Leto LXV Pooleg rednih sestankov ministrov, ki predstavljajo stalni svet Male zveze, tudi redne sestanke ministrskih predsednikov in vladarjev, ki jih izpopolnjujejo na vseh mogočih j>odročjih razni medzvezni strokovni odbori gospodarskega in kulturnega značaja. Zatorej ni čudno, če_ je potovanje romunskega kralja na Češkoslovaško vzbudilo nemalo zanimanja med evropsko diplomacijo in so se porodila raznovrstna ugibanja o vzrokih, ki so ga povzročili in o namenih, ki jih hoče doseči. Kajti izgovor, da gre za preprost lovski sestanek, ne more obveljati, če poznamo silno jHilitično delavnost češkoslovaškega predsednika, ki si ne privošči nobenega razvedrila, in če poznamo delokrog romunskega vladarja, ki je tako obsežen, da mu za oddihe po inozemskih loviščih ne preostaja mnogo časa. Kaj neki more v sedanjem trenutku v posebni meri zanimati obe prijateljski državi, da niso zadostovali uradni stiki med obema vladama, ampak, da je postal nujno potreben osebni razgovor med državnima poglavarjema? V prvi vrsti — takšen je vsaj vtis, ki ga dobivamo iz pisanja svetovnega tiska — je treba med obema državama razčistiti vprašanje odnošajev do Madžarske. V družini držav Male zveze je bila Jugoslavija tista, ki je prva vrgla most čez prepad, ki je dolga leta zijal med Madžarsko in njenimi sosedami. Sjiomladi smo celo čuli nekaj rahlih očitkov zaradi tega, češ, da to ne more iti tako hitro, toda čez poletje ee je izkazalo, da je z ozirom na mednarodno-po-litični razvoj naša država le imela prav, ko je v to smer silila in ovire za zbližanje odstranjevala, kajti češkoslovaški ministrski predsednik dr. Ilodža je radevolje priznal, da je jugoslovansko prizadevanje v pogledu Madžarske popolnoma v skladu z uresničitvijo njegovega lastnega načrta o ureditvi Podonavja. Le pri Romuniji smo opazili neko obotavljanje, ki pa je zaradi posebnih okoliščin, ki se tičejo Romunije in Madžarske, povsem razumljivo posebno še, ker je nekaj časa kazalo, da se Madžari nočejo sporazumeti hkrati z vsemi državami Male zveze, ampak samo z eno ali dvema, na Romunijo pa bi najraje zazdaj pozabili, da bi tako zabili klin med države Male zveze in jih razbili, češkoslovaški predsednik, čigar prepričevalna zgovornost je znana, bo brez dvoma hotel sedaj vplivati na romunskega vladarja, da opusti svoje omahujoče stališče, ker so odpadli vsi povodi za to, in se priključi prizadevanjem osta.ih dveh zaveznic, ki sta dali polna jamstva, da bo sporazum z Madžari skupen in enoten, ali pa ga ne bo. Drugo vprašanje, ki ga bosta kralj Karel in predsednik Beneš jx> lovskem razvedrilu strokovno temeljito obravnavala, bo brez dvoma vprašanje odnosov do Poljske. V preteklem jx>letju je bilo namreč opaziti, da se je jjoljska diplomacija zelo živahno razmahnila v Romuniji in beležila nekaj vidnih uspehov. Vladarja sta si izmenjala obiske, šefi generalnih štabov so se medsebojno obiskali. Zunanja ministra sta drug drugega posetila. Cela vrsta ministrov je z obeh strani jx>tovala čez poljsko-romunsko mejo. Podpisane so bile politične, vojaške in kulturne pogodbe. V krogih Male zveze so prvotno čisto pravilno pričakovali, da bo naraščajoče prijateljstvo med Poljsko in Romunijo imelo blagodejen vpliv na razbremenitev šc vedno obstoječe napetosti med Češkoslovaško in Poljsko, toda ti upi se niso uresničili in v Pragi so se začeli spraševati, komu naj to delovanje na obronkih Male zveze koristi in komu naj škoduje. Slišali so se jx> časopisju in drugod glasovi, ki so namigovali, da hoče Poljska Romunijo obsuti s prijateljskimi izlivi samo zato da bi jo oddaljila od češkoslovaške zaveznice in jo jx> krivulji priklenila na Nemčijo in Italijo. Nekateri so šli še dalje in so zatrjevali, da Poljska — v službi neke druge države — podpira v Romuniji priprave za avtoritarni režim, ki bi ga izpeljala desnica s pomočjo nekaterih desničarskih političnih združenj, ki po programu in uniformi precej spominjajo na nemški narodni socializem. Ta avtoritarni režim, ki da ga je poljska diplomacija s prišepetavanjem na kraljevska ali kralju blizu 6toječ.a ušesa baje skušala priporočati, bi bil Romunijo nekoliko odmaknil od pogodbenega objema Male zveze in od Francije ter jo usmeril na politični tir, koder vozijo močni režimi Nemčije in Italije — in seveda tudi Poljske. Praško zunanje ministrstvo je to delovanje poljske diplomacije pozorno zasledovalo. Toda dejalo si je, da kandidati za avtoritarni režim v Romuniji delajo napačen račun, ako grade na osebo kralja Karla. Praga je imela prav. Šele pred par dnev smo brali, da je kralj Karel brezobzirno posla v pokoj skoraj vse generale, spremenil šefa generalnega štaba, vse armadne in divizijske poveljnike, ves vojni svet in odslovil okrog 1.800 častnikov iz armade. Verjetno so to bili častniki, na katere so pristaši desničarske diktature računali, a je kralj Karel te račune prekrižal z udarno kretnjo, ki je morala v Romuniji in pri vnanjih zapeljivcih vplivati naravnost porazno. Sedaj, ko fe stvar v toliko urejena in sc bo še bolj temeljito uredila po bližajočih se volitvah v romunski parlament, je prišel trenutek za predsednika Beneša, da svojemu prijatelju Karlu stopi ob stran s svojimi nasveti. Kajtii »bitka še ni končana«, pišejo praške Lidove Novinv ampak jo bo treba še nadaljevati, da so končno-veljavno pokončajo bacili, ki so še ostali od Anglija spravlja na španski prestol princa Juana Ozadja preohreta Anglije nasproti generalu Francu Pariz, 5. nov. b. Francoski desničarski in levičarski tisk se bavi z najnovejšo angleško politiko do vlade generala Franca. Radikalni listi ne vidijo nobene možnosti, da bi so dalo generala Franca osvoboditi od nemškega in italijanskega vpliva v korist Anglije. Socialistični listi razmo-trivajo ta problem in sklepajo, da angleška realna i>olitika v tem primeru ni nič drugega, kakor politika nevarnih iluzij. Desničarski listi, najbolj pa «Petit Parisien>, zagovarjajo politiko ožjega sodelovanja i generalom Franeom in poudarjajo, da bi bilo potem, ko je vlada imenovala novega francoskega poslanika pri republikanski vladi, dobro in potrebno, da pošlje vlada tudi diplomatskega agenta v Santander. Iz krogov, ki so blizu «Quay d"0rsaya«, sc euje, da jc Anglija že pred osmimi dnevi obvestila francosko vlado, da bo pri španski nacionalistični vladi imenovala svoje diplomatske agente. Quay d'0rsay temu prav nič ni ugovnrjal, ker je angleška vlada dala zagotovilo, da se to ne sme smatrati kot uradno priznanje vlade generala Franca. Priznava se pa, da ho ta angleški odposlanec v primeru, če se doseže odprava prostovoljcev iz Španije, vodil diplomatske posle. Ilaliianska odhritja Rim, 5. nov. b. V zvezi z nameravanim imenovanjem britanskih trgovinskih agentov v Sala- manei in Burgosu poroča italijanski list. da gre bržkone za nove britanske manevre, za katere hoče angleški zunanji minister Eden angažirati tudi svojega francoskega tovariša Delbosa. « Tribuna v jx)ročilu iz Londona jx>udarja, da v tamkajšnjih dobro jx)učenih krogih prevladuje mnenje, da se je britanska vlada odločila za tu sklep zato, da pokaže gotovo pripravljenost generalu Francu na nagovarjanje njegovega poverjenika vojvode od Albe, ki bo verjetno jx> imenovanju britanskih diplomatskih agentov v Salamanci in Burgosu imenovan od generala Franca kot njegov izredni delegat v Ix>ndonu. Po vsem tem, kar je vojvoda od Albe sjx>ročil angleški vladi, kaže, da bo Velika Britanija spremenila svoje stališče do generala Franca, kar bo imelo za posledico jx>-vratek monarhistf čne stranke v Španiji na škodo fašističnega gibanja. Velika Britanija bo potem takoj vzpostavila zvezo z generalom Franeom in skušala spraviti na prestol sina bivšega španskega kralja Juana, ki je častnik v britanski vojni mornarici. Bridke nemške pritožbe Berlin, 5. nov. Poročila iz Bruslja, da so se zastopniki Francije in Anglije pogovarjali tudi o stališču do nacionalistične Španije tukaj spremljajo z bridkimi pripombami. Tako piše eVolki-scher Beobachter> suhoparno, da to odgovarja treznosti teh državnikov, da ni čudno, da se ie Anglija šele sedaj streznila, ko ima Franco zmago žo v rokah, kajti takšen da je vedno bil jiostopek Anglije. — «Berliner Tageblatts dvomi, da se s tem, da Anglija pošlje k Francu trgovske agente, ne bi nič menjalo v angleškem stališču do nacionalistične Španije, kakor jo to včeraj rekel Chamberlain. List piše, da se je nekaj spremenilo, ker to dokazuje nevolja v Parizu. — «Deutsche AI1-gemeine Zeitung* piše, da bosta Francija in Anglija najbrž spremenili svoje metode do nacionalistične Španije, vendar pa cilj ostane isti. Cilj pa bi bil, kako izpodriniti vpliv Italije in Nemčije v Španiji. Seveda hi morala nacionalistična Španija pozabili na mučna razočaranja, ki jih je doživela. Salamanca, 5. nov. AA. Ilavas: Nacionalistično jx)veljstvo objavlja, da so nacionalisti odbili napad republikancev j>ri Aravaci. Na arugonski fronti so zavzeli nacionalisti v odseku Sabinanga koto 11!*> južno ort Allue in koto (>!). Sedaj so v nacionalističnih rokah postojanke od Erinitade in Magallona do Montecarvario. London, 5. nov. c. Odbor za nevmešavanje je danes poslal obema strankama v Španiji noto o organizaciji odhoda prostovoljcev iz Španije. London, 5. nov. c. Angleški ministrski predsednik sir Neville Chamberlain je bil danes v zelo dolgi avdienci pri bolgarskem kralju Borisu. Vabilo mesto poziva Oprezno postopanje tihomorske konference nasproti Japonski Bruselj, 5. nov. c. Tihomorska konferenca je imela danes dopoldne tajno sejo, ki pa je trajala samo eno uiro. Seja je bila prekinjena zaradi tega, da bi razni zastopniki lahko poročali svoji vladi besedilo novega vabila japonski vladi, da naj pride na konferenco. Popoldne ob 15. uri se je nato ta tajna seja nadaljevala. Po konferenci je kitajska delegacija izjavila, da je njen voditelj Wellington Koo na konferenci predlagal, da se kitajska delegacija umakne, če bi to lahko olajšalo prihod Japonske na konferenco. Predsednik Spaak pa je nujno prosil kitajsko delegacijo, da naj nikar tudi samo začasno ne odhaja s konference. Veliko pozornost je vzbudilo dejstvo, da jc Eden dopoldne nenadoma odpotoval z angleškim vojaškim letalom v London. Baje je njegovo potovanje zasebno in baje bo Eden zopet jwišel na konferenco v ponedeljek ali v torek. Na dan so prišle tele podrobnosti o osnutku note, ki jo je na današnji dopoldanski 6eji konference predložil Spaak: 1. Ugotavlja se, da Japonska v svojem odgovoru na vabilo na konferenco ne zanika veljave pogodbe med devetimi državami, katere prvi člen odreja teritorialno nedotakljivost in neodvisnost Kitajske. Konferenca, ki se je sestala na podlagi te pogodbe, zato po vsej priliki ne bo predmet sovražnega stališča Japonske. 2. Res je, da se je konferenca sklicala na podlagi resolucije posvetovalnega odbora ZN, toda njeno zasedanje ne pomeni nič drugega kakor izvajanje pogodbe devetih. Konferenca se je mogla sklicati tudi brez sklepa ženevskega odbora, ker položaj na Daljnem vzhodu utemeljuje njeno sklicanje. Razen tega USA, ki so na tej konferenci zastopane, sploh niso član ZN, po drugi strani pa Sovjetska Rusija ni podpisala Washingtonske pogodbe. 3. Konferenca namerava imenovati ožji odbor, če bi Japonska pristala na pogajanja. Tudi se bodo v velikem obsegu upoštevale želje tokijske vlade, d.-, morebitno intervencijo izvede le majhno število držav, ki so posebno prizadete Daljnem vzhodu. Nota naj na koncu poudari upanje, da bo v takšnih razmerah Japonska hotela ugodno proučiti možnost,, da stopi v stik i s Kitajsko i s konferenco devtih držav. Bruselj, 5. nov. c. Proti večeru je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo o delu tihomorske konference: Konferenca je dosedaj imela štiri seje, ki niso bile javne. Sprejela je na znanje japonski odgovor na vabilo belgijske vlade, naj se udeleži konference v Bruslju. Na sejah konference pa so sestavljali novo vabilo japonski vladi. Nova seja konference bo jutri v soboto ob 11. Dasi so bile seje tajne, vendar krožijo številne govorice o tem, s kakšnimi silnimi težavami se ima boriti ta konferenca, ki se še ne zaveda, kako naj svoje delo sploh začne. Številne delegacije ne marajo prevzeti nobene odgovornosti, takoj nato pa so že ljubosumne, če se kaj zgodi brez njihovega sodelovanja. Ker včeraj ni bilo mogoče sestaviti besedila japonski vladi, je padel predlog, naj to vabilo sestavijo na zasebnem sestanku zastopniki Amerike, Anglije in Belgije. Danes pa se je tem predlogom nenadoma ustavljala francoska delegacija, ki ugovarja sedaj, da so njeni interesi v Pacifiku tolikšni, da mora biti celo vabilo japonski vladi sestavljeno z njeno vednostjo. Nato so nekatere delegacije predlagale, naj sestavi vabilo predsednik konference Spaak. Takoj pa so se dvignile proti temu spet nekatere druge države in zahtevale, naj vsi voditelji delegacij podpišejo to vabilo. Ko pa je Spaak to vabilo pripravil, 6e je oglasila kitajska delegacija, ki da je užaljena, ker s« upoštevajo japonski predlogi, ne pa kitajski protipredlogi. Ker se je kitajski delegat trdovratno branil pristati na to besedilo, se je dvignil še Litvinov, ki je predlagal, naj pošlje konferenca v Tokio kratko vabilo, v katerem samo še enkrat vabi Japonsko, naj pride na konferenco. Vojaška zveza « /i vi« • np v •• med Grciyo in Turčijo Atene, 5. nov. AA. DNB: Dobro poučeni krogi vedo povedati, da bo prav kmalu sklenjena vojaška zveza med Turčijo in Grčijo. Pogodba bo sklenjena za 10 let. Pogodba bo podpisana najkasneje do konca leta. Metaksasovo potovanje v Ankaro je bUo v zvezi s pripravami za to pogodbo. Gršhf kralj v Parizu Pariz, 5. nov b. Grški kralj Jurij je prispel včeraj v Pariz. Razgovarjal se bo s številnimi francoskimi tovariši Sestal se je že z ministrskim predsednikom Chautempsom. Splošno se je opazilo, da se je kralj sestal tudi z ministrom za letalstvo in ministrom za trgovino in industrijo. Pred svojim jioletne politike. Ta bitko bo verjetno na lovskem gradiču Zlodochovice uspešno končana. Če v tej luči gledomo na sestanek vladarjev pri Brnu. ne bomo več dvomili, da je pomemben za ves naduijnji razvoj političnega jioložaja v | srednji Evropi. odhodom iz Francije je imel kralj Boris tudi sestanek s francoskim zunanjim ministrom Delbosom. Romunija — Italija Rim, 5. nov. AA. (Štefani) Romunski letalski in mornariški minister Irinescu, ki jc prišel v Rim na obisk, jc danes položil vence na grobove italijanskih kraljev v Panteonu. Ob 9.30 je v družbi romunskega poslanika v Rimu, romunskega vojaškega atašeja in visokih funkcionarjev italijanskega zunanjega, mornariškega in letalskega ministrstva obhodil revijo visokih častnikov letalstva in mornarice, ki so ga čakali pred panteonom, še prej je pa izkazal čast grobovom Emanuela II., Umberta I. in Margarete Savojske, ter položil pred grobove lovorjev venec z romunskimi trakovi. Dalje je minister položil venec z romunskimi trakovi na grob neznanega junaka, potem je pa šel v kraljevo palačo na Kvirinalu, kjer so ga sprejeli dvomi funkcionarji. in ee je vpisal v dvorno knjigo. Nato je odšel v Beneško palačo, kjer so mu oddelki fašistične milice izkazali vojaške časti, in sc jc vpisal v knjigo j»redsednika vlade. V tej neizvestnosti so obtičale današnje neje bruseljske konference. Naročili so samo glavnemu tajniku belgijskega zunanjega ministrstva, naj sestavi sam vabilo japonski vladi. Nemčija bo posredovala med Kitajci in Japonci Bruselj, 5. nov, b. V krogih, ki 60 se udeležili konference v Bruslju, je napravila vest pariškega »Journala« iz Berlina, da bo dala Nemčija pobudo v japonsko-kitajskem sporu, izredno globok vtis. Izredni poslanik von Ribbentrop bo danes s šefom italijanske vlade Mussolinijem proučil celotni problem. Nemčija se bo potrudila, da pridobi Kitajsko za popuščanje v sedanjem sporu z Japonsko, istočasno pa bo tudi skušala pridobiti japonsko za to, da postavi Kitajski sprejemljive pogoje. S tem bo Nemčiji zagotovljen trg na Kitajskem, istočasno pa bo izigrala v gospodarskem oziru ostale velesile na Daljnem vzhodu, predvsem pa Anglijo in Ameriko. Tukaj so prepričani, da se bo nemško posredovanje izvedlo v sporazumu s predstavniki japonske vlade, ki jim je mnogo do tega, da se vojna na Daljnem vzhodu čimprej konča. Japonska se namreč zaveda, da bi bila v primeru daljših bojev neizogibna tudi vojna s sovjetsko Rusijo, ki pa si je Japonska prav nič ne želi. S pomočjo Nemčije namerava Japonska pridobiti maršala Čankajšeka, da se popolnoma postavi v fronto onih, ki se borijo proti sovjetski Rusiji, torej na stran Japonske, Nemčije in Italije. Ni izključeno, da se bo maršal Čankajšek temu načrtu pridružil, ker se zaveda, da se bodo razni kitajski podvoditelji kmalu vrgli nanj in sicer v trenutku, ko bo Nanking sklenil mir, ali pa če bo Kitajska zgubila vojno. Spaak sestavlja novo vlado v Belgiji Bruselj, 5. nov. b. Dosedanji zunanji minister von Spaak je določen za predsednika vlade. Mandat, jo sprejel, vendar pa si je izgovoril rok za razmišljanje, dokler se ne sestane z voditelji posa-meznih strank. Ojx>Idne jo bila seja socialnih demokratov. Spaak bo imel pogajanja tudi z ostalimi strankami. Nemške zahteve po kolonijah so že manj glasne llcrlin. 5. nov. b. Trenutno ni pričakovati, da bi se Nemčija v kolonialnem vprašanju lako daleč spozabila, da bi zopet postavila ostale države pred gotovo dejstvo. Tu li zamisel, da se skliče državni zbor, je baje padla v vodo in torej Hitler ne ho enostavno proglasil versajske pogodbe kot neveljavno ter smatral bivše nemško kolonijo kot last sedanje Nemčije. Trdijo pa, da se bo že nocoj dr. Gobbels v športni dvorani bavil s kolonialnim vprašanjem Tozadevna propaganda se bo odslej intenzivno nadaljevala ter bo vsak dan nekaj ur posvečenih v radiu kolonialnemu vprašanju. Oddelki SA bodo vsak dan prirejali parade, dokler kolonialno vprašanje ne bo popolnoma rešeno. Zemunska vremenska napoved: Oblačno in deževno v vsej kraljevini. Toplota brez posebne spremembe. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, deževno, temperatura bo padla. Dunajska vremenska napoved: Nobenih bistvenih izpramemb. »Jutrovei" med seboj Veern našim bralcem in prijateljem je še v upornimi spor med lastniki Jutrovega« koncema Spor jo izbruhnil zaradi različnih političnih stališč med glavnimi lastniki delnic tega koncema. Glavni delničarji so direktor Adolf Kibnikur, dr. Kramer, dr. Brezigar in dediči pokojnega liberalnega voditelja dr. Žerjava. Odkar so »Jutro« in njegovi v opoziciji, so so med glavnimi delničarji začela kazati precejšnja nasprotslva glede smeri lista. Kra-merjeva skupina je zahtevala, naj se »Jutro« kot edini dnevnik v državi z vso silo zavzema za nestvarno jugoslovenarsko, po diktaturi kličočo politiko JNS, ki je pa v Sloveniji že od vsega začetka nepriljubljena zaradi svojih batinaških. 