežje Ljubljanice, Gradaščlce in Malega grabna strogo prepovedano. Enako tudi metanje teh predmetov v vodo- Smeti m druge odpadke Je oddajati le mestnemu smetarju, v kolikor se v trnovskem In krakovskem okraju ne vporabljajo za gnojenje vrtov m travnikov. Obrežje Ljubljanice In njenih domkov mora ostati snažno. Pretiravnanje bo mestni magistrat strogo kaznoval kot prestopek zoper § 93. cestnopolicijskega reda. — Celjske novice. Zadnja »C i 11f e r Z e i t u n g« razpravlja med dnevnimi vestmi o besedi »Windfsch«, o njenem Izvoru itd. ter pride končno do zaključka, da ni vzroka in povoda, se čutiti razžaljenega po tej besedi. — K tem »CHIlerčnlm« izvajanjem bi si dovolili pripomniti samo to, da imamo posebno ml Slovenci po naših spodnJeštajerskih mestih m trgih vzroka dovolj se čutiti razžaHene, če b! se kdo predrznil. nas Se danes Imenovati s takimi m enakimi psovkami. Naj izhaja ta beseda odkoderkoli m na! pomenja karkoli, ml Slovenci vemo. da so nas v starih »dobrih« avstrijskih časih naši danes »lojalni« Nemci in nemškutarH ob vsaki prilik nazivali »win-dišerie« w!ndlsche Hunde Itd., ne zato, ker so to besedo smatrali za nas častnega In zgodovinskega Izvora, temveč zato, ker so jo oni smatrali za naigršo žaljivko s katero so nas v svo'em časopisju, pa tudi osebno, dosledno žalili. Ta beseda Je torej za nas zallfvka, pa na! »Ciltterca« o njenem izvoru prše kar hoče. ter zasluži predrzne?, ki bi si Jo upal rabiti še danes, kakor se te to zgodilo pred kratkim v Mariboru, eksem-plarično kazen. — Tržne cene. (VDfn.) Govedina I. 21, IT. 20, na trgu I. 18. TI. 17, vampi fn plhiča 7, Jetra fn ledvice 12: tele-tma I. 20, It 19. svfn'fna T. 30, TI. 25JO. slanina I. 39. IT. 37, mast 42, šunka 45, preka-jeno meso L 45, Tf. 42: mleko 3.50-—4. surovo maslo 50, čajno 55—72, iajce 1.25—1.50 moka št. 00 7.70, št. 0 7.60. Št. 2 7.20. kaša 6.95, ješpreni 5.45. namizno olje 30—32. čebula 4: cene na trgu so se zadnji čas zopet neko!iko dvignile. — Seja občinskega sveta. Sklenilo se je med drugim sledeče: Na meščanski dekliški šoli se nastavi nov šolski sluga. — Odborniki, ki bodo neupravičeno fzostalf od dveh zaporednih ob 5. sej, se bodo kaznovali z globo 100 Din. Ako pa bi kateri izostal še od ene nađaljne seje, se smatra, da se je odrekel svojemu mandatu. — Prečitalo se Je poročilo tržnega nadzorstva. Nadzorniku Poz-niču se Je poverila (preizkušnja mleka na trgu. — Poviša se zavarovalnina pri mestni plinarni. Razpravljalo se je dal:e o prodaji mestne plinarne. V tem oziru se bo izdelal natančen načrt. Plm se podraži za en dinar pri industrijskih In obrtnih (podjetjih, pri zasebnikih ostanejo cene neizpremenjene. — Odpravi se nočna služba v mestni elektrarni. — Določili so se dopusti mestnemu delavstvu. — Takoj se razpišejo popravila kapucinskega mostu. — Dva nova mostiča se zgradita preko Sušni ce pri »glazljl«. — Naročita se dva rešilna čolna za slučaj kake povodnji — Za stavbeni urad se