LETO XLI, ŠT. 26 Ptuj 7. julija 1988 CENA 500 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Kljub težavam MDA (stran 2) Prenova starega Ptuja (stran 3) Računanje med pšeničnimi njivami (stran 4) Trgovsko spopadanje z ufcrepi (stran 5) Trnovsiia vas proti gradnji hievov (stran 6) UVODNIK——-:-——> s polnim žepom k zdravniku v petek, prvega julija, so nas boleče lp)oz(lravile nove parlieipacije v zdiavsivii. S samoupravnim sporazumom o uresničevanju zdravstvenega var- stva — pričel je veljati prvega januarja letos - je določeno, da se zneski do- plačil za obisk pri zdravniku, za zdravila in zdravstvene pripomočke valorizi- rajo trikrat letno: prvič prvega januarja, drugič prvega julija in tretjič prvega novembra. Četudi smo se zaradi prizadevanj za stabilizacijo splošnih in družbenih razmer pripravljeni marsičemu odreči oziroma skoraj več ne reagiramo na cene. so novi zneski participacije v resnici povzročili nepričakovani stres. Zla- sti pri že ugotovljenih šestdesetih odstotkih prebivalcev, ki se s težavo prebija- jo iz meseca v mesec. Dodatno so novi ukrepi udarili po starejših nad sedem- deset let in invalidih s sedemdesetodstotno telesno okvaro: do prvega Julija so namreč bili oproščeni plačila participacije. Da o bolnikih z nalezljivimi bo- leznimi sploh ne govorimo. Vsako povečanje participacije pa vedno znova odpre stare dileme o tem. kakšen namen in pomen dosega neposredno poseganje v uporabnikov žep. Doplačila pri zdravstvenih storitvah so v Sloveniji stara že 23 let. Ob uvedbi leta 1965Je bil v ospredju vzgojni pomen. Zdaj. ko Je zdravstvo v tako hudih Jinančnih zadregah, participacije sploh ni mogoče več pogrešali. Jasno in gla- sno Je treba povedati, da zdravstvo denar mora dobiti in da drugih virov — kot Je uporabnikov žep ~ v tem trenutku ni videti. Ali Je to tudi najboljše ozi- roma najbolj ustrezno zdravilo v danih razmerah, bo pokazal čas. Stroka oh pripravi ukrepov ni stala ob strani. Kjerkoli Je bilo to mogoče. Je skušala pre- pričati, da bodo nova doplačila še poglobila razlike: bogati ho .še vedno hodil k zdravniku, drugi s tanjšo denarnico pa bo z obiskom zavlačeval... dokler bo lahko. Zdravniki bodo tudi v bodoče skladno z naravo bolezni pisali zdra- vila. Bolniki pa bodo ravnali po debelini denarnice. Sklep o tem. koliko re- ceptov bodo »vnovčili«. bodo sprejeli v lekarni, ko jim bodo povedali, kolik- šen bo njihov prispevek za zdravila. Pa še takrat se bodo odločili za tisto, ki najbolj »pomaga«. V danih razmerah Je zdravje res naše največje bogastvo. Žal se tega .vV premalo (odgovorno) zavedamo. Bomo sedaj, ko Je zdravje postalo drago, .spremenili svoje življenje? Se bomo čez noč naučili varčevati in pametneje ravnati, bolj .skrbeti za svoje zdravje...? Opustili bomo kajenje, manj bo ku- pic vina. več bo rekreacije, sadja .. .J Svoje življenje bomo v temeljih .spreme- nili/ Vprašanje Je. za koliko časa. Človeška stiska nas nehote sili v grehe: iz dneva v dan Jih Je več, želeli ali ne. S stresnimi stanji pa se povečujejo možno- sti za takšno ali drugačno obolevnost. Statistika pa Je mimo vseh človeških stisk že ugotovila povprečno število bolezni, za katerimi naj bi bolehal sodob- ni človek. Danes lahko z največjo odgovornostjo trdimo, da Je participacija pred- vsem ekonomska kategorija in da z njo pomagamo blažiti kronično pomanj- kanje denarja v zdravstvu. Ta podatek velja podkrepili še z enim — od parti- cipacij dobi zdravstvo v enem letu od 1.5 do tri odstotke potrebnega denarja. S sedanjimi zneski doplačil naj bi se Jinančna suša v slovenskem zdravstvu omilila za 81,73 milijarde dinarjev. Četudi nam v tem trenutku visoki zneski doplačil nočejo Iz glave, se bo- mo morali z njimi sprijazniti in Jih tudi plačati. Odgovorni pravijo, da gre v primeru doplačil za kratkoročni ukrep. Gotovo Je tako bilo že pred 23 leti, ko smo se prvič srečali z doplačih. Pričeli smo z majhnimi zneski, danes plačuje- mo velike. Zdravljenje razmer v družbi — tudi s pomočjo zdravstvenega di- narja — pa ne more prinesti nič dobrega. Četudi gre v tem primeru za krat- koročni ukrep, bodo njegove posledice veliko večje... Majda Goznik ZMDA SLOVENSKE GORICE '88 Boj z laporjem in skalami Izkop jarka za vodovod proti Leskovcu je izredno težak, saj je zemlja lapornata in polna skal. (foto: M. Oz- mec) lirigadirji prve izmene zvezne mladinske delovne akcije Slo- venske gorice 88 so na Majskem vrhu izkopali že blizu 1000 m jar- ka za vodovod proti Leskovcu. Glede na to, da je izkop eden najtežjih doslej je to izreden uspeh. Poleg tega da je zemlja težka, precej lapornata je v njej tudi precej skal, ki jih s kompre- sorji in razstrelivom odpravljajo vojaki iz mariborske inženjerij- ske enote. Brigadirje iz Sanskega mosta, Probi.štipa, Pulja, Celja, Doboja in Čuprije pa so minuli teden večkrat obiskali tudi pred- stavniki KS Videm in se dogovo- rili, da bodo to soboto, 9. julija izvedli prvo skupno udarniško akcijo na kateri se bodo brigadir- jem pri kopanju jarkov pridružili še številni domačini ter člani klu- ba brigadirjev Franc Belšak-To- ne iz Ptuja. Kljub težavnemu dopoldan- skemu delu pa je tudi v naselju akcije v Domu učencev vsak dan bolj živahno. Pričeli so namreč s programom interesnih dejavno- sti in tečajev. V ponedeljek so brigadirji dan borca proslavili delovno, saj so kljub prazniku odšli na delovišče in normo za ta dan tudi presegli. Sredi tega ted- na pa se jim je pridružilo še de- set študentov iz Gruzije, ki bodo delali po posebnem programu. Vsem skupaj želimo pri delu čimveč uspeha, med nami v ptuj- ski občini pa čim prijetnejše bi- vanje. — O M OB DNEVU SAMOOPRAVUALCEV IN DNEVU BORCEV Uspela 4. revija revolucionarnih pesmi v počastitev dneva samoupra- vljalcev in dneva borcev Jugosla- vije smo v ptujski občini v petek, I. julija, imeli osrednjo občinsko proslavo, ki je potekala v avli Srednješolskega centra v Ptuju pod pokroviteljstvom občinske- ga sindikalnega sveta in občin- ske organizacije ZZB NOV Ptuj. Slavnostni govor je imel Gorazd Žmavc, predsednik SO Ptuj, za- tem pa so zaslužnim posamezni- kom in organizacijam izročili priznanja. Ob 4. juliju — dnevu borcev so prejeli priznanja ob- činske organizacije ZZB NOV: Ivan Iljevec, Matilda Kosec, Ka- zimir Gomilšek, Danilo Masten, Neža Mohorič, Karel Robinščak in Matilda Žvarc. Občinski svet ZSS občine Ptuj pa je ob dnevu samoupravljalcev podelil zlato plaketo občinske organizacije Zveze sindikatov Stanetu Stani- ču ob njegovi 80-letnici, plaketo pa so izročili še občinskemu sin- dikalnemu svetu iz Varaždina in Zvezi društev upokojencev obči- ne Ptuj. Na slovesnosti so izroči- li tudi bronasti znak civilne za- ščite Slovenije; prejel gaje Franc Prelesnik. V imenu pobratenih občin Arandelovac in Varaždin sta k prazniku čestitala predsednik občinskega sindikalnega sveta Arandelovca Dragan Stanojevič in predsednik varaždinskih sin- dikatov Petar Gradečak. Štirič- lanska delegacija pa je zatem po- ložila venec k spomeniku padlih borcev na starem mestnem poko- pališču ter šopek na grob lani preminulega predsednika občin- skega sveta ZSS Ptuj Stanka Be- beljaka. V drugem delu petkove sloves- nosti pa so na 4. reviji revolucio- narnih pesmi borbe in dela na- stopili mešani pevski zbori KUD Ivanec, KUD Crešnjevec pri Slo- venski Bistrici, delavsko KUD Podravka iz Koprivnice, KUD Ilirci iz Krapine ter Komorni moški pevski zbor iz Ptuja. - OM Odslej tudi v Majšperku bencinska črpalka Minulo soboto so v Majšperku nadvse slovesno proslavili dan borcev, ko so odprli prepotrebno bencinsko črpalko. Sredstva za- njo so prispevali: republiške bla- govne rezerve 60 odstotkov, Pe- trol 20 odstotkov, prav toliko pa tudi skupščina občine Ptuj s kra- jevno skupnostjo Majšperk. Slavnostni govornik je bil Jože Rakovec, vrvico pa je prerezal Ratael Mohorko, predsednik skupščine krajevne skupnosti Majšperk. Prvi trije krajani so si lahko natočili deset litrov benci- na na računa Petrola.- ., ., NaV "^ova pridobitev Majšperka — bencinska črpalka. Cene kombajni- ranja Na hektar 130.000 din Na uro 65.000 din Cene so bile dogovorjene na sestanku s kombajnisti 30. ju- nija 1988 Zavod Radio-Tednik Ptuj vabi na avdicijo vse, ki želijo sodelovati kot napo- vedovalci na radiu Ptuj. Avdicija bo v ponedeljek, 11. julija 1988, ob 19. uri v studiu radia Ptuj (na ptujskem gradu). AGROTRANSPORT Ptuj, Rajšpova 18; telefoni; (062) 771-921 772-801 in 771-304 čestita vsem šoferjem in avtomehanikom ob njihovem dnevu — 13. juliju. 2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 7. julij 1988 - TEDNIK Ob občinskem prazniku Gorca in viničarska koča Osrednje prireditve ob osmem avgustu — prazniku občine Ptuj — bodo šestega avgusta, je 30. junija odločil odbor za pripravo praz- novanja ob letošnjem prazniku. Vodi ga Silva Gorjup. Predlagal je tu- di, da vse prireditve, ki jih bodo po 15. juliju organizirale najrazličnej- še organizacije in društva, potekajo v znamenju občinskega praznika. Osrednje prireditve se bodo pričele šestega avgusta zjutraj, ko bodo svečano odprli obnovljeno gostišče Gorca in viničarsko kočo. Ta je od gostišča, ki ima številko 14, oddaljena 2,2 kilometra in ima številko 70. Do nje vodi asfaltna pot. Temeljna organizacija Sloven- ske gorice — Haloze se zelo trudi, da bi vsaj del vinorodnih Haloz približal turistom od blizu in daleč. Do leta 1990, tako je tudi zapisa- no v občinskem družbenem planu, naj bi ob vinski cesti, dolgi več de- set kilometrov, obnovili oziroma uredili vrsto turističnih postojank. V razstavnem paviljonu Dušana Kvedra bodo 6. avgusta predsta- vili monografijo Lackove čete, v viteški dvorani bo ob 18. uri svečana- seja občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, na kateri bodo podelili več priznanj za dosežke v gospodarstvu občine in na drugih področjih življenja in dela. Gorca je iz dneva v dan lepša. Nekdanjo podobo je dobila tudi hiša na Gorci številka 70. V njej bo vi- ničarski muzej. Hiša bo spominjala na trdo življenje in delo nekdanjih viničarjev. (Posnetka: M. Ozmec.) KO SLAVI OPTIK DESETLETNICO Deset očal brezplačno Pred desetimi leti je optik Leo Pire odprl v Ptuju prvo zasebno tovrstno delavnico. Začetek je bil težak, kot pravi, sedaj pa se je že dodobra »zasidral« na Slovenskem trgu. Lokal najdemo brez težav; pa če ga tudi ne iščemo, nas opozori nase z lepo urejeno izložbo. Be- sedi ekspres optik nista kar tako, za reklamo. Pri njem je vse resnično ekspres. Očala na zdravniški recept ali pa dodatna očala vam izdela v eni uri ali še prej in še kar topla vam natakne na nos. Delavcem v To- varni glinice in aluminija v Kidričevem nudi svoje storitve vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu kar v njihovi obratni ambulanti. Rad se pohvali, in če želite, vam tudi "pokaže celo paleto modnih, korekcij- skih in sončnih očal, popravi vam tudi optični pripomoček, kot je na primer daljnogled. Če njemu ali njegovemu pomočniku zaupate, da ste iz študentskih ali upokojenskih vrst, vam bo račun zmanjšal za de- set odstotkov. Veliko občanov ima na nosu njegova očala, mnogim se je z nje- govo pomočjo pogled izostril ali zatemnil, odvisno pač od tega, ali ste bili potrebni korekcijskih ali sončnih očal. Ko je Leo Pire razmišljal o svoji desetletni karieri v Ptuju, ki je po uspehu seveda tesno vezana na njegove stranke, seje le-tem sklenil oddolžiti na izviren način: De- set dni, od danes do 17. jj^lija, bo vsakemu desetemu obiskovalcu oča- la podaril. Če ne boste ravno deseti obiskovalec, pa vas bo sam ali njegov pomočnik počastil s prijaznostjo in ustrežljivostjo. To pa tudi nekaj velja! Kolektiv ekspres optika Lea Pirca v prijazno urejenem lokalu. Foto (Bračič) Kljub težavam MDA Kljub težavam v naši družbi bomo mladinsko prostovoljno delo ohranili v takšnem obsegu, kot je bilo do sedaj; pri tem pa bomo še naprej vzpodbujali ustvarjalnost mladih ljudi, ki pri- haja do izraza predvsem na mla- dinskih raziskovalnih taborih. Kot je povedal Stanko Salamon, vodja centra za mladinske delo- vne akcije pri republiški konfe- renci