111 centralističnih metod. Proti temu nestvarnemu in nepriljubljenemu centralističnemu nedemokratičnemu jttgoslovenar-stvu je začel v stiski novoga časa in ob grenkobi opozicijskega kruha nastopati g. Dolfe Ribnikar, ki jo imel pred očmi predvsem gospodarske koristi, katere so delničarji imeli od svojega podjetja. Stvarni g. Dolfe je zahteval, naj se »Jutrom prelevi v politično neborben, zgolj informativen list, kakor je 11. pr. belgrajska »Politika« itd. Predvsem naj bi Jutro czapustilo osovraženo centralistično, jugofa-šistično smer, se polagoma preusmerilo na slovenstvo ter se, kakor to zahteva danes popularnost, ralilo levičarsko obarvalo. To zadnje mu golovo ne bi bilo težko ... Spričo teh razlik je razumljivo, da je prišlo med skupino dr. Kramerjn in med g. Ribnikarjem do velikih nesoglasij, zlasti še, ker je stališče g. Ribnikarja in njegove nazore o bodoči smori »Jutra olnoleten, je imel dr. Kramer s svojimi prijatelji še večino v upravnem svetu »Julrovega« koncema. »Napredni tisk«: jo med tem časom kupil od ge. Ehrlichove, hčerke pokojnega dr. Žerjava njen paket delnic, da bi tako dr. Kramerjn zagotovil večino tudi po polnoletnosti g. Boruta Žerjava. Toda ta kupčija po določilu dr. Žerjavovega testamenta ni veljavna, ker delnic ni mogoče razdeliti; testament pravi, da predstavljajo te de.lnice v celoti veliko večjo moralno vrednost, kakor pa ie njena trgovska cena. Zaradi tega dejstva se je razčiščevanje pri »Ju-trovom« koncernu še bolj zapletlo. Zunanji izraz tega nasprotja je bil, da g. ltibnikar ni več prihajal k »Jutru . Bilo je veliko debat, veliko razpravljanja, rotenja in posredovanja in zadnje čase, so se začele širiti vosti, da so vsi spori poravnani in d» bosta stvarni gospodarstvenik g. Ribnikar ter uto-pistični j>oli tik dr. Kramer spet krmarila ladjo po starih vodah. Pred dvema dnevoma pa je prišlo do nenadnega in nerazložljivega preobrata. G. Ribnikar je namreč prišel v »Jutrovo« uredništvo ter veakeijiu uredniku stisnil roko in povedal, da prevzema on vodstvo podjetja. Izdal je tudi na vse uredniško osebje okrožnico, v kateri pravi, da z žalosljo opaža. da je gospodarski položaj podjetja zelo oslabel zaradi velikega padca naročnikov pri »Jutru« in zaradi vsebolj znianjšujočega se števila oglasov. Zalo je treba odločnih in naglih ukrepov, pri katerih g. Ribnikar računa predvsem s požrtvovalno pomočjo uredniškega osebja, ki mora storiti vse, da se l>o uredniški del lista tako izpopolnil, da bo to pripomoglo h gospodarskemu napredku podjetja. Nihče ne ve, ali jc g. Ribnikar ta državni udar izvedel po sporazumu z dr. Kramerjem in njegovo skupino, dejstvo je, da so Ribnikarjevo okrožnico dobili vsi »Jutrovi «urcdniki in številni direktorji, razen glavnega direktorja dr. Kramerja in g. Puca. brata petomajskega bana, najnovejšega borilca za demokracijo in slovensko besedo, dr. Dinka Puca, čuvarja Kramerjevega piskerčka pri združeni opoziciji ob polrebi kake morebitno prelevitve. Neka nemerodajna razlaga pravi, da so bliža 1. december in z njim polnoletnost Ribnikarjevega zaveznika g. Žerjava mlajšega, s čimer je položaj za stvarnega g. Ribnikarja jasen, tako jasen, da je lahko že začel 7. odločujočimi koraki. Gospod Raslo Pustoslemšek si je komaj še utegnil napisati svoj nokrolog in svoje spomine na balkanske vojne, pa je že moral odstopiti svojo lepo sobo direktorju Ribnikarju. Senatorju dr. Kramerju vsa zadeva najbrže ni preveč po volji. »Jutro« je edino večje glasilo skra-hirane JNS v vsej državi, zlasti odkar eo zagrebške »Novosti« napovedale žalosten konkurz. Če 6e »Jutro-: izneveri programu JNS, potem utegnejo imeti JNS-arji za glasilo edino še kakšno »Misel in delo., ali pa morda belgrajski maeonski tednik »Javnosk. kamor sedaj ljubljanska JNS odlaga tista svoja jajca, ki si jih ne upa v »Jutro« ali »Narod«. S tema dvema glasiloma pa dr. Kramerju ne bo dosti po-magano. Vemo samo to, da je davi prišel v Ljubljano senator dr. Augjelinovič, ki ga je dr. Kramer s potrtim obrazom čakal na kolodvoru in ga nato spremljal po mestu. V Narodni tiskarni je imelo kakih 8 gospodov z dr. Krarnerjem in senatorjem Angjelinovičem sejo, na kateri so najbrže obravnavali, kako pridobiti Adolfa Ribnikarja, da bi »Jutro «še naprej podpiralo politiko JNS. Ni nam znano, če je dr. Kramer potegnil svoj beli robec, ga obesil na palico senatorja dr. Angjelinoviča in odšel pod to zastavo miru in sporazuma v sosedno sobo k Adolfti Ribnikarju, prosit za pogoje, kako naj bi se slovenski liberalci med seboj sporazumeli, tako da bi »Jutro-: še naprej ostalo njihovo glavno glasilo! Mi s svoje strani imamo čas in bomo malo počakali, kako sc l>o ta zanimivi spor razčistil. Domači odmevi Ponarejevalci V unitarističueni tisku so nervozni prenapeteži zagnali velik krik zaradi »ponarejanja« velikih mož, ki so že danes pod rušo, pa so jih narod ob kaki slovesni priliki še spomni. Povod za to zgražanje so dale neke prireditve na Hrvatskem, kjer večkrat prirede kako slavnost v spomin temu ali onemu narodnemu delavcu. Najprej se je pognala v boj framasonska belgrajska »Javnost«, ki je resnicoljubna samo do framasonske resnice, za njen hrbel pa je takoj stopil »Slovenski narod«, ki mora sedaj hoditi v ogenj po unitaristični kostanj, odkar drži »Jutror drugo železo »za vsak slučaj«. Ker tudi pri nas precej cvete taka ponarejevalca obrt, zlasti kadar gre za kakega Kreka, Jegliča in druge take može. bomo take zahrbtne nepridiprave odslej lahko trdo prijeli za ušesa. -Slovenskemu narodu« jp kar žal. da ne more članka iz. Javnosti t ponatisnili »v celoti«, češ dn lo ni odvisno samo od njega. Najbrž mu »Jutro« ne pusti, ker kdo ve, kaj bo v bodočnosti še treba ponarediti in kolikokrat bo treba nasprotnika oblatiti 7, očitki ponarejanja. Z očitki so že prišli toliko daleč, da ti takoj očitajo, da si narod ponaredil, Fp le rečeš, da hoče biti samostojen in dn terja svojo pravico. SLS zopet „obnovV,ena" Pri ' Jutru« menda komaj čakajo, kdaj se bo v slovenskem političnem življenju zoppt pojavila nekdanja SLS. JRZ jim je pretrd oreh, zlasti ker ga mora večidel glodati le ata »Narodt, da se - Jutro« lahko posveča bolj »neodvisnim - nalogam. Na SLS pa so tako brezskrbno metali gnojnico, da se jim je kar samo smejalo ob tem smrdljivem poslu. Zalo so jo sedaj enostavno obnovili in ker na razdor v »klerikalnih- vrslah še težje čakajo kakor na SLS, so napravili v njej že dva tabora: šuštercijance iu krekovcc ali mladine, ln sedaj se bo igra začela: : Slovenski narod-: bo bil po šušter-c.ijancih in se dobriknl niladinom. Jutro« bo bilo fio mladinih in se dobrikaln šuštercijancem, da bosta vedno dve železi v ognju, dve pa na nakovalu. Vse to pa sp bo s skupnim imenom imenovalo »napredno udejstvovanje«. — Temelj obnovljeni SLS pa jp: Kranjski dekan g. Matija Škerbec je obiskal svojega »restantovskega- tovariša dr. Mačka v Zagrebu: bivši poslanec in predsednik Kmečke zveze g. Janez Brodar je v članku v slavnostni številki Domoljuba' napisal, da bo Kmečka zveza začela izdajati svoj tednik; gg. Škerbec iu Brodar pa sta znana kot intimna sodelavca«. To je bilo »Jutru« dovolj, da je obnovilo SLS z obema strujania. — Ker je bilo letos na svetovni razstavi v Parizu tudi veliko ljudi iz »Jutrovega- gnezda, morpnio po isti logiki pričakovati, da bodo kmalu ustanovili »ljudsko fronto- za vse slovenske dežele. Pesek v našem čevlju Včeraj je imelo »Jutro svoj posebno čuden dan, vsekakor se še ni umirilo od razburjenja, ki ga je povzročil »državni udar« v njegovem vodstvu. Prav vsega Slovenca« jp prebralo, od »Leto LXV« pa do »Cenčič«, kakor da je »Slovenec« zanj edini probh-m, in prav ob vse sc je obregnilo, kakor da je »Slovenec« zanj edini nasprotnik. — llnš predvčerajšnji članek o komunizmu smo zaključili z besedami, da bomo borbo proti njemu najlaže vodili -z vso jasnostjo slovenskih in katoliških načel in če se slovenskemu narodu pri-/.najo njegove pravice v celoti in brez pridržka, da bo kritika komunizma izgubila svoje osnove« (razprto tiskanega si »Jutro« ni upalo ponatisniti, dn ne bi obnavljalo spomina na svojo krivdo, pa tudi ni povedalo, da je ta važen konec stavka izpustilo, ampak je kar molče našim izvajanjem dalo drugi smisel — še se bo »Slovenski naroda lahko »boril« proti ponarejanju). Nato smo dejali, da bomo »prvi del že mi izvedli, drugi pa še ni v naših močeh'.. — Ta zaključek je »Jutru« ostal v očeh in takoj se je sklonilo po kamen, da bi ga vrglo na nas. Najprej se prav posrečeno izprašuje, kaj je to »pravice slovenskega naroda*. Radi priznamo, da »Jutro« tega ne ve, saj si še nikdar ni upalo priti v bližino naroda, mi mu pa tudi ne bomo dopovedovali, saj itak ne bo nič pomagalo k uresničitvi. Nato pa pravi, da je tudi drugi del »v naših močeh«, češ: »Moč sloveučevcev v naši državni politiki je danes lako velika, da enake še ni imela nobena politična skupina.« To je prvo priznanje naši moči! Lahko smo ga veseli, saj je doslej »Jutrom vedno trdilo, da nič ne pomenimo, da naše vrste kopne, saj je dr. Kramer vedno tolažil svoje pristaše, da bo kmalu »vse drugače«, itd. Res smo precej žilavi in močni in veliko pretegnemo in prenesemo, toda »Jutro« ni povedalo, da hodimo s peskom v čevlju, ln to vsa leta Jugoslavije! Noben sestavni del države se ne. muči s takim peskom, poglejmo n. pr. samo Južno Srbijo, kako lepo napreduje, ker nima lega Eutve : Aljehin Amsterdam, 5. novembra b. Snoči sta odigrala Aljehin in dr. Euvve 13. partijo, ki je trajala do polnoči. Euwe se je odlično držal in mu je moral v 78. fHjteai Aljehin partijo predati. Stanje je 6edaj 7 in pol proti 5 in pol. peska v svojem čevlju. Ta pesek pa je »Jutro« in njegovi Kadar se govori o naši moči, ga je vedno treba omeniti, da ne bo napačne sodbe. Morda se bomo pa kdaj le nekoliko ustavili, sezuli čevelj iu stresli pesek za cesto. Takrat bo pa vse več v naši moči. Zato pa tisti, ki se nas boji, tn pesek umetnp redi pod našo nogo. Velika hinavščina V četrtek smo objavili uvodnik o »mednarodnem terorizmu«, o nasilju kot sredstvu v politični borbi. je brž začutilo nevarnost za svojo čudno igro in je takoj napravilo od sile nedolžen obraz in v včerajšnji opazki pod naslovom »velike besede« izrazilo veliko hinavSčino. »Iskreno si [ želi,? kakor to «Jutro* ob takih prilikah zna, »da bi «SIovenec» iu drugi njegovi lisli odslej bistveno spremenili metodo svoje politične borbe.« Ker potemtakem in njegovi nikakor ne marajo spremeniti svojih metod, moramo še enkrat povedati, na koga se ta uvodnik nanaša: na tiste, ki so I. 1924 streljali v Trbovljah poštene ljudi samo zato, ker niso bili njihovega političnega mišljenja, na tiste, ki eo lansko leto z noži, koli in revolverji iz zasede napadli tisle, ki so Živkoviča 7, gnilimi jajci in vpitjem svojih grl gonili iz Slovenije, na tiste, ki se združujejo v nasilne tolpe, da laže izigravajo zakon in po prostorih svojih organizacij hranijo nože, puške in ročne granato, da bi s tako »jiolitično borbo-.' iz ljudstva izsilili spoštovanje do sebe, na tisle, ki so družinskim očetom jemali kruh, ker ta ali oni njegov sorodnik ni bil »pravegat jiolitičnega mišljenja, na tiste, ki prav po jutrovo narede nedolžen obraz, kadarkoli se govori o nasilju, kadarkoli kdo pravi, da v politični borbi nasilje ni pošteno sredstvo. Iskreno je želeti, da bi ti odslej bistveno spremenili metode svoje politične borbe, naj jim vendar :Jutro» to pove, saj nima lako neznansko daleč do njih. __t _ __u , Francoski poslanik pri kneza - namestniku Belgrad, 5. novembra. AA. Novi francoski poslanik Raymond Brugerc jc sprejel zastopnika agencije Avalc in mu dal tole izjavo za jugoslovanske lisic: Izredno sem zadovoljen in ponosen, da zastopam Francijo v Belgradu. Naši dve državi prevevajo čustva medsebojnega zaupanju in prijateljstva in tako sem imel že prvi dan vtis, da ste me vsi sprejeli s posebno simpatijo. To mi bo di-agocenn vzpodbuda za izvrševanje poslanstva, pri čigar izvrševanju so bili vsi moji uredniki deležni podpore, ki je bila neprecenljivega pomena za tesno francosko-jugoslovan-sko sodelovanje tako na političnem polju, kakor na področju kulturnega, umetniškega in gospodarskega življenja. Prepričan sem, da bom tudi jaz deležen iste pomoči, in se zato preko vaših listov vnaprej zahvaljujem vašim rojakom. Drago mi je, da prevzemam novo mesto tik po obnovi pakta prijateljstva, ki druži Francijo in Jugoslavijo. Zanesljivo upam, da pride prav v kratkem tudi do trgovinskega dogovora, ki bo v istem obsegu upošteval koristi obeh držav. Danes sem izročil svoje poverilnice. Nj. kr. Vis. knez namestnik se je izvolil dolgo pogovarjati z menoj in sem še pod očarljivim vplivom njegovih besed. Naposled porabljam to priložnost, da vam povem, da zelo občudujem vaše sodobno kiparstvo. Rosnndiceva in Meštrovičeva dela spadajo vsekakor med največja dela naše dobe. Ob sklepu svoje izjave je poslanik Brugere še dodal, da pojde jutri na Oplennc in na Avalo, kjer sc bo poklonil spominu viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in na grobu neznanega junaka. Japonski pohod na severu Pred Šanghajem hudi boji Tiencin, 5. nov. AA. Havas: Iz glavnega stana Japonske armade se je zvedelo, da so Japonci zavzeli utrdbo čangčejuau. Japonci zdaj čistijo mesto, kjer stoje še jvosamezni kitajski oddelki. Močne čete kitajske armade se umikajo na jug ob železniški progi Pejping-Hankov. Japonski bombniki bombardirajo Kitajce pri umiku. Pehota pa je že zavzela mesto Čangteh in stoji tik pod Ci-nanfujem. Na šansijskem bojišču ee je Japoncem posrečilo prebiti kitajske obrambne črte na hribu Taj- močeng in zavzeti mesto Pajčingčeng, 8 km severno od Tajuanfua. Japonski oddelki v odseku šanghaja pripravljajo splošen napad na glavno mesto pokrajino Šansi z juga in so že včeraj zavzeli železniško postajo, ki leži 25 km južno od Tajuanfuja. Krvava bitka pri šanghaju še traja. Japonci neprestano poskušajo prepeljati svoje čete na levo obalo Sučuaua, du bi tako podprli oddelek, ki je že prekoračil kanal. Toda kitajske čete se močno branijo in število žrtev na obeh straneh je veliko. Jajionsko mornariško ministrstvo je objavilo, da so japonske čete zasedle otok J u u a u pred vbodom v luko K venca ti, južno Od Cekijanga. Kitajska agencija ^Central News» zanika to vest. Šanghaj, 6. novembra. Po včerajšnjem in današnjem jutranjem boju je nastalo na južni obali Sučov zaliva nekako zatišje ter je Japoncem napredovanje otežkočeno .zaradi silnih nalivov in zaradi premoči kitajskih čet, katere stalno dobivajo ojačanja. Japonci trde, da so si vzpostavili skoraj kilometer dolgo črto, katera leži ob zahodnem delu internacionalnega ozemlja. Že včeraj so si osvojili kitajske pozicije, katere leže v bližini naselja Rubicon in so se približali drugim kitajskim položajem nekako 5 km zapadno od Šanghaja. Inozem-ek opazovalci pravijo, da se je veliko število japonskih vojnih ladij koncentriralo na reki Wangpu, in sicer leži 42 vojnih edinic med Šanghajem in Wusungom ter okoli 40 v bližini izliva reke Wang-pu. Isti so mnenja, da kanijo Japonci izkrcavati svoje čete v industrijskem okraju Putungu, Tisoče kitajskih vojakov, kateri so dobro oboroženi in izvrstno discipliniram, prihaja na bojiSče, kjer z velikim uspehom ustavljajo japonsko napredovanje. Pri teh bojih, kateri eo dane® ponovno pričeli, igraj-o glavno vlogo strojnice in ročne granate. Peiping, 6. novembra. Dve japonski pehotni armadi se bojujeta proti Kitajcem z nakano, da prodreta do Tayanfu, ena kavalerijska armija je napredovala za 25 km zahodno od glavnega mesta Šansi province,^ med tem ko motorizirane čete stalno potiskajo Kitajce pred seboj. Japonski vojaški krogi zatrjujejo, da bodo Japonci zasedli mesto Tajanfu v najkrajšem času, ako se bodo Kitajci še naprej tako umikali. Motorizirane čete ter pehota, podprta s številnimi tanki in motorizirano artilerijo so napredovale sinoči in obšle trdnjavo Huančen. Japonski vojni komunike pravi, da eo sinoči Japonci nenadno napadli kitajske postojanke pri Huačengu, katere so bile dokaj dobro organizirane. Zaradi nenadnega nočnega napada so se morali Kitajci umakniti v velikem neredu. Ki- Protikomunistična trozveza bo danes podpisana v Rimu Riin. 5, nov. AA. Havas: Zvedelo se je, da pride jutri do podpisa proti komunističnega pakta med Italijo iu Nemčijo. Nemškega jioslanika v Londonu, v. Ribbentropa, ki se je danes pripeljal v Rim in ki je. že prej j>odpisnl nemsko-japonsko konvencijo, bo danes popoldne sprejel Mussolini. V tukajšnjih krogih potrjujejo, da sta prejšnja obiska v. Ribbentropa v Rimu in japonskega her-linskega poslanika Mušakoje, ki se je takisto pri-peljal v Rim. imela odločilen vpliv na Italijo, da se je pridružila nemško-japonskemu dogovoru. Po informacijah iz zanesljivih virov, sla Nemčija iu Japonska pritiskali, da Italija pristopi k tej konvenciji in sc jima je res posrečilo premagali italijansko omahljivost v lej zadevi. V zvezi s pristopom Italije k loj konvenciji so razpravljali o raznih perečih vprašanjih, med drugim tudi o nemški zahtevi o vrnitvi kolonij. Nemčija nima v načelu nič proti temu, da sc Italija in Velika Britanija zbližata, toda ta trenutek je Nemčiji do lega, da se stališče Italije okrepi. Pristop Italije k nemško-japonski konvenciji omogoča Italiji, da zavzame jasno stališče nasproti dogodkom. Zdi se, da se. je Italija šele zdaj glede na splošni mednarodni jioložaj in glede na konferenco devetih v Bruslju odločila pristopiti b konvenciji, meneč, da se bo tako utrdilo njeno stališče tudi na konfe- renci sami. Po drugi strani je pa Italija pristopila k tej konvenciji zato, ker so mislili, da je treba uvesti odločnejši boj proti komunizmu in vmešavanju komunizma v notranje zadeve posameznih držav. Državo podpisnice te konvencije se obvezujejo, da bodo povabile tudi drugo države in da bodo izdale potrebne obrambne ukrepe v duhu lo konvencije. Rim, 5. nov. c. Dopoldne šele je prišel von Ribbentrop v Rim. Popoldne je obiskal več članov italijanske vlade, vendar pa danes pogodba proti kom interni še ni bila podpisana. Proti večeru jc bilo objavljeno, da bo pogodba podpisana jutri z velikimi svečanostmi. V imenu Italije ho podpisal pogodbo sam Mussolini, ki ga bodo obdajali člani italijanske vlade z zunanjim ministrom grolom Cianom na čelu. V slavnostni dvorani beneške palače bodo zbrani tudi vsi višji uradniki zunanjega ministrstva. V imenu Nemčije bo podpisal pogodbo von Ribbentrop. Ob strani mu bo stal nemški veleposlanik v Rimu von Hasscl. V imenu Japonske pa bo podpisal pogodbo japonski veleposlanik v Rimu. Zvečer bo v beneški palači velika večerja, na katero je povabljenih nad 200 slavnostnih gostov. Po večerji bo še velik sprejem. tajska pojačenja prihajajo s severa z namenom, da zaustavijo japonsko napredovanje. Japonska kava-lerija pa je zavzela mesto Anločen, medtem pa so čete zahodno od Anločena pričele z glavnim napadom na Čangteh, zelo važno mesto v severni Honan provinci. Železniška postaja v bližini mestnega zida je že padla v roke Japocem, drug« čete pa napadajo meeto pri južnih vratih. Sporazum med Nemčijo in Poljsko o manjšinah Varšava, 5. nov. c. Že več tednov so trajala huda nasprotja med Poljsko in Nemčijo zaradi postopanja z manjšinami v obeh državah. Nekateri so že omenjali, da se bosta zaradi teb težav Poljska in Nemčija razšli, da bo odpovedana desetletna prijateljska pogodba med Nemčijo in Poljsko iz leta 1934 in da bo poljska zunanja politika krenila v drugo smer. Težave -rodile prav za prav tedaj, ko je poljS minister Beck v Ženevi izjavil, da 1^,.., določbe, ki so bile sklenjene v Ženevi^j rejo več vezati poljske vlade. Zanimivo ^ jo odtlej poslabšalo stanje poljske aSj^, Nemčiji in nemške manjšine na Poljskem. Nocoj pa bo v Berlinu in Varšavi istočasno objavljena slovesna izjava obeh vlad, v kateri izjavljata, da sta se popolnoma sporazumeli tudi v tem vprašanju. V izjavi se poudarja, da sta si obe vladi postavili ista načela o postopanju z narodnimi manjšinami. Že včeraj je predsednik republike Mosclcki sprejel nemškega veleposlanika v Varšavi von Moltkeja v posebni avdienci in se mu zahvalil za njegov trud, nemški vladi pa za razumevanje. Takoj nato je predsednik sprejel še tri glavne voditelje nemške manjšine na Poljskem. Znižane voznine Belgrad, 5. nov. m. Prometni minister je odobril Pevski zvezi v Ljubljani polovično voznino za udeležence občnega zbora in pevskega tečaja od 7. do 10. t. m. Polovična voznina je odobrena pod št. 25179 od 5. nov. t. 1. Osebne vesti Belgrad. 