naročijo štirje katastrski načrti. — Pripozna se povišanje najemnine za mestno zimsko kopališče. V tem se določijo na novo sledeče cene: za parno kopeli s perilom 14 Din, brez perila 12 Din, za kadno kopeli I. razr. s perilom 11 Din, brez perila 9 Din, IL razred s perilom 9 Din, brez perila 7 Din. — Mestno gledališče. V torek dne 24. tm. gostuje ljubljanska drama z Ogrfzovičevo »Hasanaginico«. Igro, katera Je dosegla v Ljubljani velik uspeh, režira g. Rogoz, — K vloma pri notarja Demšarja, Svoje-Časno smo kratko poročali, da so neznani vlomilci vlomili v pisarno notarja Demšarja v Mokronogu. Sedaj nam javljajo, da so tatovi odnesli 84.000 K gotovine, hranilno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske pod Imenom »Lea« v vrednosti 2000 D, nadalje 93 srebrnih avstrijskih goldinarjev, cekin za 20 K in zlat prstan. — Od aaflh vrlb gospođini Je odvisno, da se pri nas uporablja domaći Izdelek, kakor so > Peka te te«. So najcenejše, ker se selo nakuhakv^ MWi NAJNOVEJŠA POROČILA. SPOR MED ANGLIJO IN JUGOSLAVIJO. SHS zagovarja pravno stališče, da ;e treba razveljaviti te sekvestre fn znplenjenn premoženje vrniti prvotnim pravnim lastnikom. Beograd stoj! na stališču, da Anglija absolutno nima pravice likvidirati tega zaplenjenega premoženja. — London, 18. aprila (Izv.) Po Informacijah vašega dopisnika Je nastal med angleško in jugoslovensko vlado pravni spor v zadevi izplačila tekom vojne od Anglije zaplenjenega premoženja, ki je bilo last nekdanjih avstro-ogrsklh podanikov, a so sedaj mgoslovenski državljani. Vlada kraljevine ZUNANJA IN GOSPODARSKA POLITIKA SOVJETSKE RUSIJE, VAŽNE IZJAVE ZINOVJEVA. — RUSIJA SE PRIBLIŽUJE ANGLIJI IN AMERIKI. — SISTEM DR2AVN EGA KAPITALIZMA. — LETOŠNJA 2ETEV. — Moskva, 18. aprila. (1zy.) Na kon* gresu ruske komunistične stranke je podal Z i nojev obširen ekspoze o zuna* nji politiki centralnih sovjetskih odbo* rov, oziroma ljudskih komisarjev. G o* voril je o pomenu mednarodne politi* ke, ki jo je Rusija vodila v Genovi in v Haagu. Rusija je bila prepričana, da jo hoče zapadna buržuazija podjarmiti in uničiti. V tem boju Rusija ni odne* bala. Na teh kongresih pa Rusija ni zamudila vzpostaviti z nekaterimi dr* žavami gospodarsko*trgovinskih stikov. V 18 državah ima Rusija svoja zastop* stva, z devetimi pa se sedaj za to po* O zunanji politiki sovjetske Rusije je Zinovjev kratko omenil: Bistvo zu* nanje politike Rusije se giblje v koordU naciji s probujajočim se Orijentom ter v podpori držav in dežel, ki zdihujejo REŠITEV JADRANSKEGA PROBLEMA. Pogajanja se nadaljujejo v Rimu, — Rim, 18. aprila. (Izv.) Jugoslo* venska delegacija, določena za konje* renče v svrho popolne rešitve jadran* skega problema, prispe v Rim dne 21. t. m. Istega dne nadaljuje svoja poga* janja paritetna komisija za sistemiza* d jo reške države. IZROČITEV RADIĆA SODIŠČU Zahteva po Izročitvi Radića sodišču. — Beograd, 19. aprila. (Izv.) V parlamentarnih krogih je bila