ZSMS, bomo v naši repu- bliki imeli letos 7 mladinskih de- lovnih aakcij; tri zvezne in tri re- publiške. V glavnem gre za že uveljavljene akcije Goričko, Su- ha krajina, Brkini, Bela krajina in Slovenske gorice, poleg tega pa imamo letos še dve novi akci- ji, in sicer v Sevnici in Zasavju. Na vseh teh akcijah bo sodelova- lo nekaj nad 2.000 mladih briga- dirjev, poleg tega pa pričakujejo, da bo v raziskovalnih taborih kot posebnih oblikah mladinskega prostovoljnega dela letos sodelo- valo še okoli 600 brigadirjev ozi- roma mladih raziskovalcev. Tabori so nujnost današnjega časa. Če govorimo o prestruktu- riranju gospodarstva, moramo resneje delati tudi pri preobliko- vanju mladinskega prostovoljne- ga dela — in raziskovalni tabori so zares pravi izziv za to. Tako bomo imeli v Sloveniji poleg ak- cij še 14 raziskovalnih taborov in specializirano brigado Rdečega križa Slovenije. Razporejeni so po vsej republiki, največ pa je socialnih programov. Organizi- ran bo tudi tradicionalni antifa- šistični tabor, posebej zanimiva pa sta ekološka projekta v drav- ski dolini v Ormožu in Ptuju. Tu- di letos bo potekal privlačen pla- ninski tabor in še nekateri drugi; posebej velja omeniti zelo zahte- ven projekt gradnje malih hi- droelektrarn, ki ga izvajajo mla- dinci iz Litostroja. -OM Stanko Šalamon, vodja republiškega centra za MDA, ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI Kraj sporazumnega dogovarjanja Seje zbora krajevnih skupnosti SO Ptuj se je v torek udeležilo 28 delegatov, kar je za letni čas, ko je na poljih in travnikih veliko dela, dobra udele- žba. Vedeti je namreč treba, da je med delegati precejšnje število kmetovalcev. Posebno pozorno so delegati prisluhnili poroči- lu o uresničevanu družbenega plana občine, pove- zano s položajem slovenskega gospodarstva, z oce- no možnosti gospodarstva v občini do konca letoš- njega leta in s prvo oceno možnosti razvoja v letu 1989. Poročilo so sprejelis priporočilom, da naj usmeritve in razprave upoštevajo v osnutku reso- lucije za prihodnje leto in da naj drugi nosilci pla- niranja v občini upoštevajo nakazane razvojne usmeritve v svojih planskih dokumentih. Pri tem so še zlasti podprli prizadevanja za enotni pro- gram šolstva in zdravstva v SR Sloveniji. V sklepu so tudi poudarili, da zbor ne sprejema metod izsiljenih sestankov in drugih oblik priti- skov, ki so tuji samoupravno organizirani družbi, za dosego lokalnih interesov mimo dogovorjenih programov, ki so bili sprejeti po demokratični raz- pravi. Po obravnavi poročila o urejanju prostora v ob- čini, sprejetju stališč in zahteve, da naj ugotovitve iz razprave preučijo in upoštevajo pri nadaljnjem urejanju prostora, so delegati prisluhnili še pred- stavniku Zavoda za urbanizem Maribor, ki je na- zorno predstavil načrte za celovito ureditev stare- ga mestnega jedra v Ptuju. S tem se je začela tudi enomesečna javna razprava o teh načrtih. V zvezi s poročilom o izvajanju komasacij ni bi- lo tako kritične razprave, kot so nekateri pričako- vali, bilo pa je nekaj konkretnih vprašanj in nanje naj komite za kmetijstvo dokumentirano odgovori prizadetim okoljem. Dokumente v zvezi s spremembami in dopolnit- vami dolgoročnega plana občine so sprejeli po skrajšanem postopku. Ob sprejemu odloka o potrditvi tržnega reda je zbor obnovil predlog, ki ga je že na seji v aprilu naslovil na EKK Ptuj in KZ Ptuj, kakšne so mož- nosti organiziranja proizvodnje in prodaje vrtnin in drugih kmetijskih pridelkov na tržnici, da bi ta- ko zagotovili boljšo oskrbo in konkurenčne cene. Želijo odgovor na to pobudo. Druge obravnavane odloke in sklepe so sprejeli soglasno ali vsaj z večino glasov. Ustavilo pa se je pri predlogu odloka o začasnem plačevanju pri- spevkov za financiranje programov stanovanjske skupnosti občine Ptuj. Delegati so zavrnili spre- jem tega odloka po skrajšanem postopku in v raz- pravi povedali nekaj pripomb in pomislekov, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi predloga odloka. FF DELEGATSKA I VPRAŠANJA I Ceste, promet in prostor čeprav je seja zbora krajevnih skupnosti 28. junija trajala že do- bre tri in pol ure, je kljub temu še obstajalo zanimanje za dele- gatska vprašanja, ki so se tokrat nanašala predvsem na ceste, var- nost prometa ter vzdrževanje prostorov in površin. Delegacijo KS Žetale je zani- malo, kaj je z modernizacijo 2 km ceste Žetale—Ptujska Go- ra. V planu skupnosti za ceste občine Ptuj in krajevne skupno- sti je ta modernizacija predvide- na za letošnje leto, in sicer v okviru programa sredstev iz ob- činskega samoprispevka. Vendar doslej še niso dobili nobenega zagotovila, da bodo ta dela letos tudi opravljena. Zato želijo od- govor in zahtevajo, da se sprejeti program dosledno izvaja. Delegacijo KS Dornava je za- nimalo, zakaj ne kosijo redno trave ob občinski cesti Dorna- va—Ptuj. Stanje, kakršno trenut- no je, ogroža varnost prometa. Delegacija KS Kidričevo pa seje zavzela za boljše vzdrževanje od- seka gramozirane ceste. Krajani KS Dušana Kvedra pa so zbor seznanili s problemi ljudi, ki živijo v starem mestnem jedru F*tuja, ki je hkrati tudi tr- govsko in upravno središče. Zato k redu in neredu veliko prispeva- jo tudi drugi občani, zlasti okoli- čani. Kritike zaradi neurejenosti, umazanije in podobnega, ki se cesto pojavljajo v tem ali onem časniku, pa letijo le na stalne prebivalce, čeprav so obiskovalci od drugod v večini. Predvsem mladi mopedisti od drugod kljub zapori prometa v skupinah križa- rijo po mestu in povzročajo velik hrup. Pri tem jim je vseeno, aJi je noč ali dan. Predlagajo skupnp akcijo PM Ptuj in sveta za prv ventivo v cestnem prometu. Kljub naštetim pomanjkljivo- stim ugotavljajo, da se stvari obračajo na bolje, postopoma urejajo videz mesta, vendar ne gre vse kar čez noč. Posebej so pohvalili zasebne obrtnike, zlasti gostince v Prešernovi ulici, ki si prizadevajo za živahnejši utrip mesta. Pohvalili so trgovinico Leska, butika Neno in Dana ter na novo odprti Videostudio Bled. Kritična točka je opuščena zgradba doma JLA, ki kazi po- dobo ulice. Vedo pa, da obnova ni odvisna od želja ljudi, temveč od denarja, ki ga povsod pri manjkuje. S tem so krajani KS Dušana Kvedra pozvali vse ob čane, da po svoji dolžnosti in za vesti prispevajo k prometnemi in komunalnemu redu v mest nem jedru, saj je od tega odviser tudi napredek v turizmu. KRITIČNO O SEJMIŠČU Delegacija KS Trnovska vai ugotavlja, da krajani negodujej( zaradi visoke cene za prostor m sejmišču v Ptuju, saj npr. pr odojku doseže 10 odstotkov pro dajne cene. Kmetje se sprašuje jo, kam gre ta denar, saj na sej mišču ni niti javnega stranišča ne vodovodne pipe in sejmišči ni vse povojno obdobje dobili praktično nobene izboljšave. Za radi tega želijo pojasnilo, za ka se uporablja na ta način zbran denar. Pri tem navajajo tudi kor kretni primer stroškov kmetoval ca, ki mora večkrat pripeljal gnezdo odojkov na sejmišče. MELIORACIJA SLABO IZVB DENA Delegacija KS Juršinci v sv( jem vprašanju navaja, da lastnil melioriranih parcel v Gabrnik (k. o. Mostje) trdijo, da je bil melioracija zelo slabo izvedeiii Pravijo, da kakovost zemlje ni i' boljšana, saj je v letošnjem let voda večkrat preplavila velik di melioriranih zemljišč, zato je b uničen pridelek. Sprašujejo, ki se bo v zvezi s tem ukrenilo, kd bo odgovoren za tako slab opravljeno delo ob tako dragi i' vesticiji. Lastnikii zemljišč bo<^ morali začeti odplačevati svi del stroškov melioracije, od kat re ni koristi, zato upravičen zahtevajo odgovornost. Turistični nagelj pri ptujskih smučarjih in kurentih v ponedeljek, 27. junija, je bi- la v gostišču Štorman v Šempe- tru krajša slovesnost, na kateri so podelili dvanajst turističnih na- geljnov in pet bodečih než lju- bljanske televizije. Med prejem- niki je tudi Smučarski klub Ptuj. Turistični nagelj je dobil za turi- stično aktivnost na olimpijskih igrah v Calgaryju. Slovesnosti v Šempetru sta se udeležila predsednik smučarske- ga kluba Ptuj Andrej Kovač in Borut Bernhard, organizator ak- cije za Calgary. Prejemnikom na- geljnov in bodečih než je sprego- vorila predsednica komisije Da- nica Zorko. Turistični nagelj si enakovred- no delijo člani Smučarskega klu- ba Ptuj in skupina kurentov iz Ptuja. Razstavili ga bodo v klub- skih prostorih v Muršičevi ulici v F*tuju, kjer so že od letošnjega maja. MG (Posnetek: M. Ozmec) fCDNIK - 7. julij 1988 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3 V vrtu Koledarsko in vrtnarjevo leto sta se prevesili v drugo polletje, dan in s tem s\etloba se bosta pričela krčiti, zaradi tega pa bo ponehavala vegetacija. Rastli- ne bodo pričele dozorevati, dajati plodove in semena, skratka življenjski ri- tem v naravi se preveša \ drugo polovico in končno k svoji sklenitvi. Asimilaci- ja kot življenjski proces je potekala v zelenem listju in z usvajanjem organske hrane se je razvil koreninski sistem, vsi nadzemni organi, med katere sodijo kot najpomembnejši letošnji novi poganjki in ne nazadnje plod in seme. Vse te na- ravne procese v razvoju vrtnih rastlin vrtičkar koristno pravočasno uporabi za razmnoževanje rastlin. Zato sedaj v OKRASNEM VRTU spomladi cvetoče trajnice redčimo in razsajujemo. Šope trajnic razdelimo na več delov, jim prikrajšamo korenine in jih ponovno posadimo na pripravljeno mesto. Posebno trde koreninske vezi imajo plameni- ce. potonike. mak in kresnice. Za novo rastlino perunike zadostuje že del gomo- lja z debelim končnim vozlom ali pa z delom stranskega poganjka, le da mora imeti vlaknate tanke koreninice. Tak del korenine vložimo v pripravljeno zem- ljo oh oblačnem vremenu in nanj nasujemo vsaj 10 cm zdrobljene prsti. S kakš- nimi zasušenimi grudami sadilnega uspeha ne bo! V juliju lahko /elnatc in lesnate trajnice ter grmovnice razmnožujemo s podtaknjene!. Podtaknjenec pripravimo tako, da z ostrim nožem skrajšamo po- ganjke in liste na vrhu na polovico, tako da ostane goli pecelj. Podtaknjenec naj bo dolg od 8 do 15 cm z ravno re/jo pri vrhu tik nad popkom in pri osnovi tik pod popkom. Podtaknjenec vlagamo v zaboje ali zaprte grede, ki morajo biti pokriti s steklom ali polivinilom. Temperatura pod steklom naj bo 17" C do 20" C ob zadostni vlažnosti ozračja. V ZELF.NJAVNHM VRTU ta mesec še lahko sejemo ali sadimo stročji fi- žol — grmičar in koljenec; tudi za kumare za vlaganje setev še ni prepozna. Ko- renček in vrtna pesa morata biti posejana najkasneje do 15. julija, da bomo v je- seni še pred nastopom slane lahko pospravili dovolj doraščen in obilen pride- lek. V juliju posejana endivija sorte eskariol ali dečkova glava bo nudila v pozni jeseni obilen, dobro doraščen pridelek, primeren tudi za ozimitev. Sedaj tudi se- jemo črno redkev, repo, kolerahico in čebulo za spomladansko rabo, kakršna je srebrnjak. Na grede, ki smo jih pospravili po zgodnji zelenjavi, ali kot strniščni posevek po pospravljenih oziminah zlasti ječmenu kot najzgodnejši žitarici — vse do 20.julija sadimo oziroma presajamo brstični ohrovt, lesni kapus, rano zelje, ohrovt in cvetačo. V SADNEM VRTU so nekateri koščičarji, kot so češnje in višnje, pa tudi zgodnje breskve, že pospravljeni, enako je z nekaterimi sortar.i in vrstami jago- dičevja. Na te sadne rastline, ko smo jih obrali, ne smemo ^ozabiti, ohraniti jih moramo zdrave vse do konca vegetacije. Koščičarji, kot ,0 češnje, višnje in sli- ve, so občutljivi za listno pegavost in luknjičavost. to je oolezni, ki se pojavljata na listih že v juliju v takšnem obsegu, da izgubijo v doti listno zelenilo, zaradi česar prenehajo asimilirati, dozorijo in odpadejo. Listje torej odpade, ko bi ga drevo za diferenciacijo cvetnega nastavka za rod.iost v prihodnjem letu najbolj potrebovalo. Da bomo ohranili zdravo listje, takoj pf obiranju opravimo škropljenje z 0,10-odstotnim delanom, 0,25-odstotnim c; ptanom, 0,25-odstotnim dithanom, pa tudi (),10-odstotni baycor ali 0,5-odstoMi kupropin bosta dobra. V fazo dozorevanja prehajajo pešk;-.ji, kot so zgodnje vrste jablan in hru- ške. Za njih, pa tudi za vse druge sadne vrste je nevarna