5. nov. m. Kral jevi namestniki so podpisali ukaz, s katerim so postavlja Ivan Dolenee, dosedanji prosv. inšpektor banske uprave v Ljubljani za ravnatelja držav, učiteljišča v Ljubljani. Belgrad, 5. nov. m. V trgov, ministrstvu eo postavljeni za načelnika III. skupine 2. stop. v oddelku za zunanjo trgovino Lavo Obradovič, za načelnika oddelka za bankarstvo Milutin Boškovič, za načelnika oddelka za zaščito industrijske svojine Radmilo Cukavac. Belgrad, 5. nov. m. Upokojeni so Rudolf Sar-šon, profesor na učiteljišču v Mariboru, Marija Ska-berne, profesorica na učiteljišču v Ljubljani in Angela Reja, učiteljica na meščanski šoli v Celju. Na predlog prosvetnega ministra so na podlagi člena 42 zakona o državnem svetu tn upravnih sodiščih razveljavljeni ukazi, v kolikor se nanašajo vsa napredovanja v 5. skup. Marije Dolgan, učiteljice v Planini pri Rakeku. Pavla Plesničarja, učitelja v Ljubljani in Barbare Zupanek, učiteljice v Celju. Pri Mestni hranilnici v Ljubljani jo napredoval za tajnika v 6. skup. Anton Konjar. Z odlokom pomočnika prometnega ministra je upokojena Marija Lončar, na področju belgrajskega železniškega ravnateljstva. Belgrad, 5. nov m. Z odlokom kmetijskega ministra je postavljen Janez Eržen za veterinarskega pripravnika na državni žrebčarui v Pouo-vičah. Drobne cesfl Belgrad, 5. nov. m. Te dni ima seje upravni odbor Jugoslovanskega učiteljskega združenja. Seji prisostvujejo delegati vseh banovinskih odborov, lz Ljubljano prisostvuje seji Metod Kumelj. Belgrad, 5. nov. m. Na železniški progi blizu Belgrada se je smrtno ponesrečil Slovenci', železniški uradnik Dominik Pohol. Pokojni Pohol zapušča 5 nepreskrbljenih otrok. Bruselj, 5. nov. c. Zunanji minister Spaak je sprejel mandat za sestavo nove vlade. 1 Vashmgton, 5. nov. AA. Reutpr: Predsednik Roosevelt bo sprejel vojvodo in vojvodinjo \Vind-sorsko 12 t. m. London, 5. uov. AA. Reuter: Minister :a oboro-ievnnje tir Titomas Imkip je izjavil na shodu v Dnrvenu, da jc bilo letos za naročila i> ohoroie-tanju izdanih Ž66 milijonov funtov (00 milijard dinarjev). Nemški mojster psu je in pretepava slovenske delavce in delavke Maribor, 5. novembra. Danes imamo zopet priliko in dolžnost, da javnost in pred vsem oblast obvestimo o nečuvenem postopanju z našim delavstvom enega med številnimi inozemskimi »strokovnjaki«, proti katerim je naš list že ponovno odločno nastopil. V mariborski tovarni »Jugoteksta«, katere lastnik je Slovenec Franc Škof, je že šest let kot mojster zaposlen nemški državljan Maks Silber-man, ki se v dolgih letih, kar živi v Mariboru, še ni naučil slovenskega jezika. Banska uprava je proti temu možu pred tremi leti izdala odlok o izgonu, pa je znal z intervencijami izgon preprečiti. Ce pomislimo, kdo je pred tremi leti na banski upravi vedril, pač ne bo težko uganiti, kateremu taboru so pripadali tisti, ki so Nemcu omogočili, da je ostal v Mariboru in da se je proti slovenskemu delavstvu mogel pregrešiti, kakor bomo opisali. Silberman, ime nas spominja na neko posebno raso, se kar ni mogel vživeti, da živi na slovenski zemlji, med slovenskim živi jem, in da mu je le milostno dovoljeno, da si sme tukaj služiti svoj kruh, katerega bi v Nemčiji težko dobil. Za milost, katere je bil toliko deležen, ni bil prav nič hvaležen, ampak je dobro vračal s hudim. Ta človek se je toliko spozabil, da je slovenske delavce in delavke zmerjal s psovkami »Slovenischer Hund«, sKrepierter Hund«, »Windische Horde«, »Idioten-pakage« in slično. Take psovke so bile kar na dnevnem redu ter jih je uporabljal le proti onim delavkam in delavcem, ki so slovenskega rodu in ki niso obvladali nemškega jezika. V tovarni je namreč tudi okrog 10 Nemcev, s katerimi gospod Silberman ni nikoli tako surovo ravnal. Mojster pa ni svojega sovraštva do slovenskega delavca pokazal le z najgršimi psovkami, marveč tudi z zaušnicami in s suvanjem z nogo, kar bi marsikateri delavec in marsikatera delavka mogla pred oblastjo izpričati in dokazati. Take neznosne razmere so v omenjeni tovarni vladale že več let ter lastnik tovarne, Slovenec, kljub pritožbam ni prav nič ukrenil, da bi bila zavarovana čast slovenskega delavstva, kaj da bi se spomnil, da bi nemškega nameščenca vrgel iz podjetja ter ga spravil čez mejo. Na naslov strokovnih organizacij in oblasti pa sledeče: Kaj so strokovne organizacije storile za zaščito delavstva? Kje so bile, ko je delavstvo potrebovalo njihove pomoči? Ali res delavstvo poznajo le ob priliki raznih volitev, ki delavskim generalom prinese nekaj več ali manj donosnih položajev? In oblast? Kje je inšpekcija dela in sploh vse nadzorstvo, da ni bilo mogoče že pri prvih pojavih trpinčenja delavstva v kali zadušiti in krivca najstrože kaznovati in ga pognati tja, odkoder je prišel? Vso javnost pozivamo, naj na primeren način pokaže svoje ogorčenje, ki bo oblast prisililo, da izrabi vse možnosti, ki jih daje zakon, da proti temu mojstru in tudi vsem drugim odločno nastopi in s skrajnimi merami, ki so na razpolago, prepreči enkrat za vselej sramotno delo tujih nameščencev, ki jih naj že vendar enkrat zamenjajo domači. Novo sprehajališče v Kamniku Mati božja s Starega grada spet v Kamniku Kamnik, 4. novembra. V teku zadnjih let je Tujskoprometno društvo večkrat sprožilo predlog, da bi se 6teza, ki vodi nad žalskim predorom in novim kamniškim postajališčem proti Žalam, razširila in zavarovala, s čimer bi dobili Kamničani novo sprehajališče. Tudi občinski odbor je imel to stvar večkrat v pretresu, pa je ni izvedel. Slikar naših planinskih lepot gosp. Marko Koželj je zamislil lep načrt, po katerem naj bi se prostor nad predorom uredil, da bi bil lepemu Kamniku v ponos. Morda bi ta stvar še ne bila rešena, če se je ne bi župan gosp. Stergar lotil kljub godrnanju in nevolji nekaterih meščanov, ki vedno iščejo kak vzrok, da bi znesli jezo nad sedanjo občinsko za novo sprehajališče, kjer je kip kot starodavna priča kamniške zgodovine našel prav lepo in primerno me6to v konglomeratnih 6kalah Žalskega hriba. Po stopnicah vodi pot spet nizdol in ob skalni 6teni naprej na staro pot, po kateri si takoj na pokopališču. Ob 6kalni steni je na vsakih par metrov klopica, tam, kjer izvira izpod 6tene 6tuden-ček in tvori v votlini majhno jezerce, pa krene pot po lesenem mostičku. V6e je tako lično urejeno, da bo ta kraj postal najljubše kamniško sprehajališče, posebno zato, ker je tik nad kolodvorom, kjer je zaradi pogostih prihodov in odhodov vlaka vedno živahno vrvenje. Z novim sprehajališčem je ustreženo tudi potnikom, ki bodo zdaj iahko mirno na klopicab ob krasnem razgledu na mesto čakali na vlak. Ker je sprehajališče zavarovano pred vetrom in obrnjeno proti jugu, bo na klopicah prijetno še v pozni jeseni in zgodaj spomladi. Tu je zdaj sprehajališče naših upokojencev, ki si želijo še j mizo za 6voj preljubi tarok. V6ak jim to zabavo | iz srca privošči. Tako je zdaj Kamnik bogatejši za novo pridobitev, ki jo vsi meščani z zadovoljstvom pozdravljajo, tudi oni, ki 60 prej zabavljali. Kip Matere božje s Starega grada. upravo. Po uvidevnosti gosp. inž. Prašnikarja, ki ob vsaki priliki brez pomislekov pokaže svojo naklonjenost naši občini in je tudi to pot rad odstopil 6vet za ureditev novega sprehajališča, je bilo delo hitro končano. Gosp. Jakob Mejač, ki je vodil dela, je zamisel prav lepo izpeljal, kar mu je v veliko priznanje. Na novo sprehajališče 6ta dva lepa dohoda: eden z železniške postaje Kamnik-mesto, drugi pa iznad predora. Enajst klopic je lepo razvrščenih po terasasto urejenem hribu, kjer 60 nekoč rasle koprive in plevel. Najlepši je dohod iznad predora po par stopnicah, ki vodijo na belo posuto 6tezo, zavarovano z močno ograjo. Vzdolž igraje bodo spomladi zasadili gosto živo mejo. S steze se odpre krasen pogled na zaokroženo votlino, sredi katere je sezidano lepo znamenje 6 starinskim kipom Matere božje s Starega grada. Ta starinski kip, ena izmed redkih prič kamniške zgodovine, je nekako pol metra visok in predstavlja Mater božjo z Detetom v naročju Letnica 1357, ki je vklesana na kipu, kaže njegov davni izvor. Kip je nekoč krasil graisko kapelo na Starem gradil, ko pa je v 18. stoletju strela treščila v Stari grad in je tudi kapela pogorela, so okoli čani raznesli s pogorišča vse, kar je še ostalo. Starodavni kip Matere božje so prenesli v Palo-viče, kjer je bil vzidan v izdolbini neke hiše. Zupan go6p. Stergar ga je kupil in poklonil občini Nagla smrt gospe L. Lauterjeve Ljubljana, 5. novembra. Davi navsezgodaj so sosedje v rdeči hiši ugotovili, da gospe Luize Lauterjeve ni na spregled. Ker so še snoči okoli 8 slišali neko trkanje v stanovanju gospe, so zaslutili, da je stara gospa umrla nagle smrti. Obvestili 60 o tej svoji sumnji policijo, ki je dala stanovanje odpreti. Takoj v predsobi je policija našla gospo Lauterjevo ležečo vznak, stanovanje pa močno razmetano. Poklicana je bila policijska komisija zdravnika dr. Lapajneta in dežurnega uradnika Podobnika ter sorodniki. Truplo je bilo na odredbo komisije prepeljano v mrtvašnico na Vidovdanski cesti. Dr. Lapajne je ugotovil, da je pokojnico zadela 6rčna kap. Pokojna Luiza Lauterjeva je bila vdova po pokojnem Ivanu Lauterju, bivšem magistratnem pod-direktorju in reorganizatorju ljubljanske policije, ki je lani umrl. Pokojnik je bil znan kot vesten uradnik, ki ga je dunajska vlada po nemirih leta 1908 poslala v Ljubljano. Pokojnica ie bila rojena Ljubljančanka, doma iz družine Majer. Rodila se ie 5. decembra 1857 ter bi torej v kratkem dočakala svoje 80. leto. V Ljubljani je bila splošno znana osebnost Bila je teta ljubljanskega gostilničarja fosp. Joška Lauterja, lastnika gostilne pri Cin-oletu. Okolnosti nagle smrti pokojne gospe Lauterjeve še niso točno znane. Nerazumljivo je. da do sedaj še ni bilo mogoče najti stanovanjskega ključa od stanovanja pckojnice, prav tako je nerazumljivo, da v pompadurci pokojnice ni nobenega denarja, čeprav je imela pokojnica navado nositi primeren znesek vedno s seboj. Pokojnica ima tudi močno rano na zgornji ustnici in na desnem licu. Možno je. da jo je kdo v njenem stanovanju presenetil. na kar je pokojnico od strahu zadela Kap. Glavni del zapuščine pa je nedotaknjen. Razbojnik Urbane na delu Ljubljana, 5. novembra. Začetek oktobra smo poročali, da je iz kaznilnice v Nišu jjobegnil razbojnik Jože Urbanč, pred katerim imajo Dolenjci še 6edaj strah v kosteh. Urbanč je doma iz vasi Mrtvice v občini Leskovec pri Krškem. Je nizke postave, toda zelo močan in širokoplečat človek. Star je okoli 30 let. Na levi roki ima tetovirano srce in letnico rojstva 1907 ter doprsno žensko figuro. Pred mesecem dni smo izrazili domnevo, da se bo Urbanč pritepel nazaj na Dolenjsko, kjer bo kradel na debelo. Res so se pričele množiti na Dolenjskem tatvine. Tako je pred dnevi ukradel posestniku Janezu Kosovanu v Jelšah 20.600 din gotovine. Odšel je nato v va6 Kalce, kjer je obiskal neko žensko, nato pa odpotoval. Urbanč je jx>stal na Dolenjskem nekakšen le-gendarni junak, ki ima povsod svoje prijatelje. Ti prijatelji ga 6proti obveščajo o nevarnosti, kje bi ga ujeli orožniki. Urbanč sam je predrzen fant ter se ne boji odkritega boja. Je tudi dobro oborožen. Zdi pa se, da za to razbojniško romantiko naši orožniki ne bodo imeli mnogo smisla ter ga bodo 6lejkoprej ujeli. Zaenkrat si" je Urbanč izbral za svoje delovanje krški, brežiški in šmarski okraj. Ni pa verjetno, da bi vse številne tatvine v tem okraju mogel napraviti Urbanč sam. temveč je prav možno, kakor smo že 6voj čas napovedali, da kradejo, ropajo in vlamljajo tudi drugi ialotje na račun strašnega Urbančevega imena. Surov napad na avtoprevoznika Škocjan pri Mokronogu, 5. novembra. Komaj se jc včeraj v Škoojanu poleglo razburjenje po požaru v Grmuljah, o katerem poročamo na drugem mestu, že je pod večer prišla k fari vest, da je bil nekje v bližini napaden znani avto-prevoznik Jož« Hribar iz Ljubljane, naš škocjanski rojak. Sprva se je že mislilo, da je na »delu« prosluli Urbanč, ki se je pred dnevi potikal po naši fari, kmalu pa se je pojasnila zadeva. Hribar je včeraj peljal z Rake vino v Ljubljano. Na avtu je imel še dva druga gospoda ter dve ljubljanski gostilničarki. Ko je pripeljal do malega m oslička na banovinski cesti pri vasi Hrvaški brod, je zagledal na mostičku počez čez cesto stati voz s konjem. K sreči je pravočasno ustavil, stopil iz avtomobila ter hotel pomagali vozniku umakniti voz na kraij cese. Na vozu je sedela znana že večkrat kaznovana zakonska dvojica Anton in Ana Tušek z Gmajne na Raki. Peljala eta se z Mokronoga s sejma, bržda sta bila tudi precej vinjena. Ko je Hribar — nič hudega sluteč — prijel konja za uzdo, da si napravi prostor za srečanje, je skočil nanj Tušek ter ga udaril po obrazu, da se mu je ulila kri. Tedaj so priskočili na pomoč Hribarjevi sopotniki ter skušali prepričati voznika, naj se na miren način umakne. V prepir se je brž vpletla tudi Tuškova žena, in podrla v jarek eno od ljubljanskih gospa. Druga Ljubljančanka je hotela sopotnico braniti, toda Tuškova se ni dala kar tako ugnati. Skočila je nad Dva požara Po malomarnosti in neprevidnosti Škocjan pri Mokronogu, 5. novembra. Po veliki, zakrivljeni nemarnosti je v nedeljo zjutraj požar uničil vdovi Urši Smrekar v Goriški gori vsa gospodarska poslopja, pridelke in dva vola v njih. Na nepojasnjen način je zagorelo še v temnem jutru, ko so Smrekarjevi otroci odšli k zorni maši. Gospodinja pa se je mudila celo noč od sobote na nedeljo v svoji zidanici. Ko jo je požar priklical domov, pa »reva« ni bila sposobna niti poklicati iz bližnjih vasi ljudi na pomoč, da bi vsaj rešili kaj. Niti živini, ki je tulila v hlevu, ni mogla odpreti vrat na prosto, ko pa je njo samo alkohol tako »zdelal«, da je morala leči v hladno travo, kjer so jo našli ljudje, ki so prepozno prihiteli nn kraj nesreče. Danes ob pol enajstih pa je zagorelo pod kozolcem Alojzija Kegloviča v Grmuljah. Tu je pa kriva neprevidnost. Zažgali so namreč vaški otroci, ki so se igraU z vžigalicami, ko ni bilo staršev doma. V nekaj minutah je bil v plamenih cel kozolec, šupa in čebelnjak. Vaški gasilci so bili v najkrajšem času na mestu in so se jim kmalu nato pridružili še gasilci iz Škocjana in Dobrov. a vsem skupaj se je posrečilo le to, da so ob varovali sosedna poi-lopja s slamnatimi strehami in jim gre tudi za to zahvala, kajti prav tedaj je vlekla sapa proti vasi. Ogenj je spremenil v pepel vso krmo, ajdo, dva voza in nekaj drugega poljskega orodja ter čebulne panje. Pogorelec bo težko trpel to škodo, ker je imel vse skupaj s hišo vred zavarovano le za par tisoč dinarjev. Rešiti se ni dalo ničesar. to drugo ter ji iztrgala torbico, v kateri je bila znatna vsota denarja. K sreči je medtem prišel tja neki kolesar iz Tomaževe vasi. Tega je Hribar, ki ni hotel na svojo roko obračunati z naj>adalci, poslal brž po orožnike v Škocjan. Ker so se zaceli tedaj zbirati tudi ljudje iz bližnje vasi, sta Tuškova pustila voz in konja ier zbežala s torbico v hosto, dočim so Hribar in njegovi obdržali konja in voz kot za talca, dokler ne pridejo orožniki in dokler ne dobo torbice nazaj, šele čez kako uro sta se Tuškova vrnila ter ponujala torbico nazaj, toda v njej je manjkalo nad tri tisoč dinarjev. Tušek je šele zdaj iskal sprave ter milostno zahteval le par kovačev »odškodnine«. Medtem so prišli že škocjanski orožniki, ki so Tuška aretirali, njegovo ženo pa poslali z njenim kljusetom domov do nadaljnih ukrepov. — Hribarju, ki je znan kot popolnoma miroljuben človek, pa velja svetovati, naj v bodoče vzame orožje s seboj, kadar bo vozil po tukajšnjih krajih, ker mu je Tušek še po aretaciji grozil, da ga bodo ubili, če pride še kdaj na Itako. Glede Tuškovih pa si želijo vsa okolica in vsi sejmarji, ki obiskujejo dolenjske sejme, da bi oblasti to tatinsko nepoboljšljivo dvojico spravila za čim dalje ča6a na varno. Nino cocu (oda z BONBONI preprečil! /<4SE£/ MOCOCt JE/ Iz Jutijske krajine Duhovniška vest. Gosp. Fr. Kodrič, župnik v Kojskeni v Brdih, je bil to dni premeščen na župnijo Vrtojbo pri Gorici. Solkanske novice. Vrtiljak smo dobili. Tam pred Oblokarjevo hišo v zgornjem koncu naše dolge vasi, si je izbral prostor za svoje delovanje in je zadel terno. Zlasti zvečer je tam okrog zelo živo in veselo. Tako privlačno silo ima to vrtilo, da je zmotilo celo stare možakarje, ki so hoteli obuditi spomine na otroška leta. — Vina smo pridelal i še razmeroma dosti. Škoda, da je precej šibko. Sosedje si ga hodimo pridno pokušat drug k drugemu. Odprli bomo osmice in lepo potrpeli, da se zvrstimo, kajti na kupce ne računamo veliko. — Naša župnija jo razpisana. Težko že čakamo, da bi dobili dobrega dušnega pastirja, saj se ta zadeva itak že predolgo vleče. Cesta Vrhovlje—Kobališče. Naletelo je, da sem ]>red dnevi šel peš iz Kojskega proti Marijinemu Celju. Imel sem zato dovolj časa in prilike, da sem si nekoliko ogledal to gorsko cesto. Od Kojskega do Vrhpolja je v prav dobrem stanju, ravno tako od Kobališča proti Marijinemu Celju in še naprej, kos med Vrhpoljem in Kobališčem je pa grozen, ves razkopan in razrit od zadnjih nalivov. Prav zasmilili so se mi ljudje, ki morajo voziti v Gorico drva in seno; saj je tisti del ceste naravnost neraben. Nujno je, da odgovorni faktorji potskrbe, da se cesta postavi zopet v pošteno stanje. Marijino Celje nad Kanalom. Po vaseh in seli-ščih, ki pripadajo v področje Marijine bazilike, smo z letino še deloma zadovoljni. Naša katanja je sicer precej kisla, toda za domačo ralio bo že; krme smo nakosili dovolj in tudi drugi maloštevilni pridelki so zadovoljivi. Najbolj smo so pa odrezali s sadjem. Dobrih in okusnih jabolk nam je jesen nasula v obilici. Prodali 6ino jih že par sto kvintalov, večinoma po 50 lir stot. Denar, ki ga bomo skupili za jabolka, bo nam vsaj nekoliko pomagal celiti najhujše rane. »Littorina«. Občinstvo je s tem novim prometnim sredstvom, o katerem smo kratko že pisali, prav zadovoljno. Vožnja v teh velikih železniških »avtomobilih« je prijetna, saj so moderno in udobno opremljeni, vozijo tiho, prav nič ne tresejo in ne poznajo dima. ln kar je še lM>lj važno: vozijo zelo hitro, hitreje kot brzovlaki. Osebni vlak je n. pr. prej vozil iz Podbrda v Trst nad štiri in pol ure, littorina pa samo nekaj nad dve uri in pol. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča naslednje knjige: Faustmann, ln Gottos Tempel. 144 str., vez. 34 din. — Hasenfuss, Die moderno Religionssoziologio und ilire Bcdciitung fiir die religiiise Problematik. 401 str., nevez. 1118 din. — Hassl, Seid bereit! Wegweiser zu einer glucklichen Sterbestunde. 152 str., vez. 22 din. — Maritain, Der Engel der Schule. 105 str., vez. 50 din. — Mauer, Auferstandene Christus und Mensch. 132 str., vez. 40 din. — Meyer-Neyer, Lebendige Seelsorge. Wegweisung durch die religiosen Ideen der Zeit fiir den Klerus deutscher Zunge. 308 str., nevez. 63 din. — Soiron, Die Predigt lieute. 125 str., vez. 37 din. — Svoboda, Gottes AVort im Heute. 1'eitpredigten. 216 str., nevez. 56 din. — Staudiger, Jezus und sein Priestor. Gedanken iiber die Grijsse und dio Heiligkeit des Pricstertums. 206 str., vez. 56 din. — Weis, Eines nur ist notwemlig. Exerzi-tien zur Umgestaltung in Christus durch Maria in vollkonunener Liebe. 304 str., vez. 54 din. Zuii-del, Das Hohclicd der heiligen Me.ssc. 275 sir., vez. 75 din. Napredek ljubljanskega gasilstva Nedavno smo poročali o reorganizaciji ljubljanskega poklicnega in prostovoljnega gasilstva in o zboljšanju gasilskih naprav v zadnjih dveh letih. Ta reorganizacija je izvedena v smislu programa, ki si ga je zastavil gasilski odbor mestnega sveta ljubljanskega v začetku leta, da bo mestno gasilstvo čim bolj pripravljeno na uspešno obrambo ljubljanskega mesta in njega prebivalstva pred požari in nesrečami. Pred kratkim je imel gasilski odbor mestnega sveta ljubljanskega sejo, na kateri je pregledal dosedanje delo, kolikor je bilo storjenega v smislu programa, ki si ga je bil začrtal. Ugotovil je, da so bila izvršena vsa najvažnejša in v programu začrtana dela, kakor: naprava gasilske telefonske centrale, razširitev vrat v orodjarni v Spodnji Šiški, naprava javne razsvetljave v Dravljah, naprava poti in postajališča za motorno brizgalno v Štepanji vasi. (»pravilo gasilskega avtomobila za četo Moste, generalno jiopravilo gasilskega avtomobila za četo Vič itd. Prav tako se je nabavilo tudi najpotrebnejše orodje za čete. S tem delom in novimi nabavami najpotrebnejšega orodja se je udarna moč gasilstva znatno zvišala. Izdelan je že tudi novi načrt požarnega reda in treba je samo še počakati, da bo sprejet zakon o prekrških, nakar bo požarni red predložen občinski upravi v odobritev. Nato 6i je odbor začrtal nadaljnji program za bodoče leto in nadalje. Glavne točke tega programa eo sledeče: Izpopolniti je treba gasilsko orodje za poklicno četo in pomnožiti službeno osebje. Mestni dom naj 6e za bodoče prepusti v uporabo izključno samo gasilstvu. Za poklicno in prostovoljno četo naj 6e napravijo primerne skujv ne spalnice za moštvo, 6 kopalnicami in prhami; določiti je treba prostor za krojaško in čevljarsko delavnico, katerih sedaj ni in sc dela teli obrti izvršujejo v neprimernih prostorih. Drugi prostori Mestnega doma pa na' se uporabijo pisarne in družinska stanovanja, bobro bi bilo, če bi 6e dvig- nil Mestni dotn še za eno nadstropje. Za V6e prostore gasilskega urada naj 6e vpelje centralna kurjava, ker peči za garažo itd. niso primerne in je tudi kurjava razmeroma draga. Za alarmiranje prostovoljnega gasilstva naj bi sc nabavile električne alarmne sirene v okrajih Moste, Barje, Vič, Zgornja Šiška in severni del. Za Ljubljano-mesto pa bi bil tako imenovani »tihi alarm« izpeljan v trenutku, ko bi imela tudi prostovoljna gasilska četa dovolj veliko skupno spalnico za moštvo v Mestnem domu in bi streljanje iz topov ob priliki jx)žarov lahko brez škode odpadlo. Gasilski urad naj poskrbi, da se prično čim prej požarno poklicni ogledi vseh podstrešij v mestu. Pregledati je treba tudi vsa skladišča, tovarne in druge prostore. Za reševalno službo na vodi pa naj se pripravijo ob Ljubljanici potrebni čolni, za poklicno četo pa naj se nabavi vse drugo orodje in oprema, ki je potrebna za reševanje ljudi in živali iz vode. Iz tega je razvidno, da sedanja mestna uprava posveča svojo 6krb v veliki meri tudi domačemu poklicnemu in prostovoljnemu gasilstvu, da tako čim bolj zaščiti zdravje in imetje svojih občanov. Novo mesto Odhod priljubljenega uradnika. V sredo zvečer se je poslovil v krogu svojih najožjih prijateljev tukajšnji železniški uradnik g. Mrak Matija. Pred nedavnim je bil upokojen in se bo sedaj preselil z gospo soprogo v Ljubljano, da bo bliže svojemu sinu, ki je magistralni uradnik istotani. Pri poslovilnem večeru so bili med drugimi prisotni tukajšnji župan g. ilr. Polenšek Marijan in član ban-skega sveta g. Veble Demetrij. Za odhodnico pa so mu zapeli njegovi stanovski tovariši. Zaslužnemu možu, ki je bil podpredsednik krajevne organizacije JRZ in odbornik pri vseh naših društvih, želimo, da hi v Ljubljani srečno in zadovoljno užival svoj zasluženi jx>koj. Drobne novice Koledar Sobota. (>. novembra: Lenart (Lenko) opat; Helena, devica. Nedelja, 7. novembra (2o. pobinkoštna): Zahvalna nedelja. Janez Gabrijel Perb., mučenec. Novi grobovi + V Ljubljani sta umrla ga. Franja Stenovic, roj. Toman. Pogreb bo v soboto ob 4 popoldne izpred mrtvaške veže na Stari poti 2. ter tf. Franc Zupančič, državni upokojenec, ki ga bomo spremili na zadnji poti v soboto ob 3 popoldne. "t" V Uršnih selih je umrl tamkajšnji postaje-načelnik g. Miha Sušnik, Pogreb pokojnika bo v nedeljo ob pol 4 popoldne v Uršnih selih, od koder bodo zemske ostanke prepeljali na farno pokopališče v Šmartno pri Kranju. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesli — Sodna vest. Civilni oddelek IVa okrajnega sodišča v Ljubljani, ki ga je vodil pokojni sodnik dr. Štular, je sedaj prevzel sodnik okr. sodišča Jože Tome, ki je bil premeščen iz Kamnika v Ljubljano. Večjo množino ostankov lodna po znižanih cenah nudi Teokarovič Rop pri Zalogu nepojasnjen Ljubljana, 5. novembra. Še vsem je v živem spominu "roparski napad, katerega ž.rtev je postal železniški sluga Josip Ostriž iz Zaloga. Ta je 24. avgusta okoli 10 dopoldne nesel v aktovki 51.000 din za zaloško železniško postajo na pošto v D. M. v Polju, da bi denar odpravili na ljubljansko železniško ravnateljstvo. V tako imenovanem kašeljskem gozdiču, skozi katerega vodi bližnjica, ga je neznan napadalec počakal v zasedi in ga oplazil po glavi z nekim trdim predmetom tako močno, da se je Ostriž za moment onesvestil in padel na tla. Ropar mu je iztrgal aktovko z denarjem in pobegnil čez polje. Pozneje septembra je bil od vevških orožnikov aretiran Jože Anžur iz Zadobrove. ker je bil ze|o osumljen. Anžur je roparski zločin dosledno tajil. Državno tožilstva je sedaj predlagalo ustavitev nadaljnega postopanja proti Anžurju v smislu § 108 k. p. Anžur bo puščen na svobodo. Osumljen je 'bil še raznih drugih tatvin, ki mu jih niso mogli dokazati. V preiskavi je bil skoraj 2 meseca. Pred malim kazenskim senatom ie bil danes obtožen večjega nočnega vloma v Škotji Loki čevljarski pomočnik Jože Malnar, doma iz Hudega konca pri Sodražici. Povedal je sodnikom zanimivost, aa je bil tudi on osumljen tega ropa pri Zalogu in je zato pobegnil iz Ljubljane proti Skofji Loki. _ Vidov ima dobre živce ima prednost v vsa-liem življenjskem položaja. Zagotovile si to prednosti Če postane težko, vzemite B ioni a 1 z ! Živčevja ne morete hraniti bolje. BIOMALZ — Pevska zveza ima /.a svoj občni /bor odobreno polovično voznino pod štev. 25.179 z dnr 3. novembra 1957. Polovična voznina velja v dneh od 7. do 10. novembra. — Tajništvo JRZ. — Duhovne vaje za gg. duhovnike v Domu duhovnih vaj v Ljubljani, Zrinjskega c. t), bodo od 15. do 10. novembra. Vodil jih bo o. Rud. Pate, D. I. — Oskrbnina znaša 120 din. — Dve nesreči na deželi, Z motorja je padel 20 letni ključavničarski vajenec Franc Popic iz Žiberš pri Logatcu. Dobil je hude poškodbe. — Ko je napajala krave, se je v Borovnici ponesrečila 73 letua Marija Grmekova. Neka krava jo je napadla ter jo pohodila in ji povzročila hude notranje poškodbe. Oba ponesrečenca sta bila prepeljana v ljubljansko bolnišnico. — Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz- borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Josefove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma - seveda pod nadzorstvom zdravnika - zdraviti za shujšanje neg. po min. soo. pol. ln nar. zdr. 8-br. 15.485, 23. V. S3. — Hoje iu smreko — padajo. Gozdovi ee redčijo; ne samo okoli Ljubljane, marveč tudi po deželju. Vsaka stavbna sezona potrebuje obilo obdelanega stavbnega lesa. tramov, hlodov in desk. Letos se je dovozilo, kakor računajo strokovnjaki, nad 100 voz tega materiala na stavbišča. — Prosvetno društvo v šmnrtncm pri Litiji uprizori v nedeljo, dne 7. novembra, ob 3. pop. v društvenem domu Joka Zigonovo dramo v treh dejanjih >Kadar se utrga oblak'. — Tatvine poljskih pridelkov so to jesen v polnem razmahu po ljubljanskem in posavskih poljih. Na teh ga skoraj ni kmeta, ki bi ti ne tožil, da so mu znani in neznani tatovi v temnih nočeh odnesli polne vreče zelja, krompirja, fižola in pa repe. Nekateri gospodarji so si upeljali na svojih njivah kar stalno stražo. — Vreme. Evropa: Val hladnega zraka prevladuje vso Evropo, le na jugu in jugozahodu je topel zrak, ki ima za posledico deževno vreme na jugovzhodu. Sneži v visokih Alpah. — Jugoslavija : Nekoliko se je zjasnilo v Primorju, v ostalih krajih je oblačno in dežuje. Na visokih predelih države sneži, posebno v Gorskem K okrni. Na severni polovici se je temperatura znižala. Mrzla vodica 0, Mosta r 20 stopinj. — Napoved z a danes: Oblačno in deževno vreme po vsej kraljevini. Temperatura brez znatne spremembe. — Tatvina orožja v Kranju. Ta teden jc bilo okrajnemu živinozdraviiiškemu reierentu Vinku Bedenji iz postovalnc eube ukr.1 !;no več orožja in daljnogledov. Tako je bila ukradena 8000 din vredna puška dvocevka belgijskega izdelka, dalje puška na kroglo, tudi vredna 8000 din, dva daljnogleda, vreden vsak od 1700 do 2000 din, dalje se en daljnogled, vreden 1200 din in t) patron za puško in 40 patron s šibrami. Okrajni zivino-zdravnik trpi okoli 20,000 din škode. — Za deset let mlajši boste izgledali, ako boste znali obdržati rast las. Za to ni potrebno nikako tajno sredstvo, ne čarovniške formule. V Silvikrinu boste našli popolnoma enostavno in zelo koristno sredstvo, ki nudi temenu vse potrebne substance za trajno rast zdravih las. Z uporabo tega novega koncentriranega in naravnega sredstva za hrano las ne bo nikakega zastoja v rasti las, ter vsaka bojazen, da hi se preea prered-čila ali nastopila pleša, je za vedno odstranjena. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne f r ranz-Josef grenčice«. — Vid vaših oči 6i obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere 6i nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana. Ljubljana Dne 6. novembra 1907. Gledališče Drama. Sobota, 6. novembra: Vozel. Izven. Proslava 35 letnega pisateljskega udejstvovanja g. Peci je Petroviča. — Nedelja, 7. novembra: Ob 15. Beraška opera. Izven. Cene od 22 din navzdol. — Ob 20. Firma. Izven. Cene od 22 din navzdol. — Ponedeljek, 8. novembra: Zaprlo. Opera. Sobota, 0. novembra: Sveti Anton, vseli zaljubljenih patron. Izven. Izredno znižane cene od 24 din navz-dol. — Nedelja, 7. novembra: Ob 15. Navihanka. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20. Seviljski brivec. Izven. Gostovanje g. Josipa Križaja. Cene od 30 din navzdol. — Ponedeljek. 8. novembra: Zaprto. Prireditve in zabave Cerkveni koncert in koncert Pevske zveze v proslavo Aniona Foersterja. Jutri, v nedeljo, dne 7. t. ni. pop. ob pol 6 bo v ljubljanski stolnici koncert Foersterjevih cerkvenih skladb. Spored tega koncerta smo že priobčili. V ponedeljek, dne 8. t. m., bo ob 20. v veliki dvorani hotela Union koncert Pevsko zveze. Na tem koncertu nastopi v I. delu zbor slovenskih pevovodij, ki zapoje naslednje Foersterjeve skladbe za moški zbor: Gorenjci, iz opere Gorenjski Slavček, Razbita čaša, Spak, Samo, Njega ni, Povejte ve planine, Planinska. V II. delu pa nastopi mešani zbor v impo-zantnem številu 300 pevk in pevcev. Zapoje naslednje zbore: Pevec, Ah, ni li žemljica krasna, Žalost (ženski zbor), Ljubica, Mladi mornar, Ave Maria iz Gorenjskega Slavčka in Naše gore. Zbor vodi pevovodja prof. Marko Bajuk. Vstopnice za oba konccrta so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Rokodelski oder v Ljubljani. Na splošno željo ponovi Rokodelski oder v nedeljo ob 5 popoldne misterij ?.olehernik«, ki je pri trikratni predstavi žel odličen uspeh. Dejanje igre je lepo in pretresljivo ter življenjsko resnično in igralsko posebno dobro podano. Zato naj nihče nn zamudi ugodne prilike in naj nedeljsko predstavo gotovo obišče. Vstopnice se dobijo v predprodaji v nedeljo dopoldne od 10—12 v pisarni Rokodelskega doma, Ko-menskega ulica 12. V frančiškanski dvorani uprizori Dramatični odsek sv. Krištof jutri ob 5. popoldne Goldonijevo komedijo »Zdraha na vasi« v priredbi g. prof. N. Kureta. Predprodaja vstopnic v pisarni sv. Rafaela (župnišče sv. Krištof) in v pisarni *Pax et lionuiiK v frančiškanski pasaži. Predavanja Za Luthrovo predavanje vsevprek po snručar-stvu, spremljano s skioptičnimi slikami in filmi, ki bo danes, v soboto, ob 20. v frančiškanski dvorani, je predprodaja vstopnic pri tvrdki Goreč ]K)leg nebotičnika. Nabavite si vstopnice v predprodaji, da ne bo gneče pred blagajno. Cerkveni vestnik Kongrcgarija gospodov in meščanska kongre-gacija pri sv. Jožefu r Ljubljani imata v nedeljo, 7. novembra t. 1., sv. mašo in sv. obhajilo namesto ob 7. zjutraj šele ob 8. zjutraj, in sicer se obe kongregaciji udeležita slovesne pontifikalne škofove službe božje v cerkvi sv. Jožefa ob priliki 50-lctnice ljubljansko rezidence Družbe Jc7.usove. Gospodje bomo imeli priliko med pontifikalno sv. mašo prejeti sv. obhajilo iz rok Prevzvišenega. Prosimo polnoštevilne udeležbe! Naše dijaštvo Akademska služba boija. V nedeljo, 7. nov., bo zopet redna akademska služba božja pri oo. frančiškanih. Pevske vaje so v soboto od 6, do 7. in v nedeljo od 10. do 11. Bodimo točni. Kino Kino Kodeljevo. Danes ob 20. dva filma: -Petrograjski slavček«. Svctislav Petrovič in »Rdeči jezdec«. Kamilla Ilorn. Zvočni kino Vič predvaja drevi ob pol 9 vele-film smeha in zabave, petja in glasbe »Cigansko dekle«. V glavni vlogi Slanlio in Olio. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoll, Tvr-šova cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. Poizvedovanja V soboto popoldno je bil najden na pokopališču ženski dežnik. Dobi se pri Tozaršek, Rudnik 75 pri Ljubljani. Bohinisha Bistrica Pri loteriji Prosvetnega društva v Bohinjski Bistrici še niso bili dvignjeni dobitki, ki so bili zadeti na sledeče številke: 359, 2520, 710, 1627, 552. 4073, 1755. 1056, 231, 1745. 2132. 1012, 5043. 122. 1010, 1200, 1582. 1595, 4374. 033. 477, 2762, 93. 4634, 2760, 2156. 1061, 793, 3245, 4131. 3030, 144. 2855, 4413, 3393. 4125, 1629. 52, 423. 4181. 3671. 3185. 25. 26, 546. 37«0. 3252. 222, 1314, 2975, 2962, 3014, 4637, 192782, '2355. 982 288. 4712, 560, 398, 4899, 325. 2314 , 2712, 2411, 4b63. '2540, 3187. 772. 51, 488. 2106, 22, 1370, 4520. 3920, 2145. 3988, 4669. 40&3, 1262. 2972, 19S3, 459. 2965, 355, 2673, 1030. 1850, 3952, 899, 3257, 1979, 4510, 2119, 171. 4164, 4197. — Dobitki, ki ne bodo dvignjeni do 1. decembra 1937, zapadejo v korist društvu. Cerkvena glasba Cerkev sv. Jožefa. Jutri se slovesno praznuje v tej cerkvi 50-letnica, odkar so se oo. jezuiti povrnili v Ljubljano. Ob tri četrt na 8 slovesen vhod prevzv. g. knezoškofa dr. Rožmana, med katerim se izvaja: Ecce sacerdos magnus. zl. A. Foerster. Nato slavnosten govor. Po govoru slovesna pontifikalna maša, med katero se izvaja: Missa jubilante Deo z orkestrom, zl. R. Wagner. Graduale: Liberasti nos Domine, zl. A. Foerster. Po ofert.: Dirigatur oratio men in po maši: Tebe Boga hvalimo (hvalnica), zl. dr. Franc Kimovec, nato blagoslov: V zakramentu vse sladkosti, zložil G. Rihar. Danes in vsako soboto salonskega orkestra v restavraciji Hotels UNION 1 V cerkvi sv. Jožefa bo v nedeljo, 7. novembra, pontifikalna sv. maša zahvalnica, ki jo bo daroval prevzv. g. škof dr. Gregor Rožman ob petdesetletnici, odkar so se naselili oo. jezuiti v Ljubljani. Med mašo bo skupno sv. obhajilo kon-greganistinj in kongreganistov ter vomikov. I Foersterjova proslava. Jutri ob četrt na 12. ee prično prireditve v proslavo 100 letnice rojstva slovenskega skladatelja Antona Foersterja. Prva prireditev v okviru te proslave je glasbena razstava: Anton Foerster in njegova doba, ki jo priredi Glasbena Matica ljuhijanska in jo otvori s kratkim koncertnim programom, nagovorom in pregledom razstave jutri ob pol 12. v mali filharmonični dvorani na Kongresnem trgu. 1 Foersterjev koncert Pevske zveze. Čc kdo, je Pevska zveza poklicana in dolžna, da se ob 100 letnici velikega glasbenega pedagoga in organizatorja pokloni njegovim zaslugam in njegovemu spominu. Saj je še zelo veliko njenih pevovodij, ki so bili njegovi učenci, nekateri še prav v prvih letih orglarske šole. Nihče ga ni tako od blizu spoznal, nihče tako vzljubil kot oni. Kako ga imajo pa tudi živo v spominu! V ponedeljek bodo v Unionu zapeli v prvem delu 7 njegovih najkrep-kejših pesmi za moški zbor naši organisti, okrog 60 jih bo. Na sporedu jc šaljivi Spak, krepka klasična Samo in prelepa lirična Njega ni. Zlasti prvih dveh ni bilo slišati že dolgo časa, ker zahtevata izredne rutine. Pevovodjo so se lotili dela z vso vnemo in resnostjo in predelali program v vseh potankostih. V drugem delu bo pelo 350 pevcev in pevk 6 pesmi za mešani zbor in 1 za ženski zbor. Na ta izredni koncert opozarjamo in posebno iskreno vabimo brate Čehe, saj je bil Foerster njihova kri, ki jo ni nikdar tajil. Vstopnice v predprodaji v koncertni posredovalnici Glasbene Matice. 