včeraj popoldne razširjena vest, ki jo danes jutranji listi reproducirajo, da je minister pravde predložil začasnemu predsedstvu narodne skupščine predlog zagrebškega državnega pravdnlka, da se Stjepan Rad%5 Izroči sodišču, ker ie proti njemu uvedena kazenska preiskava na podlagi §§ 92, 103, 104 kaz. zak. TRGOVINSKA POGODBA MED ITALIJO IN AVSTRIJO. — Rim. 18. aprila (Steianl) Po poročilu »Tribune« se jutri ali v petek zaključijo trgovinska pogajanja med Avstrijo in Italijo in se koncem tedna podpiše zadevna trgovinska pogodba. pod tiranijo antantinega imperijalizma. Tudi večina francoskega naroda sfoji na ruski strani. Nasprotno pa bi bilo zelo želeti izboljšanja odnošajev do Anglije in pričakovati je zbtižanie z Ameriko. Glede procesa proti katoliškemu škofu Cziplaku in prelatu Butkievviczu je Zinovjev izjavil: Rusija odklanja vsak zunanji pritisk in bo vedno odloč* no nastopala proti vohunom v duhov* niškem t al ar ju. Gospodarsko politiko Rusije je Zi* novjev kratko karakterizirah Uvajamo sistem državnega kapitalizma, ki ima nalogo, izvesti proces zlitja kmetijstva In proletarijata. Letos je bilo 70 odstotkov zemlje obdelane in posejane. Le* tošnja žetev bo znašala tri in pol mili* jarde pudov. smrt Češkega aristokrata. — Dunaj, 19. aprila (Izv.) Po korespondenci »VVilchelm« javljajo današnji listi, da je sinoči v sanatoriju L6w umrl glavar druge linije češke aristokratske rodbine dr. Fridrtk Lobko^itz. Njegovo truplo prepeljejo v Hoflce na CeJko. Borzna poročila. — Zagreb, 19. april a (Izv.) Zaključni tečaji ob 1330. Devize: Pariz 6.575, 6.60, Cu-rlh 18.05, iai25, London 462.—, 464.—, Berlin 34.—, 35.50, Dunaj 13.95, 14.075, Praga 297.50. 298.50, Trst 491.50, 494.—,New York 98.—. 99.—, Budimpešta 215.—, 217.50 Varšava 21 H, 21. 75, Amsterdam 88.75, 39.—. — Curifa, 19. aprila (Izv.) Današnja predborza: Beograd 5.575, Berlin 0.190, Amsterdam 216.—, Newyork 551.—, London 25.63, Pariz 36.60, Mflan 2725, Praga 16.478, Budimpešta 0.12, Varšava 0.13. Dunaj 0.00775, Sofija 4JO. — Trst 18. aprila Zagreb 20.30, Corft 369.—, Newyork 20.25, London 94.80. Pariz 133.50. Praga 60.25, Berlin 0.08. — Dunaj, 18. aprila Devize: Beograd 719.—, 721^-, Praga 2122.—, 2128.—v, Cu-rlh 12.875^-, 12.905,—. Valute: dinarji 710.— 714.—. — Drzni vlomi In tatvine na Dolenjskem. Zadnje tedne se je pojavila na Dolenjskem okoli Brežic In Mokronoga drzna vlomilska družba, obstoječa iz osmih oseb, ki je izvedla že mnogoštevilne vlome in tatvine pri raznih posestnikih in trgovcih. Pokradla le Ze za okoli pol milijona kron raznih predmetov. Najdrznejši vlom je Izvedla v pisarno notarja Jurija Demšarja v Mokronogu, od koder je ta družba odnesla blagajno z vsemi notarskimi akti, vrednostmi in denarjem. Postopanje te družbe pri izvršitvi vlomov |e značilno, da vlomilci pri svojem posla vedno nastopajo bosonogi. — Razne nezgode. Dragotln OregorlS, poilr pri stavbni družbi, je padel z odra nove hiše na Dunajski