monilija — sadna gni- loba. Bolezen monilija se razvije samo na tistih plodovih, ki imajo poškodbe po- vrhnjice zaradi bolezni, ubodov ali ugrizov škodljivcev, mehaničnih poškodb po toči ali drugega. Najprej bomo torej skrbeli, da ne bo prišlo do poškodb na plodovih, sicer pa bomo razvoj monilije na plodovih preprečili ali omejili, če bomo nagnite plodove sproti pobirali, odstranjevali ali uničevali. Kemične za- ščite s škropljenjem proti moniliji ni. Miran Glušič, ing. agr. Slovesna zaobljuba mladih vojakov Minulo soboto, 2. julija, je bila v vojašnici Dušana Kvedra v Ptuju sloves- nost ob zaprisegi nove generacije mladih vojakov, ki so prišli služit domovini. Ob tej priložnosti so se na svečanem zboru vojakov in starešin garnizije Ruj zbrali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in SO Ptuj, brigadirji ZMDA Slovenske gorice ter nekateri starši mladih vojakov. Po slavnostnem go- voru in slovesni zaobljubi so vojaki svojo odločitev potrdili tudi s podpisom, za nagrado pa so imeli popoldanski izhod v mesto. Slovesnost so izkoristili tudi za proslavo dneva borcev, ki so jo popestrili s kulturnim programom. -OM RAZISKAVA UUBUANSKEGA GEOGRAFSKEGA INŠTITUTA Narave ne moreš pretentati povzetek raziskovalne naloge Geografskega inštituta iz Lju- bljane naj pričnemo z dejstvom, ki g'>LIničimo Velikega Satana«, kjer je bil narisan Reagan v podobi strica Sama. Mislil sem, da se bo zbralo več ljudi, kajti ko sem do- "la gledal posnetke raznih de- l^onstracij, sem imel občutek, da J'ni prisostvuje nekaj desettisoč- glava množica, tukaj pa se je zbralo le kakšnih tri ali štiri tisoč 'Judi. Bili so pretežno starejši lju- dje z dolgimi bradami, ženske v tradicionalnih uniformah in l^.troci, drugi pa so nemo sprem- 'jali zborovanje. \ Ker sem vedel, da je to ena po- membnejših manifestacij v Ira- nu, sem se začudil, da ji ne priso- stvuje večje število ljudi. Dobil sem odgovor, ki sem ga pravza- prav tudi pričakoval: ljudje niso več tako zaslepljeni z idejami islama ter vsak dan spoznajo, da živijo pravzaprav vedno slabše, zato so tovrstne demonstracije v primerjavi s tistimi pred petimi ali več leti dosti manjše. Demon- stracij se udeležujejo predvsem starejši ljudje, v katerih družinah je bil islam tudi v šahovih časih dosledno spoštovan, nato svojci ubitih vojakov in drugi prizadeti. Kasneje sem zvedel, da bodo posnetke s te demonstracije, ki je snema tudi TV, poslali v svet in v takšnih primerih spretno zmonti- rajo posnetke izpred let, ko jim je prisostvovalo veliko več ljudi, tako da prikažejo demonstracije v veliko večjem obsegu, kot pa v resnici so. Med številnimi ljud- mi, pa naj so bili mlajši in starej- ši, sem naletel le na dva, ki sta na moje standardno vprašanje »Ka- ko je z življenjskim standardom po revoluciji?« odgovorila, daje sedaj boljše. To sta bila starejša možaka, ki ju novi režim ni mo- til, kajti celo življenje sta živela v skladu s starimi islamskimi zako- ni in sta bila vesela, da je postalo življenje takšno, kot ga predsta- vlja koran. Seveda sta prepriča- na, da se bo življenjski standard kmalu dvignil, saj jim to stalno obljubljajo. Pri drugih, naj so to intelektualci, tihotapci, trgovci ali preprosti ljudje, je že po pr- vih besedah bilo čutiti odpor proti Homeinijevi vladavini. Najbolj so bili razočarani trgovci in nesojeni študentje. Prvi so se pritoževali nad zmanjšanim obi- skom turistov, saj jih praktično ni; bili so namreč predvsem usmerjeni na prodajo artiklov za tujce, sedaj pa brez upanja pose- dajo pred svojimi trgovinami in čakajo na boljše čase. Študentje pa le s težavo pridejo na univer- ze, kajti biti morajo, kot bi pri nas rekli, »moralno-politično stabilni«, kar pomeni dosledno spoštovanje vseh zakonov. Tudi učni program je bolj naravnan na politiko (religijo) kot pa k ustvarjalnim smerem. Ker vedo, da obstaja popolna blokada in- formacij, so me mnogi prosili (kakor tudi zatirani Kurdi v Tur- čiji), naj sporočim, kako bedno živijo v popolni diktaturi, kakr- šne, po pravici povedano, doslej še nikjer nisem srečal. Preden sem se odpravil v Te- heran, sem hotel obiskati bazar v središču mesta, za katerega pra-* vijo, da je eden največjih in naj- bolje založen v Iranu. Že v uli- cah na poti k pokritemu bazarju je bilo polno majhnih trgovin, kjer so trgovci prodajali pretežno izdelke za vsakdanjo rabo, in to kar na sredi pločnikov. V samem bazarju, ki je zaradi svoje veliko- sti res vreden ogleda in kjer se človek brez težav izgubi v spletu hodnikov in vrvežu, pa so napro- daj najrazličnejše stvari, med ka- terimi so me najbolj zanimale preproge. Zato sem se večino ča- sa zadrževal v posebej določe- nem delu, ki ga predstavlja dvoje velikih dvorišč, povezanih s šte- vilnimi hodniki, kjer so bile pro- dajalne postavljene v treh nad- stropjih. Tukaj lahko dobiš pre- proge vseh vrst — od nekaj me- trov veliki do manjših (zidnih) — z najrazličnejšimi motivi. Bazar se razen dela s preprogami vse- eno ne more primerjati s suki v Alepu ali Damasku; vendar se človek tukaj lahko zadrži nekaj dni, kajti perzijske preproge so izredno bogato dekorirane in motivi se le redkokdaj ponavlja- jo ter so res prava paša za oči. Ker sem izvedel, da so najbolj cenjene preproge, izdelane v Ši- razu, mestu v centralnem delu dežele, sem se odločil, da bom raje tam kupil kakšno manjšo zidno preprogo, kajti kljub črni menjavi so cene zelo visoke, kar je tudi razumljivo, saj so vse pre- proge ročno narejene in za izde- lavo srednje velike preproge je potrebno nekaj mesecev vztraj- nega dela. Na žalost so bile v Ši- razu ravno tako drage, vendar sem tam vseeno kupil kakšen meter in pol veliko preprogo srednje kvalitete za samo 10 do- larjev, kar mi je uspelo le zaradi vztrajnosti in prijateljskega pre- pričevanja drugih trgovcev, ko sem se pogajal z lastnikom neke prodajalne. Drugi prodajalci so mi zaupali, da z vsem baranta- njem takšno preprogo najceneje prodajo za 25 dolarjev, in trgo- vec, pri katerem sem jo kupil, me je dobesedno vrgel iz prodajalne, kajti s svojim tarnanjem o prazni študentski denarnici sem ga nad- legoval kakšni dve uri, kar ga je pripeljalo na rob živčnega zlo- ma. Nadaljevanje prihodnjič Demonstracije proti pokolu v Meki na glavni ulici Tabriza — 11. sep- tembra 1987. Demonstracije v Tabrizu — 11. septembra 1987. 6 - IZ NAŠIH KRAJEV. 7. julij 1988 -TEPMIlfc V Prešernovi ulici videoteka Poetovio v Prešernovi ulici 23 je 17. junija Janko Hausman z Bleda odprl videoteko Poetovio. Na Bledu, kjer ima svoj videostudio, ima na po- sodo čez 1200 videokaset z najrazličnejšimi filmi. Videoteke ima še v Ljubljani, v Rušah in Zagrebu. Slednjo deli s prijateljem, s katerim sta tudi pričela aktivnosti za ustanovitev videocentra Jugoslaavije, v katerem bodo filme presnemovali, podnaslavljali in se trudili, da bi ljudje dobili kar se da kakovostne posnetke, takšne, kot so originali. Videoteke marsikje delajo na črno, zato je reševanje avtorskih pravic več kot nujno. V Ptuju je za dnevno izposojo na voljo petsto kaset. Janko Haus- man je z odzivom Ptujčanov več kot zadovoljen. Zatrjuje, da ima ptuj- ska videoteka svetovni rekord. Nikjer v svetu se še namreč ni zgodilo, da bi se v enem dnevu vpisalo 210 članov. Ponavadi se številka suče okrog sto. V Ptuju bo otal najmanj pet let; za toliko časa je najel po- slovne prostore v Prešernovi ulici. Trenutno ima videoteka 235 članov. Ti imajo pri izposoji nekate- re prednosti pred nečlani. Za vsako izposojeno kaseto plačajo 1500 dmarjev, ce sta na kaseti dva filma, pa 2500 dmarjev. Članarina je 24 tisoč dinarjev. Nečlani plačajo dvojno ceno izposojevalnine in povrh še dvajset tisoč dinarjev kavcije. Člani lahko koristijo tudi t. i. »vi- kend popuste«. Kdor si kaseto izposodi v petek, jo lahko vrne v pone- deljek. Ce si jo izposodi v soboto, jo lahko vrne v torek; pri tem pa plača ceno izposojevalnine za en dan. Vsak, ki si izposodi tri kasete, dobi četrto brezplačno. Za ptujske ljubitelje videoteke namerava Hausman še veliko storiti: že v kratkem bo uredil primeren prostor za gledanje videofil- mov za vse tiste, ki še nimajo videorekorderjev. Pričel pa bo tudi ko- onsignacijsko prodajo televizorjev in videorekorderjev. Videoteka je odprta vsak dan od 10. do 12. in od 14. do 20. ure, ob sobotah pa od 10. dO 15. ure. MG (Posnetek: M. Ozmec) Ob športu še druge aktivnosti Ob uživanju, ko smo gledali tekme z evropskega nogometne- ga prvenstva v ZRN, skoraj po- zabljamo na pravkar končano tekmovanje . v občinskih nogometnih ligah. Prvaki so zna- ni ; živeli prvaki! Toda tekmovali so tudi drugi! Namen današnjega sestavka je vsaj deloma predstaviti NK Stojnci, ki je bil letošnjo sezono zagotovo presenečenje prvenstva v razredu A MNL Ptuj. Nihče se ni začudil prvemu mestu, ki ga je doseglo moštvo Drave, zato pa je toliko večje presenečenje, da je tik za prvakom NK Stoinci. Pa ni samo člansko moštvo ti- sto, ki je z rezultati uganka, tudi druge sekcije potrjujejo kvaliteto nogometa v Stojncih, saj so bili kadeti npr. tretji, pionirji peti, mladinci pa sedmi. Letos so bili gledalci doma in na gostovanjih priče nogometu, ki je že skoraj izumrl na vaških igriščih. Mlado moštvo, povpreč- je 22 let, iz Stojncev igra namreč hitro, domiselno, z veliko tehni- čnega znanja. Z nasprotniki ne kalkulira in ne gre v nadigrava- nje, poskuša dati gol več od nas- protnika in obenem igra tudi za okus gledalcev. Ce je uvrstitev moštva presenečenje — domala vsi so jim kot novincu napovedo- vali boj za obstanek — pa je še večje presenečenje množica gle- dalcev na domačih tekmah. Z letos izvoljenim vodstvom pa je klub krenil tudi malo s športnega terena. Tudi druge aktivnosti so potrdile, da mla- dost lahko premaga ovire, ki bi se jih stežka lotili odrasli. Zadali so si obsežen letni plan dela. Ti- sti na športnem polju je celo pre- sežen; kaže in upamo, da bo pre- sežen tudi drugi del. Ob podpori zvestih navijačev in celotne vasi je NK Stojnci pričel pripravljati tombolo, ki je po kvaliteti dobit- kov ena »najmočnejših« v Slove- niji. Z resnim pristopom celotne- ga kolektiva smo uspeli nabavitj dobitke, kot so: dva traktorja dva avtomobila, dva televizorja' dva električna štedilnika, dva hladilnika, zlatnino ter še ogrom- no, nagrad v skupni vrednosti skoraj 5 starih milijard. Mnogi so skeptični in pravijo da v kaj tako velikega pač ne bj šli. Mi pa menimo, da je tudi or- ganizacija tombole dokazala složnost in sposobnost mladih ki so si začrtali velike cilje. Klub namreč gradi tudi svoje prostore in garažo za kombi; tudi igrišča nimamo svojega, da ne govorim o stroških za tekmovanje in opre- mo. Ko tako zremo v bodočnost v upanju uspešne izvedbe tombo- le, verjamemo, da bomo lahko čez čas vsaj delno imeli razmere, ki bi namreč zadoščale, da bi se ohranil in še napredoval nogo- met v Stojncih. Zavedamo se na- mreč, da je nogomet igra za igralce in gledalce; ker pa so ra- vno gledalci in njihovo število ti- sto pravo merilo za kvaliteto, bo- mo še bolj poprijeli za delo, kajti naslednja sezona mora biti potr- ditev letošnjih uspehov. NK Stojnci Kljub letom aktivni Upokojitev se ne konča ali pa naj bi se ne končala s poslovil- nim slavjem: s skromnim dari- lom od sodelavcev, z dobro poje- dino, z odpravnino. Seveda je to lepši del odhoda v zasluženi po- koj. Na drugi strani pa so velike skrbi: kako preživeti s »penzi- jo«, kako bo sedaj gledala okoli- ca name itd. Vprašanj je veliko, skorajda preveč. Ne mislim go- voriti o temnih straneh življenja naših upokojencev, marveč o de- lu, ki jih čaka v prostovoljni or- ganizaciji — društvu upokojen- cev. Društvo upokojencev iz Lo- vrenca na Dravskem polju pokri- va veliko območje, saj imajo članstvo iz Lovrenca, Župečje vasi, Pleterja, Ptujske Gore in ne- kaj iz KS Kidričevo. V svoji zgradbi večkrat pripravijo sreča- nja članov — teh je več kot 270 —, razne izlete itd. V okviru dru- štva je deloval pevski zbor, ki pa začasno miruje zaradi pomanjka- nja nekaterih glasov. Po besedah predsednice DU Lovrenc na Dravskem polju Romane Mo- horko so bili njihovi člani v le- tošnjem letu zelo aktivni. Potru- dili so se pri končanju prizidka, v katerem so dobili pisarno, sej- no sobo, klet in skladišče. Dru- štvo se vzdržuje s članarino in občasnim bifejem. S pomočjo krajanov s področij, s katerih prihajajo upokojenci, pa so ali še bodo uredili kuhinjo, večnamen- ski prostor, okolico in drugo. Ve- liko je dela v zgradbi in ob njej. Ljudje in člani DU Lovrenc se zavedajo, da so ti prostori name- njeni za razne družabne priredi- tve, poroke, sedmine. Zato so tu- di priskočili na pomoč. In seve- da še bodo. Pred člani DU Lovrenc na Dravskem polju je še veliko dela. Kljub temu da so s svojim delom že veliko prispevali za gradn/č; naše domovine, se tudi v jesem življenja trudijo urediti prostor, v katerem se srečujejo, kjer orga- nizirajo razne prireditve, ki je zbirno mesto za razne izlete itd. Zavedajo se svoje pomembnosti in vedo, da za njimi prihajajo no- vi člani, ki bodo s svojim delom pripomogli k še večjemu razma- hu društva v Lovrencu na Drav- skem polju. Danilo Klajnšek Z veliko truda do svojega doma. Skrb za varovanje okolja Predsedstvo OK SZDL in svet za varstvo okolja sta obravnava- la gradivo za junijsko sejo zbo- rov občinske skupščine in spreje- la stališča predvsem k poročilom o urejanju prostora in izvajanju komasacij v občini. S tem je predsedstvo OK SZDL seznanilo tudi zbor krajevnihskupnosti in zbor združenega dela. Ocenjujejo, da je poročilo o urejanju prostora solidno izho- dišče za nadaljnje usmerjanje de- la na tem področju, vendar je v njem premalo poudarjena opera- tivna funkcija zakonitih možno- sti izvajanja sprejetih planskih nalog. Nosilci planiranja morajo takoj začeti izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov, kar bo omo- gočalo tudi doslednejše izvajanje družbenega plana občine. Doslej nastajajo težave pri uresničeva- nju planskih nalog prav zaradi neizdelanih prostorskoizvedbe- nih načrtov. To se najočitnejše kaže pri izvedbi melioracij, ki jih v bodoče ne bo možno izvajati brez sprejetih prostorskoizvedbe- nih načrtov. Poostriti bo potreb- no tudi inšpekcijski nadzor nad posegi v prostor. Glede komasacij menijo, da predstavlja velik problem tudi razdrobljeno lastništvo in da za- konodaja omogoča lastnikom zemljišč prevelike možnosti pri- tožb na posege, upoštevajoč dej- stvo, da je komasacija posledica predhodne agromelioracije. Pri- mer Šturmovcev še zlasti opozar- ja, da je ob pripravah melioracij- ske dokumentacije potrebno več dogovarjanja z ljudmi in pojas- njevanja ciljev zložbe zemljišč. Bolj bi tudi morali upoštevati va- rovanje naravnega okolja, na kar opozarjajo problemi v Pesniški in Polskavski dolini. Pri vseh po- segih je treba bolj prisluhniti lju- dem, ki so povezani z naravnim okoljem. Svet za varstvo okolja tudi predlaga, da naj bi komasacije in melioracije v prihodnje izvajali na širšem prostoru, kar bo omo- gočilo lažje urejanje zamenjave zemljišč, odpravljali bi težave v lastniških strukturah in dosežen bi bil večji učinek. Opozarjajo tudi, da intenzivni posegi v kme- tijska zemljišča močno vplivajo na kakovost podtalnice. O tem bi morali razmišljati že pred izvaja- njem melioracij. Poudarili so, da je ob upoštevanju vsega navede- nega treba izvajati zložbo zem- ljišč, tako da bomo na meliorira- nih površinah dosegali tržno proizvodnjo in da kmetje dobijo zemljo v bližini svojih gospodar- stev. Svet za varstvo okolja - pri predsedstvu O K SZDL Ptuj tudi zahteva, da morajo delegati ob- činske skupščine najpozneje v oktobru letos dobiti oceno, kaj smo od lanskega maja, ko so bili sprejeti ukrepi, že naredili na področju varstva okolja in kaj bo v bližnji prihodnosti storjeno. Od TGA Boris Kidrič v Kidriče- vem pa želijo pisno poročilo, ka- ko obratovanje nove in stare elektrolize vpliva na okolje v ob- čini Ptuj in kaj je od lanskega maja ob investicijskih vlaganjih bilo narejeno za zmanjševanje onesnaževanja okolja. pp CIRKOVCE, marca: Vinko Baklan, SP. Jablane 16; Milan Leskovar, Cirkovce 60/b; Vili- bald Krajnc, Cirkovce 48; Jožica Novoselnik, Pleterje 72; Roman Ekart, Sp. Jablane 19; Jože Fran- gež, Sp. Jablane 32; Štefan Kla- sinc, Pleterje 31; Franc Kovačič, Cirkovce 60/b; Anton Jerič, Dragonja vas I; Zvonko Cesar, Zg. Jablane 36; Franc Trčko, Cirkovce 59/a; Jože Frangež, Sp. Jablane 3; Nežike Toplak, Dragonja vas 4/b; Anton Golen- ko, Dragonja vas 2/b; Ivan Sa- gadin, Dragonja vas 22; Štefan Hergan, Sp. Jablane 43/a; An- ton Valentan, Starošinci 13; An- ton Lamberger, Dragonja vas 24; Anton Vodušek, Starošinci 15; Jože Teskač, Zg. Jablane 17; Šte- fan Potočnik, Sp. Jablane 36; Franc Petek, Sp. Jablane 45; Maks Kajzer, Cirkovce 60/a; Vincenc Klasinc, Mihovce 32; Anton Lačen, Dragonja vas 2/a; Franc Gorjup, Pleterje 15/a; Alojz Mlakar, Dragonja vas 4/a; Alojz Obreht, Starošinci 13; An- ton Drevenšek, Šikole 46; Mar- tin Golenko, Sp. Jablane 10; Marjan Vindiš, Mihovce 31; Franc Lah, Betnavska; Zvonko Babic, Mihovce 63; Roman Me- saric, Starošinci 41/a; Franc Kacjan, Stražgonjca 17; Jože Pleteršek, Mihovce 60/a; Štefan Trčko, Sp. Jablane 11; Gabrijel Novoselnik, Sp. Jablane 55; Franc Pernat, Mihovce 37: Stan- ko Sagadin, Mihovce 3; Mladen Sobotič, Sp. Jablane 32; Stanko Zaje, Mihovce 54/a; Jurij Jurte- la, Cirkovce 61/c. MAJŠPERK, marca: Milan Peršuh, 40; Jože Potočnik, Sto- govci 48; Albin Lampret, Nara- plje 33; Alojz Korez, Stoperce 67/a; Jožica Unuk, Kraigherjeva 18; Franc Mohorko, Slov. Bistri- ca; Damjan Butolen, Jelovice 35; Marija Korez, Breg 15; Dra- goslav Lupinšek, Breg 11; Mile- na Poklic, 25. maja 8; Veronika Kamenšek, Breg 15; Marija Bau- man, Lovrenc 29; Janez Lam- pret, Majšperk 51; Franc Krajnc, Lešje lO/b; Milan Butolen, Sto- govci 30; Stanko Korez, Strmec 1; Štefka Friež, Kupčinji Vrh 17; Ivan Plavčak, Kupčinji Vrh 28; Jernej Cvetko, Majšperk 35; Du- šan Šuper, Stogovci 46; Ivan Le- skovar, Zg. Sveča 9; Mirjana Ze- bec, Medvedce 29; Anica Med- ved, Podlože 6; Marta Žogler, Majšperk 10; Brigita Morže, Medvedce 13; Roman Letonja, Skrblje 25; Ludvik Zupane, Skr- blje 11 j Franc Kampuš, Breg 57; Erika Šentak, Stogovci 3; Bran- ka Kores, Majšperk 56; Anton Šoba, Majšperk 38/a; Stanko Flegerič, Majšperk 30; Bojan Peršuh, Naraplje 10; Matevž Šteinberger, Naraplje 18; Anton Kupčič, Ptujska Gora 93; Danie- la Pogačar, Majšperk 17/a; Ma- tevž Šteinberger, Naraplje 18; Ma- tevž Izidor Šteinberger, Žetale 94; Živka Gorišek, Breg 1; Mari- ja Šteinberger, Naraplje 18; Marjan Doberšek, Štatenberk 72; Nada Majerič, Ptujska Gora 16/a; Branko Lah, Naaplje 12; Viktor Zupanec, Stari Grad 70; Drago Potočnik, Breg 15; Mar- jan Muršec, Medribnik 12; Maks Korez, Stanečka vas 12/b; Ivan Kamenšek, Breg 54; Marija Lampret, Majšperk 37. Žel. delavnice, marca: Marjan Majcen. Bratislave! 44; Jože Bra- tuša, Zamušani 43/a; Miran Klinger, Borovci 5/a; Ivan Slu- kan, Veleviek 23/a; Jože Arnu- ga. Trnovska vas 48; Jože Ko- kovnik, Draženci 16; Janko Oz- mec, Cvetkovci 46; Danijel Nah- berger, Pobrežje 14/a: Jože Kelc, Goričak 58; Milan Ranfl, Sobetinci 42; Ivan Kovačec, Cvetkovci 45; Alojz Tušak, Go- rišnica 106; Franc Hojžar, Pod- gorci 61; Ivan Rajšp, Ziherlova 13: Gorazd Jurkovič, Kvedrova 5; Franc Malek, Žabjak 14/a; Alojz CizerI, Mezgovci 62; Dra- gica Trafela, Ljubstava 27; Franc Ceh, Mestni Vrh 66. marca:-Zvonko Makovec, Po- brežje 141; Milan Simič, Štur- movci 15; Alojz Krajnc, Stojnci 47; Danijel Mlakar, Pobrežje 104; Silvo Lendero, Štuki 34; Ignac Kostanjevec, Lancova vas 98; Branko Ožinger, Hrastovec 24. AGIS, marca: Jakob Janžeko- vič, Strejaci 7; Andrej Kozel, Ve- lika Varnica; Janez Kocmut, Žabjak 59; Anton Štrucl, Kungo- ta 15; Jože Skok, Velika Varnica 69; Mirko Šilak, Žgečeva 4; Franc Vindiš, Žetalskega Jožeta; Marija Hvaleč, Prešernova 19: Oto Mesaric, C iril-Metodov dre- vored 17; Anton Kovačec, Gabr- nik 6; Silvo Topolovec, Aškerče- va 8; Janko Petek, Dornava 71/a; Anton Gol, Žetal. Jožeta 6; Milivoj Ferenčič, Lovrenc 108/a; Anton Mohorko, TrnoveC II; Jože Šlamberger, Slovenja vas 9; Robert Čauševič, Spuhlja 133/b; Martin Majer, Mezgovci 57; Alojz Lah, .Strmec 7; Ivan Poplatnik, Spuhlja 78; Vil' Krajnc, Velika Varnica 84; Mir- ko Cuš, Bukovci 24/a; Stanko Gašparič, Maistrova 52; Mila" Petek, Podvinci 68; Drago Maze ra, A. Kaučevič 2; Anton Cafuta Pobrežje 89: Davorin Lebar, Me zgovci 59; Marjan Korpar, Oslu ševci 61; Franc Beranič, Lackov^ 22; Anton Primožič, Brezovd 19; Janez Lačen, 5. prekom. ^; Mihael Gomboc, Sp. Hajdin^ 97/a. DELEGACIJA KS TRNOVSKA VAS Odločno proti načrtovani gradnji hlevov Delegate zbora krajevnih skupnosti SO Ptuj je na seji 28. junija vodja delegacije KS Trnovska vas Jože Kapun podrobneje seznanil s problematiko v zvezi z nameravano gradnjo hlevov za 1300 gove- jih pitancev, ki jo načrtuje EKK Ptuj v samem sre- dišču Trnovske vasi. K nameravani gradnji KS ne daje in ne bo dala soglasja. Pri tem omenja izjavo direktorja tozda Ptujsko polje tov. Soršaka, obja- vljeno v 7 D, ki je med ljudmi povzročila še poseb- no ogorčenje. Zakaj so odločno proti gradnji načrtovanih hle- vov za goveje pitance, je podrobneje utemeljil v štirih točkah. Iz njih povzemam nekaj glavnih ar- gumentov: Predvidena lokacija je nesprejemljiva iz ekolo- škega vidika. S tem posegom bi za vedno uničili naravni videz naselja Trnovska vas. Koncentracija tolikšnega števila živine, hlevskega gnoja, gnojnice in silosa onesnažuje zrak in vodo, povzroča smrad in povečanje števila insektov — vse to bi napravilo življenje v naselju neznosno in bi uničilo naravno krajino slovenske vasi. Trdijo, da so stojišča v kmečkih hlevih že sedaj prazna in da morajo živinorejci po več mesecev čakati na teleta za pitanje. Vsiljuje se jim tudi dvom, ali bo EKK zmogel napolniti in oskrbovati tako velike nove zmogljivosti, saj imajo že sedaj okoli 4000 stojišč za goveje pitancev. Izražajo bo- jazen, da bo to zgrešena investicija, ki bo tudi kmetovalcem omejevala možnost dohodka, zato naj se v razpravo vključijo kmetje širšega območja. EKK—ju Ptuj predlagajo, če je že v korist svoje naložbe prepričan in zanjo odgovoren, da gradi hleve na novi lokaciji, ki je sprejemljiva tudi za KS Trnovska vas. Še bolj pa se zavzemajo za pred- log, da se sredstva za pospeševanje razvoja manj razvitih območij, na katera računa tudi EKK pri tej investiciji, nameni za razvoj zasebnih kmetij v usmerjeni tržni proizvodnji, bodisi prek EKK ali KZ. Tako bi ustvarjeni dohodek tudi ostal na manj razvitem območju, kar v primeru kombinato- ve investicije ne bo. Ta predlog je podprl tudi de- legat KS heroja Lacka Rogoznica, z utemeljitvijo, da bi lahko z najmanj za polovico nižjimi investi- cijskimi sredstvi pridobili enako števlo stojišč za goveje pitance, obenem pa bi s tem zagotovili delo in dohodek najmanj sto kmečkim družinam, kar ob sedanjih problemih zaposlovanja ni nepo- membno. Delegat KS Cirkovce pa je bil predvsem kritičen do izjav tov. Soršaka, takih, kot so pač bi- le objavljene v 7 D. Povedal je, da to negativno odmeva med ljudmi na terenu. Krajevna skupnost je vendar ustavno in zakonsko opredeljena nara- vna življenjska skupnost delovnih ljudi in obča- nov, ki jim omogoča aktivno udeležbo v samou- pravnem in političnem dogajanju in v celotnem delegatskem sistemu. Zato je politično nesprejem- ljivo govoriti podcenjevalno o tej skupnosti in ignorirati njena stališča. FF TEDNIK - 7- '988 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Monografija Ljubiteljski likovniki Ptuja v avgustu, v času praznovanja občinskega praznika bo izšla monografija Ljubiteljski likovniki Ptuja. Knjiga bo predstavila 30 likovnikov najrazličnejših poklicev, ki pa jih združujejo čopič, paleta, barvica, svinčnik, 30 ljubiteljskih ustvarjalcev, ki se združujejo v treh likovnih sekcijah: pri Delavskem prosvet- nem društvu -Svoboda Ptuj, Prosvetnem društvu Alojza Arnuša v Rogoznici in pri Prosvetnem društvu Vinka Koržeta v Cirkovcah. Založnik monografije je Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj, tiskarna CGP Večer pa bo natisnila 2.000 izvodov. Knjiga ima 176 strani, vsak avtor pa je predstavljen z eno barvno in štirimi črno-belimi reprodukcijami. Tretjina iz- vodov je bila prodana v predprodaji, cena knjige ob izidu pa bo 60.000 dinar- jev Avtorica tekstov, urednica, oblikovalka in še kaj je dr. Štefka Cobelj, ki ima tudi sicer največje zasluge, da bo knjiga izšla. Ni nam znano, da bi likovni- ki kje drugje v Sloveniji že imeli takšno monografijo, zato ji velja še posebno priznanje, saj je bila tudi med tistimi, ki so zbirali denar po delovnih organiza- cijah. V knjigi so tudi kratki povzetki o vsakem likovniku v srbohrvaščini, nem- ščini in angleščini. Resnično knjiga, ki bi si jo želel marsikateri ustvarjalcev in je dragocen prispevek ne samo k praznovanju občinskega praznika, ampak k ljubiteljski dejavnosti in kulturnemu utripu v občini nasploh. NaV Slikarska kolonija Poetovio Ptuj pod okrilje muzeja Slikarska kolonija Poetovio Ptuj je bila ustanovljena z občinskim odlokom leta 1969 kot ena od akcij ob praznovanju 1900-letnice našega mesta. Lahko bi rekli, da je nekako petnajst let živela bogato življenje in bila zanimiva za mnoge likovne ustvarjalce iz Slovenije, Hrvaške, kdaj pa kdaj je bil kak tudi od dru- god. Zadnjih nekaj let pa kolonija nekako ni našla več privlačnega programa; pa tudi zaradi pomanjkanja denarja, da bi dela ustvarjalcev na koloniji lahko kupili, je kakovost podarjenih del strmo padala, s tem pa je tudi izgubila zani- manje obiskovalcev razstav kolonije. Občinski zbori skupščine so 13. aprila sprejeli odlok o ukinitvi slikarske kolonije, premoženje, gre za slike, pa prepustili novemu organizatorju kolonije, ki ga določi občinska kulturna skupnost. Izvršilni odbor skupščine je na svoji seji prejšnji teden to tudi storil. Novi organizator slikarske kolonije Poetovio Ptuj je odslej Pokrajinski muzej Ptuj, ki je že doslej hranil in skrbel za slike sli- karske kolonije. Pokrajinski muzej je že tudi pripravil okvirni program dela kolonije. V bo- doče naj bi povabili enega, dva zares kakovostna likovna ustvarjalca vsako leto in z njihovimi deli obogatili galerijsko zbirko na gradu. Tako naj bi ohranili na- men, zaradi katerega je bila kolonija ustanovljena, hkrati pa se prilagodili ne samo obstoječim materialnim razmeram, ampak predvsem sledili modernim li- kovnim tokovom sodobnih slikarjev in kiparjev. NaV V POČASTITEV VSTAJE SLOVENSKEG NARODA Samostojno razstavlja Vlado Šerc v domu Dranca Krambergerja, kjer ima svoj sedež tudi občinski svet sindikatov Slo- venije, prirejajo večkrat razstave ptujskih in drugih ljubiteljskih slikarjev, ki zastopajo včasih tudi pobratene občine. Ker je dvorana doma namenjena raznim srečanjem, si take razstave ogleda na mesec prek tisoč ljudi. Za- to so sklenili, da bodo v bodoče prirejali raz- stave redno in bi razstavili letno dela desetih posameznikov, če bi prišle v poštev samo sa- mostojne razstave. V manj aktivnem počitni- škem času bi trajala razstava nekaj dalj časa, da bi si jo lahko ogledalo več obiskovalcev. Na ta način je prišlo do organiziranja in pri- rejanja razstave del slikarja Vlada Šerca iz Kidričevega. Rad se je odzval vabilu in dal na razpolago dela, ki bodo na ogled ves julij in avgust. Vlada Šerca vsi poznamo kot snemalca mariborske televizije, malokdo pa ve, da se ukvarja tudi s slikanjem. Šerc je zanimiva osebnost, saj gaje radovednost in preciznost, ki je potrebna pri njegovem poklicu, pripelja- la do tega, da seje seznanil z raznimi področ- ji dejavnosti, kot so urarstvo, ki se ga je izu- čil, to pa pozneje razširil na precizno mehani- ko in umetniško fotografijo. Nastopal je tudi kot amater v lutkovni in dramski sekciji pri KUD Angela Besednjaka v Mariboru. Do sli- kanja je prišel prek karikature, s katero se ukvarja že prek trideset let in jo objavlja v raznih dnevnih časopisih in drugih glasilih. Tudi slika že dve desetletji, v zadnjem času pa se je začel pogosteje predstavljati tudi pu- bliki. Doslej je razstavljal v Celju, Kidriče- vem, Mariboru, Moravcih pri Murski Soboti, Ptuju in na Sladkem Vrhu. Kot krajinar Šerc uveljavlja motive, ki jih nabira v Halozah in po Slovenskih goricah. Predstavljeni so v glavnem mogočni kmečki domovi in skromnejše hiše starejšega arhitek- turnega tipa, ki jih slikar vztrajno išče in se navdušuje na dnjihovo lepoto, preprostostjo in originalnostjo. Ob izvajanju strogo upošte- va arhitektoniko objektov in se pri tem ne trudi, da bi karkoli spremenil in prevedel v modernejšo obliko ali predstavo. Kljub temu daje prek karikature v stalnem stiku s figuro, ta doslej ni prišla do izraza v njegovih krajin- skih slikah, ki so posvečene izrezom iz nara- ve, kar prispeva k raznovrstnosti rezultatov, ki jih dosega v svojih slikarskih prizadeva- njih. Ta so včasih risarsko skromnejša, ko gre za čiste krajine, toda bogatejša s koloritom, ki prihaja tudi do izraza, ko slika pokrajino, ki vsebuje objekte, prepojene z značilnostmi realizma. Oblikovno je Šerc dovolj prepričan v zah- teve, ki jih postavlja izbrani motiv, čeprav včasih idejni moment prevladuje nad likov- nim. Vendar pa je ta občutek razumljiv in opravičljiv, kajti v okviru takšnih ustvarjal- nih lastnosti, ki navdajajo slikarja, ko se odloča za likovne elemente, je to povezano z opažanji v naravi. V čistih krajinah se slikar zanima v glavnem za splošen ugoden izraz, medtem ko so mu v arhitekturnih elementih važne oblike, včasih tudi posamezni volumni, ki so del ustvarjalnega procesa. Ob tem Šerc bogati svoje motive s slikarskim občutkom, ki se nanaša na koloristični moment, kar je tudi neke vrste podatek o času, v katerem prevladuje neka barvitost. To je enako po- membno za glavne elemente, ki jih slikar obravnava kot površine, ki. se ob svetlo-tem- nih kontrastih povezujejo v čvrsto in zrelo konstrukcijo. V Šerčevem ustvarjanju je slikarski cilj zs enkrat omejen na krajine. Nekega dne bo iz- črpal motive tradicionalne kmečke arhitektu re, ki so mu prirasli k srcu. Tedaj bo gotovi posegel po novi tematiki ali pa bo še bolj ra? vil pejsažni izraz, ki je tudi odločujoč faktor v slikarjevem izražanju. Tukaj prihaja lažje do izraza zvočnost kolorita, ki privablja nje govo pozornost od slikarskih začetkov, in zdi se, da bodo motivi še bolj zaživeli v viziji, ki je prisotna v njegovem likovnem izražanju. Morda bo bolj zaživela karikatura, morda pa bo presenetil z novo motiviko, ki se lahko na- naša na figurativnost. Na ugibanje bo odgo- voril čas in slikarjeva prizadevanja, ki so v ljubiteljskem merilu neutrudna in obetajo še dosti ustvaritev ter posebno mesto v okviru tovrstnega uveljavljanja. V domu Franca Krambergerja je Šerc raz- stavil štirinajst del. Izbor je bil usmerjen na krajine s staro arhitekturo, ki jo slikar z lju- beznijo obravnva. Skrbno zapisuje vse, kar lahko izve o posameznih objektih, ki sicer že izginjajo ali pa se še z zadnjimi močmi upira- jo zobu časa. V tej reviji »arhitekturnih li- kov« je ustvarjalec poudaril svoje risarske sposobnosti in barvne izrazne možnosti, brez katerih motivi ne bi zapustili pravega vtisa. Tako je kompozicijska zamisel prišla do pol- nega izraza, kolorit pa opravlja v svoji anali- tični dopolnitvi vlogo animatorja likovnega dela, kar se odraža tudi tukaj. Zato Šerčev slikarski svet deluje prepričljivo, v njem pa dominirajo ideje, ki so likovno usklajene in izhajajo iz bogatih slikarjevih izkušenj. dr. Štefka Cobelj PROGRAMSKA SEJA OBČINSKE ZVEZE PRIJATEUEV MLADINE ORMOŽ Mam za mladost, tako smo se odločili.. .a Prve počitniške dni je občinska Zveza prijateljev mladi- ne Ormož izkoristila za programskovolilno sejo. V dru- štvih prijateljev mladine — to delajo v vseh krajevnih skupnostih v Ormožu razen na Kogu — delajo v glavnem tovarišice. Mira Polič, predsednica zveze — uspešno jo je vodila v prejšnjem mandatu, vodstvo pa soji zaupali tudi v novem — je povedala, da so kljub težavam (pomanjka- nju ustreznega delovnega prostora, denarja in kadrov) bi- li v prejšnjem obdobju uspešni. »Delamo za mladost, tako smo se odločili; nikjer nas ni videti, pa smo kljub temu povsod ...,« je med drugim povedala v svojem izredno skrbno pripravljenem poročilu o minulem delu. Občinska Zveza prijateljev mladine Or- mož je za razliko od drugih še vedno organizator počitni- ških kolonij. Ormoška občina nima mladinskih počitni- ških domov. Po ukinitvi ptujske kolonije v Biogradu na moru ji že nekaj let pri bivanju mladih pomaga Ljubljan- ska občina Vič — Rudnik. Ormoški otroci letujejo v nje- nem domu v Pacovu (Strunjan). Letos bo tam letovalo okrog 110 otrok, v prejšnjih letih jih je bilo več. Letos bo- do ormoški otroci v kolonijo potovali z lastnim prevo- zom. Zaradi že znanih razmer pa jim nihče ne zagotavlja, da bodo stroški prevoza tudi v avgustu nespremenjeni. V bodoče si bodo prizadevali, da bi v Pacovu letovali že ta- koj po končanem pouku. Občinska zveza je v prejšnjem obdobju uspešno delala v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger, organizirala je šahovska tekmovanja, akcijo bralne značke (žal je iz leta v leto manj zanimanja zanjo, vzrokov, zakaj je tako, ne poznajo), kurirčkovo pošto in druge naloge, vezane na ži- vljenje in delo mladih. Ob tem velja še posebej opozoriti na rezultate Vesele šole; mladi jo imajo zelo radi. Med re- publiškimi zmagovalci je vedno nekdo iz ormoške občine. V prejšnjih letih se je odlikovala Jasna Aleksič iz Središ- ča. Po njenih stopinjah pa gre tudi Damjan Strnad iz Veli- ke Nedelje. Na programskovolilni seji so 29. junija razrešili dose- danje vodstvo in izvolili novega. Mira Polič bo tudi v no- vem mandatu predsednica, pri delu pa ji bo pomagalo predsedstvo, izvršni odbor, blagajničarka in nadzorni od- bor. Na svoji prvi seji bo predsedstvo imenovalo še delo- vne komisije. Mira Polič je predstavila okvirne aktivnosti v novem obdobju, pričakujejo pa tudi predloge iz društev po kra- jevnih skupnostih. Kot je povedala Nežka Strnad, bi mo- rali doseči večjo aktivnost le-teh. Več razpravljalcev pa se je zavzelo za to, da bi delo predsednika občinske zveze morali delno profesionalizirati oziroma doseči vsaj to, da bi imel manj obveze v šoli. Občinska zveza sodeluje tudi z drugimi republikami in pokrajinami. Letos so bili ormoški pionirji že drugič iz- brani za tabor Sutjeska; tja so odpotovaU 30. junija. Vrni- li se bodo petnajstega julija. V tam taboru bodo otroci iz vseh republik in obeh pokrajin. Letošnji tabor organizira Zveza prijateljev mladine Beograd. Prvi tovrstni tabor je bil organiziran pred 30 leti, letošnji pa sovpada tudi s 45-letnico bitke na Sutjeski. Ormoški pionirji bodo na taboru predstavljali sloven- ske pionirje. Mentorji so jim pomagali oblikovati krajši program, s katerim bodo predstavili Slovenijo Programsko-volilna seja občinske Zveze prijateljev mladine Ormož je svoje delo končala s podelitvijo pri- znanj mentorjem. Zahvalili pa so se tudi dolgoletni bla- gajničarki zveze. MG Nekaj o minulem srečanju pesnikov in pisateljev začetnikov Prvi teden junija seje precej govorilo in pisalo o 16. re- publiškem srečanju pesnikov in pisateljev začetnikov, ki je bilo v Domžalah. Srečanje sta pripravila ZKO Sloveni- je in ZKO Občine Domžale, pomagali pa so še Zveza sin- dikatov Slovenije, Zveza socialistične mladine Slovenije, Kmečki glas. Antena in kulturna skupnost Domžale. Pred tem sklepnim dogodkom so od konca decembra '87 pa do konca maja '88 potekala območna srečanja, ki so bila v Rušah za severovzhodno Slovenijo (26. 12. '87 — 23 avtorjev), v Radovljici za Gorenjsko (5. 2. '88 — 9 avtorjev), v Dravogradu za Koroško (8. 4. '88 — 12 avtor- jev), v Ilirski Bistrici za Primorsko (22. 4. '88 — 24 avior- jev), v Vinici za Dolenjsko (23. 4. '88 — 28 avtorjev) in v Ljubljani (24. 5. '88 - 27 avtorjev). Člani žirije območnih srečanj so nato izbrali 19 avtor- jev za republiško srečanje. Izbrani so bili: Nataša Blažič iz Anhovega, Vida Hočevar in Igor Kafol iz Ljubljane, Darja Kniplič iz Radelj ob Dravi, Franci Oplotnik iz La- škega, Ana Rigler-Porenta iz Velikih Lašč, Jani Rifel iz Slovenj Gradca, Peter Sep iz Mežice, Nada Sever z Jese- nic, Zoran Sunajko iz Laškega, Janko Škorjanc iz Mežice, Zorica Šolar z Bleda, Peter Šujica iz Črnomlja, Marjan Tinev iz Murske Sobote, Metka Tušar [z Kamnika, Jožica Vogrinec iz Krškega, Cvetka in Vojka Žgavec iz Ajdovšči- ne in Sonja Votolen iz Kidričevega. Srečanje, ki so ga mnogi imenovali tudi »pisateljska šo- la« in »šola kreativnega pisanja«, seje začlo z otvoritvijo razstave samozaložb, nadaljevalo pa z okroglo mizo o šo- lah kreativnega pisanja, se nato nadaljevalo zvečer s pred- stavitvijo izbranih literatov ter lutkovne in gledališke sku- pine. Sobotni program je obsegal literarno delavnico, števil- čno omejeno in namenjeno le izbranim avtorjem. Vodila jo je ameriška pesnica Julia Bates^ ki vodi šolo kreativne- ga pisanja na Filozofski fakulteti v Ljubljani, sama pa tu- di piše poezijo. Program je vseboval še ogled nekaterih kulturnih spo- menikov v domžalski občini ter bil drugi dan končan z okroglo mizo. Poglejmo si še eno izmed zbirk z razstave samozaložb. Gre za celjskega pesnika Branka Zupanca in njegovo zbirko pesmi Modre sence, ki mu jo je omogočil izdati celjskih Izletnik. Pesem Modre sence, po kateri ima avtor- jev pesniški prvenec naslov, poje: »V modrih sencah spi utrujena pomlad. V modre sence se vrnila je jesen. In jaz sem v njih kot starec, ki brez nad odnaša čas ga v dan meglen.« Zupančeve Modre sence so primer ene izmed mnogih zbirk lanske in letošnje bere samozaložb, a redek primer razumevanja, posluha in pomoči kakšne delovne ali dru- ge organizacije še neuveljavljenemu literatu ter njegovi nuji po pisnoizrazni sprostitvi. Se bodo letos izbrani av- torji morda poskusili (morali poskusiti?!) predstavljati javnosti s samozaložbami? Bomo še kdaj slišali njihova imena ali pa so zablesteli le enkrat in nikoli več? Kakor- koli že, potrebovali bi vzpodbude, učenje boljšega "n do- brega pisanja, naučiti bi se morali uskladiti KAKO KAJ izraziti, potrebovali bi nekakšnega mentorja, da bi napre- dovali v literarni smeri, ne pa obstali na istem mestu, kot so sedaj, prepuščeni sebi in redkim srečnim priložnostim, da se jim — neznancem kje kaj objavi. Saj vemo, da je prostor slovenskih literarnih revij silno skromno name- njen literarnim začetnikom. Sonja Votolen KATJA ŠPUROVA VRTEC V JERUZALEMU Kronika nekega učlovečenja »To bi bilo dobro,« se Nežika mehča. »Da pa je tak daleč do dohtora.« A že spet jo obide dvom: »Dvo bi van dola — Nežiko pa Vaneka ... da pa un nede piista.« »Kdaj pride vaš mož?« »Kaj ven . . . negda ponoči.« »Nežika pa Vanek -— katera dva sta to?« Otroka me prestrašeno gledata. Ali so jim kdaj pripovedovali pravljice? Tisto o hudobni mačehi, o hudobni kraljici? Kaj vidijo v meni, zakaj se bojijo? Zakaj se boji njihova mati? Ne gre ji v glavo, zakaj se tako potegujem za njene otroke, pa ne more zamolčati vpra- šanje: »Kaj bote te meli od naše dece?« Ko ji dopovedujem, da želimo ustvariti njihovim otrokom lepša otroška leta in hkrati pomagati materam kako lahko bodo delale v goricah, če bodo vedele, da nekdo pazi na njihove otroke, da niso la- čni in ne delajo škode po goricah, in če jih srbi po telesu, jim same ne morejo pomagati, mi pa imamo zdravila, ki jim bodo hitro pozdravila srbenje; da je danes tak čas, ko naša oblast misli tudi na viničarje, na vse delovne ljudi, otroci naj imajo prijetno, veselo otroštvo, ji strah in dvoma znova prikipita v vprašanje: »Če pa jih kon odvlečejo?« »Kam bi jih odvlekli, Nežika?« jo osuplo pogledam. Vsa se je sključila: »Tak se veli čiije po goricah ... če jih domo v vrtec, te nedo več naši.« »Tega ne smete verjeti, Nežika!« jo prijazno okregam. »To vas strašijo tisti, ki so vam nevoščljivi! Vsak večer bodo vaši otroci veselo Priskakali domov in vam bodo pripovedovali, kaj vse so se v vrtcu na- učili.« Iz kuhinje se oglasijo štorkljajoči koraki. Vrata se odpro, na pra- gu stoji Nežikin mož. Mrko me prestreli s pogledom in psovko: »Hujdiča! . . .« V zameno mu ponudim šalo: »Moje mlade noge so me prinesle k vam, da bi se malo spozna- li.« »Lehko maš m) ie noge, da nič ne delaš!« se zarezi. Stopi na- Pfej, da javeje od rj.^a trpek vonj po tobaku, in se ol?rne k ženi: »Nežika, daj joj malo kisiline!« Ne vem še, kaj je »kisilina«, najbrž kakšna kisla pijača, zato se uprem: »Ne, ne, kisiline ne smem piti! Pa tudi otrokom je ne smete daja- ti!« Oba me osuplo pogledata: »Kak te! . . . Tega pač ne pravte, če pa še dohtor reče, ka je to zdrava pijača za velke pa male!« Nežika je vseeno prinesla iz veže nenavadno posodo, pravita ji »diikel«, in iz nje naliva nekaj belega v skledico. Ko mi jo ponudi, presenečeno vzkliknem: »To je vendar kislo mleko!« »Te ste ne poznali kisiline?« nejeverno zmajeta z glavo. »To je kislo mleko, vem, to je seveda dobro za otroke, za male in velike! Pri nas ga imamo v dru^gačnih posodah.« »Prinas pa je to kisilina, pa v diikli jo držimo, ven je te to vse ena figa. Le pite!« Zadrega je minila, tudi otroci se nasmihajo. »Vidite, pa se bom še kaj naučila pri vas — jaz od vas, vi pa od mene!« »Kaj bi še te rada?« je mož radoveden. »Rada bi delala, zato sem prišla k vam.« »Hujdiča!...« se Feliks popraska po tilniku. »Kaj bi te ti delala primeni?« - »Prav rada bi pazila na vaše otroke, ko bosta vidva z Nežiko de- lala v goricah.« Osuplo me pogleda: Kaj? Ti bi rada mojo deco varvala?« »Vajino pa drugo, vse jeruzalemske otroke, v tisti lepi hiši, ki jo zdaj pripravljajo. Tam se bodo otroci igrali, ko boste očetje in matere od sedmih zjutraj do sedmih zvečer na delu v goricah.« Nežika naglo obriše klop s predpasnikom: »Pa dolsi sete, ka malemi ne odnesete spajo!« Ne branim se. Vem že, da moraš posedeti, če je v hiši dojenček,^ da mu ne odneseš spanja. Za tistim, ki ni posedel, zlijejo zajemalko] vode, ko odide, in tako preprečijo uroke. ■ Nežika se obrne k možu: 1 »Kak ti misliš, Feliks, te bi ali kerega našega zapisali v vrtec?« ] Trska je znova osvetlila otroke. Na Feliksov obraz je legla senca, j Moram jo pregnati, preden bi me zavrnil: j »Gotovo sta se že oba odločila. Zdaj me že poznata, vem, da mi zaupata, dve sva že v vrtcu, pa še več nas bo, da bomo skrbele za vaše otroke.« »Hja!. . .« se Feliks neodločno prestopi. Nato pa seže na mizo, vzame z nje pol hleba kruha - koruzen je — nož in mi ga ponudi: »Te pa si ali odrešte naš kruh, če bodo potli moja deca vašega je- li!« Šest jih je . . . Šestkrat deset prtov, polnih hrast... Na vsem le- pem jih je deset, sto . . . Vsi stegujejo k meni gnojne prste. Vsi so ble- dični, s široko razprtimi, resnobnimi očmi ... Ne morem zaspati. Ko- liko obvez bomo morale pripraviti, da jih bo dovolj za vse te garjave prste! Vse otroke v Jeruzalemu srbijo prsti. Ali so po tej vojni vsi otro- ci na svetu garjavi?! Poslali so nam Liziko, da nam bo kuhala. Danica je ujela svojih dvanajst let, ko se ji je bilo pretrgalo otro- štvo — tako vneto pripravlja in šiva iz cunj prikupne, domiselne punčke. In se spominja, kako je nekoč, še čisto majhna, brskala po smeteh za krojačevimi krpicami, ki jih je pometal iz hiše ... Naposled se lahko igra, našla je svoje otroštvo. Bisera se nemirno obrača v spanju. Ne upam si prižgati sveče, da je ne bi zbudila. Spet me ni dočakala za lahko noč. Ne ve, da imajo vsi jeruzalemski otroci njen obraz . . . _ __^N2«^evanje^hodnj^ 8 - ZA KRATEK ČAS 7. julij 1988 - TEDNIK Dober den! Jebal ga na gorični kol. gnes pa je vroče bilo. Z Mico sina v gorici listje škropila, saj je grozdje itak pozeba pozo- bala. Od vročega sunca nama je švic po ritnem žlebi doj teka. vsoka dlaka mokra bila, tak ke srna se od cajta do cajta malo v senčici ohladila. Pred seboj man pismo upokojenega gasilca Hanza Kuplun- ga, duma iz Jablan. Tak mi piše: »Jovlan se na tvojo ponudbo, da ti v cajti, gdo si bota z Mico na morji riti segrevala, čuvan hi- šo. Moren ti povedati, da ne pijen, nič ne kadin in nič ne prekli- njan (kruci fiks, glih zaj mi je moga čik notri v pivo padnoti). Prosim pa te, da v klet postoviš še en polovjok in po možnosti še eno tunko s friškim mesom. Javi mi tudi, če kravo dojiš, da si prinesen poleg molzni stroj. Prilogan ti svojo sliko. Odgovori mi takoj.. .« Zdravo, Hanza, resen si proviftič in patrun. Že po sliki s či- kon v kluni in s flašo v roki te vidin, da bi mi v enem tjedni grunt zaprava, vse ženske na našen bregipoprava in še marsikeri drugi greh nareda. Rajši ne gren na morje. Ker pa gliha fkuper štriha, te povobin enkrat na obisk. Pišeš, da si upokojeni gasilec in bi- rad veda, kejko sijih vgasna. Strinjan se tudi s tvojin geslom, da\ ko boš moral vmreti, želiš iti na drugi svet zavolo smeha. -i Pisa mi je tudi Franček iz Haloz. Ker je njegovo pismo malcA^ boj dugo in obravnovle problem predroge pitne vode, bode priša\ na vrsto drugi tjeden. \ Pa naj bo zadosti za gnes. Tistin, ki se odprovlate na dopust,] na morje, v planine, nižine in višine, želin lepo vremen, kmeton in kmetijcon nasploh pa glih tak lepo vremen in uspešno delo. Žetev nan že trka na d veri. Ječmen je že zrel, pa tudi pšenička se zlati. Ja, to de po bitka za naš vsakdanji kruhec. Vaš kruhoborec - LUJZ PRLEŠKI. RADIO PTUJ (94,7 MHz — ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — srednji val) ČETRTEK, 7. julija: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (no- vice, obvestila, reklame, glasba po željah, uspešnica dneva). 17.50 In- formativna oddaja Včeraj, danes, jutri. 18.00 do 19.00 URICA DO- MAČIH. PETEK, 8. julija: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (novice, obvestila, reklame, glasba po željah, uspešnica dneva). 17.50 Informa- tivna oddaja Včeraj, danes, jutri. 18.00 Letni program (zabavna glas- ba, krakti aktualni prispevki). SOBOTA, 9. Julija: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (novi- ce, obvestila, reklame, glasba po željah, uspešnica dneva). 17.50 Vče- raj, danes, jutri. 18.00 V soboto popoldan — aktualni pogovor v živo, glasba. NEDELJA, 10. Julija: 10.00 (začetek rednega sporeda) — Teden- ski pregled, obvestila, uspešnice tedna, rkelame. 11.50 Kmetijska od- daja. 12.00 Domača ustvarjalnost. 12.50 Aktualnost tedna. 13.00 Če- stitke poslušalcev. PONEDELJEK, II. Julija: 17.00 Informativna in zabavna odda- ja (novice, obvestila, reklame, glasba po željah, uspešnica dneva). 17.50 Včeraj, danes, jutri. 18.00 Letni program (vedno lepe melodije, aktualni prispevki). TOREK, 12. julija: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (novi- ce, obvestila, rekame, glasba po željah, uspešnica dneva). 17.50 Vče- raj, danes, jutri. 18.00 Letni program (domača zabavna glasba, kratki aktualni prispevki). SREDA, 13. Julija: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (novi- ce, obvestila, reklame, glasba po željah, uspešnica dneva). 17.50 Vče-j raj, danes, jutri. 18.00 Letni program (moderna glasba, kratki prispev-- ki). ; TEDNIK - 7- i"'u 1988 ŠPORT IN DRUŠTVA — 9 V sredo zvečer je začela krožiti po našem polju in mestu žalo- stna vest, da je za vedno nehalo biti plemenito srce enega največ- jih, vsestranskih kulturnih delav- cev naše občine JOŽI:TA ŠTRA- FtLE. Po zakonu starosti bi bilo lah- ko prav obratno: da bi ti, Jože, povedal meni kakšno besedo ob odhodu s tega sveta. Po več kot 4()-letnem delu na vseh področ- jih oblikovanja kulturnega obra- za našega delovnega človeka - od telesne kulture, folklore, ljud- ske prosvete do gospodarstva in politike - pa ti jaz govorim v imenu Folklornega društva, ob- činske Turistične zveze in vseh njenih društev ter Zveze kultur- nih organizacij občine Ptuj. V nekaj besedah bo težko po- vedati vse, kar si ustvarjal že od mladih let naprej. Skušal pa bom ob tem slovesu povedati vse, če- sar se bom le spomnil. Jože Štrafela seje rodil 16. fe- bruarja 1922. leta v Borovcih. Tu je doraščal in se že kot 16-letni iant vključil v folklorno skupino, kjer je nastopal kot plesalec. V letu 1940 je že strokovno vodil sekcijo. Ob pustu 1938 je prvič oblekel kurentijo, ki jo je pode- doval po očetu, in ji ostal zvest vse do svoje smrti, to je polnih 48 let. Po osvoboditvi je sodeloval pri formiranju fizkulturnega aktiva, pozneje Telesnovzgojne- ga društva Partizan Markovci, kjer je delovala tudi folklorna skupina. Dolga leta je bil odličen telovadec na raznih orodjih in nadvse dober organizator takih in podobnih prireditev. Mnogo let je organiziral veče- re godcev, pevcev in plesalcev v raznih krajih naše občine — predvsem na Dravskem in Ptuj- skem polju, najpogosteje v Mar- kovcih. Presrečen je bil ob vsa- » kem velikem obisku in ob vsako leto kvalitetnejšem nastopu, kar je ob koncu vsake take prireditve posebno poudaril. Največ zaslug ima naš Jože, da je prek 20 let kot predsednik fol- klornega društva in s sodelova- njem Turističnega društva obči- ne Ptuj vodil in organiziral ku- rentovanje, največjo kulturno prireditev naše občine, ki je vsa- ko leto na samo pustno nedeljo privabljala v naše mesto tudi 40 do 50 tisoč gledalcev iz raznih krajev naše in sosednjih repu- blik. Tradicijo kurentovanja pa prenaša tudi na svoje sinove, ki so vsako leto aktivni sodelavci — kurenti. O vsem tem je več- krat predaval pri zamejskih Slo- vencih, kar mu ni delalo nobenih težav, ker je diplomiral na peda- goški akademiji iz zgodovine in zemljepisa. Ker je bil izredno prizadeven, je ob delu diplomi- ral tudi na višji pravni šoli; bil je torej vsestransko izobražen člo- vek. Za svoje izredno in uspešno delo na kulturnem področju je prejel več državnih odlikovanj: red zaslug za narod s srebrno zvezdo, orden dela s srebrnim vencem, priznanje Zveze mladi- ne Slo\enije, priznanje občinske konference SZDL Ptuj, plaketo občine F*tuj, priznanje za organi- zacijo pustovanja v Avstriji in priznanje ob pustu na Opčinah pri Trstu, priznanje kulturnih or- ganizacij občine Ptuj in pred dvema letoma najvišje priznanje sveta Svobod in prosvetnih dru- štev Slovenije ~ zlato plaketo. Dolžnost mi je, da izrazim glo- boko in iskreno sožalje ženi, si- novom z družinami ter vsem so- rodnikom v imenu Folklornega društva, občinske Turistične zve- ze in njenih društev ter Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj. Ti, dragi Jože, pa si mirno spo- čij v lepi slovenski zemlji, ki si jo tako iskreno ljubil, zanjo živel, delal in umrl. Slava ti! Stane STANIČ (iz govora ob slovesu) Dobri rezultati v petek, 23. junija, so se na občnem zboru zbrali tekmovalci in funkcionarji judokluba Drava Ptuj. Občnega zbora se je udele- žil tudi predsednik skupščine ZTKO Ptuj Stanko Meško. Ob pregledu doseženih rezul- tatov so prišli do naslednjih ugo- tovitev: judoisli ptujske Dra\e so se v minuli sezoni po doseženih rezultatih uvrstili med najboljše judoklube v Sloveniji, — judoisti Drave osvajajo ko- lajne na republiških prvenstvih v vseh starostnih kategorijah in pri obeh spolih, — vidne uvrstitve dosegajo na državnih in mednarodnih tekmo- vanjih, iz leta v leto imajo več re- prezentantov v slovenski repre- zentanci. Murko pa je nastopil tudi že v državni reprezentanci, judo je med petimi naju- spešnejšimi športnimi panogami v SR .Sloveniji po doseženih re- zultatih v zadnjih petih letih, — Ptuj seje prebil med centre slovenskega juda, kar je glede na kvaliteto slovenskega juda velik uspeh, — rezultati testiranj tekmo- valcev nam v prihodnosti obeta- jo še boljše rezultate. Pri težavah, s katerimi se sre- čujejo pri delu, je potrebno ome- niti naslednje: — judokiub Drava dosega v zadnjih letih rezultate, ki ga uvrščajo med najuspešnejše OT- KO v občini. Glede na to ni spre- jemljivo, da so nekatere neuspe- šne ali manj uspešne športne pa- noge in OTKO deležne večje fi- nančne podpore in drugih mate- rialnih ugodnosti, - v klubu dela pet trenerjev, s strani ZTKO Ptuj imajo prizna- ne samo tri, — število terminov za vadbo, s katerimi razpolaga klub, je ne- sorazmerno doseženim rezulta- tom: ni sprejemljivo, da je ogro- žena redna vadba pionirske vr- ste, četrtouvrščene ekipe (med dvajsetimi) na letošnjem republi- škem prvenstvu, ki ima v svojih vrstah tudi republiškega prvaka in petouvrščenega na državnem prvenstvu, ~ borilna površina blazin je potrebna nujnega popravila, za organizacijo tekmovanj od repu- bliškega ranga navzgor pa nujno potrebuje elektronski semafor. Predsednik skupščine ZTKO Ptuj je pozdravil prisotne v svo- jem imenu in v imenu ZTKO Ptuj. Tekmovalcem je čestital za rezultate, ki so odmevni in stalno rastejo. Trenerjem in funkcionar- jem kluba je izrekel priznanje za angažirano in vsestransko delo. Prav tako ni sporno, da je klub s takšnimi rezultati upravičen in tudi upravičeno zahteva večjo fi- nančno in materialno podporo. Nato so najuspešnejši posamez- niki prejeli pisna priznanja, odprli pa so tudi nove klubske prostore v Muršičevi ulici. T. S. Ženska in pionirska ekipa J K Drave Ptuj (Foto: Langerholc)^ Sprejem za državne prvakinje Disciplina, pravilna organiza- cija in znanje (z veliko začetni- co!) so bili porok, da je mladin- ska desetina deklet gasilskega društva iz Hajdoš minulo sobo- to, 25. junija, na zveznem tekmo- vanju v Zrenjaniiui postala drža- vni prvak. Vvaji s tridelnim ga- silskim napadom so bila naša de- kleta prepričljivo najhitrejša, saj so jo opravila v pičlih 54 sekun- dah. Vajo s štafeto pa so brez na- pake opravile v 70 sekundah in tako v'skupnem seštevku s tremi točkami prednosti tudi zmagala. Ob tem uspehu jih je v četrtek, 30. junija, sprejel predsednik skupščine občine Ptuj Gorazd Žmavc in se z njimi pogovarjal o gasilstvu in doseženem uspehu. Sprejema sta se udeležila tudi mentorja zmagovalne desetine Ivan Brodnjak in Danilo Lipav- šek ter poveljnik Zveze gasilskih društev občine Ptuj Ciril Murko, ki je na tekmovanju sodeloval kot zvezni sodnik. Gorazd Žmavc je uspešnim dekletom in mentorjem čestital v imenu obča- nov ptujske občine, čestitkam pa se je pridružil še Milan Lacko, predsednik občinske organizaci- je Zveze združenj borcev NOB. -OM Mlade državne_ prvakinje iz Hajdoš na sprejemu pri predsedniku SO Ptuj Gorazdu Žmavcu. (Foto: M. Ozmec.) Govori se . . . ... da nekaterim ni nič več sveto. Tako sta neznanca — otro- ci, ki so ju videli, so rekli, da sta bila dva »gospoda« (kdo vse je danes gospod!) — vlomila v ga- silski avtomobil GD Tržeč, ko je bil parkiran pred bifejem Emer- šič v Lancovi vasi, in naredila precejšnjo škodo. »Gospodoma« toplo priporočamo, da odslej redno prižigata svečke svetemu Florjanu, kajti če bo pri njiju za- gorelo, si verjetno ne bosta drz- nila na pomoč poklicati tržev- skih gasilcev. ... da Petrolu ni kaj dosti do nove bencinske črpalke v Maj- šperku. Na srečo ali nesrečo kra- jevna skupnost ni registrirana za tovrstno dejavnost, v nasprot- nem primeru pa se ne ve, ali ne bi prevzela prodaje. Mogoče bi v tem primeru črpalka ne bila odprta samo trikrat na teden od 9. do 16. ure — za začetek dva meseca. V tem času naj bi ugoto- vili, ali je ali ni bencinska črpal- ka v Majšperku ekonomsko zani- miva, kot je zanimiv tudi odpi- ralni čas . . . ... da imamo povsem nove prijeme za turistično predstavi- tev Ptuja. V soboto, na primer, je bilo pred Blagovnico in Vola- nom mogoče opaziti kupe smeti. Ker je bilo tega dne v Ptuju tudi precej tujcev in lepo število dru- žinskih članov mladih vojakov, ki so imeli svečano zaobljubo, smo tako severnim in južnim obiskovalcem na izviren način predstavili starosto slovenskih mest in Slovenijo — mojo deže- lo. Se nas bodo vsaj po nečem spominjali. Gasilci v počastitev dneva borcev Prireditvam v počastitev dneva borcev so se tudi tokrat pridruži- li člani gasilskega društva iz So- betincev, ki so v nedeljo, 3. juli- ja, uspešno izvedli že sedmo tra- dicionalno tekmovanje gasilcev za pokal slovenskogoriške — Lackove čete. Na igrišču ob tam- kajšnjem lovskem domu se je to- krat pomerilo 31 gasilskih dese- tin, od tega 22 moških in 7 žen- skih. Tekmovali so v tridelnem gasilskem napadu in v gasilski štafeti s prenosom povelja. Po koncu tekmovanja pa so organi- zirali skupinski ogled spomin- skega parka v Mostju, kjer je de- legacija položila venec k spome- niku slovenjegoriške — Lackove čete. Med ženskami so tokrat pre- pričljivo zmagale članice GD s Prevalj pred gasilkami iz Podvin- cev in z Destrnika. Med člani pa so zbrali največ točk gasilci iz Moškanjcev pred Podlehničani in desetino GD Novoteks iz No- vega mesta. Na sklepni popol- danski slovesnosti je zbranim v imenu pokrovitelja govoril Janez Belšak, predsednik občinske konference SZDL Ptuj, govorila pa sta tudi predstavnika krajevne organizacije ZZB NOV Gvido Cepin in predstavnik občinske Gasilske zveze Ptuj. -OM Na tekmovanju je sodelovalo prek 300 gasilcev. (Foto: M. Ozmec) 10 - ZA RAZVEDRILO 7. julij 1988 - TEDNIK TEDNIK - 7. julij 1988 OGLASI IN OBJAVE - 11 s POSVETA PREDSEDNIKOV SVETOV IN SKUPŠČIN MESTNIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI Zatika se pri uresničevanju referendumskega programa Splošne družene in gospodarske razmere v občini in republiki so kritične, je na pogovo- ru s predsedniki svetov in skupščin krajevnih skupnosti mesta Ptuj v prejšnjem tednu pove- dal predsednik izvršnega sveta SO Ptuj Jože Botolin. Prvi znak kritičnosti je fizično zmanjševanje proizvodnje, drugi neugodni pogoji finančnega gospodarjenja in tretji — težave v bankah. Četudi so podatki o fizi- čnem obsegu proizvodnje v ptujski občini boljši kot v Sloveniji, se ne smemo slepiti. Boljše delajo povsod, kjer so letos ali že v prejšnjem letu končali investicijska vlaganja. V težavah so tudi največji gospodarski siste- mi, kjer imajo dovolj kvalificiranih kadrov, zato sedaj odpade kadrovski vzrok, ki smo ga v občini pogosto krivili za gospodarske neu- spehe. Pri tem velja opozoriti še na veliko so- odvisnost ptujskih organizacij združenega dela od velikih sistemov. Če slednjim ne bo šlo, potem so tudi težave ptujskih neizogibne. Več kot razumljivo je, da to gospodarstvo ne- kaj časa ne bo moglo dajati več; pomeni, da bomo sedaj delali tisto, kar znamo, kar ima- mo in kar lahko prodamo. V zelo težkem položaju so družbene dejav- nosti in sisi materialne proizvodnje. Pred- stavniki ptujskih krajevnih skupnosti so Jože- ta Botolina opozorili na nekatere specifične težave. Najbolj jih muči prispevek za čistilno napravo. Vprašujejo, zakaj morajo zagota- vljati denar za nekaj, kar še sploh ni bilo v pogonu. Zato so tudi predlagali, da bi v bo- doče uporabnike, ki so tudi plačniki, bolje in- formirali o novih obremenitvah. Ni dovolj, da le-ti dobijo samo položnico z znatno višji- mi zneski za plačilo, kot so bili doslej; pove- dati jim je treba, zakaj so ti zneski višji. Obči- na Ptuj mora za usposobitev čistilne naprave zagotoviti eno tretjino potrebnega denarja. V tej tretjini pa je prispevek uporabnikov tri- najst odstotkov. Predsedniki svetov in skupščin so se sezna- nili tudi s težavami pri financiranju ptujske- ga pokopališča. V bodoče naj bi najemniki plačali več. Zneski, ki so jih izračunali, so precej visoki. Možnosti za drugačno reševa- nje v tem obdobju praktično ni; referendum- ski programi so sprejeti, razumeti pa je treba tudi to, da pokopališče sodi v individualno rabo. Temu primerno pa naj bi bilo tudi fi- nanciranje. Precej vprašanj pa so imeli pred- sedniki glede tega, zakaj vzdrževanje poko- pališča ni vključeno v programe krajevnih skupnosti. Več vprašanj se je nanašalo tudi na težave pri kanalizaciji. V prizadetih krajevnih skup- nostih so mnenja, da je potrebno le-to rešiti do konca tega srednjeročnega obdobja. Tako so zapisali v referendumske programe in to se mora narediti. Seveda pa nihče ob spreje- manju temeljev planov ni računal na to, da se bodo razmere tako zaostrile in da bo združe- no delo razpolagalo z vedno manj čistega do- hodka. Vse kaže, da bo referendumske pro- grame potrebno temeljito prevetriti in se odločiti za najnujnejše. Na posvetu so se seznanili tudi z osnutki dokumentov prostorskoureditvenih pogojev za Zdravstveni center in staro mestno jedro. MG (Posnetek: Laura.) Nedelja s pihalnim orkestrom Ptujske nedelje so puste. Ulice samevajo. Poleti je živahno le na maloštevilnih terasah gostinskih lokalov. 19. junija pa je bilo malo drugače: nedeljski dopoldan je s koncertom popestril ptujski pihalni orkester pod vodstvom dirigenta Antona Horvata. Marsikdo se je spomnil, daje bilo v preteklosti takih predstavitev več. Godba je vča- sih igrala v parku, ob jubilejih ji je bilo moč prisluhniti v ptujskem gledališču, v programu ptujskih kulturnih srečanj pa tudi na ploščadi pred kavarno Evropa. Danes so njeni nastopi bolj redki. Ljubitelji kakovostne glasbe pa želimo, da bi jih bilo več. Mesto se naposled predstavlja tudi s svo- jo glasbo. MG V Leskovcu so praznovali četrti julij je tudi praznik krajevne skupnosti Leskovec. Letos ga niso proslavili z delovnimi zmagami, tisto, kar se bo pri razvoju kraje- vne skupnosti dogajalo v tem letu, čaka na jesenski čas. Gre pred- vsem za tisoč štiristo metrov asfalta na republiški cesti proti sosednji Hrvatski in asfalt pod Ložino. Tako so letošnji praznik proslavili sku- paj s 60-letnico gasilskega društva Leskovec. Prireditve so pričeli v so- boto, osrednje pa so bile v nedeljo: od slavnostne seje skupščine kra- jevne skupnosti do gasilske parade in velikega gasilskega slavja. Po- delili so tudi bronasta odličja OF, gasilci pa so ob svojem jubileju po- delili zlate, srebrne in bronaste plakete. Podrobneje bomo o tem po- ročali v naslednji številki. JB ŠTIPENDIRANJE V PTUJSKI OBČINI V ŠOLSKEM LETU 1988/89 Frizerk in administratork preveč Prednost pri podelitvi štipendije iz združenih sredstev bodo imeli v šol- skem letu 1988/89 tisti učenci in štu- dentje, ki se bodo odločili za poklice v naravnoslovno-tehničnih usmerit- vah. Deficitarni poklici v podravski regiji so: talilec livar, kalupar - li- var, inženir in diplomirani inženir metalurgije, preoblikovalec in spaja- lec kovin, inženir in diplomirani inže- nir strojništva, elektrotehnike, grad- beništva, tekstilne tehnologije in zdravnik. Suficitarni poklici v ptujski občini pa so: frizer, slaščičar, admini- strator, aranžerski, komercialni in ekonomski tehnik ter pravniki z višje- .šolsko izobrazbo. Za te poklice bodo podelili manj štipendij. Vloge za šti- pendije iz združenih sredstev je treba oddati na Skupno službo samouprav- nih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Ptuj, Trstenjakova 9, do 5. septembra na predpisanem obrazcu SPN-1. Pogoji za pridobitev štipendije iz združenih sredstev so bi- li objavljeni v Delu 26. aprila. Odbor za štipendiranje pri občinski skupnosti za zaposlovanje bo vloge obravnaval hkrati z mnenjem kraje- vne skupnosti, iz katere je prosilec, in na osnovi podatkov enotne evidence. Možen pa je tudi obisk socialnega de- lavca na domu. Takih obiskov je bilo lani 106. Glede na deveti člen samou- pravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic ne more dobiti štipendije iz združenih sredstev vsak, pa četudi mesečni dohodek na družinskega člana v letu 1987 ni pre- segel 60 odstotkov povprečnega neto osebnega dohodka v Sloveniji, ki je 162.638 dinarjev (cenzus). Kandidati za štipendijo iz združenih sredstev pa se morajo najprej prijaviti na razpisa- ne kadrovske štipendije. V ptujski ob- čini je bilo za šolsko leto 1988/ 89 raz- pisanih 459 kadrovskih štipendij; rok za prijavo poteče 15. julija. Poleg kadrovskih štipendij imamo še štipendije za nadarjene učence. Vloge za te se oddajo na Občinsko skupnost za zaposlovanje, Osojniko- va 1. Učence predlagajo sveti šol, do- bi pa jo lahko tudi tisti, ki presega ta- ko imenovani cenzus. Enako je tudi pri štipendijah iz Titovega sklada. Za- nje predlagajo sveti šol in družbeno- politične organizacije, zlasti mladin- ska, za mlade delavce pa samoupra- vni organi delovnih organizacij in družbenopolitične organizacije. Ptuj- ska občina ima letos štiri štipendije Titovega sklada za učence in študente (rok za prijavo je potekel zadnjega ju- nija) in tri štipendije za mlade delav- ce (rok za prijavo je 31. avgust). O po- delitvi teh štipendij odloča odbor za štipendiranje pri občinski skupnosti za zaposlovanje. Odbor za štipendiranje ima dokaj nehvaležno nalogo. Lani so zavrnili 51 prošenj za štipendije iz združenih sredstev, največkrat prav na osnovi obiskov na domu in tako ugotovljene- ga dejanskega materialnega stanja družine. Štirje prosilci oziroma njiho- vi starši so se pritožili, postopek pri sodišču združenega dela pa še teče. Tudi v letošnjem letu bo komisija pri svojem delu upoštevala vse dogovor- jene kriterije in vse dohodke družine. Komisija pa ima tudi sicer težave pri delu, saj v njej sodelujejo tudi delega- ti družbenopolitičnih organizacij, ki pa so najmanj prisotni. Še posebej ve- lja to za mladino, kljub temu da ima pri podeljevanju štipendij iz Titovega sklada odločilno besedo. V tem šolskem letu bo končalo šo- lanje 594 učencev in študentov ptuj- ske občine, ki so prejemali štipendije iz združenih sredstev. NaV (Posnetek: M. Ozmec.) Avsenikove viže so vesele in poskočne, žalostne in sentimentalne Ansambel bratov Avsenik je tudi v tretje ogrel Ptujčane. V športni dvorani Center se jih je 30. junija zbralo blizu dva tisoč. Avseniki so se predstavili z jubi- lejnim koncertom ob petintride- setletnici ansambla. Pokrovitelj letošnje poletne slovenske turne- je ~ ansambel je nastopil v več slovenskih krajih — je Nedeljski Dnevnik. V skoraj tri ure dolgem kon- certu je bilo za vsakogar nekaj. Poleg Avsenikovih viž — vodja ansambla Slavko jih je v 35 letih zložil kar osemsto — sta gledalce dodatno ogrela Franc Košir in Tone Fornezzi-Tof. Ansambel bratov Avsenik je pravi ambasador slovenske do- mače glasbe doma in v tujini. Občinstvu so se predstavili že osemtisočkrat. Vselej in povsod so ljudem ugajali, zato so uspeli. Svoj uspeh so kronali s 30 zlati- mi ploščami ter velikim številom nagrad. Najbolj ponosni so na turistični nagelj in red zaslug za narod s srebrno zvezdo, s kate- rim ga je ob 30-letnici odlikovalo predsedstvo SFRJ. MG Pregled rodovniških , kobil in naraščaja Inštitut za rejo in zdravstveno varstvo kopitarjev pri Bioteh- niški fakulteti v Ljubljani bo naslednji teden opravil redne letne preglede rodovniških kobil in naraščaja. Pregled bo: v torek, 12. julija: ob 12. uri v Trnovski vasi (pri zadrugi) ob 13. uri v Podvincih (pri Petru Čehu) ob 17. uri v Ptuju (na sejmišču) ob 18.30 v Repiščah (pri Bedraču) v sredo, 13. julija:ob 8. uri v Ormožu (na marofu) ob 8.45 v Cvetkovcih (pri Dominka) ob 9.30 v Borovcih (pri Horvatu) ob 16.00 v Lovrencu na Dravskem polju. Do premije za žrebe bodo upravičeni le tisti rejci, ki bodo pripeljali žrebe na pregled. Rejci bodo morali na pregledu pove- dati, katera ženska žrebeta bodo obdržali za pleme, katera pa bi želeli prodati na plemenskem sejmu. Prosijo tudi rejce, ki so v minulem letu svojo rodovniško kobilo prodali, da o pregledu obvestijo novega lastnika. Pregledi bodo ob vsakem vremenu in jih ne bodo ponavljali. jB Keramika Jožeta Brodnjaka Danes se bo v praviljonu Dušana Kvedra predstavil Jože Brodnjak, do- mačin, ki živi in ustvarja na Dunaju. Jože Brodnjak se ukvarja z oblikova- njem predmetov iz keramike, v kate- rih poskuša najti sozvočje med lastni- mi vizijami in ustrezno oblikovno go- vorico keramike. Otvoritev razstave bo ob 18. uri. Z njo želi Pokrajinski muzej Ptuj tudi v poletnih mesecih odpreti vrata paviljona Dušana Kve- dra in s tem poleg domačinov tudi tu- ristom ponuditi nekaj več kot le spre- hod po starih ulicah. NaV osebna kronika Rodile so: Suzana Trstenjak, Maribor, Engelsova 62 — dečka; Dragica Zidarič, Hum 108 ~ Suzano; Sonja Zakelšek, Lovrenc na Dr. polju 8/d — Amadeja; Irena Ja- vernik. Poljska c. 35 — deklico; Sonja Gabrovec, Videm 13 — dečka; Marjeta Korez, Obrez 39 — Tjašo; Ivica Vidovič, Videm 3/a Majo; Marija Kandrič, Vi- čanci 14 — Nino; Ida Kovačič, Apače 236 — deklico; Matilda Kozel, Zg. Gruškovje 14 — de- klico; Darinka Jelen, Zg. Gru- škovje 35 — dečka; Ana Poto- čnik, Obrez 133 — Mašo; Terezi- ja Bigec^ Jablovec 26 — Jožka; Ivanka Zgeč, Žamenci 3/a — de- čka; Marica Tuš, Sakušak 68 — dečka; Božiča Marciuš-Podgor- šek, Volkmerjeva 5 — deklico; Danica Lovenjak, Hrvatski trg 5 — Saša; Slavica Cvilak, Nova vas 14/B, Markovci — Leo; Ida Krušič, Trnovec 8/a — deklico; Marija Domajnko, Mala vas 23 — Mateja; Alenka Juranovič, Veličane 40 — Ksenijo; Irena Žnidar, Ul. B. Kraigherja 26 — Barbaro; Marija Slanic, Peršono- va 10 — deklico; Marija Ma- krab. Strmec 7 — deklico; Mari- ja Mohorko, Sp. Jablane 33 — deklico; Marija Sirec, Žetale 98 — deklico; Štefica Pulko, Dra- vinjski Vrh I — deklico ; Karoli- na Fridl, Čufarjeva 12 — Evo; Majda Ferenčič, Senčak 2 — de- klico; Cecilija Veselko, Gode- marci 25 — dečka; Julijana Štumpf, Muretinci 37/a — dekli- co. Poroke: Boris Zrnec, Maribor, Ul. tal- cev 32, in Metka Muršič, Mari- bor, Ul talcev 32; Igor Hrženjak, Rogozniška 23, in Brigita Košto- maj, Rogozniška 23; Drago Šker- get, Lovrenc na Dr. polju 37/a, in Zdenka Šegula, Mihovce 6; Albin Skjedar, Dobrina 41, in Dragica Sirec, Dobrina 41; Ve- koslav Sirec, Slape 14, in Renata Kaučevič, Apače 23; Milan Žvarc, Rjavci 2, in Daniela Fir- bas, Drbetinci 9; Stanislav Šibi- la, Prepolje 90, in Bernardka Ku- šar, Šikole 13; Marjan Vidovič, Dolena 27, in Danica Sakelšek, Dole 46; Oliver Težak, Ul. 5. prek. brigade 21, in Jožica Repič, Ul. 5. prek. brigade 21; Davor Bočkaj, Ul. Borisa Kraigherja 38, in Valerija Saško, Ul. Borisa Kraigherja 38. Umrli so: Josip Gabršek, Pavlovci 14, roj. 1911, umrl 24. junija 1988; Neža Jeza, Apače 51, roj. 1919, umrla 27. junija 1988; Marija Krajnc, Hajdoše 22, roj. 1926, umrla 27. junija 1988; Vincenc Dobnik, Slovenja vas 69, roj. 1906, umrl 28. junija 1988; Ivana Bombek, Ormoška 65, roj. 1928, umrla 29. junija 1988; Jožef Štra- fela, Gajzerjeva 6, roj. 1922, umrl 29. junija 1988; Jožefa Meško, Mihovci 48, roj. 1931, umrla 1. julija 1988; Alojzij Curk, Maj- šperk 36, roj. 1907, umrl 1. julija 1988; Srečko Jelen, Trdobojci 70, roj. 1966, umrl 1. julija 1988. TEDNIK Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO — TEDNIK, 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ure- ja uredniški kolegij, ki ga se- stavljajo: direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgo- vorni urednik Ludvik Kotar, tehnični urednik Štefan Puš- nik, novinarji Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar- ja Lukman, Martin Ozmec, Marjan Šneberger in Nataša Vodušek ter novinar-lektor Jože Šmigoc. Uredništvo in uprava: Radio—Tednik, tele- fon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 25.000 dinarjev^ za tujino 40.000 dinarjev. Ziroračun pri SDK Ruj: 52400-603-31023. Ti- ska ČGP Večer, Maribor. Na podlagi zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v pro- metu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se te- meljni davek ne plačuje. ČRNA KRONIKA USODNO TRČKNJE V četrtek, 30. junija, zvečer ob 22.45 sta na regionalni cesti v Vidmu pri Ptuju trčila mopedist Milan Furek iz Vidma in moto- rist Srečko Jelen iz Trdobojcev, KS Leskovec. Pri trčenju sta oba padla in hudo ranjena so prepe- ljali v ptujsko bolnišnico. V pe- tek, I. julija, popoldne je 22-letni Srečko Jelen v ptujski bolnišnici umrl. Z MOTORNIM KOLESOM V DREVO V nedeljo popoldne, 3. julija, se je Vlado Težak iz Babinca v SR Hrvaški peljal na kolesu z motorjem iz Cirkulan proti Zgor- njemu Leskovcu. Med vožnjo po klancu navzdol je zapeljal s ceste in trčil v drevo. Pri tem se je voz- nik hudo ranil, njegov sopotnik Slavko Furjan iz Babinca pa la- žje. Oba so prepeljali v ptujsko bolnišnico. VLOMILEC JO JE SKUPIL Prejšnjo nedeljo malo pred polnočjo je lastnik stanovanjske hiše na Spodnji Hajdini opazil dve temni postavi, ki sta lezli v njegovo hišo. Ker je lastnik lo- vec, je brž segel po lovski puški in nepovabljenima nočnima obi- skovalcema zaklical, naj počaka- ta. Toda vlomilca sta začela be- žati, lastnik pa je za njima ustre- lil s puško. Enega od vlomilcev je ranil v nogo in so ga potem prepeljali v ptujsko bolnišnico. Delavci UJV so tam ugotovili, da gre za 24-letnega Marka P., za- pornika iz celjskih zaporov, ki je imel tisti konec tedna prost iz- hod. FF