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih. 1 Komu niso še v živem spominu pogrebne svečanosti po pokojnem nadškofu dr. Jegliču. Zbrali so se takrat najbolj zavedni možje in fantje, žene in dekleta v Ljubljani, da izkažejo zadnjo čast nadškofu. Nekaj teh prizorov bo nudila nedeljska komemoracija, ki bo 7. novembra ob 11. v veliki dvorani hotela Union. Na sporedu je predavanje škof. ravn. g. J. Jagodica »Nadškof dr. Jeglič v besedi in sliki«, nato pa sledi film o pogrebu. — Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 7. — Sedeži 2, 3 in 5 din. ! Otvoritev kolektivne razstave bratov Janeza in Jurija Šubica bo v nedeljo, 7. novembra, ob pol enajstih v veliki dvorani Narodne galerije. 1 Sodne dražbe nepremičnin. Na okrajnem sodišču v sobi št. 16 so se včeraj nadaljevale sodne dražbe nepremičnin. Okljcane so bile tri dražbe. Prva dražba hiše št. 70 v Stožicah, sodno cenjena na 56.645 din, je bila ustavljena na predlog zahte-vajočega upniku. Na drugi dražbi je bila nedograjena hiša zunaj Kosez na meji k. o. Zgornja Šiška. Ta hiša je bila cenjena na 38.872 din. Dražbe ni bilo, ker se ni javil noben ponudnik. Na dražbo je prišlo naposled posestvo gostilničarja Anžurja v Vevčah št. 58. Posestvo s hišo in gostilniško obrtjo je bilo cenjeno na 311.570 din. Najnižji ponudek je bil določen na 207.750 din. Anžurjevo posestvo je izd razi 1 Ciril Gašperlin, gostilničar v Zadobrovi, za 213.000 din. 1 čcskoslovenski Obec v Ljnbljani otvarja sezijo lutkovnega gledališča v nedeljo, 7. t. m. ob 4. popoldne v Narodnem domu. Na sporedu je premiera .veseloigre --Kako jo Janez hudiča ujel« s popolnoma novo inscenacijo. Vabimo prijatelje našega lutkovnega gledališča, da sc te predstave v polnem številu udeležijo. 1 Ljudska univerza v Ljubljani priredi tečaj srbskohrvatskega jezika, če so prijavi dovolj interesentov. Pouk bi stal po sedanjem proračunu 20 din na mesec. Interesenti naj se prijavijo ali pismeno na naslov Ljudske univerze v Ljubljani ali ustno v jnsarni Gosposka ulica 15, pritličje, od pol 2. do pol popoldue. Prijave se bodo sprejemale do vključno 10. t. m. 1 Pojasnilo. V našem uredništvu se je zgla-sil g. Kegu Ivan, žel. upokojenec in posestnik iz Bohoričeve ulice tO in povedal, da jc v resnici zaprosil že v jeseni leta 1929 za domovinstvo na mestnem poglavarstvu v Ljubljani in da se je stvar zavlačevala tako dolgo, da jo njegov sin Ivan bil stnr 21 let in ni bil deležen domovinstva. Po poizvedbah policijske oblasti v Ljubljani uživa Kegu Ivan najboljši glas, vsaj tako je Keguja jx>licijska oblast opisala. G. Kegu pred sodiščem svojih trditev pač ni mogel dokazati, zato jih je obžaloval. 1 Huda nesrnfn na Gos]>osvelski cesli. Snoči okrog 6 se je na Gosposvetsld cesti, tik pred Sla-mičevo restavracijo, ponesrečil 14 letni mizarski vajenec Srečko Koprivec, uslužben pri Ivanu Še-merlu na Gosposvetski cesti 18. Deček je padel pod avtomobil, ki mu jc zlomil nogo ter mu povzročil hude notranje jioškodbe. Jesenice Vlamljajo iu kradejo na debelo. Odkar jc jeseniška podjetnost privabila na Jesenice pridne delavce, so se sem pri tepli tudi iiostojiači, ki hočejo jiošteniiii Jeseničanom delati sramoto. Prej na Jesenicah zlepa ni bil znan kak primer vloma, tatvine ali drugih lumparij, sedaj je to na dnevnem redu. V nedeljo so poizkusili vlomiti kar na šlirili mestih, pa so jih pregnali. Policija pridno čisti. Pokvarjenec na delu. Neki slabo vzgojeni lip j'e v nedeljo ponoči razbijal šipe po župulšču v Zasipu. V okna je metal kamne nad 1 kg težke. Tudi za njim so sledovi znani in upamo, da bo pokvarjenec čim prej plačan za ta nočni šiht. Jeseniško gledališče v Zasipu. V nedeljo bo v novem Prosvetnem domu v Zasipu predstava ljudske igro »Domen- v gostovanju Krekove gledališke družine z Jesenic. Pričetek predstave je ob pol >1 i rib |K>poldtie. Vabimo vse okoliško ljudstvo, da sc predstave udeleži. Maribor m Iz profesorskih vrst. Gg. Anton Klasiac in Jože Košar, suplenta na mariborski klasični gimnaziji, sta opravila profesorski izpit z odličnim uspehom. Čestitamo! m Koncert v baziliki Matere Milosti bo v nedeljo ob 20. Predprodaja vstopnic v prodajalnah Cirilove tiskarne in pri frančiškanskem vratarju. m Za elektrifikacijo Rogpoha. Pred kraitkim smo poročali o sestanku interesentov za elektrifikacijo Rošpoha. Zanimanje prebivalcev tega področja je zelo veliko, možnost elektrifikacije pa je podana, saj vodi čez Rošpoh daljnovod mariborske mestne občine protii Svečini. Posestniki v Ro-špohu so svoječasno dali svoja zemljišča brezplačno na razpolago za zgradbo omenjenega daljnovoda, ker eo vedeli, da je namenjen tudi za elektrifikacijo njihovega področja. V kratkem se bo vršil ponoven sestanek interesentov za elektrifikacijo Rošpoha v Osetovi restavraciji »Na Griču«. Na ta sestanek bodo povabljeni vsi posestniki s področja med Volfcetlom, Sv. Urbanom, Spodnjo in Zgornjo Kun-goto in Kozjakom. m Katoliška mladina v Mariboru vabi vse člane in prijatelje na družabno prireditev, ki bo v nedeljo popoldne v društvenih prostorih v Cvetlični ulioi 23. m Obrisi nove velike prometne žile. Gradnja meljskega mostu stopa z osnovanjem pripravljalnega odbora sedaj v ospredje. Gradnja tega mostu bo v marsičem vplivala na nadaljnd razvoj Maribora in njegove okolice. Predvsem bo odločilnega pomena za razvoj Pobrežja in Tezna, ker bo privezal novi most oa sebe ves promet 6 Ptujskega, Dravskega polja in velikega dela Slovenskih goric. Ta promet gre po sedanjem mostu na Glavni trg, novi most pa ga bo čez Melje dovajal na Aleksandrovo cesto, Ptujska cesta 6e bo namreč že na Teznem spustila po stražunski strmini ter bo dosegla Pobrežje ob Nasipni ulici, nakar bo vodila na novi most mimo pobrežkih pokopališč. Obrise nove velike ceste je prvo začrtalo te dni mestno elek-triško podjetje, ki je preložilo visokonapetostno napeljavo z dosedanje črte ob Nasipni ulici vzdolž nove projektirane ceste, ki bo široka 18 metrov. Obenem ee je dvignil interes za zemljišča vzdolž te projektirane ceste ter je porastla njihova cena, m Predavanje C. I. Lnthra. Znani nemški smučarski strokovnjak in propagator Kari I. Luther bo predaval tudi v Mariboru. Njegovo predavanje ec vrši prihodnji teden, Združeno bo 6 predvajanjem lepih športnih filmov. m Oblast se je vendarle zganila. Kakor izvemo, je predstojništvo mestne policije v Mariboru na stalna izzivanja Nemcev prepovedalo prireditev mariborskega »Mannergesangsvereina«, ki bi so morala vršiti danes zvečer v Unionski dvorani. Zanimivo je to, da ima to društvo namen gojiti in pospeševati nemško narodnost in da ima za člane tudi osebe, ki eo ee pri zadnjem ljudskem štetju označili kot Slovence. Vsa slovenska mariborska javnost pa gotovo pozdravlja ukrep mariborske policije kot predznak energične akcije proti Nemcem. m Tujski promet v oktobru. V Mariboru je prenočevalo v preteklem mesecu 2167 tujcev, od tega 1320 naših državljanov, 502 Avstrijca, 134 Nemcev in 98 Čehoslovakov. V6i skupaj so imeli 5655 nočnim. m Obrtno gibanje. V oktobru je bilo izdanih v Mariboru 19 novih obrtnih pravic, istočasno pa je bilo izbrisanih iz obrtnega registra 12 starih obrti. m Vojaške nabavke. Dne 8, t. m, bo v vojašnici kralja Petra (kadetnica) licitacija za nabavo novega štedilnika, Pogoji so razvidni v poveljstvu. —• Obenem je razpisano v ioli za rezetvne pešadijffk« častnike v Mariboru mesto kuharja. Prošnje je vložiti do 12. t. m. na naslov te šole. Pogoji 6e dobe med uradnimi urami pri intendaatu šole. m Novo je izgubil. Huda nesreča se je pripetila pri gradnji prizidka v tekstilni tovarni Doctor in drug na Ruški cesti, Prizidek gradi ljubljanska tvrdka Tonnies. Ko so v četrtek kopali temelje, 6e je zrušil star beton, ki so ga izpodkopavali ter je zasul 34 letnega delavca Jurija Godca .Ostro-robi kosi betona so mu popolnoma zmečkali in zdrobili levo nogo pod kolenom, da so mu jo morali v bolnišnici odrezati. m Ranam podlegel, V mariborski bolnišnici je umrl včeraj 26-letni posest, sin Franc Pliberšek iz Loke pri Framu. Pliberška so pretekli torek napadli neki fantje ter mu zadali več nevarnih sunkov z nožem, ki eo mu med drugim ranili tudi pljuča. Pliberšek je prišel v sredo v bolnišnico, vendar mu tudi zdravniška pomoč ni mogla rešiti mladega življenja. Gledališče Nedelja, 7. novembra ob 15: »Trije vaški svetniki«. Znižane cene. — Ob 20: »Bela bolezen«. Zadnjič. Znižane cene. Celje c Smrt mlade žene. Včeraj zjutraj ob pol 7. je umrla gospa Ilostni.k Berta, žena slikarskega pomočnika. Bog jo jc poklical k sebi v najlepši dobi, saj je bilo jjokojnici šele 23 let. Hostnik Berta je hčerka znanega pekovskega mojstra g. Matevža Zadravca v Gosposki ulici. Pogreb bo v nedeljo ob 3. popoldne iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Žalujočim naše iskreno sožalje! c Seja mestnega sveta celjskega bo v petek 12. novembra ob 6. zvečer. c Da ne bo izgovorov. Zadnji izpiti voznikov motornih vozil v Celju so sicer že bili, vendar bodo eventualno še enkrat, če se bo priglasilo večje število interesentov. Opozarjamo vse lastnike motornih vozil, ki še nimajo izpitov, da se zaradi stroge kontrole prometne policije, ki je stalno na določenih progah, čimprej priglasi: okrajnemu načelstvu v Celju k izpitom. c Društvo za dekoracijo in reklamo v Celju prične v sredo 10. novembra večerni tečaj praktičnih novodobnih izložb. Prijave se sprejemajo do začetka tečaja v Obrtnem domu. c »Nered v vsemirju in borba človeka z njim«, bo tema predavanja, ki ga bo imel v ponedeljek ob 8. zvečer v risalnici deške meščanske šole g. univ. prof. dr. Milan Vidmar. c f Galun Neža. Na hribu Sv. Jožefa v Celju je umrla v 83. letu starosti dobra žcnica, za-sebnicu Galun Neža. Pokojnica jc vsak dan, dokler je le mogla, pohitela k Sv. Jožefu. Naj ji sveti večna luč! c Drevi ho Martinov večer »Oljkec v Narodnem domu. Vabljeni! c Dijaška kuhinja v Celju bo imela svoj redni letni občni zbor r običajnim dnevnim redom v petek 12. novembra ob 6. zvečer v klu-bovi sobi Cel jskega doma. c V spanju jc jiudel s kozolca. V četrtek zvečer je šel počivat 54-letni duinar Lemut Filip u Laškega ua kozolec. V spanju pa se je revež ^kotalil s >ena iu ir padci s "i m visokega kozolca. Pri padcu si jc pretresel možgane in dobil hujše notranje poškodbe. dolgov Vterjujejo j ih davkarije — Opozorilo PA B Belgrad, 5. nov. AA. Po določilih uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov imajo drugo letno anuiteto (obrok) plačati dolžniki PAB-u izključno preko pristojnih davkarij. Samo pri prvi anuiteti je bila do neke meje izjema in so dolžniki dobili poziv, da jo plačajo neposredno PAB-u, in sicer zato, ker PAB takrat ni mogel sestaviti seznamov dolžnikov in jih poslati davkarijam. Tudi zastran prve anuitete so 6e za vse tisto dolžnike, ki je niso plačali do 1. septembra t. 1. naravnost pri banki, naknadno izdelali in poslali seznami davkarijam in morajo ti dolžniki plačati tudi prvo anuiteto preko davkarij. Druga anuiteta je zapadla 1. novembra t. 1. in je PAB poslal seznamo vseh dolžnikov davkarijam in opozarja dolžnike-kmote, da morajo to drugo zapadlo anuiteto izključno plačati pristojnim davkarijam. PAB za to ne bo sprejemala neposredno od dolžnikov nakazil na račun druge anuitete. Opozarjajo se ti dolžniki, da se ravnajo po teh uavodilih, da no nastanejo pri plačevanju nerodnosti. Kliring z Italijo Belgrad, 5. nov. AA. Narodna banka razglaša, da je 5. novembra t. 1. izplačevala klirinška nakazila v prometu z Italijo (novi kliring) od št. 8180 do vštetega 8205, datirane 1. in 2. oktobra t. 1, Vloge pri slovenskih hranilnicah Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so znašale vloge pri 29 slovenskih hranilnicah dne 30. sept. 1937 skupaj 1,009,054.092 din. V celoti 60 torej padle v primeri z avgustom približno za toliko, kolikor znašajo, obresti za 1 mesec, ki se bodo pripisale vlagateljem na koncu leta. Vendar je razveseljivo, da so padle vloge le v tekočem računu, dočim so ostalo vloge na knjižice na isti višini (601.3 milij.). Sicer pa izkazuje 6 hranilnic prirastek pri vlogah na knjižice, 7 hranilnic prirastek pri vlogah v tekočem računu, S hranilnic pa pri cclotni vsoti vlog. število vlagateljev na knjižice je naraslo pri 6 hranilnicah, enako število vlagateljev v tekočem računu, skupno število vlagateljev pa pri 7 hranilnicah in znaša skupaj 136.250 vlagateljev. Skupno število vlagateljev v tekočem računu je naraslo pri veeb hranilnicah skupaj za 13. Tudi iz teh številk se vidi, da se zaupanje vlagateljev v hranilnice in v denarne zavode polagoma vrača. Ko bodo denarni zavodi prejeli po Novem letu prve anuitete od Priv. agrarne banke in morda tudi posojila od Narodne banke, posojilnice pa tudi od Poštne hranilnice na podlagi svojih odstopljenih kmečkih posojil, se more pričakovati ugoden vpliv na vse naše denarne zavode. Svetovna letina pšenice Mednarodni kmetijski zavod v Rimu je izdal svojo končno cenitev svetovne letine pšenice 1937. Svetovna letina pšenice (brez Rusije in Kitajske) je zaradi znatnega povečanja kultivirane površine, pa kljub neugodnim vremenskim razmeram narasla v primeri z letom 1936 za 9%. Leta 1936 pa je bila kot znano bolj slaba letina. Da se je svetovni pridelek pšenice tako povečal, je predvsem pripisovati povečanju pridelka v severnoameriških Zedinjenib državah. Izvozne države so imele letos znatno boljšo letino kot lani in v povprečju zadnjih 5 let. Tudi v Argentini in Avstraliji kaže pridelek na znatno količino. Slabši kot v povprečju zadnjih 5 let jc bil pridelek v uvoznih državah, vendar še večji kot lani. Na podlagi cenitev domače porabe prihaja zavod do tega, da računa izvozne presežke za 1937-38 na 210 milij. met. stotov, kar jc 21 milij. met. stotov ali 11% več kot lani. Od te količine odpade 181 milij. met. stolov na novo letino, tako da je iz starih letin preostalo le še 29 milij. met. stotov. Potrebe uvoznih držav v kampanji 1937-38 ceni zavod na 145 milij. met. slotov, lani 164 milij. Od letošnjih potreb odpade samo na Evropo 114 (— 5) milij. met. stotov. Če primerjamo potrebo 145 milij, s presežkom 181 milij. met. stotov, potem to pomeni, da se bodo najbrž zaloge pšenice v teku leta 1937-38 povečale in sicer jih ceni zavod za 1. avgusta 1938 na 65 milij. met. slotov. Ta količina pa ni znatna, saj dosega višino, katero so smatrali pred veliko krizo na pšeničuem trgu za normalno. Povečani presežek izvoznih držav nad potrebami uvoznih držav je pripisovati v prvi vrsti povečanju površin, posejanih s pšenico. Bili pa bi ti presežki se večji, če bi bilo vreme ugodno še za razvoj posevkov. * Izvoz lesa v Nemčijo. Na zadnjem sestanku jugoslovansko-nemškega mešanega odbora v Dubrovniku je bilo dogovorjeno, da sme naš izvoz lesa v Nemčijo znašati 11% vsega določenega izvoza iz našo države v Nemčijo. Za zadnje četrtletje 1987 znaša kvota, dovoljena nam po Nemčiji okoli 3 milijone mark. Dodeljeni kontingenti dosegajo v količinah četrtino vseh skupnih kontingentov. Za mehak rezan les znaša kontingent za celo leto 50.000, torej ustrezno za zadnje četrtletje 1937 15.000 ton. V zvezi s tem je vredno opozoriti, da so začeli nekateri izvozniki zadnje čase prodajati les v Nemčijo za dinarje, toda izkazalo se je, da ta način kupčije ni obvaroval izvoznikov pred veliko škodo, ker so nemški dolžniki naravno plačali v kliring odgovarjajoče zneske po uradnem nemškem tečaju. Zaradi tega je boljše, če izvozniki prodajo za marke ua podlagi borznega tečaja za klirinško marko v naši državi. Proračun Osrednje borze dela za 1938 znaša 24.07 milij. din; dohodki so predvsem doklado za posredovanje dela: 21.26 milij. din., med izdatki gre pa 15.4 milij. din za podpore nezaposlenim delavcem. Končano poravnalno postopanje. V poravnalni zadevi Albina Brunčiča, posestnika v Ljubljani, Resljeva cesta 23, je okrožno sodišče v Ljubljani odredilo ustavitev poravnalnega postopanja v smislu § 56-2 por. zak., ker Brunčič ni do 1. avgusta založil predujma 25.000 din, kakor mu je sodišče naložilo. Društvo ekonomistov v Ljubljani obnavlja zopet svoje članske sestanke. Vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 20.15 v Trgovskem domu je članski sestanek z zanimivim predavanjem in debato. Zato je želeti, da se teb sestankov udeležujejo vsi ekonomisti (diplomirani absolventi trgovskih, gospodarskih, finančnih in političnih visokih sol in fakultet). Društvo sprejema prijave novih članov na naslov: Društvo ekouomistov, Ljubljana, poštni predal št. 16. Nova delniška družba je bila vpisana v trgovinski register v Belgradu ■»Jugoslovanska kontrolna delniška družba«. Glavnica znaša 1 milijon dinarjev. Svrha so transportni in spedicijski posli. Upravni svet tvorijo: Svetislav Milosavljevič, inž. Momčilo Petrovič. Jakob Bartoš, Franjo Braun, dr. Rikard Culič. Jacques Samlanovitz. Robert Le-riche, Milan Pavlovič. Kranjska industrijska družba. Občni zbor delničarjev bo 19. novembra 1937 ob 11. dopoldne v prostorih Kreditnega zavoda za trg. in ind. v Ljubljani. Trgovski zakon. »Tipografija«, d. d. v Zagrebu, jc izdala novj trgovinski zakon kr Jugoslavije, za katerega je napisal predgovor profesor pravne fakultete zagrebške univerze dr. Pavel Rastovčan. Ta uvod obsega 44 strani, sam zakon pa 357 str. Knjigi je priloženo tudi dobro stvarno kazalo. Skupno obsega knjiga 428 strani ter stane trdo vezana 40 din, Naroča se pri »Tipografiji«. Borza Dne 5. novembra 1937. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt ne-izpremeojen: v Ljubljani in Zagrebu na 238 denar, v Belgradu na 237.20—238.80. Avstrijski šiling se je v Ljubljani okrepil na 8.60—8.70, v Zagrebu na 8.57—8.67, v Belgradu na 8.58—8.68 Grški boni so beležili v Zagrebu 29.25 blago, v Belgradu 28.85—29,55. Za italijanske lire je bilo povpraševanje v Belgradu po 2.10. Nemiki čeki so ostali neizpremenjem na 13.90 do 14.10, nadalje so beležili v Zagrebu za konec novembra 13.66—13.86, za sredo decembra 13.615 do 13.815, za konec januarja 13.50—13.70. Devizni promet je dosegel v Zagrebu 3,947.818 din, v Belgradu 5,017.000 din. Efektni promet je znašal v Belgradu 164.000 din, Ljubljana — tečaji s primom. Amsterdam 100 h, gold..... 2382.65—2397.25 Berlin 100 mark ...»», 1733.02—1746.90 Bruselj 100 belg 731.30— 736.36 Curich 100 frankov . ... . 