cesti ter se močno poškodoval po glavi. — Dijak Sramel Bogomil si je med telovaclbo pri padcu z droga zlomil desno nogo. — Otruba Stanko si le, ko se je z drugimi otroci ia. Dobiva te »a iir.jni Zagreba^Vom Zboru, o naru&u)t • PRIVREDU KNJIŽARE, Zagreb, PeUenloa VI. broj 9 mmo bod Gospodarstvo. AMERIŠKO POROČILO O ZBOLJŠANJU GOSPODARSKEGA POLOŽAJA V JUGOSLAVIJI, Newyortr (Jugoslovenski oddelek F. t. L 6.) Glasilo trgovinskega daparimema >Cornmerce Reports« prfobčuje na podlagi poročil ameriškega ponzula Pattona v Beogradu, trgovinskega atašeja v Bukarešti tn •7 dragih virov nastopni Članek o gospodar* skic razmerah v Jugoslaviji. Da je novi flnančnl minister zavzel bol) šfrokogledno stališče nasproti problemom, se da soditi !z njegove Izjave, da namerava napraviti konec nadaljnt Inflaciji valute (povečanju papirnatih novčanlc v cirkulaciji), povzročiti kolikor možno deflacijo (skrčiti število novčanic v cirkulaciji) tn nikakor ne povečati lavnega dolga. Bržkone le liberalno stališče finančnega ministra Imelo nekak >lrv na okrevanje dinarja. Padec dinarske valute tekom Januarja od dolarjev 10.86 na 8.58 za tisoč dinarjev se le pripisoval raznim vzrokom, ooložalu v Srednji Evropi (zlasti francoski oknpaciH rnhrsketra ozemTa). spe krila« cij! na raznih evropskih borzah m notranji politiki vlade. Ker se dinarska valuta tesno ravna po padanju In dviganju franka na pariški borzi. Je odločni padec franka tako! vplival na fugoslovenskl denarni trg. Kasneje pa le dfnar pridobil za hiffosloven* skr denarni trg. Newyorška kvotacfla dinarja se je dvignila od dolarjev 9.20 (za 1000 dinarjev) dne 9. februarja na dolarjev 11 -28. dne 6. marca tn Je dne 9. marca *tala na doL 10.431 Trgovci važnega mesta L "ubijane zahtevajo, da se ustanovi borza radi v tem mesin. fn finance? minister, kakor tndi npr. *n 38 122.542.684 na Dfn 301.895 263.36. Sveu- kupni promet dosegao je u godini 1922 iznos od Din 42.513.100.153.20. Povećavši se prema pretprošloj godini za Din 15563,847.889 84 Ravnateljstvo je zakl'učilo. da predloži glavnoj skupštini, da se za prošlu godinu počevši od 2. svibora 1923. plaća dividenda od Din 12.50 (lanj Din 11.25) no dionici od Din 100 nominale dakle 1254%. nadale da se izvanrednoj pričuvnoi zak!ađf doznači Din 750.0tX), poreznoj prfevv] Din 250.000, Zakladi Frana Sverljuca Din 125.000, u dobrotvorne svrhe Din 125.000, a na novi račun da se prenese Drn 943.330.21. Obzfrom na potpuni usp:eh zadn'e emisije dionica u \z~ nosu od r*r? 25.000.000 provedene u mjesecu studenome 1922. odlučilo Je ravnateljstvo, da još a toku ovega m'eseca pristupi ćalnfoj povišici dioničkoga kapitala od D'n 75,000.000 na Din 100,000.000 provodeći tako potpuno zaključak zadnje glavne skupštine obdržavare u travn:u 19?