996.45—1003.52 London 1 funt 214.10— 216.16 Newyork 100 dolarjev , . , . 4274.75—4311.07 Pariz 100 frankov...... 145,44— 146.88 Praga 100 kron...... 150.98— 152.09 Trst 100 lir....... . 226.14— 229.23 Curih. Belgrad 10, Pariz 14.595, London 21.515, Newyork 432, Bruselj 73.35, Milan 22.77, Amsterdam 238.825, Berlin 174, Dunaj 80.30 (81.65), Stock-holm 110.95. Oslo 108.10, Kopenliagen 96.05, Praga 15.155 (13.80), Varšava 81.80, Budimpešta 86.25, Ali se še spominjate na svojo mladost, ko vas je mučil zobobol? Takrat Se niste razumeli, kako se zobje orgvlj.no negujejo. Pravilno zobne n"ega je samo z ODOL zobno p cisto I ODO L-ova zobna pasta nima zaradi svolih posebnih sestavin samo osvežujočega in poživljajočega učinka, ki se od zobovja prenese na ves organizem, marveč ODOL-ova zobna pasta napravi tudi zobe blesteče ter odstranjuje od njih vse škodljive vplive. — Uporabi Ijajte dnevno večkrat za zobno nego ODOl-ovo zobno pasto .V' Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsing-fors 9.51, Buenos-Aires 128.375. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 9425—95, agrarji 52.50—53.50, vojna škoda promptna 418 do 420, begi. obvez. 78—79, 4% sev, agrarji 51—53, 8% Bler. pos. 94—95.25, 7% Bler. pos. 85—86, 7% pos DHB 100—101, Trboveljska 225—235. Zagrob. Državni papirji: 7% invest. posojilo 94.50 denar, agrarji 53.50 denar, vojna škoda promptna 41S—119, begluške obveznice 78 denar, dalm. agrarji 76 denar, 4% sev. agrarji 53.50 den., 8% Blerovo posojilo 94 denar, 7% Blerovo posojilo 85.50—86, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—100.75. Delnice: Narodna banka 7500 denar, Priv. agrarna banka 210 denar, Trboveljska 240 blago, Gutrnann 59—55, Osij. sladk. tov. 160—165, Dubrovačka 410 do 430, Jadranska plovba 410—430, Oceania 275 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 95 denar, vojna škoda promptna 418.50—419.50, za konec novembra 418.50 denar, za konec decembra 418—419, za konec januarja 418 denar, begluške obveznice 78.50—78.75, dalm. agrarji 76.50 do 76.75 (76.50), 4% sev. agrarji 54 denar, 8% Blerovo posojilo 94.25—95, 7% Blerovo posojilo 85.50 do 86.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100.50—101. Delnice: Narodna banka 7520—7600, Priv. agrarna banka 214-216. Dunaj. Pod vtisom ugodnejših poročil z inozemskih borz je bila tudi na dunajski borzi tendenca prijaznejša, vendar ni prinesla oživljenja prometa. V kulisi je večina tečajev narasla, oslabel je Je Semperit, narasla pa je znatnejše Rima Mu-rany. V zagradi je bilo izboljšanje pretežno z malimi izjemami, vendar so se izpremembe tečajev gibale v ozkih mejah. Po daljšem presledku je zopet notirala Poldi, ki je zabeležila znatno nižji tečaj. Tečaji so bili naslednji (v oklepajih včerajšnji tečaji): Donavskosavskojadranska obligacije 61.27 (61.15), delnice: Creditanstalt-Bankverein 262 (259.75), LSnderbank 67.25 (67), Steg 26.75 (•26.45), AEG-Union 55.85 (55.25), Trboveljska 25.57 (25.12), Alpine 44 (43.35), Rima Murany 82.50 (81), Steyr-Daimler-Pucb 227 (225.50), Semperit 80.25. Žitni trg Novi Sad. Pšenica bč., srem., slav. neizpr., ban. 167—175, bč, ladja Tisa 175—177, bč. ladja Begej 174—176. — Koruza bč. ,nova, sušena 95 do 97. — Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenc« neizpremenjena. Promet srednji. Sombor. Pšenica bč. in bč. okolica Sombor 170—172, gornja bč., gornja ban. 171—173, srem., slav. 169—171, ban. 166—168, bč. ladja kanal 171 do 173, bč. ladja Begej 173—175, bč., ban. Tisa šlep 175—177. — O v e6 srem., slavon. 123—125. — Koruza bč., srem. 104—106, bč., nova, 6ušena 94—96. — Moka bč. Og Ogg 270-280, 250—360. 235—240, 210—220, 170—180, 125—130 — Otrobi bč., srem. 96—98. — Tendenca mirna. Promet 37 vagonov. Les Pokritni nakup na ljubljanski borzi: 20m* moralov 24/18 in 34/25, 20 m' moralov 33/66, promptna italijanski kliring 2% skonta, cona ku-bičnia meter franko vagon meja Postojna 520 din. Radio Programi Radio Ljubljana i Sobota, « novembra: 12 8 ploščo za ploMo — r pisano polje, vsakemu nekaj — lo bo nBjbolje — 12.4S Vremo, poročila — 13 Cas, »porod, obvestita — 13.15 S ploščo za ploščo — v pisano poljo, vsakemu nekaj -to bo najbolje — 14 Vreme — 18 Za delopust (igra. Itadij»ki orkester) — 18.40 Sanitarni railogi »a poglo-bitov žel. proge skozi Ljnbljano (g. dr. Franta Miss) — ID Cas, treme, poročile, spored, obvestil« — 19.30 Nac. nra — 19.5(1 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. U>jze Knbarl — 3(1.30 Prntika za. mesec listopad ali november. Besedilo sestavil prof. Ni ko Kuret, sodelujejo člani radij, igralne družino, vodi Ivan Pengov — 22 Cas, vrome, poročilu, spored — 22.13 Lahko noči (koncert Itad, orkestra). Dragi programi» Sobota, s. novembra. Zagreb: 20 Oper«. — Dunaj: lil. 10 o filmu. — 19.25 Jobnnn Stranssov koneerl. — 30.2(1 Pester koncert. — 31.311 Cajkovskega koncert t.h. klavir in orkester. - 22.20 Klavir In orkester. - 22.59 Zabavni koncert. — Budimppešta: 19 Igrn. — 31 Prenos koncerta i/, MiSkolca. — 22.05 ,1iwi. — 23 Kavarniška godba. — Trsi—Milan: 17.15 Jttii. — 21 Pihala. - 22.111 šrglc. — Rim—Bari: JI Opereta. — Praga: 19.25 Fuči kovo skladbe. — 20.15 Opereta. — Varšava: 20 Ljudski program. —• 31 Valčki. — 22 Orkestralni koncert. Hamburg: 19.10 Veseli svatbeni običaji. — 39.10 Vojoški večer. — Vratislava: 31.10 Kantata iSrečna olroSka leta. . — lipsko: 19.10 Valčki. — Frankfurt: 19.10 Vojaška godba, — Strasbourg: 21.30 Zabavni večer. Kulturni obzornik Predavanje o sociologiji in zgodovini Ljubljana, 5. novembra. Za svoje nastopno predavanje si je novo imenovani privatni docent dr. Fran Zwitter izbral zanimivo vprašanje, v kakšnem razmerju sta si sociologija in zgodovina. Njegovemu nastopnemu predavanju je prisostvovalo lepo število vseučiliških slušateljev in vseučiliških profesorjev. Dekan filozofske fakultete prof. dr. Jakob Kelemina je novega g. docenta predstavil občinstvu in v daljšem govoru očrtal njegovo znanstveno delo, ki ga jc privedlo do tega, da jo zdaj dobil na naši univerzi mesto privatnega docenta za občo zgodovino novejše dobe. Naglasi! je še posebno, da izvira dr. Fran Zwitter iz tistega starodavnega korotanskega kota, vasi Lcpalje v bližini Trbiža, ki jc zdaj pod Italijo. V tem vidi posebno naklonjenost usode za mladega znanstvenika, ki bo lahko usodo narodov prekoval v znanstvena dogajunja. Dr. Zwitter se ie na svojo znanstveno kariero dovoljno strokovno znanstveno pripravil. S svojo razpravo -»Starejša kranjska mesta in meščanstvo« jc segel v srednji vek naše zgodovine, v drugih študijah kot ^Socialni problemi ilirskih provinc«, »Razvoj ljubljanskega teritorija«, »Prebivalstvo na Slovenskem od XVIII. stoletja do današnjih dni«, pa je pokazal dovoljno znanstveno sposobnost, ki nam jamči, da bo naša zgodovina imela v njem najboljšega tolmača. V svojem predavanju »sociologija in zgodovina* je dneent dr. Zwitter najprej podal pregled raznih zgodovinskih teorij b tej vedi. Najznačilnejša teoriia, ki nrevladuic danes, jc teo- rija hjstoriznia, ki opazuje človeška dejanja, misli in uredbe pod vidikom njihove časovne iti krajevne zavisnosti. V prejšnjih stoletjih je bilo drugače, svetovni nazor starega in srednjega veka ter 5c prvih stoletij novega veka je bil po svojem bistvu statičen, abistoričen. Še osemnajsto stoletje presoja državo, pravo, gospodarstvo, religijo in umetnost pretežno pod vidikom absolutno veljavnih razumskih postulatov. A prav v tem stoletju se je pojavila reakcija proti temu prirodno pravnemu naziranju, ki jc začela poudarjati pomen konkretnih historičnih, socialnih in nacionalnih razmer in razlik. Fr. Meinecke je pokazal v svoji najnovejši knjigi iDie Entstehung des Ilistorismus« v seriji subtilnih aualiz, kako se v tem stoletju med seboj borita pri glavnih mislecih vodilnih narodov tedanje Evrope aprioristični racionalizem in konkretno historično gledanje. Njegove analize so sicer enostranske, veudar pa je treba pritrditi njegovi trditvi, da je novo gibanje zmagalo in da more vešče oko ugotoviti vpliv historizma skoraj pri vsaki pomembnejši sodbi o človeških stvareh. Danes vladajo velike ruzlike o na/iranjih o bistvu historičnega razvoja. Jlistorizem jc ustvaril pri historikih, filozofih in drugih mislecih vrsto problemov in mnogo poskusov njihovih rešitev. Značilno pojmovanje prinaša K. Lamprecht. ki ie leta 1891 izrlal prvi zvezek svoje sDeutscIie Geschiclite«, kjer je pokazal novo jiojmovanje zgodovine. Po njegovem mnenju je slonela dotedanja zgodovinska veda na individualno psihološki in teleološki metodi, t. j. razlagala jc vse zgodovinsko dogajanje iz motivov posameznikov in i/ ciljev, ki so jih ti posamezniki pri tem zasledovali. Tako je tudi zanimivo, rla razlikuje Lamprecht pet faz razvoja nemškega duševnega življenja in nemške zgodovine: simbolično, tipično, konveneionalno. individualistično in subjektivistično. Pri vsaki fazi razlikuje, katero forme, gospodarstva, socialnega življenja, literature, likovne umetnosti itd. ji ustrezajo. Po njegovem mnenju je bil šele s tem uveden v zgodovino razvojni vidik, na mesto individualističnega pojmovanja je stopilo kolektivistično, na mesto Ideološkega gledanja pa kavzalno gledanje. Predavatelj je podal nato še razne teorije nekaterih zgodovinskih teoretikov, zlasti z ozirom na razmerje med sociologijo in zgodovino. Pri tem so nekateri ostro ločili sociologijo od zgodovine, kot da sta to dve vedi, ki se pobijata. Zgodovina da študira samo tisto, kar je enkratno in kar sc ne ponavlja, sociologija pa študira vse tisto, kar ima na sebi znak splošnosti. Ko je predavatelj kritično premotril posamezne teorije, jc prišel do spoznanja, da se obe vedi prav lepo skladata ker imata opravka s konkretnimi zgodovinskimi dejstvi in sta zato empiričnega značaja. Zato je za moderno zgodovino treba priznati, da so njeno vsebino zelo obogatili problemi, ki so po svojem bistvu sociološki in do katerih tradicionalno usmerjen historik ne bi nisdar prišel. Sociologom sc more očitati, da njihove teorije ne slone na zadostnem poznavanju zgodovinskih virov in sposobnosti njihove kritične presoje Najbol je jc, da se med sociološko in historično usmerjenostjo ne dela razlike. Znanstveni delavec naj druži v sebi sposobnost kritične ujxirabe virov s smislom za vsa vprašanja znanstvene sinteze. Ta naloga ni lanka, vendar pa predavatelj upa. da je bodočnost •znanosti prav na tej poti. Predavanje je bilo sprejeto s toplim odobravanjem. -an-. Život, rad in misli dr. Antima Radiča. — Za »Hrvatsko politično biblioteko« zv. 2. je napisal dr. B. Murgič obširno monografijo o prvem ustanovitelju seljačke stranke in največjem idejnem voditelju kmečkega gibanja, ki jc v sedanjem času zajel vso Hrvatsko. 1'ravi duhovni vodja kmečke ideologije ni bil Stjepau Radič, temveč njegov brat dr. Anle Radič, profesor, urednik »zbornika za narodni život i običaje«, v katerega je pisal svoje načelne članke o narodni duši in kmečki slogi ter kmečkem svetovnem nazoru: književnik, katerega zbrani spisi so pred letom začeli izhajati in so postali temelj in evangelij nove hrvatske inteligence, ki stopa v narod, du so z njim stopi do zadnjega; državni poslancc, tajnik »Matice hrvatske« in politični voditelj, ki je umrl leta 1919. Anto Radič teoretik in Stjepan Radič praktični politik, sta utemeljitelja kmečke stranke in postala v očeh današnjih Hrvatov prva apostola misli, ki druži v sebi zdaj vse Hrvate v eni fronti. Pričujoča monografija, izdana na slabšem papirju (ljudska izdaja), hoče razširiti znanje o Ante Radiču in pruv tako kot prva knjiga Politične biblioteke« o Stjepanu Radiču, v najširše vrste ter obravnava življenje in delo A. Radiča od početka do smrti, poudarjajoč žrtvovanje idealom, poštenju, četudi v največjem pomanjkanju. Razprava — 176 str. — je pisana poljudno in z jasno tendcnco ter prinaša mnogo gradiva za zgodovino hrvatske politike pred prevratom, pa tudi za prve mesece po prevratu. Nato je dodanih 250 strani raznih misli iz Radičevih del, kar predstavlja malo antologijo in temeljni nauk hrvaškega ngrarizma, ki ne pozna notranjih razrednih nojev, temveč teži za tem, da postane ideologija eeloku|inega naroda. Slovaška revija »Prnmefi« prinaša v 8. .štev. zopet lepe prevode iz slovenske moderne lirike, s katero slovaške bralce sistematično seznanja marljivi prevajalec Koloman Greladini, urednik revije in pesnik. V tej številki je na vrsti zopet Alojz Gradnik s pesmimi: Sonet o svobodi. Pričakovanje in Eros-Tanatos. Vse iz zbirke >Pot bolesti«. Upajmo, da bo vsa zbirka slovenske moderne lirike v slovaščini delala čast Slovencem pa tudi Slovakom, kajti prevodi so gladki in dobri. Grelarliniju bi samo želeli, da bi vztrajal pri tem delu. Grofi Taaleji zapuščajo Češko Ce z 200 tel se vračalo v svo.o irsko domovino, odkoder so prišli Ulica v Rabatu Ime grofa Taafeja je znano tudi v zgodovini slovanskih bojev za enakopravnost slovanskih narodov v Avstriji. Grof Edvard Taafe je bil dolgoletni ministrski predsednik v Avstriji, kjer je hotel Slovanom izvojevati popolno enakopravnost. Prvič je postal ministrski predsednik leta 1868, toda je ostal komaj dve leti, ker je bil tega mnenja, da je treba iz Avstrije napraviti federativno državo. Temu so se uprli njegovi nemški tovariši v vladi, nakar je leta 1870 moral odstopiti. Toda že leta 1879 je postal drugič ministrski predsednik ter ostal na svojem mestu do leta 1893, ko je moral odstopiti zaradi nasprotij z nemškimi poslanci. V tem času je silno veliko storil za enakopravnost avstrijskih Slovanov. Tudi njegovo delovanje za gospodarsko povzdigo Avstrije je bilo polno plodnih uspehov. Grofje Taafeji so bili veleposestniki na Češkem, kjer je ta rodovi na imela svoj sedež. Cehi so jih nekako prištevali k svojim prijateljem. — Vendar so Taafeji bili obenem angleški lordi, ki so prišli na Češko v 18. stoletju, ko je na angleškem zavladala tako imenovana hanoveranska vladarska rodovina. Rodovina Taafejev izvira prav za prav iz Irske, kjer je imela svoj starodavni sedež v gradu Andree v grofiji Louth. Tukaj je leta 1288 umrl lord Nikolaj Taafe, kateri je praded sedanje rodovine Taafejev. Ko so se Taafeji izselili iz svoje irske domovine, so vendarle ohranili angleški plemiški naslov. V Evropi so se potem Taafeji posvetili vojaški in diplomatski službi v raznih državah. Eden izmed teh se je poročil s hčerjo češkega grofa Spindlerja, od katerega je potem dobil za doto velika posestva. Avstrijski cesar pa je Taafejem podelil avstrijsko grofovstvo. Od tega časa so potem Taafeji igrali veliko vlogo v avstrijskem in zlasti češkem političnem življenju. Vnuk nekdanjega grofa Edvarda Taafeja, ki je bil avstrijski ministrski predsednik, grof Edvard Taafe, kateri je sedaj 39 let jtar, se je med vojno bojeval v vrstah avstro-ogrske armade, zaradi česar je potem izgubil angleško plemstvo. Sedanji grof Edvard Taafe pa se je poročil z irsko nevesto Grace Mc Laughlin ter je sklenil preseliti se zopet na Irsko, od koder je njegova rodovina pred 200 leti prišla na Češko. V ta men je prodal že vse svoje gradove na Češkem. Preden bo za vedno zapustil drugo domovino svojih prednikov, pa hoče prodati na javni dražbi še slovečo Taafejevsko knjižnico, za katero se zanimajo že vsi državni muzeji. Ta knjižnica je silno velike vrednosti za vse arhive. V njej namreč ni le premnogo znamenitih knjig in zvezkov, marveč tudi mnogo listin, kateri so za poznavalca zgodovine velike važnosti, saj so tamkaj shranjena tudi številna pisma deda sedanjega lastnika iz tistih časov, ko je bil dolgoletni ministrski predsednik v Avstriji in cesarjev osebni zaupnik ter prijatelj. Saj je grof Edvard Taafe bil mladostni prijatelj in tovariš cesarja Franca Jožefa. Ni torej nobeno čudo, če si arhivi obetajo Sultanova palača v Fezu. od te knjižnice velikih in važnih podatkov. Ta knjižnica pa ima tudi gospodarska in politična dela velike veljave. Dasi je del knjižnice pred nekaj leti pogorel, vendar je njena vrednost še vedno velika. Tako se te mesece dokončuje življenje in delovanje nekdaj blesteče plenienitaške rodovine iz stare Avstrije. In za čuda, ta rod se vrača čez 200 let tja nazaj, od koder je bil prišel pod silo tedanjih političnih razmer. Angleški parlament bodo modernizirati »...poprej pa si mi tisočkrat obetal, da me boš vse življenje na rokah nosilU Prizor z lovske razstave v Berlinu: finski sokol-nik s svojim ukročenim planinskim orlom ob vhodu na razstavo. Angleški parlament zboruje v zgodovinski vvestminstrski palači, katera je že hudo stara in potrebna velikega popravila. Ker pa Angleži tako močno drže na tradicijo in ker bi bili stroški za popolno predelavo tega velikanskega poslopja preveliki, bodo poslopje le malo popravili in ga le malo modernizirali. Komisar za javna dela na Angleškem je pred kratkim angleško javnost obvestil, kaj bodo preuredili v tej palači. Najprej je povedal, da zbornice za poslance ne bodo mogli povečati, čeprav jo za vse poslance sedaj tamkaj premalo prostora. Pač pa bodo v poslopje napeljali moderno razsvetljavo in tudi poslansko obed-nico bodo docela prenovili, povečali in kuhinjo modernizirali. Drugih stvari ne bodo spreminjali, čeprav bi bilo treba še več storiti. Pač pa bodo poskrbeli, da bodo zatrli miši, katere so se silno namnožile v kleteh in v prizemlju tega najmogočnejšega parlamenta na svetu. Doslej so miši krotili z mačkami, kar pa se baje ni dovolj obneslo. Zato bodo sedaj ob predelavi uporabili sredstva. Holandska motorna ladja »Megara« je eksplodirala. Pri tem je bilo 5 ljudi ubitih, 4 pa ranjeni, Boj s kapitalom in kobilicami v Argentini Buenos Aires, 27. oktobra. Že več kot eno leto neprestano rastejo cene življenjskim potrebščinam. Tako se je podražil kruli od 25 na 30 in od 30 na 40 centavov. Meso se je tudi približno tako podražilo od 40 do 60 centavov, krompir pa, tudi zaradi lanske slabe letine, od 7 na 30 centavov. Sedaj uvažajo krompir iz Evrope, posebno iz Poljske. Ogrske in llolandije. 