-. Kod zad-nie emisije preuzela ie polovica novih dionica Anglo-AustriT/i Bank Ltd. London, čime je udaren tra'ni osnov nceSCa Inostranog kapitala a našem novčarstvu, Nakon 'eđva DolugodfŠn;e snrr.dn'e, odlučio *e pomeirati enj?Teski zavod č?'»m ie gJavnfm dionfčar^m engleska državna banka, da proSfri svo1 Interes kod Hrvatske Eskotnptne Banke, te da 1 cd noA'e emfsiTe u fznosn od Drn 25.000.^^0 pi-eurme opet polovicu u svoi porCcfeuH+e. korrrpftte Banke 1 v^^t»rUi ener^e^kfh fin-n-cfjafnfh krugova Još tijesnili, toliko više, što se engleska frrupa I ovai put obvezu fe, ći će preuzete dionice izvle^"' V* godina zadržati u svom pos'edu. LT smfshi vodletrfh pregovora ulazi n upra"vn Hrvatske Cs-komptne Banke net zastupnica engleske crrune. ffrvatska Cslcosnpfna r?2nVa $nčuvala si je I Z2 fmduče u svakom pogledu svo'u porpttnu samosta'nost 1 nezavisnost. Rok subskribc^e za no\ni emlsim ustanovljen ie od T6. travnia do nklfelčTvo 5. svibn'a 1923. Od Z^O.OOO komada novih dionica stavl«a se starim dioničarima na raspolaranle 125.000 komada, dikle na Šest starih dionica 'edna nova i to po tečaju od Din 125 tel. que1. Nove dionice ugeslvukl na poslovnom dobitku od I. slečnja 1923. Potanl? ustovi err. sl'e sadržan* su n odnosnom prospektn objelodanjenom u novinama. —r Tovarna aeroplanom v Brodn na Savi. Brodska tovarna vazonov In njen koncern sta dobila od vlado koncesijo za zgradbo tovarne aeroplanov. Vo:no ministrstvo naroči pri nJef več aeropianov. K^nresl'a za zgradbo enake tovarne Je do-Ima ba'e tuđ? neka francoska dnižba.kipa frjor»^-) r.j» n^rm^^fiva z^rrd'*! tovafitOi, —g Tobačna tovarna v P-«*r.1»V* Thta-stnr. monopolska uprava za Bosno *n Hercegovino je odobrila potrebne krf*dTfe, da se zgradi tobačna tovarna v BanTalukl. —g Dobava raznovrstnega m»»erilala. Pri direkeri državnega posestva ^Be^e< v Kneževem (Baranla) se vrši dne 15. mala i. 1. ofertalna licitaclia ziede dobave raznovrstnega m^teriiala. PogoTi In seznam materiala za to dobavo so v pTsarnl trgovske tn obrtnike zb^rn'c« v LtubVani interesentom prot! plačilu na razpolago. —g Pofcava karholne raztonlne m kaf-levega nr'a. Prt rnvnafel'stvu drža\m!h železnic v Srbotlet se vrši dne 2. mala t. 1. . ofertalna Ilcitacra glede dobave 5000 kg ■ karbolne raztopine ln 1000 kg kalijevega mila Predmetni oglas Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — Ustanovni občni zbor Kreditne tn stavbne zadruge »MojmJr«, Maribor. V soboto dne 21. t. m. ob 20. se vrši v restavraciji »Maribor« ustanovni občni zbor Kreditne In stavbene zadruge »Mojmir«. Dosedal Šteje zadruga že nad 60 prijavljenih članov, bilzu 30 že vplačanih zadružnikov. Za zadrugo Je mnogo zanimanja tudi iz raznih krajev Slovenije. S to ustanovitvijo Je društvo Mariborska Gradbena Akclia Izvršila prvi korak do uresničenja svojega namena, katerega kot druStvo po pravHih tudi nI moglo izvajati. Kreditna in stavbena zadruga na solidni podlagi ustanovljena s Dravilnin; vodstvom, bo tudi doslej pasivnemu Mariboru prinesla novo gradbeno ilvljenjc. Z zadrugo bo marsikomu ustrežena, ki s^ k želel naseliti v Mariboru. Uspeh Je v prvi vrsti odvisen cd števila in v drugI vrsti tud» od plačila zmožnih zadružnikov. —g Ugodne delivske razmere t Ameriki. Ameriki Ust! naziaSaJo. da so s? delavske razmere zadnjih 6 mesecev precej zboUSale. Sodi se. da bo prihodnje leto pri-mantkovalo delavcev, posebno v z^adb-nl <*r^kl. Prmankanja delavcev se h^Je tird* feimerjl. Nekatere tovarne so dobile pred kratkim ogromna naroČila _g švicarske gospodarske rarmere. Svira velja zlasti izza vojnih Basov za »obVubt!ene deželo«. Bila 'e v evTop*wm vo*nem vrvežu pravi azil. kamor se le sekalo rblln bogastva Iz vseh krajev In de-2e1 cele Fvrope. Vendar pa dennr. ce trdi Še tako dobre valute, nf vse na trni svetu In ta resnica se kaže rudi v švicarskih razmerah TndustrHa ondi ni nič več postlana na rožicah. In sicer velja to de'stvo ra vse nairazl?čne*?e. narazviteša in nalobseSne)* Še panoge Švicarske vsted volske zelo pomnožene delavnosti. V preteklem Tetu le nastopil rastni, ki le ustavi* ćrfoma ali povsem — veliko ^tevi^o obratov m odstre! celim trumam delavcev n"?h vsakda« n1? kruh. Tako so se začela Tr in preseljevat! razna !r.dustri;ska podVtla. IrseV"-vatl pa so se začeli seveda hfdl delavci Tn to dvo'no i^se^evan^, o čemer se veliko p!5e zlasti v zadnjem času. pomeni precel resno potezo v švicarskem gospodarstvu. Dogaja se često, da naThoT'Ša p^d'etia ne p!ač)ite*o n'kake dividende, da se loteval* sv^vfh rezerv ln da preha'aio k rman'5an;n osnovne glavnice. Vsa ts sredstva gospodarske previdne.>tl pa vendar niso prenre-čila. ćolve vrste konkurrov, ki so dosegli v p'-vo^em ča^u »zredno v'srkoto Število z veHklml pasivf. Vsi 1! po'av! so seveda v zveri z zmanšano kupno moč'o švicarskega kup~a ln konsumenta. Tako ie tečuj tudi v Svlc? nastopila občutni gospodarska depresija, katera mori in tlači celo Evropo. Veliko J« vprašan*e. če brdo amerikanski predlog? na ravnokar zvršenem kongresu trgovskih zbornic v Rimu prinesli kaj pravega blagoslova čer morje. Belgfa menda zaupa v to gospodarsko m ffnanet^elno pomoč. Švica pa molči, vsai do sedaj ni bilo čuti posebnega glasu. Zanimivo je paS da utegne Evropa s švlco vred postati v resnici nekaka satrapija amerikanske*,* kapitala in kapitalizma. PRODA SE i GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE ceneje Is. trajnlj« 10 kakor usntnej . Gospodična se sprejme NA STANOVANJE t zajtrkom. — Naslov pove ©prava »Slov. Nar.c 4045 KUPI SE dobro ohranjen planino in žensko koto. Ponudbe ped »P. F. 27/3808« na upravo »Slov. Naroda«. CENO SE PRODA MODER. NL FINO IZDELANI nov otroški voziček f ročno delo). — Poizve se vsak dan: Gosposka nt 2. R. V. 4035 Fotografični aparat, v velikosti razglednic, dobro ohraim KUriM. — Po* nudbe nn upravo »Slov, Nt* roc*-sirol za rast las. eoy Stana za izpiranje las, vsakovrstne psiffums. samo Sne, prvorazredne od prvovrstnih izdelovalcev. Parfumi na dekagrajae v vsakem vonja. Steklenice je treba prinesti teboj. Priporoča te DsaAM.PJaaal^^ gsbijana, Morini trg 1L BYC