'I emu vzporedno so se podražile tudi druge življenjske potrebščine, tako da delav- Kako zdravijo raka Na Dunaju je 3. t m. imel predavanje sloveči strokovnjak za zatiranje raka, vseučiliški profesor dr. Leopold Schonbauer, kateri je vodja zavoda za zdravljenje z žarki na Dunaju. Predaval je o tem, kako je treba zdraviti bule, katere se dajo lahko odpraviti, in kako tako imenovane >zle bules in otekline. Za prve je dejal, da je njihovo najboljše zdravljenje operacija. Druge pa je treba zdraviti z žarki in operacijo. In sicer so včasih porablja oboje obenem, včasih pa vsako posebej. Uspehi pa so seveda različni, saj so tudi oblike raka tako različne in način zdravljenja je tudi različen. Za boljše se je izkazalo zdravljenje z žarki v tehle slučajih: pri raku na licu, na jeziku ter zlasti pri raku na bezgavkah v vratu. Tukaj je bilo zdravljenje z žarki najmanj 10 krat boljše kakor pa operacija. Odkar pri raku na prsih za operacijo uporabljajo tudi žarke je ta huda žen- Arabski nemiri v severni Ahihi V francoski sev. Afriki se opaža živahno delovanje arabskih rodov. Pod vplivom tujih agitatorjev so se domačini na vseh koncih in krajih začeli upirati odredbam francoskih kolonialnih oblasti. Ze doslej je bilo precej mrtvih v raznih pocestnih bojih. V mestu Fez je eksplodirala bomba, ki je ubila enega domačina in 6 jih hudo poškodovala. V Rabatu je franooska policija aretirala več arabskih nacionalističnih agitatorjev. — To vse je posledica ve-liko-arabskega gibanja, katero prav posebno občutijo Angleži v Palestini. Prav gotovo pa je to gibanje samo posledica vmešavanja nekih drugih sil v kolonialno politiko Francije in Anglije. ska bolezen izgubila mnogo svoje strahote. Pač pa je za zdravljenje raka na želodcu in v črevih edina pomoč nož. Uspehi takega zdravljenja so seveda dandanes mnogo boljši kakor so bili še pred nekaj leti. To je predavatelj dokazal na podlagi tabel svojega zavoda iz Lainza pri Dunaju. Tako je bilo trajno ozdravljenih 68% bolnikov, ki so imeli raka na koži, 30% bolnikov z rakom na licih, 40% z rakom na ustnicah, 36% z rakom na jeziku. Zdravljenje z žarki pa je ozdravilo 72% ljudi, ki so imeli raka v goltancu. O istem predmetu je teden dni poprej predaval v dunajski Uraniji vseučiliški profesor in dunajski kirurg dr. Finsterer. Ta je zlasti nagla-sil, da je operacija tim uspešnejša, čim bolj je zgodna. Kdor je dolgo močno zaprt, ali kdor krvavi iz črevesja ali iz želodca, ta se mora dati takoj preiskati. Tudi, če zdravnik ne more takoj ugotoviti raka od znotraj, jc večkrat priporočljivo, da bolniku za poskušnjo odpro trebušno votlino, ker se tako da pravočasno rešiti marsi-kako človeško življenje. Dandanes nekateri zdravijo tudi z dieto. Toda dosedanje skušnje so še premajhne, da bi bila mogoča kaka sodba. Vsekakor pa drži, da velikih izrastkov ne bo mogoče več ozdraviti samo z dieto. Pač pa dobra dieta mnogo pripomore, da se organizem bolj uspešno brani te bolezni. Od boksarja do opernega pevca Znani italijanski boksarski mojster težke kategorije Erniinio Spala je že pred nekaj leti pustil boksanje ter je spočetka postal kmet, nato kipar, slikar in gledališki pesnik. Sedaj pa je sklenil postati operni pevec. V ameriškem radiu je že nastopil kot pevec. Baje ima nekaj uspehov. Megla na Angleškem Pretekli torek in sredo je bila na vsem Angleškem silno gosta megla. Bila je tako gosta, da je ovirala ves promet. Vse prireditve so se morale začenjati le z veliko zamudo, ker niti prireditelji niti povabljenci in gostje niso mogli pravočasno priti zraven. Mnogo lastnikov avtomobilov je svoja vozila pustilo kar v notranjem mestu ter so šli peš domov. Tudi na reki Temzi je bil močno oviran promet ladij. Celo brodovi' niso mgli prepeljavati ljudi na drugo stran. Vendar vkljub taki megli ni bilo posebnih nesreč. Precej vozil je sicer trčilo, vendar ni bilo nikjer posebne škode iu niti en človek ni bil ubit. stvu, kateremu odmerjajo že tako nizke plače, primanjkljaj raste od meseca do meseca. Zaradi tega si je delavstvo poskusilo večkrat zboljšati plače na lep in miren način. Zateklo se je k državni oblasti, katera jim je priznala in intervenirala pri organiziranih gospodarjih. Ker le-ti niso hoteli ugoditi upravičenim željam delavstva, se je to poslužilo edinega sredstva »stavke«. Na nekaterih mestih se je položaj zboljšal, na drugih je ostalo pri starem. Stavbno delavstvo, od katerega odvisi v Buenos Airesu 50% vsega delavstva in med katerimi je zelo veliko število naših rojakov, je imelo od velike stavke, ki je trajala leta 1936 nad sto dni. obljubljeno, da se mu bo plača zvišala Ker te obljube gospodarji niso držali in jo sploh niso hoteli vzeti v pretres, je stavbno delavstvo začelo stavkati. Za to stavko, ki je ena največjih, vlada povsod veliko zanimanje. Naši rojaki, ki so, kot rečeno, največ zaposleni pri zidanju, pa s strahom gledajo v bodočnost, ker se boje, da se bo stavka vlekla v mesece kakor lansko leto. Zaradi večnih zmešnjav v Evropi so letos izvozili iz Argentine velikanske množine žita. Nekateri brezsrčni veletrgovci, ki manipulirajo z žitom, so hoteli dopovedati, da se je izvozilo »preveč« in da ne zadostu je, kar je še v zalogah, do prihodnje žetve, katera prične v večjem obsegu okrog 15. novembra. Zato so tudi navili cene prvi partiji pšenice, katera je prišla na trg iz province Santiago del Estero, tako da jo je neka slaščičarna plačala po 30 pesov za stot. To pa je prizadete kroge razburilo, ker navadna cena pšenici jt od 14—18 pesov za stot. zato 6o naprosili poljedelskega ministra, naj stvar preišče, ali je res pomanjkanje žita ali samo špekulacija. Izkazalo se je, da so brezvestneži no-teli argentinskemu ljudstvu iztrgati čim več denarja in na ta način obogateti. Minister je ukrenil vse potrebno da se kruh ne bo podražil in ker je pri tej priliki pogledal tudi v knjige teh ljudskih pijavk celo poceniti. je odločil, da se mora kruh Po zadnjih poročilih mestnega statističnega urada je štelo mesto Buenos Aires dne 30. junija t 1. 2.285.515 prebivalcev. Med temi je gotovo 10.000 Slovencev. V nedeljo 24. oktobra je priletel v Buenos Aires velikanski roj kobilic, katere so resno nadlegovale avtomobiliste in še posebno sprehajajoče se ženske v prvih pomladanskih onle-kali. Kobilice so v Argentini ena največjih nadlog, za katerih uničenje žrtvuje samo centralna vlada 20 milijonov pesov na leto. Če računamo borbo in zgubo časa posameznikov in pokrajinskih vlad, grejo te vsote v stotine milijonov. Škode, katero napravijo, ni še nihče izračunal, ker včasih uničijo kar cele pokrajine. Prva krščanska cerkev v Sahari V saharski zelenici E1 Golna bodo 1. decembra posvetili prvo krščansko cerkev. Stala bo kakih 1000 kilometrov južno od Alžira ter bo posvečena spominu Karla de Foucaulda, apostola Sahare, katerega so tukaj 1. decembra leta 1916 umorili roparski puščavski rodovi. Ze več let od vseh strani ljudje romajo na njegov grob. Nad grobom tega moža bo sedaj zgrajena nova cerkev. Kupujte radio aparat samo svetovne znam- ke. ker je to najboljša garancija za kvaliteto l SUPERHET brez šasije Gledališče in koncerti L'ttbl anska drama: Firma (4. novembra 1937.) Šesta igra v letošnjem dramskem sporedu je tridejanska veseloigra »Firma«, ki jo je napisal Poljak Marjan Heinar. Občinstvo je igro sprejelo z očitnim veseljem, skoraj kot zadoščeuje, saj se v nji mnogo govori o zvestobi in ljubezni do gledališča in še o marsičem, kar je značilno za današnji čas. Odlično pripravljena uprizoritev pod vodstvom g. C. Debevca je oskrbela vse, kar pospešuje uspeh te izrazito zabavne in vzgojne igrice. V splošnem moramo ugotoviti, da je »Firma« prav prijeten dogodek v gledališču. Vprašanje, ki ga je pisatelj zajel iz današnje povprečnosti, sicer res ni tako, da bi mogli pričakovati kake važne razrešitve ali globljega za-pietka. V nasičenosti vseh mogočih težkih vprašanj in današnje zagrenjene neupogljivosti vendar dobro de, da se še najde zabavna snov, ki jc topla in prisrčna, llemarjeva »Firma, nam postavlja nasprotje dveh stanov: igralskega, ki živi svojemu notranjemu nemiru in se bori za osebne in umetnostne vrednote, in meščanskega, ki ohranjuje in pomnožujo to, kar je podedoval, do večjih dejanj se težko dvigne iu je tudi prav tako. V začetku se nam zdi, da je pisatelj nekako jiusto in nespretno načel obrambo gledališke umetnosti proti današnji civilizaciji, kar prav za prav v vsej igri res to tudi hoče, vendar pa je znal svojo misel zaplesti v predmet osebnih in stanovskih nagnjenj. Preko dobrodušne komičnosti nas je privede! tik do odločitve: rli si bosta trgovec in igralka mož iil žena. Odločitev no izpolni tiste čuslvene ubranosti, ki jo je pripravil pisateljev humor, izzveni kot pretrgan akord. Trgovec, in igralka gresta vsak svojo pot; kar sta mimogrede doživela lepega, njuno srečanje jima ostane za vedno v lepem spo^ minu, njuna zveza pa bi za vse življenje najbrž ne držala. Tak konec so radi pisali modri in krotki možje prejšnjih časov, ki so poznali življenje in niso tvegali velikih negotovosti; niso verjeli, da se stanovska nasprotja kdaj prav izravnajo. Današnji modrec celo ve, da je še tako težak stan resnično •življenje, ki ga ni mogoče žrtvovati na ljubo čustvu. .Zato boljša kratka bolečina kakor dolga pokora. Neka modrost, pametnost, čeprav močno pomešana s čustvenostjo, je glavna osnova naše komedije. Take so vse igre, ki snov zajemajo sicer neposredno, vendar jo oblikujejo bolj s pogledom v preteklost kot v prihodnost iu rešujejo sodobna vprašanja le nekako z opazkami ob robu, namesto da bi jih pokazale v pravi bolečini. Občinstvo jih sprejema z odprtimi rokami, ker strežejo njegovemu razpoloženju in rešujejo vsa nasprotja po njegovi želji. Tako je »Firm a t izrazito meščanska komedija v dobrem pomenu. Pisatelj zabavno kramlja z občinstvom, ga dobrodušno vzgaja, tu pa tam celo zbada, vendar ne tako, da bi bolelo. Njegovo delo je prav značilno v tem, kako je umerjeno naravnost za sodobnost iu zakaj v njem ni trajne vrednosti. Res taka dela kmalu prehite druga iste mere, le da je snov v njih morda nekoliko osvežena, ln res te vrste igre so na zunaj vedno nove, v jedru pa že ob rojstvu stare. Nič za to. Vsaka je prijetna, vzgaja in zabava, njihovega kratkega življenja pa se redkokdo zave.. Povedali smo že, da je »Firma« igralsko prav odlično pripravljena. G. C. Debevec, ki mu je igra s svojo priložnostno ideologijo o gledališču iu igralcu gotovo stopila tudi v komičnosti precej blizu, je vendarle znal celoto ohraniti v samem toplem humorju. Tako so skoraj brez vsake zunanje teatralike zrasle žive podobe, v katerih diha resničnost in prisrčnost. Zlasti ga. M. Danilova kot igralka Helena Otočka in g. E. Kralj kot trgovec Brandt sta s svojo usmerjeno in prisrčno igro podala pravo osnovo za dobro uprizoritev. Priložnostni humor sloni v glavnem na dveh stranskih osebah, na garderoberki Marti, ki jo z vso izbranostjo in dovršenostjo predstavlja ga. Nablocka, in na knjigovodju Cbjdiczku, katerega je izvirno in bogato zasnoval g. C. Debevec. Oba igralska lika sta dovršena, prvi v svoji zaokroženosti in lepi polnosti, drugi v svoji grotesknosti, ki vendarle učinkuje kot močno zgnetena enota. Tudi manjše vloge so vse prav sveže zajete, tako oba nameščenca g. Pianecki in Sever, krojač g. Pluta, posebno pa reporter g. Sancina. Skratka lahko rečemo, da smo dobili prav prijetno igro in odlično uprizoritev. F. K. Dva komorna koncerta Salzburški godalni kvartet. Prvič se je naši glasbeni javnosti predstavil godalni kvartet iz Salzburga v koncertu, ki ga jo te dni priredil v mali dvorani filharmoničnega poslopja. V tem koncertu se nam je. ta umetniška skupina razkrila kot reproduktivna enota, ki je v svojem delovanju posebno zagledana v jasnost pretekle, klasicistične umetnosti, v koje kristalni upodob-ljenosti si je našla najprimernejši okvir za lastno umetniško izživljanje. In tako so nam umetniki na tem koncertu pripravili glasbeni užitek v okviru treh umetnin; zaigrali so nam Mozartov, Beethovnov in Scbu-bertov godalni kvartet, tedaj umetnine, ki v svoji jiosebni zgrajenosti učinkujejo kot v čutni svet (»stavljene idealne podobe iz neoprijemljivega duhovnega sveta. V izvedbi vseh teh pisanih tonskih oblik so umetniki dokazali, da se j>ov6ein dobro zavedajo Izvajalskih umetniških postav, med katerinu so posebno poudarjene one, ki trdijo, da je tehnična izdelanosl šele predpogoj za umetniško oblikovanje, a z druge strani, zlasti one, ki hočejo, da se podajajoči umetniki pred umetnino prikloni ler svoje sile sprosti skozi njeno podobo, da tako doseže umetniško objektivnost in pravo vrednost. Iu tako je bila v izvajanju umetnikov tehnična izdelanost neoporečna, kajti vsak od njih je jxv-vsem dorasel svoji nalogi, a se istočasno znal jkkI-rediti celoti, v kateri se srečujejo štirje godalni glasovi v lej>o ubranost. V ostalem pa jx>lagaio umetniki glavno pozornost vsekakor na ritmično prvino in z njo j>ovezano agogiko. kar ustvarja skladbam neko močno zanešenost, ki se pa mestoma rada uveljavi v svoji učinkovitosti celo na škodo dinamičnih j>odrobnih lines in na najtanjšo ubranost občutij. V tem pogledu je mnogo škodovala tudi značilnost koncertnega prostora, ki je za take prireditve premajhen in akustično pre-nasilen, in bi taka umetniška skupnost vsekakor zaslužila, da se ji pripravi koncert v primernejšem prostoru — ne glede na to, da je bil mali prostor itak preveč nabito zaseden. Čelist Eurico Mainardi. Solistična umetnost na violoncellu se je zadnje čase vsaj v okviru našega koncertnega življenja umaknila bolj v ozadje; tako nam je pa sedaj tem bolj dobrodošel italijanski virtuoz Enrico Mainardi, ki je priredil svoj koncert v veliki Filharmonični dvorani in jc bil njegov koncert sorazmerno dobro obiskan. Že v sporedu skladb, ki si jih je umetnik izbral za ta nastop, je nakazal, da mu gre za ustvarjanje globljih umetniških vrednot in da se umika golemu iskanju efektov na virtuozni podlagi. Prvi del sjx>reda sta izpolnili Ilaydnova Sonata v c-duru in Bachova Suita v d-molu — prva odraz bolj navzven odprtega, a druga vase pogreznjenega življenjskega optimizma. V drugem delu pa jc Debussyjevi Sonati, polni velikih impresij, sledil inelidiozni Kahmaninova Preludij, mehko občutena Gavota Hillemacherjeva in precej virtuozno doživljeni Zapateado Sarasatejev. Mainardi jo umetnik, ki se zna dvigniti iz vsakdanjosti v odmaknjeni tonski svet, ter zna prisluhniti njega tajnim utrijiom, ki so vrelec čiste lepote. To je dokazal v svoji igri, ki 6e je mimo tehničnega obvladovanja dvignila do tja, kjer se je jx>korila in je sledila močnim duševnim doživetjem. Pri tem pa je jiosebna značilnost umetnikova v tem, da se da večkrat zanesti svojemu močnemu čustvenemu impulzu, zavisnemu od silnic, ki vladajo samo v njegovi lastni osebnosti, s čemer jx>stane podajanje na svoj način subjektivno barvano, kar bi utegnilo sicer zgrešiti objektivno podobo umetnin, toda ostaja zato, ker se veudarle istočasno skuša lo podajanje jkkI-rediti tudi objektivni podobi, v tem osebnostnem svojstvu le jx> svoje mikavno. — Umetnika je občinstvo sprejelo z veliko naklonjenostjo, ker se je ob njegovi igri ogrelo in ga oi> koncu kar ni hotelo pustiti z odra, da je moral še in še dodajati. Ob klavirju se je violoncellistu v spremljavi lepo in zmiselno podredila in ga lepo jx>dprla pianistka M. Colleoni, ki je menda njegova stalna spremljevalka. V. U. Sv. Jernej pri Ločah V noči na 1. november 2 zjutraj je zgorelo skladišče trgovca Zajelšnika ob cesti proti Ličnici. Brez vsakega dvoma je bilo namenoma zažgano. V skladišču je trgovec' imfl nakupljena jabolka in krmo, baje tudi blago. Skladišče je bik) zavarovano. — Na Petelinku 60 se pri nekem posestniku stepli od šmarnice pijani fanti. Govoril je tudi nož. Neki fant. ki je prišel tja izzivat z nožem, jih je z nožem skupil tako, da je moral klicati zdravnika. Zabodel ga je neki 15 letni fant. — 20 letnega Jožefa iz Brezja so aretirali orožniki; ker je loškemu mesarju ukradel kolo in ga razdejal. Jezica R. U. R. na našem odru. Prosvetno društvo l>o priredilo v nedeljo, 7. nov. ob 3 poi>oldne v Cerkvenem domu Čapkovo dramo R. U. P«. Obenem je to otvoritvena predstava dram. odseka. Zimski večerni tečaj za nemščino bo pričelo Prosvetno društvo na željo več članov, pa tudi nečlanov, prihodnji teden. V nedeljo, 7. nov. po drugi sv. maši je razgovor o tečaju v šoli na Jezici. Vabimo vse, ki se za tečaj zanimajo, da pridejo na razgovor. Trbovlje Nesreča v rudniku. V rovu na zapadnem obratu se je peljal rudar Suhodolčan z dvigalom po jašku. Na etaži je baje prehitro izstopil, kar je imelo za posledico, da ga je potegnilo med vodnice in mu zdrobilo kost v kolenu in na več krajih raztrgalo kožo. Srečo je še imel, da ni zdrknil v 50 m globoki jašek, kjer bi se gotovo ubil. Zdravi se v tukajšnji bolnišnici. Blatua pot. Uradno ee sicer imenuje občinska cesta 1. reda in pelje na Posetje. Prometa je na njej polno, samo gramoza ni nič. Zato leto iu dan gazijo blato, najbolj otroci, katerih hodi veak dan po njej par sto v šolo. Zabavljači pravijo, če bi moral hoditi po njej kak občinski odbornik, bi bila že davno popravljena iu nasuta. Upajmo, da bo kljub temu, če na Posetju ni obč. odbornika, cesta le zboljšana, saj gramoza je v Trbovljah dovolj. Port Artur je ime velikemu zvočnemu filmu, ki ga bo predvajal v soboto in nedeljo kino Dru- štveni dom. Predočuje veliko borbo med Rusi io Japonci in kaže vzroke, zakaj je morala Rusija propasti. Sinji vrh pri Vinici Naša, zaradi oddaljenosti zapuščena, župnija, ki so razteza ob sinji Kolpi z romantično dolino od Damlja do Vrha, ki je bila v prejšnjem stoletju zavetišče hajdukov — saj je znano, da so tu leta 1815 hajduki ubili župnika Babiča —, jo izgubila mnogo gosjx)darjcv, ki so se izselili v Ameriko zaradi gosjKMlarskih neprilik. Te se zdaj pod novo vlado očividno zboljšujejo, kakor nam že dokazuje gradnja vodovoda, ki se ima po zaslugah g. poslanca Koceta napeljati iz vaškega studenca, ki je nad vasjo obokan v dolžini S m in v širini 3 in ter pada v globino 10 m čez prostrano, z bršljanoin obraščeno skalo na travnik, kjer dela okrogle kotanje za perice iu so nato izliva v spodaj, 5 m ležeči veliki vaški kal. jSta-njeku podoben, kjer živino napajajo. V spomin na lo važno pridobitev jo premožni posestnik^ Simoui.č daroval 1000 din, da se v skalo ob vznožju slapa vdolbe votlina za turško Gospo z napisom: 5.01) otvoritvi vodovoda«, in kar z velikim veseljem pričakujemo: železniško zvezo Črnonielj-Vrbovsko. ki se ima v jx>dnožju lurške Gospe vklesati in ovekovečiti. V ta namen bo v nedeljo, 7. nov. ob 2 jKijioldne v župni cerkvi primeren govor s petimi litanijami Srca Jezusovega in blagoslov sobe luške Gospe in Beriiardike, ki ju jc izdelal metliški jiodobar Jereb. Po blagoslovu bo slovesen prenos kipov v procesiji k duplini in skali pri slapu. Speti Jutri ob 14*15 važna prvenstvena liga - tekma SK Ljubljana s Gradjanski (Zagreb) Borbe v VIII. kolu ligi nega tekmovanja bodo interesantne, jx>sebno v Ljubljani, kjer se odigra gornja tekma. Ljubljani gre sedaj za lo, da izboljša precej kočljiv položaj v tablici, a Gradjan-skemu, da sc jiovzpne proti vrhu tablice in si pribori jx>novno jionosni naslov »prvaka Jugoslavije«. Ali mu bo to uspelo brez njegovega najboljšega igralca, tehničarja in solo-akterja ter goal-geterja Medariča, ki sc je prijavil za simpatične zagrebške akademike, skoraj dvomimo. Težko je tudi prerokovati rezultat tekme med Jugoslavijo in 11ASK.; prvi ima prednost v svojem igrišču in navijačih, drugi pa po svojih zelo di-s]x>niranih in uigranih igralcih — napadalnega kvinteta! Kaj bo BSK dosegel proti sSarajlijama«, to je pa tretje zelo važno vprašanje? To so mesla, od koder bo ves Jugoslovanski športni svet težko pričakoval rezultatov, ker izmed teh vseh parov se bo bila borba za jionosni naslov »prvaka« in obenem za prestiž slovenskega, zagrebškega in belgrajskega nogometa I Nas seveda veliko bolj zanima boj naših ljubljencev v Ljubljani — proti zagrebškim purger-jeml Enim kot drugim so točke jx)trebne, eni kot drugi bodo napravili vse, da zadovoljijo občinstvo s svojo fair borbo, končno bodo domači skušali zadovoljiti svoje navijače, ki so bili že tolikokrat razočarani. Po informacijah, ki smo jih projeli od klu-bovega vodstva, bo moštvo Ljubljane pomlajeno, in sicer z dobrimi, zelo požrtvovalnimi, preudarnimi in tehnično zelo izjx>i)ol njenimi igralci. V V neizrekljivi bolesti naznanjamo, da je dotrpel, previden s tolažili svete vere, naš blagi mož in zlati atek, stric in svak, gospod Miha Slisnik šef postaje Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 7. novembra, ob 15.30 v Urinih selih - Toplice, odkoder se zemski ostanki prepeljejo na farno pokopališče v Šmartnem pri Kranju. Urina sela - Toplice, dne 5. novembra 1937. Žena Mara s hčerko Jožico in ostati sorodniki. kakšni postavi bodo nastopili, nam še nI znano, zato bomo postavo moštva priobčili v nedeljo. Gradjanski nastopi v sledeči postavi, obenem j>a jKKlajamo oceno posameznih igralcev: Urh v vratih je inteligenten, rutini ran in zelo preudaren golman; danes je mnenje jugoslovanskih nogometnih strokovnjakov, da je za Cdazer-jem najboljši golman v Jugoslaviji. Hiigl — je dolgoletni steber jugoslovanskih »belih orlov«- v obrambi, ki že nekoliko let nastopa v vseh mednarodnih srečanjih ter je tehnično in v startu nedosegljiv. Ccsaree — lovi branilec, igra namesto ble-siranega Beloševiča, vsekakor odlična zamena, ker igra z dušo in srcem za svoj klub, ima zelo dober odbojni udarec ter jo v slartu brezobziren. Kovačovič — levi half, je zelo uspešen v razdiralnem delu in kolosalno servira žoge svojemu napadu. ■Tazbinšek — je izboren center-half, in to ofenzivno in defenzivno. On je os teama, ki gradi igro ter pomeni v moštvu Gradjanskega danes to, kar v BSK Moša! Kokotovič — desni half naše reprezentance, jo. zadnje čase skoraj vedno najboljši mož na jk>-1 ju, pa naj si bo to v reprezentanci naših »belih orlov;, ali svojih purgerjev. Pri tem igralcu so zapopadeue vse nogometne vrline: oddajanje, jemanje, start, izstavljanje. Brozovič je nevarno desno krilo, posolino zaradi svojih hitrih iu samostojnih prodorov, ki dajo vedno dovolj opravka uasprotnemu halfu. Smeliček — ni sicer nobena zvezda, toda jkj-vezan z Lešnikom in Brozovičem je pri osvajanju terena ostalim absolutno dorasla moč. Lešnik — njihov realizator in ljubimec zagrebškega občinstva, igra na centerforu. Odlikuje se s pametno igro ter zelo ostrim startom iu šu-tom na gol iz vsake pozicije in daljave. AntolkoviS je konstruktiven in zelo premeten igralec ter tvori s svojim krilom in vodjo napada večno nevarnost za nasprotnikov gol, posebno šo zaradi svoje realizatorske moči. Pleše — najboljše levo krilo jugoslovansko reprezentance, je zelo hiter in prefrigan igralec ter je danes na tem mestu že v reprezentanci nedosegljiv, kaj šele v svojem klubu. Občinstvo naprošamo, da v mejah dostojnosti navija za domače moštvo in ga bodri vse dn konrn. ker tudi od navijačev zavisi popoln uspeh našega ligaša, kateremu so točke zelo potrebne. Tekmo bo sodil avstrijski sodnik, g. Beranek z Dunaja. SK Grafika. V Trtif potuje Kledo.Se mošlvo: Ba fak, Folle, TrobevSok, .lurca, {Tunik, Gestrin, Clmper-nittn, Smolnlk. Rizink. Rone, Rozman, Mam. Na kolo dvoru hodilo oh 11.30. Opromo dvignit« Jutri od 15 do 17 na IgrlSču. Slatom klub :il. Tekmovalci, ki 6e udeleže jntri-šnjoga kondleijskoga pohoda na Krvavec, naj bodo ob .'>.15 na Klavnem kolodvoru. Odhod vlaka 5.20. Povrutok ir. Kamnika oh 18.08. V slučaju Hlaboga vreinouu M trening odpade. Zhnr lah kanih Inkih sodnikov v Ljubljani. (Službeno.) Za propagandni lahkoatlotskl mecttng ASK l'rl-morja združen z junlorsklm dvoho.ienn SK Klan (Novo-lnosto) : ASK Primorje, ki po vr*i na igrlMu ASK Pri-morja, Tjršnvtt cesta, \ Hoboto, dne U. t. m. oli L';.3U ia nedeljo, dne 7. t. m. dopoldne ob 9.U0, se določa naslednji sodniški zbor: Vrhovni sodnik: Oorjane. vodja tekmovanju: Snuciu S., starler t.a teke: Ssncin I)., sodniki na cilju In čn«omeriloh Polajnar, goomelor Ccrne, Wlndincb, Unidovec, Vidic, Oorjane, starter z.i mete: I imperman, nlnrlir za skoke: dr. Knliell. sodniki tn t.koke in inoln: Povalek, Soukal. Miehel, Cuderiuaik Trtuik, GiUufuiu. MALI OGLASI V malih oglasih velja »soka beseda Din 1*—; ienilovanjskl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Msll oglasi se plačujejo takoj pri Baročlln. — Prt oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska S mm tfaoka petltna vrstica po Dla 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prtloiitl znamk«. Gospodje! Neprekosliivi športni maaas^ modeli „JARA", Ljubljana. Sv. Petra c. 20 I ilužbodobe Blagajničarka ki ima že nekaj prakse, ne sprejme. - Poizve se: Domobranska c. 7 od 2 do 3. (b) vmum Vrtnice visoke, z lepimi kronami, v najlepših vrstah, prodam. - F. Avsec, Beriče-vo 8, p. Dol. (1) Orehova jedrca in cvetlični med nudi najceneje J. Menart, Domžale. Najboljši trboveljski premog brez prahu koks, suha drvi I. Pogačnik Bshorttiva 9 Telefon 20-5? Med nudi ugodno Dolenc, Ljubljana, AVolfova 10. Prilika ugodnega nakupa trenehkotov, hubertusov, oblek Itd. Preskor, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. Zaklane, očiščene purane in piščance, zaboji po 10 kg 120 din - franko voz-nina — razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1) la. štajerska jabolka lepa, obrana, dobite po zelo ugodni ceni v špe-cerijl Martine, Tyrševa cesta 17. (1) Poizvedbe Izgubljeno Od evangeljske cerkve v Ljubljani do St. Vida se jo izgubil paket na naslov Egner, hotel posta, Tržič. Pošten najditelj se naproša, da ga proti nagradi vrne sprevodniku tržiškega avtobusa. Širite »Slovenca«! TEl., . 22-21 UNIO Premlefi. I DoaedaJ naibolj posrečena muziBalna ln plesna revija TOP-HAT Film, ki Je tedne dolgo polnil kinematografe na Dunaiu, Parizu, Londonu 1.1, d. ■KH2HHK Ml ■EEEHfc*!. A jG 1 Vele film pretresljive vsebine ln romantiine liuoezni Parada smrti V glavnih vlogah: Friderik Marsch, Warner Baxter, Llonei Barrymore in lepa June Langova Jutri ob pol 11. uri dopoldne predstava po znižanih cenah. 2E5HS3 Krasen ljubezenski ln glasbeni velefllm K novim obalam Zaran Leander WUly Blrgel Glasba: Benatzkv Jutri ob pol 11. url dopoldne predstava po znnanln cenaii. ztsimtnmmr.fk-tm wmc Centrifuga viseča (Pendel), premer 850 nun, z vdelanim elektromotorjem, tovarniško nova. najmodernejše konstrukcije, se ugodno proda. — Pismena vprašanja pod »Centrifuga P 5108« na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova 2S Denar Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka v LJubljani, Krekov trg 10. Tel. 37-52 BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR Aleksandrova ulica št. 40 vnovčujo HRANILNE VLOGE bank ln hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute in zlatnike po najvišji dnevni ceni. Nova hiša naprodaj. - Aleksandrova cesta, Pobrežje. Več so izve pri klobučarju: Ko-tovški trg 5, Maribor, (p) V Črno in modno blago za plašče ima nad 100 kom različnih najnovejših desenov na zalogi v cenah od 50'- do 280'- Din. F. I. Goritar, Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Dobro, poceni in solidno MfflSg- Vam postrežejo naši inserentil Ne zamudite prilike! Ugoden nakup stavbnih parcel z vodovodom in elektriko v bližini postaje. - Pojasnila: Vlžmarje St. 69. (p) V bližini mesta Celja je naprodaj lepo arondi-rano posestvo z vinogradom. skupno 14 joh, in vila s pripadajočimi poslopji, Naslov v upravi »Slov.« v Celju. (p) Naznanilo! Vljudno naznanjam, da sem prevzela popolnoma renovirano restavracijo »Frankopanski dvor« (Reininghaus) v Šiški v Frankopanski ulici 5. Zagotavljam, da bom točila — kakor dosedaj v gostilni pri »Kmetu — tudi v sedanjih prostorih najboljša šibeniška in viška vina ter vodila nadalje priznano dobro kuhinjo. Posebej opozarjam cenjeno občinstvo še na s v e ž e morske ribe in na polenovko, ki bo na razpolago vsako sredo in petek. Za obilen obisk se priporoča Duma Stošič Stanovanja Stanovanje soba, kuhinja, podstrešno - oddam, Zeljarska ul. 11 Trisobno stanovanje oddam s 1, decembrom. Vrhovčeva ul. 12. (č) Štirisobno stanovanje udobno, vse .prltlkllne ln komfort, se odda za februarski termin v Kersnikovi ulici St. 7. Ogled od 13 do 15 v I. nadstr. Sostanovalko želi gospodična. Soba je lepa, kopalnica, lirana. -Istotam lepa sobica, center. Naslov v upr. »SI.« pod št. 1771S. (s) m Orehovo šperano spalnico iz korenin, 1 vagon par-jenih orehovih suhih desk ln 1 vagon hrastovih desk ter 5—S m' javorjevih desk - prodam. Kopriv-nlkar Emil, Litija. (š) Umrla nam je naša ljubljena mati, teta in stara teta, gospa Luiza Lauter vdova po mag. poddirektor;u v 80. letu starosti. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 7. novembra 1037 ob 4 popoldne iz mrtvaške veže Zavetišča sv. .Jožefa, Vidov-danska cesta, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Dunaj, New)ork, dne 5. novembra 1937. Žalujoči ostali Glavno skladlftCe za Jugoslavijo: Hlnko Mayer i drug, parf. oddelek, Zagreb. 4 Umrla nam je danes ob pol 7 zjutraj, po kratkem in mučnem trpljenju, v starosti 23 let, naša nad vse ljubljena žena, mati, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa Berta Hostnik roi. Zadravec Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 7. oktobra 1937 ob 3 popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 8. t. m. ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Daniela v Celju. Celje, dne 5. novembra 1937. Matevž in Helena Zadravec, starši; Ivan Hostnik, soprog; Grete, hčerkica; Drago, brat; Fini in Hela, sestri in ostalo sorodstvo. ''./v'-1,. /■ f Umrl nam je po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, naš srčno ljubljeni oče, tast in stric, gospod Franc Zupančič državni upokojenec Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 6. t. m. ob 3 popoldne iz hiše žalosti Marmontova ul. 18 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. novembra 1937. Leo in Stanko, sinova; Anica, hčerka; Iva roj. Vrtačnik, sinaha — in ostalo sorodstvo. —a? Umrla mi je moja nad vse ljubljena, nepozabna soproga ozir. sestra in teta, gospa Franja Stenovk rof. Toman Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 6. novembra 1937 ob 4 popoldne izpred mrtvaške veže Stara pot 2 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. novembra 1937. Globoko žalujoči soprog Robert Stenovic in ostalo sorodstvo. Agnes GOnther: 135 Dušica - Rožamarija »In iščite. Alfred, da izsledite vsaj iskro ljubezni. Kako iskrico še boste gotovo kje našli. Preglejte vse kotičke! To boste storili, Alfred, kaj ne?« Podala mu je roko. Alfred je sklonil glavo, da jo poljubi. Kar ga prime Rožamarija za rame, ga rahlo pritegne k sebi ter ga poljubi tia lice. »Zahvaljujem se vam, Alfred! Vi niti ne doumete, kaj hočete storiti zame. Toda jaz 6em prepričana o velikosti žrtve, katero mi doprinašate ...« En hip je še zrl Alfred v oči Rožamariji. Srce niu je bilo do vratu. Nato pa je vzkliknil: »Sestrična. vi boste iz mene še napravili človeka!« Potem odide na teraso, kjer ga je pričakovala teta Ulrika. -Grofica, odhajam... Podati se hočem v gadie gnezdo. Obljubili ste mi. da mi pošljete v šestih dneh vašo sestro Margo. Ce bi me dotlej ne našli več pri življenju, pokopljite moje ostanke in prepričajte vašega nečaka, da naloga, katero 6em izvrševal, ni bila docela nedostojna za človeka mojega kova. Zdravstvujte iti tisočera hvala! Da sle mi rešili žwljenje. za to se vam sicer še ne zahvaljujem. pač pa za to. da ste mi pripomogli do tega, da sem smel zreti v nebo!« V Braunecku je zavladal mir. V6i od prvega do zadnjega so si oddahnili. »Pravi božji mir« je prišepnila gospodična Berger učiteljici za ročna dela. ki ie bila njena zaupnica »S kneginjo ni bilo več mogoče shajati. 2e dolgo ne več. In odkar je bila. obolela, — saj vem. da boste molčali — je bila z njo strašna muka. Bolničarki sta malodane izgubili noge gori v njenih 6obah, mi pa smo skoraj prišli ob nje spodaj! In ljudje 6e bodo blagrovali, da ta črna pošast lie bo več ropotala in drvela po cestah ter jih ogrožala. Kriigerjeva noga je hipoma zopet ozdravela. On samo ni hotel, da bi letal za kneginjo. in o malem Bergmannu nikdar ni bilo čuti, da bi 6e bil opijanil. Temu je ta vihra tudi že presedala. Adolf pa je rekel, da zapusti rajši 6lužbo kot bi hodil 6 kneginjo na izprehod. Kaj pa jih je navdajalo s toliko grozo, tega ne pove nobeden. To je, kar mi ne da miru. In ponoči, to tekanje po hodniku in šikripanje po stopnicah! Seveda, proti služinčadi o tem ne govorim, 6icer bi šlo V6e! Tudi to me je vznemirjalo. Kak šum se v taki 6tari hiši vedno 6liši. Zdaj je padla kaka deska zdaj zopet zaropotala pločevina na peči. Jaz sem končno še vselej izsledila pravi vzrok. Ako bi bila plašljiva, bi ne bila zdržala v tem gradu trideset let. Toda tri dni pred nesrečo na rimskem travniku sama nisem več iskala jx>kajočih de6k in ropotajoče pločevine ob peči. Mladi grof Brandenstein je' trikrat zamenjal spalnico. Ali mu je bila premrzla ali prevroča ali Bog si ga vedi kaj. Tudi ta ie vse to slišal. Meni je Bog podaril neustrašenoet, kot bi bila rojena za gradove. Ko sem začula ta nemir po hodniku in stopnicah sem se takoj najx>tila v predsobo ter se postavila za steber v kotu ob fnalžastih stopnicah. Od tam je namreč prihajalo! Tri korake pred mer stavila za steber v kotu ob jiolžastih stopnicah. ________ r , Tri korake pred mer noj in mimo mene' sem čula korak za korakom. Neprestano navzgor, navzdol, kot bi težko nOstti in vlačili. Videla nisem ničesar. Svetila je mesečina, bilo je torej svetlo. Po dvorišču so tulili pf>- Hipoma se je jrosvetilo in knez je prišel sredi noči oblečen iz 6voje sobe. Zapazil me je. Na srečo sem bila jx>šteiio oblečena. Brž me je ogovoril: »Gospodična Berger. ali čujete, kako tulijo psi?« In kar nič se ni čudil da sem bila še pokonci. Jaz pa sem mu odgovorila: »Nocoj vobče ni varno presvetli!« Kar me je zgrabil za roko ter pokazal onstran. V veliki dvorani je svetila medla luč. Pravkar je nekdo za6trl zavese in ob njih so 6e prikazale sence ljudi, ki so 6e jx>mikale po dvorani. Zelo naglo so se premikale po sredini velike dvorane in nisva mogla ugotoviti, kakšne sence so bik to. Bile 60 velike in majhne, vitke in široke! Mnoge, mnoge sence!.., Hi|x>ma je ugasnila luč. Zdaj šele je knez izpustil mojo roko. Ves 6e je krčevito oklepal. On 6e tega niti zavedal ni. Nato pa mi je rekel dobesedno: .Gospodična Berger, nesreča nam preti.. Zidaj pa 6em odgovorila: ,Presvetli, upajmo, da 6e varamo ...' Toda knez je odkimal in izginil v svoji 6obi. Toda prosim vas, Karolina, da o tem 6tTogo molčite. Ne ostala bi mi niti ena sobarica in strahov ni! Tega sem se učila že svoj čas v šoli. — So se pač izprehajale stare slike. Od predvčerajšnjega pa imamo pokoj. Pravi božji mir, Karolina!« XLIII. O nebeških vrtovih. Težek in soparen dan je ležal nad Thoretei-nom Nebo je sivozapredeno in v kratkih, jeznih sunkih se je zaganjal veler v rožno grmičje in je hudo g06j>c»daril med lilijami, katere je Harro gojil in negoval v svojem kotičku. Grofica Thorstein-ska se danes 6ploh ni prikazala zunaj svoje spalnice ter je dovolila le četrturni 6prejem, kakor je trd M grof «am. Malemu Henriku, katerega je zof>et varovala Babeta, je prišla bedasta misel, da bi obdeloval z bičem v 6prejemnici očetove marmorne sohe. Ker je začel vpiti, so ga odnesli na vrt. Tu je brž preveznil Martovo škropilnico in preden je Liza mogla to prenrečiti se je že valjal v mlaki vode Navsezadnje pa si je nasul še jieska na glavo. Ker drugi niso bili sporazumni z njegovo precej izvirno zabavo. se je začel strahovito dreti in ubogo mamico je niepovo vpitje zojiet vznemirilo. Nato so ga spravili na varno v tetino sobo. Tu pa ga je zasačil oče, ko se je pravkar maščeval nad ubogo Babeto, ker mu je bila pokvarila jutranjo zabavo na vrtu. Obmetaval jo je namreč s kamnitniini kockami iz svoje gradbene igračke. Harro ga je pošteno našeškal. Kako mirna je bila vzgoja mladega grofa poprej in kako težavna je postala 6edaj! Harro si .je vedno domišljeval, da je Henrikovo dostojno vedenje bila največ njegova zasluga, toda zdaj je pričel uvidevati, da je bila v tem zasluga mamice še mnogo večja. Z globokim vzdihljajem 6e je podal navzdol. Spremljali so ga otožni glasovi ihtečega sina. Ob oknu v stopnišču 6e je ustavil. Odtod uživa najlepši razgled Odkar ni več vstopil v 6vojo dvorano. je na tem mestu često obstal. Sivozatemnelo nebo! Pokrajina, ki 6e je bila že odela v 6Vojo pisano poletno obleko, je nudila v motni luči nekam otožen pogled Kot temen, črn trak se je vila reka v dolini in kratki viharni sunki so vrtinčili po zraku rožne liste Sredpoletje! In vendar je ležala nad pokrajino neka soparna utrujenost. Gosti, raztrgani, 6ivi oblaki 60 6e podili nadnjo. Harru se dozdeva, kot bi bil leta in leta tukaj čakal. Kolikokrat je v poslednjem ča6u tu stal. mirno in otožno! Svoje sicer pridne roke je imel prekrižane na hrbtu ter je opazoval čaplje v njih okornem poletu. V svojem ateljeju ni našel več miru. Slike, katere je pričel v posebnem razpoloženju, so se mu brž odtujile in ni.se mu posrečilo dovršiti jih v istih čustvih. Te čaplje v neokretnem poletu, ti sivi. raztrgani oblaki, te jx>deče se megle, ti otožni temni vrhovi tu doli. — kakšna slika bi bila to! To bi bil izraz njegovega pravega razjx>loženja. Te ko-vinasto blesteče se peruti bi ponesle njegovo hrepenenje pod temno prevlečeno nebo Videl je že v duhu povsem dovršeno sliko v vsej svoji otožni lepoti. Toda njegove na hrbtu počivaioče roke so le malce zadrhtele in ostal je. ne da bi izkoristil blagoslovljeno uro. dokler ga niso pozvali h kosilu. Bil je dolgočasen obed s teto Uli. Alfred je manjkal. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčič