VII 29013 Leto LXV«, št* 146 Ljubljat 1* ]«H|a 1932 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popodne, izvzemal nedelje In praznike. — Inserafci do 30 petit * Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petir vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Hi UPRAVNMTVO I,nTBLJA\At Knafljeva ulica St. 5 Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 m 3126 PODRUŽNICE : MaRIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — Tel. 390, NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 1G1__r— — Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.35L INTERVENCIJA AMERIKE Ameriška vlada je opozorila Nemčijo na nevzdržnost njenega sta* lisca — Velesile so predložile Nemčiji zadnjo ponudbo« ki bo odločilna za nsodo laus annske konference Washmgton. 1. jun>~ Vest o nevarnosti, da se bo laosarnska konferenca končala brez nspeha, je izzvala v aro eri-Skfh krogih precejšni vznemirjenje. Zunanji minister Srimson je zaradi tega interveniral pri nemškem poslaniku in priporočil nemški vladi, naj opusti svoje neponrirlfvo stališče, ker tudi Amerika ne bi mogla pristati na to. da se mednarodni dolgovi enostavno črtajo. Obenem je predsednik Hoover obvestil francosko, angleško, italijansko m nemško vlado, da bi bile Zedinjene države zelo zadovoljne, če bi se repa raci j-siri problem uredil na ta način, da bi Nemčija enkrat za vselej plačala določeno vsoto. Po mnenju Amerike bi mogla znašati ta vsota 7 miljard zlatih mark. lahko pa bi se znižala sorazmerno z eventuelnim znižanjem vojnih dolgov v Ameriki. Zadnja ponudba Nemčiji Lausanne, 1. julija V»>s voeraj&nr dan je T>otekel v pr^zaoevan m M »i-domalda. 4a reei bmsaanako hovforeneo pred popoteim polomom. Na nie£v>vo p/>budo je bil aentav-\yp>n odbor, v kalnem fo zastopane vse velesile, ki so sodeloval*- pri sklicanj« lan-saamske konference. Ta odbor naj sestavi ^vf-oc2o o dvoseda njem č>lu konference in predloge za, Tf&iH&v r*v*a.ra**ijskepa problema. Odb/-*r je i mol v«s dan pozno v noč, eve>r» sejo, ki je btla roeetoma pr^c^j vč-bama. Vne,i ^« v» pravcata tvt.fca. za po-po.no črtanj** n^mskin rc.parao13 in proti lijemu. Macdoiald Je naposled sam uvide , da na ta način r^pararijskega problema ni -Aogrkče reisit. t«r je zopet obnovil svoj I -edlog. ki ne «tr*nj* tudi s »tališčem Francije, po katerem naj bi Nemčija plačala neko globalno vsoto, s katero bi se enkrat za vselej krile rrparacijske terjatve. O4bor si je nsto prizadeval določiti to globalno vsoto, ki bi služIla v prvil vrati za odplačalo vojnih dol-eov. Na to so se zAdiinfl«* vso države — npnice in tako se je nar-os!ed znašla Nemčija pr«*d strnjeno fronto s*q#&i n pni kov, dočdm je drvnoj ■jmt&o manevrirala med dvema taboroma in se zlasti on»>ala na Anglijo in Kalijo. V konferenčnih krogih naglasa jo. da je predvsem >za&luga-r Italije, da ni prišlo d«» sporazuma med i^mVSijo in Francijo, ker se je Italija zbala, da bi v tem primeru ostala osamljena. rVrfbor velesil i p posvetoval do 1. z;utraj. Na tej seji Je bM sestavljen nov predlog za ureditev reparacij. Ta predlog )e bi: še pOnočj sporočen nemški delegaciji s pr pombo, da je to zadnja ponudba. Po tem predlogu naj bi Nemčija plačala r batno vsoto, ki točno se ni določena, ki pa bi znašala približno 5 miljard zlatih mark. Ta vsota bi služila za gospodarsko obnovo Evrope. Predlog ne govori več o reparacijah niti o skupnem fondu. štiri petine tega zneska bi služile za odplačilo vojnih dolgov, ena petina pa bi se ;zilača-'a enim upniškim državam, ki so v raj-večj stiski. Nemčija bi moraia kot jamstva založiti pri banki za mednarodna ,»'ač >a obligacije nemških državnih železnic In drugih industrijskih podjetij. De-j*n»k-o odplačilo te vsote bi se pričelo ie-^ čez par let, ko bi se ugotovila plačilna sposobnost Nemčije. Izplačilo bi vršil poseben odbor, v katerem bj bili zastopniki vseh upniških držav. \*»mska delegacija jp Se ponoči razprav- ljala o tem predlogo- Dopoldne ob tO. so se podali nemški kancelar Pa pen. finančni minister grof Schwerin-Krosiyk in minister Bulk>w k predsedniku konference Macdonal-du, da ura sporoče nemški odgovor. Konferenca med njimi ob uri ko to poročamo, še traja. V pričakovanju nemškega Pariš. 1- julij«. Listi poročajo iz Lauean-ne. da se je položaj na konferenci zopet nekoliko izboljšal. Neradi o snočnib pogajanjih m podrobnih poročil, sklepajo listi, da je bil dosežen sporaznm v nekaterih bistvenih točkah. Na podlagi poročila baselskih strokovnjakov je M8odonald prodrl s svojim predlogom, da se upniške države odrečejo svojim terjatvam po Tnungovem načrtu ter izjavijo svojo pripravljenost za nadaljevan?* pogajanj o tem, da plača Nemčija enkrat za vselpj določeno vsoto. Glede višine te vsote še ni sporazuma. Nemčija doslej na ta aranžman še ni pristala. Davi so se prireja pogajanja z nemško delegacijo glede visine globalne vsote, ki naj bi jo plačala Nemčija. Zavezniki so zahtevali 7 milijard. Nemčija p* ponnia v najboljšem primeru same tri milijarde. Nemška delegacija je takoj v početku iziavila. da jp pripravljena v načelu razpravljati o tem prp d logu. pridržuje pa si vse pravice glede podrobne izvedbe in postavlja razne pogoje, ki jih je kancelar Papen napovedal že v svojem senzacijonalnem komunikeju, v katerem zahteva revizijo mirovnih pogodb Zaradi tega zasledujejo v konferenčnih krogih brez posebnega optimizma nadaljnji razvoj pogajali in nima % -mose upanja, ''a bodo rodila zaželjeni uspeh. Naglasa jo pa obenem, da je to zadnja ponudba Nemčiji. Če bo Nemčija rudi tokrat vztrajala pri svoji nepopustljivosti in nepomirljivosti, potem bo morala sama nositi vse posledice. Konference habsburških agentov ostni sestanki habsburških privržencev 7. bratom bivšega cesarja Karla in generalom Sarkotićem Oajić. ki ga v Jugoslaviji zasledujejo. Naialje je bilo na Onnajn več višjih vojaških oseb iz Budimpešte. Vršilo ae je več konferenc katerih se je udeležil tuci general Sarkotić. Na teh konferencah so razpravljali o raznih akcijah na Hrvatskem. Včeraj je prispel semkaj tudi knez IiUdvik Wndischgratz, Id je znan iz procesa zaradi ponarejevanja frankov. Nameraval se je udeležiti teh konferenc, ki so pa že končane. i 1. julija. Kakor doznava Ager legraph« iz dobro pouče- nega - v teku meseca junija brat bivšega c - "a Karla, hi vsi nadvojvoda Maka, te l Dunaju dvakrat ter imel razgovor orimi osebami. Stanoval je v Air ni s tras se v palači Meyer-Mellnhof. vo j*% da stanuje neda- leč od te od ja hrvatskih monar- histov Pe 'pseća junija je bil na rhmaju tn i * i tel j hranilnice Stevo Atentat profesorja na rektorja univerze Na đunaisk, i ">kopafiščij je streljal včeraj popoldne pri odkritju spomenika bot* VVettsteinu prof. Schneider na rektorja univerze Abla Dunaj, 1. jul-L l osrednjem pokopališču so včeraj p. odkrili spomenik pokcoDemu siorvttei. mdku prof. Wett-s?etniL Med slovesm- •• -e je pnipet.U ra^-bnrljiv dogodek. čp.r- - -.-niče so bili vsi zastopnika dunajskih m&aatvenifc krogov, kakor tudi sam dima»;sx*. inpan. Ob koncu govora pred nekaj dr <-^r>ljenega. rektorja univerze prof. G • Atola je »topa as prvih vrst prnsor- st -ejsi človek, prihijžno 60 lert star, ter ittl x revoi-verjem prott njemu s ki" - >Se«5aj ho-čxxmo oi>r»CTLnat*!< Krogla rrgi Prrrf- Abel je spozna * .^rednega profesonja mpOgU -ob^V. universi dr. Karta Kaandla Solm^derja. ki je nsto vnovič dvignil roko ba --'iaJ Se ea strel V tedn trentrtku ga pe|§cl za roko potep njega stoje« duna.sk! P«i Seits ter jo potisnil ▼ atran. c " - so p-lai'1 'i ^anj in ga odvedli proč. Prof. Abel je *o nadaljeval svoj govor, nakar je Ei - m Sei rz prevzel spomen ik t varetvo 8 obč.in<». Prof. Sc-hneider je bU pri-o* 70 zaslišanju v pollcijakem zaporu za o^zkusenega umora. O njem je ma-i-' - ."nnajskfh vseuclHškiib krogih, da gojt mržnjo proti mnogim svojim tovar «• naravoskrvnd skupini filo- zofske te. Nedavno je objarvCl bro- šuro, k >lna napadov proW fakulteti in t ka*-r T<«topa slasti p»roti profesor- Prof. S***- >v1pt Je pri zaalisanju tz^afrtL, da je MI po ta Ml prof- AMs m umrlega prof. WertM' ^-vostavijem v svojem ZBe-nstvemem delt- Omenjena profesorja tudi dol*, da n iovan za rednega prorfeeorja na «iniv Še en oAnev iiiidberghove afere Na Ceskoftiovaskem so aretirali nekega Američana, ki 'rtfi. da je sodeloval pri ropu Lincfberghovega otroka sam izvršil rop. Po lestvi ^ apieaal v soba, vzel dete is postelje in ?- oddal tovarišem, Hovemesto na Vahn. L julija, ž. Policija, ki je aretirala neznanca, po rodu Američana, ja uvedla proti njemu preiskavo. American trdi, da je sodeloval pri ropu Lindberghoveea otroka. O preiskavi sami se ni pozitivnih rezultatov. Neznani American nože za nobeno ceno izpovedati, kdo je, ker meni, da ga v primeru, da ne morejo določiti njegove istovetnosti, tudi ne morejo izročiti ameriškim oblastem. Američan se namreč boji, da bi ga v Ameriki obsodili na smrt Zdi se pa, da ga bodo kljub temu izročili ameriškim oblastem. Neznanec pra*i, da ja ki to stali na lestvah po-' oknom. Ugrabitelji, ki jih je bilo sedem. *o nato odpotovali v London, kjer so od m<-;'**, ki je naročil rep, dobili velike nagrade. Roparji pa niso r? ■ tnal da bo rop rx-xval tako veliko senzacijo Ko to opazili ogorčenje v ameriški ja^c<»sti, so sklenili pobegniti deloma v Rusi'v r'-loma v Nemčijo. Imeli ao dovolj d9r.?.*ja in tudi dokumentov, da so z lahkoto potovali po Evropi. Potovali ao na čeftoakr^k,-. z mobi lom a. Ko so iz Boh uma prispeli v ZEn, so mu njegovj tovariši naročili, naj gre po cigarete in živež. Ko se je vrnil, avtomobila ni bilo več. Ostal je brez denarja in dokumentov v tuji državi. Tako je prtšk> do tega, da je bil aretiran, češkoslovaške oblasti so odredile, da se nemudoma uvede stroga kontrola ob mefi. tako da ostali njegovi tovariši ne bi mogli pobegniti, Če so Še na Češkoslovaškem ozemlju. Revizija sodbe v oficirskem procesu Beograd, 1. julija. Danes dopoldne je višje vojno sodišče razpravljalo o prizivu oficirjev, ki so bili nedavno zaradi komunističnega prevrata v Mariboru obsojeni od vojnega sodišča v Beograda. Po daljši razpravi je višje vojno sodišče odločilo: Potrdi se smrtna kazen. Izrečena nad podporočnikom Dragoljubom Atanasko-vicem. ]Va smrt obsojenemu poročniku M1R-voju Altalerju se izpreraeni smrtna kazen na 12 let ječe. Sodba, s katero je bil major Vojishvv Djoldć obsojen na 15 let ječe, se potrdi. Na 10 let ječe obsojeni poročnik Marko Marković se oprosti. Znižajo se kazni: podporočniku Božldam Pannkovičn od 10 na S leta, poročniku Momčim Milutteoviću od 10 nm 8 let, podporočniku Dragoljuba Todoroviću od 10 na 5 let, podnarodnfku JBvoradu IB6u od 10 na S leta. Oprostitev podporočnika Dušana Sor-dflovica, podporočnika M. Rlstiča, pod-narednikov Oedomira Petroviea fen ra Grnjića se potrdi. Zoper to razsodbo ni priziva m Je ko j Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. De vise: Amsterdam 2373.72_238S.08, Berite U8«.72—1*47«, Bruselj 7*2.96 do 78**9. Gnrib 1097^5-1102.85, London 201.M^20SJ»4, »pjy> cek do OSCLli, Parts 221.X3_5M.45, Praga 106.56 INOZEMSKE BORZE. Cnrih: Pariš 20.17 in pol, London 18.46, Newyork 513 in pol, Bruselj 71.35, Milan 36.15, MadrM 42.37 te pot, Amsterdam 207.15, Berlin 122.06. Sofija 2.72, Pra-SA 16.19, Vaitoaa MM, BakaresU 3JK. Lep praznik konjiškega Sokola Razvitje prapora, ki nm je kumova! ban g. dr. Drago Marušič Konjice, 2°. junija. Konitški Sokol m z njkn vsa napredna Dravinjska dolina je praznoval na praznik sv. Petra in Pav4a pomemben pn*zr?:k, ki je jasno pokazal, da 3e nacijonaina in sokolska misel med našim ltudstvom giobo-ko ukoreumiena. V 12. letu svojega ob-ste/ja je raavrt svo4 ponosni prapor, ki mu je komova 1 ban dravske banovine dr. Drago Marnšič. G. ban se Je pripeljal ?z Ljoh^jane z avtomohrfom in v Stranicah gfa je navdušen»> sprejela velika množica prebrvalstva pod vodstvom zashižnega rn-doljiiba žttpnfka %. Medveda, šolskesa uoravrteHa g. Dohnika m predsednika domač© podntžrHce Zveze kmečkih fantov in dek>et z. Bornslka. Pod slavolokom je po-tzdTavil visokesra gosta Sapnik z. Medved, potem sta mn pa izrekla prisrčno dobrodošlico neki učenec - in nčerrrfca domače ljudske šole. Po zahval za prfsrčen sprejem se je orfpeRal z- ham v spremstvu svoiega tajnika z, dr. Brolrha v Konjice, kier ga je zopet pričakovala ob slavoloku pred Narodnim domom velika množica prebivalstva, zlasti Sokolov. Oh pokanju tooičev mn je prvi izrekel dobrodošlico starosta koftjlsTcega Sokote g. dr. Ervin Mejak, od-vetn% m znani nadjonalni delavec v Konjicah. Njegovim tapUm pozdravnim besedam so se navdušeno pridružili vsi navzoči občinski rxiboTivrki iz Konjic, okoliški župani, sokoHtvo in številno občinstvo. I>rugi pozdrav je izrekel v imen« Konoic trški župan notar g. Rado Jereb, nakar je izročila g. bana z lepim nagovorom krasen šopek cvetja hčerka konjiškega sodnega predstojnika Cverana Mfhehceva^ sokofič Pirnader pa je pozdravil g. bana v imena mladih dravinjskih Sokoiičev, Za vse izraze firabezrii in spoštovanja se je zahvalil g. ban s kTasrmn govorom, v katerem je pohvalil dosedanje delo ko-nrtškega in okolišlkih sotaols!lo-nnslodniku Petru. po razvitju prapora so odkorakali Sokoli 7. gosti na čelu mpd gostrm špalirjftm občinstva po trgu do Narodnega doma, kjer je bil prirnjrn slavnostni banket. Prod banketom pa je š> sprejel g. ban v posojilu iški dvorani okoliške žnpano in zastopnike raznih organizacij, ki so mu tolmačih potrebe, težnje in želje prebivalstva. G- ban si je vse žol ie za beležil ter jih bo skučal po možnosti uro ;ničiti. °b 15. se je pričela na letnem telovadi-SČu 7.1 Narodnim domom javna telovadna, pri kateri so se posebno odlikovali moška Hft ženska deca s skupino >Kosci in žanjieec, ženska deca z >Lidovimi tanek:, moška deca B tokmo proko ovir in ženski naraščaj z vajami na gredi, nakar je sledila splošna orodna telovadba. Fi-coktno so bile izvedene proste vnje moškega nnraščaja, članic in članov. (Vrniki i/v»'dli krasne selfaške proste vaje. Posebno so ugajale proste vaje, s katerimi so nastopili \oj:Po jezenic. Pri slavnosG je iX>delovaJa šele nedavno ustanovljena godba na pihala >Dravrnfa< pod vodstvom kapeinfka g. Metelka, Po javni telovadbi se j& razvila na slavna^tnem prostom velika nanodna veselica, ki je potekla v najlepšem tazpoloženju. Iz policijske kronike Ljubljana, 1. Julija. Policrja je imela zadnja dva tedna dobro žetev. Aretirala je o-koB ^0 lahJcomu semfil /-euaiik. ki so prt. . - nerno-ralniim življenjem. Pt>licdja je j ne. i njima spoznaja že stare znanke, dočira je pri eni zdravniški pregled ugotovil, da je še nedotaknjena. Dekleta ao vef&ioraa iz JJjriblja-ne in okolice, med njbna je mnogt> taSSb, katerim je bivanje v Ljubijani prepovedi no, vendar se življenju, v mestu ne morejo> odreči in se vedno pr novno vračajo. Ker je večina nepoboljšl^va ta deJ^oraržna, jfti bo policija pnnedla^aia za prisilno defio v kaznilnici v Begunjah ter bo zadnjo besedo i'CTeklo sodišče. Ivanka K. je 5mana lankoživka. ki je imela svoje torišče večinoma v Mariboru, I^ani v septembru je bila zarada prostitucije poslana v žensko kazrrflnioo v Begunjah, ortkoder pa je 27. m. m. skupno a neko Štefanijo K. poibegnifci. Maitnili sta jo proti Tržiču, tam pa sta se sprli in razšli. Štefka je odšla nesnanofcun, Ivanka pa jo je ubrala pmri Li^ibljanl Na cesti jo je ustavil neki ai?dx^mobi2tet in jo pov-bU, naj prisede. Med potjo sta nganj? i razne neumnosti, dokler je avtxxmorjraist d4 pri mitnici na DunajsM cesti Požiral. Ko je Ivanka hodila po mestu, jo je ustavil neki Ljubljančan in jo povabil na večerjo, potem pa v svoje stanovanje v Šiško, kjer je ostala vso noč. Zjutraj ji je njen kavalir izrodi 30 l">in in podaril sra: jbo, ker je bila brez nje. Zjutraj je zopet dofafia novega prijatelja ter z njim odšla proti Tivolija. V trenutku, ko je parček legel pod grm tivolskega gozda, je pristopil stražnik in Ivanko povabil na poli ca jo. V nekem ljubljanskem prenočišča je policija izsledila in aretirala delavca Debelaka Leopolda iz okolice Kranja. Imenovanega iščejo že dalje časa žandarmerijske stanice, ker je izvrSil v^č vlomov po Gorenjskem. Pri njem so našli nekaj denarja in več obleke, za katero ni mogel dokazati izvora. Izročen bo sodišču. Srn se zadeva glede vlomov pojasni Ni izključeno, da ima Debelak na vesti raznp vlome v trgovine. Učenec reaL gimn. v Zagrebu, Dobov-šek Hinko, je odšel 28. m- m iz Zagreba proti Ljubljani k materi, kamor pa ni prišel. Domnevajo, da se mu je na poti k&j pripetilo. Deček je 13 let star in oblečen v kratke srve hlače, nosi nizke rjave čevlje na zadrgo, zeleno srajco in zeleno krava k) ter je plavih las. Izsleditelj prejme 20TT Din. — Čevljarskemu mojstru Breskvarfu Josipu V. v ftkofji irlici 10, je včeraj neki 23 let star moški, srednje močne postave, oblečen v čedno črno obleko, ki je pri mojstru i^ka1 dela, ukradel iz kuhinje 16T) Din vreden dežnik. n^opoMfrbe so se ženske zelo gnetle okrog rib na trgu in ogledovale so si jih tudi one, ki Jih niso nameravale kupiti. Takšna gneča je kot nalašč za žeparie, ki so jo tudi danes dobro izkoristili. Okrog 10. je nenadoma zakričala branjevka S., ko je opazite, da ji je nekdo v gneči ukradel iz cekarja torbico s 600 Din. Preveč zaverovana je bila v ribe in tat je neopa-zeno segel v cekar ter bil s plenom že kdove kje, ko je uboga branjevka opazila, da je okradena. Branjevka je siromašna in bo škodo težko utrpela. Tatovi seveda ne bodo sami opustili dobička no sneg a posla, če jim ne bodo stopili na prste. Trgovinska pogodba z Avstrijo I>umaj, i. julija. Narodni avet je včeraj brez debate odobril trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo. > SL O VENSKI NAR") D«, dne 1. julija 1932 Stev. 146 Zaščita zgodovinskih spomenikov v Ljubljani Seja občinske uprave — Ljubljana bo imela Tvrševo in Fiignerjevo ulico Ljubljana, 1. juhja. Po otvoritvi včerajšnje soj« ljubljanskega občinskega sveta, ki se je pričela ob 5. popoldne, se je župan dr. Puc v toplih besedah spominjal tragično preminulega predsednika francoske republike Do u mer j a in smrti velikega socialnega delavca Alberta Tbomasa, »lavnega d rektorja mednarodnega urada za delo, nadalj nedavno umrlega ljubljanskega trgovca KolLmanna in pokojnega občinskega svetnika Ivana Mihel-čiča. Občinski svetniki so stoje poslušali županove besede :n v spomin pokojnikom zakicali trikrat »slava*. 2upan je tudi omenil 70!etnico praškega prima torja dr. Baxe, našega velikega prijatelja, ki mu je čestital v imenu mestne občine k jubileju. Končno je sporočil, da se je obč svetnik g. Fr. Orehek odpovedal funkciji ohčin-skeoa svetovalca. Po odobrenju zapisnika zadnje seje je občinski svet prešel na dnevni red. Finančne zadeve Xa predlog načelnika finančnega odseka obč. svetnika Ivana Tavčarja je občinski svet sklenil, da se iz izkazanega raz-položljrveoa denarja 6% obligacijskega posojila v znesku 7.297.783.97 Din odplača delno izčrpano posojilo v znesku Din 5.794.560. Občinske tak.se na kinematografe oe snižajo od 10 na 9 odstotkov od vrednosti vstopnic. L'godeno jc bilo več prošnjam za odkup manjših mestnih stavbnih parcel. Gradbene zadeve Za gradbeni odsek je poročal načelnik podžupan E. J a r c. Mestna občina zamenja v trnovskem predmestju svet 6 Tilnom Epfhom. kar je obema strankama v prid. Epih plača svet. kolikor ga več dobi, po 25 Din kvadratni meter. Tvrševa cesta in Fiignerjeva ulica Gradbeni odsek je predlagal, naj se del Dunajske ceste od pošte do železniškega prelaza imenuje na čast velikega sokolske-ga delavca Tvrševa cesta. Občinski svetnik Pipenbacher je predlagal, naj se vsa Dunaiska cesta v območju mestne občine ljubljanske imenuje Tvrševa cesta. Po kratki razpravi je bil njegov izprenv □ jcvalni predlog soglasno sprejet. Občinski svet. in/. Bevc ie dodatno predlagal, naj se dosedanja §kofj-i ulica, ki vodi mimo največjega slovenskega so-kolskega doma Tabora, preimenuje v Fiig-r.e~;cv'-' u c - v spomm na 7'Ketnico početka .e organizacije in prvega sokolske«., si poste Fugnerja. Predlagatelj je na^lašj'.. da njegov predlog nikakor ne pomeni kakega o fronta proti sedanjemu imenu Škofje ulice, niti ne proti cerkvenemu doalojaostvu, saj :ma Ljubljana več u'-'c fmenovrmh po cerkvenih dostojanstvenikih, k.^kor W< ir vo oBco, Slomškovo ul^co ali pa Pred Sfcofijo, ^zen teženi pravilnik je samo začasen, potrebno pa je, da se čim prej izda, ker je treba ohraniti oni del Ljubljane, ki sicer ni najmodernejši, ki pa je najbolj zanimiv m najlepši. Obč. svetnik dr. Š u b i c je predlagal, naj se načrt pravilnika vrne gradbenemu odseku v ponovno razmišljanje, da ga bo mogoče natančneje proučiti, nakar bi se sklepalo o njem na prihodnji seji. Obč. svetnik Frelih je bil mnenja, naj se v pravilniku točno določi, kaj se sme na starih hišah preurejati, da bi posestniki ne bih preveč omejeni v razpolaganju z njimi. Obč. svetnik Urbas ie predlagal, naj se seznam stavb, ki spadajo pod zaščito, izpopolni s točnejšimi označbami. Poročevalec podžupan Jarc se je prilagodil tem predlogom, nakar je bflo sklenjeno, da se sprejetje pravilnika o zaščiti zgodovinskih spomenikov odgodi zaradi podrobnejše proučitve. Brv čez Grobarjev prekop Poročevalec podžupan Jarc je poročal, da se je po prvotnem načrtu nameravala zgraditi preko Gruberjevega prekopa na Hradeckega cesto betonska brv, ki bi veljala okoli 250.000 Din. Pozneje se je mislilo, da bi bilo dovolj, če bi se ta brv združila z obstoječim jezom, kar bi stalo samo okrog 70.000 Din. Razen tega bi prišli še v poštev stroški 25.000 Din za prehod čez dolenjsko železnico. Komisija za regulacijo Ljubljanice je na eni svojih zadnjih sej ta načrt odklonila. Češ. da bi prišli v nevarnost motorji, ki so na jezu. Če se ne najde soglasje s to komisijo, se za sedaj ne more ničesar napraviti. Obč. svetnik Likozar je pripomnil, da je bil za brv že denar na razpolago in da je ponovno prosil, na i bi se upoštevale želje prebivalstva ob Hradeckega cesti ter gradila brv čnm prej. Zupan dr. Puc je pripomnil, da je bila svoječasno res v izrednih stroških določena neka vsota za zgradbo brvi, ko pa se ie začelo to vprašanje proučevati, se je videlo, da ga ni tako lahko rešiti, ker je na eni strani breg višji, razen tega pa teče vmes še železnica. Vozni promet bi bi-l zaradi teb težkoč popolnoma izključen. Končno se je pojavila misel, naj Ki se brv združila z e-zom. ki pa je padla v vodo. ker komisija za osuševanje barja ne dn privoljenja. Prebivalci ob Hradeckega vasi ne smejo misliti, da je ta zadeva opuščena, ker se še vedno proučuje. Me*>to je napravilo devet novih mostov in nadomestilo tudi na Barju mnogo prejšnjih lesenih mostioev z betonskimi. Če danes stvari ni mogoče izvršiti, se ne more trditi, da se na stvar ni mislilo. Pomisliti ie treba, da je zaradi težavnih finančnih razmeT bila opuščena zgradba nove bežigrajske Soile, kakor rudi nameravano razširjenje mestnega zavetišča za onemogle, ker se ni moglo dobiti posojila. Temu je kriva pač višja sila, preko katere se ne more iti. Na pripombo obč. svetnika F r e 1 i h a, da bi zadostovala lesena brv, je župan dr. Puc odvrnil, da so hotelii prvotno uporabiti v ta namen les, pridobljen iz Tivolskega gozda, vendar pa je tak most tehnično izvedljiv samo pri bolnici, ne pa v Gruberjevem prekopu. Končno je bilo poročilo referenta gradbenega odseka podžupana Jarca odobreno. Personalno-pravne zadeve Za personalno pravni odsek je poročal obč. svet. dr. Bohinjec ter so bile odobrene razne prošnje za zagotovilo domovtnstva v Ljubljani. Trgovskemu zastopniku Edvardu Luksenburgu se zniža občinska taksa za zagotovilo domovinstva od 1000 na 300 Din. Prošnja delniške družbe Elektre za dovoljenja uporabe mestnega sveta pri polaganju električnih kablov^ je bila odklonjena zaradi zaščite mestnih interesov "m mestnega električnega podjetja. Nadalje je bilo sklenjeno, da se uvede sodno postopanje glede ureditve zemlje-knjižnega stenja med SchiKingovim beneri-cijem in mestno občino 1 juh-jansko. Kakor znano, se je mestna občina pogodila svoie- časno s šenrpeterskirn župnikom, da napn- vi za odatoprvši .svet na Vrazovem trgu zadano ograjo okoli sveta, ki spada k šent- petrskemu župnišču. Župnik sedaj noče pristati na zemlieknjižno ureditev te zadeve. Češ, da se mora plačati dotični svet po gotovi ceni. Čeprav je bilo prvotno dogovorjeno, da ga odstopi brezplačno, za kar ima zgraditi mestna občina ograjo. Ker sporazum ni dosegljiv, bo mestna občina seda i ukrenila potrebno, da odloči o tem sodišče. Zveza bojevnikov je svoječasno ustanovila Colaričev s*klad za podpiranje invalidov, revnuh vojakov, vdov in sirot ter določila, da prevzame oskrbo fonda mestna občina, ako bi bila Zverza raznvušcena. Sklenjeno je bilo. da mestna občina pristane na to določbo. Namesto pokojnega obč. svet. MihelČi-ča je bil imenovan v naborno komisijo obč. svet. Fran Debevec Prevedbe mestnih uslužbencev Poročevalec personalno pravnega odseka dr. Bohinjec je končno poročal o mnogoštevilnih pritožbah in prošnjah mestnih uslužbencev glede prevedbe po novi službeni pragmatiki. Mnoge prošnje so bile ugodno rešene, mnoge pa kot neupravičene zavrnjene. Pri prevedbi so se upoštevale vse pridobljene pravice na podlagi prejšnje pragmatike, niso se pa mogle upoštevati pravice, ki so bile pridobljene v nasprotju z veljavnimi predpisi. V nadaljnem svojem poročilu je poročevalec navajal predloge personalno pravnega odseka, kako naj se tolmačijo posamezne določbe službene pragmatike. O tem se je razvila daljša debata, v katero so posegli obč. svet. dr. Fetrich. dr. Subic, Pip-penbacner in Likozar. Na predlog občinskega svetnika dr. Šubica je bilo sklenjeno, naj se določba o odpustu omoženih uradnic, gro sa tri uradnice, tolmači tako. da veljajo njeni predpisi le za nove primere, Obč. svet. PSppcnbacher je zavzemal stališče, naj se pri prevedbi točno upoštevajo predpisi službene pragmatike, da bi ne nastala za mestno občino prevelika bremena. Končno je bilo sklenjeno, da se določba o štetju službenih let vrne personalno pravnemu odseku v ponovno proučitev in poročanje. Samostojni predlogi Predložene samostojne predloge je župan odkazaJ pristojnim odsekom. Med njri-mi je bil samostojni predlog podžupana prof. Jarca zaradi nujnih potreb severnega de!a Ljubljane, t. j. izboljšanja javne razsvetljave, naprave prehodov, ureditve cest, naprave javnega stranišča, škropljenja cest itd. Predlog zahteva, naj mestna uprava omenjene nedostatke čimprej odpravi in naj mestno načelstvo posreduje pri upravi policije, da se ustanovi stražnica za severni del mesta. V smislu drugega predloga je vložil tudi ob£. fevtnik Frelih analogen predlog. Nadalje je podžupan prof. Jarc vložil predlog zaradi stalne organizacije ljubljanskega festivala, v katerem zahteva, naj mestno načelstvo podvzame pobudo, da se ustvari enotna in stalna organizacija za ljubljanski festival. Tretji samostojni predlog podžupana prof. Jarca govori o ureditvi športnih igrišč v Ljubljani, zahteva, naj mestno načelstvo skliče anketo, ki bo na podlagi že prej pripravljenega gradiva proučila sedanje stanje in sestavila predloge za gradnjo športnih igrišč. K tej anketi naj se pritegnejo predvsem zastopniki športnih in telovadnih organizacij. Nadalje naj se pri zdravstvenem uradu ustanovi referat za telesne vaje. Kot sosvet naj se mu poleg zastopnikov mesta dodajo zastopniki zgoraj omenienih organizacij. Obč. svetnik Lovše je vložril predlog, da se mora za igrišča (predvsem za balin-canje in keglanje) zaprositi tudi za gradbeno dovoljenje, pri čemer naj se upošteva, ali sosedje protestirajo proti šumu in ropotu, ki ga povzročajo na takih igriščih. Igranje na teh igriščih naj se ne dovoljuje preko 9. ure zvečer. Interpelacije Po končanem dnevnem redu je župan odgovoril obširno na interpelacijo občinskega svetnika F r e 1 i h a zaradi najetja prostorov v Mah rovi hiši po upravnem odboru mestne elektrarne, plinarne in vodovoda. Zupan je prečital pogodbo, iz katere je razvidno, da znaša najemnina vseh prostorov za urade in skladišča skupno 153.000 dinarjev in da ni višja, nego so prej plačevale privatne stranke. Upoštevati je treba tudi ugodnost, da so sedaj vsa skladišča elektrarne, vodovoda in plinarne, ki so bila raztresena po raznih lokalih, združena na enem mestu in je tako nadzorstvo olajšano. Na drugi strani je v prejšnjih prostorih rnestne elektrarne dobil prostor mestni socialni urad in sta bili gostoljubno sprejeti pod streho tudi dve odlični kulturni organizaciji, pevsko društvo »Ljubljanski zvon« in »Šentjakobski gledališki oder. ki bi bili sicer z avgustom ostali brez strehe. Investicijska dela v najetih prostorih Mahrove hiše so veljala manj kakor 30.000 Din. ne pa kakor trdi občinski »svetnik Frelih več sto tisočev. Župan je ostro nastopil proti raznim temnim glasovom in konventiklom, ki nejasno in neodgovorno trosijo vesti o nekakšni korupciji mestni faktorjev. Posebno velika gonj* se je začela tedaj, ko se je ventiliral nakup Mahrove hiše po mestni občini. Prej aH slej je nakup Mahrove haše za mestno občino potreben, da se regulira trg ali prsta vi nov magistrat. Župan je izročil tedaj proučitev tega vprašanja trem mestrim svetnikom, ki so pripadali vsak drugi stranki in ki so vzvišeni nad vsakim sut>xt , namreč mž. Zupančiču, inž. Bevcu in obč. svetniku Olupu. Ti so izjavili, da smatrajo nakup Mahrove hiše potreben za občino. Tudi finančni odsek je že o tem razpriv-lial. Tedaj se je začela gonja znova. D asi je bila zagotovljena dvetretjanska večm.i, je tedaj župan odstavil stvar z dnevnega reda seje občinskega 6veta, ker so se razglašale po mestu čudne vesti. Sedaj je zadeva taka. da je Slovenska banka sporočila mestni občini, da ima resnega kupca za to hišo. Zato je postala zadeva za mestno občino z ;>T>et aktualna, ker ima predkupno pravico. Tako stoji stvar danes, vse drugo je fantaziija. Ob?, svetnik F r e 1 i b je vztrajal na trditvi, da zna.^a no njecrovprn računu ruijom-nin.T 184.000 TVin in je predlagal končno, naj se izvoli petčlanska komisija, ki nai preiSSe ali so cene nrimerne za najete prostore. Nadalje naj ta komisija skuša dobiti prostor? za vse mestne urade, ki so v privatnih hišah, v mestnih hišah in nai prouči tir ' razmere za nakup Mahrove hiše. ali je i tiesten ali ne. Zupan dr. Pur se ie rziavil pri: e j ?a za sprejem predlocra obč. svetna Pn • i- j ha. da bo na ta način postala ven r n-krat stvar popolnoma ia&na. ker nltBAJO mestni uradi in mestno načelstvo ničesar skrivati. . Občinska svetnika dr. Bohinjec in Ivan Tavčar sta $ie izjavila pn i predlo-nu obč. svetnika Freliha. ke- bi al izzvati vtis, kakor da smatra san i sve! za- devo za nejasno, in ker & B fzadtvv,mi vprašanji morajo bav; m/ -Iri ou es med njimi grradbeni odsek Jvanjski odsek in uprava mestnih hja. Občinska svetnika F &▼« :" Hribar sta se pridružila Bmenln župana, da se izvoli komisija. Po nekateri'i pota nilih obe. svetnika Rebeka je župr: 1 5i:ši predlocr občinskih svetnikov dr. Bol :.;l>a in Tavčaria da «e odkloni Frelihov predlog, na glasovanje. Predlou obč. ?vetnifra Freliha za določitev petčlanske preiskovane komisije, je bil odklonjen z veliko večino. Nato je župai dr. Puc odgovoril Še na interpelacijo obč. *vet Rutarja zaradi stavbe ob Vrst : v "ko vi ulici in Lepi poti, češ da je izven regol&cijske črte. Zupan je ugoiovit da je stavba pravilno v regulacijski in zazida'.ni irti, pač pa so bile druge vile ob ist: ulici, ki so bile zgrajene v prejšnjem čaru nepravilno postavljene. Župan je obljubil či bo v bodoče skrbel, da se bo natančno čuvala sklenjena regulacijska črta, k fO -me spreminjati s svojim sklepom !. r. BluAl svet. ne pa gradbeni urad ali pa kak inženjer gradbenega urada. Ta]5ia seja Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, j© župan zaključil oo 2030 javno m otvoru tajno sejo, v kateri je bilo rešenih več prošenj za oddajo interno razpisanih službenih mest na podlagi sistemizacije za leto 1932. ter prošnje za priznanje milostno pokojnine oziroma hrananue, za priznanje rodbinske doklade. za stalne in začasne upokojitve ter za povišanje plač. Rešile so se tudi v tajni seji razne d rune personalne zadeve. Koledar. Danes: Petek, 1. Julija ka^oličan-i: Teobald, Bo^oslav. pravoslavni 18. junija. Današnje prireditve. Kino Matica: Stric iz Amerike. Kino Ideal: Ameriška tragedija. Dežurne lekarne. Dane«?: Dr. PiccoL'., Dim.o^ka r^sta 6 in Ba.karčič, Sv. Jakoba trs: 9. Brv čez Ljubljanico v Mostah Na Kodeljevem je v kratkem času zrasla nova kolonija prijaznih hišic od Otepanje vasi pa do Ljubljanice, na oni strani se pa Moste širijo prav do železnice, da bo kmalu vse zazidano in nastane nov ter prav lep del Velike Ljubljane. Odkar županuje g. Seme, je občinski svet prav resno prije! stvar v roke, da se zjrradi brv čez Ljubljanico, ki nai bi na desnem bregu vezala novo kolonijo, Otepanjo vas, Do-brunje, Bizovik in lirušico z Mostami tam, kjer je začrtana nova cesta proti Ljubljanici. Na kraju te ceste naj bi čez reko vodila brv, ki bi dosegla Zaloško cesto med Mergentlialerjevo tovarno in samostanom karmeličank nasproti Narbeshu-berjevega dvorišča. Za leseno brv je mo-šcariska občina že določila 5000 Din in enako vsoto tudi občina Dobrunje, dva podjetna posestnika sta pa sama zagotovila še višjo vsoto, ker razumna moža znata ceniti velikansko korist, ki bi jo od zveze med levim in desnim bregom imeli obe sosedni občini. Tudi drugi privatniki so voljni prispevati, tako da je za brv namenjena vsota že prekoračena. Prebivalci obeh občin so pa tudi prišli do prepričanja, da bi lahko zbrali še večjo vsoto in namesto brvi zgradili takoj lesen most, ki bi omogočal promet čez Ljubljanico tudi z vozovi. Brv je preračuni ena na 20.000 Din, če bi pa to skromno vsoto podvojili ali potroji.li, bi pa lahko zgradili lesen most in z njim koristi po-desetorili. Mostam in Dobrtmjam je brez težav mogoče podvojiti za brv namenjeno vsoto, takoj bi priskočilo rudi še več privatnikov z večjimi vsotami, a tudi banovina bi gotovo rada pomagala, saj je most v resnici za obe občini vitalnega pomena in je zahteva prebivaSstva tudi vsestransko upravičena in u+emeljcna. Ljubljana si je v nekaj letih postavila več leptfi mostov, sedaj ob regulaciji Ljubljanice se p* tudi Mostam rn Stopanji vasi rnudi n: ugodmejša prilika, da r^ebrvaJsfevo ob 1 strani dobi prepotrebno zvezo čez L Ijanico. Ker poznamo gorečnost župana > meta in vsega občinskega sveta n^ skega, prav tako pa tudi za napred«" te može i-z dobrun.ske občine, smo i jeni, da predvsem mosčaaiski obči. takoj prične s nripravami za gr? sta in stopi v zvezo tudi z dobn: t občino, da še letos dobimo most >ri njemu ni rrrti noanjčnih niti d: ovir« Čimprej bo most zgrajen, tem se bodo pokazale njegove korist >odo prepričale tudi dvomljivce in ježe, da je tndi lesen most le začas r - :-:er morajo biti Moste zvezane z - stranjo Ljubljanice z betonskim rr~ .r.-r\ ki ga nam gotovo postavi Velika -Mjajna. Na pomoč, ^ori! Letošnje leto je zelo . eno. Ni treba omenjati vseh eleme .n nesreč, ki so prizadele svet, dovo- če se omejimo le na domačo katastr< . e naši pjžari niso kar tako, saj je gorel letos v Ljubljani že skoraj toliki I izven ognjišč kot na njih samih. Te* ri je razlagati te pogoste požare, saj 1 .le enostranska suša, pa tudi zavarr :. -e ne izplačujejo tako mastnih premij rk bi bilo vredno tratiti užigalice. Takšnega požar v pi še nedvomno m bido ne le v Ljub.jai- , temveč tudi v širnem svetu ne. Ktr je ta požar tako značilen, se morda Kdo čudi. zakaj ni zagr-mel na Gradu top. Toda takšne požare pri nas raje zamolčimo. Cemu bi begali ljudi in zoper višje sile ne moreš ukreniti ničesar, treba je samo tiho trpeti. In če bi požar opisali povsem natančno, v vsej strahotnosti, bi niti nihče ne smel ničesar pripomniti iT1 K sploh ne zmenil za vse Or.r , s : . šne stvari pri nas popom om? vs i d an e. PrM * Prašnega« dogodka so bili samo potriki, ki so se včeraj popoldne peljali i? Vodmata proti Ljuljani. Tramvaj se je počasi zibal proti središču in potniki so sladko dremali, zlasti oni. ki so sedeli. Ljudje so pač utrujeni od dolge vožnje m kar omamljeni od prijetne tropične vročine, s katero si preganjajo v tramvaju revmatizem, da nam ni treba hoditi v teh slabih časih v toplice. Neki gospe se je sanjalo, kako se praži v najmodernejšem kopalnem kostumu nekje v Alžiru in da se ji je vnela zaradi prevročega solnca krasna kopalna obleka. Hujše nesreče si res ne moreš misliti. — Na pomoč! Gori! je zakričala in skočila pokonci. — Pa res smrdi! Obleka se vam je najbrž sežgala! so pripomnile sopotnice. Zasmrdelo je kot bi pekel na ražnju mačka. Nekaj se je nedvomno osmodilo, krilo je pa bilo k sreči neprežgano. Panike ni bilo, kar ie seveda velika sreča v nesreči, ki se nam zdi v Ljubljani povsem brezpomembna. Kdove koliko takšnih požarov le že bilo na našem tramvaju! Dnevne vesti — Vpokojitve, odpusti in premestitve profesorjev. Vpokojeni so na I. drž. realni gimnazij: v Ljubljani ravnatelj d^pPra-gotm Lončar, in profesorji Ernest berva-ci. Franc Mašera. Tomaž Jost in Anton Anžič, na II. drž. realni gimnaziji profesorji dr. Gregor Pečjak (na lastno prošnjo). Ljuba Servaci, Davorin Majcen. Jakob Teršan in dr. Franc Cadež, na LIL drž. realni gimnaziji profesorji dr. Jože Jerše, Anton Jost, dr. Dragan Šanda in dr. Angela Piskernik, na klasični gimnaziji profesorji dr. Karel Capuder, Andrej Prebil, Ernest Tomec in Jože Koletič; na klasični gimnaziji v Mariboru ravnatelj dr. Jože Tominšek. na moškem učiteljišču v Ljubljani ravnatelj Anton Dokler, na ženskem učiteljišču v Ljubljani ravnatelj dr. Ivan Orel rn Lea Grasselli; odpuščeni so iz državne službe: na ITT. drž. realni gimnaziji suplenta France Vodnik in Marija Gunde. na ženskem učiteljišču pa prof. Leben-Bartol Marija, premeščeni so s III. realne na L realno gimnazijo prof. Rihard Aplenc dr. VValter Bohinec. dr. Lavo Čer-meli, Vladimir 2itko, suplenta Milena Premrli :n Klotilda Pavlic ter predmetni učitelji Franc Anč.k. Luka Kramolc in Rajko PirnaL — Promocije. Na zagrebškem vseučilišču so promovirali včeraj za doktorje prava diplomirani pravniki Ivo Kokalj, Karlo Prah. VIadim!r Fuchs, Vladimir Borac, Ervin Krelner in Božidar čuplć ter odvetniški pripravniki Franjo Schultes. Aleksander Hribar in Jurij Slu^ra; za doktorje medicine Niko Vončina, V i to! d Rlt-termann, Vinko Ara eri. 'Ivan Hušner, Rudolf Lib-kovitz. Ivan FatturLni, Vladimir Gul:c", Branko Puhalo in Ivo Veronek; za doktorja veteivne Novak Veronika in Ivan Žemljic, za doktorja a^rronomijp ine. Zla*-ko Vajda. Mladim doktorjrm iskreno čestitamo! — Diplomiral je prejšnji teden na mon-tanistični fakulteti ljubljanske univerze g Borivoj Stanič. Mlademu inženjer ju iskreno čestitamo! — Pavratek dr. Alberta Ogrizka. Akademski senat kmetijske visoke šole v Berlinu je povabil leta 1930 profesorja kmetijsko - gozdarske fakuLtate v Zagrebu ing. agT. dr. Alberta Ogrizka, naj bi predaval v Berlinu kot ?ost - profesor. Prof. dr. Ogrizek se je mudil dve let: v Berlinu, kjer je predaval o živinoreji, sodeloval pri organizaciji eneera najboljših sodobnih zavodov za proučevanje biologije, fiziologije In genetike domačih živali ter objavil voč znanstvenih razprav. Odklonil je ponudbo, da bi ostal trajno v Berlinu in te dni je zopet nastopil svoje mesto v Zagrebu. _ Uradne ure pri deželnem in okrajnem sodišču. Pri deželnem in okrajnem sodišču ▼ Ljubljani »o od 1. julija do 31. avgusta t. L določene uradne ure od 7.30 do 13.30, ob nedeljah in praznikih pa od 5. do 11. V tem času bo vložišče odprto vsak delavni dan od 8. do 13., ob nafatfah in praznikih pa od 9. do 11. Predsefl>. .^zvo dež^inesra sodišča v Ljubljani. — Zagrebški železničarji v Celin in Laškem. Poročali smo že, da prirede zagrebški železničarji, organizirani v zadrugi sv. Roka, v nedeljo 3. t m., drugi letošnji veliki izlet v Celje in Laško. Iz Zagreba se odpeljejo s posebnim vlakom ob 6. zjutraj. — Iz policijske službe. Policijski nadzornik Josip Tučan je premeščen iz Ljubljane v Zagreb. — Kongres slovanskih medicincev. Na praznik sv. Petra in Pavla je bil otvorjen v Pragi IV. kongres vse-slovanske zveze medicincev. V imenu medicinske rakultete beograjske univerze je pozdravil udeležence docent dr. Barjaktarovic, v imenu saveza medicinara kraljevine Jugoslavije pa MUC Vnrdelja. S kongrresa ie bilo poslanih več pozdravnih brzojav4\ med drugimi našemu kralju Aleksandru in senatorju prof dr. Ivkoviču. — Kresovj naj zagore na predvečer slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda 4. julija po vseh vrhovih širne Slovenije! Visoki rdeči plameni kresov naj bodo opomin vsem, da smo budno na straži za naš^ sveto narodno stvar. Zato prosimo narodna društva, v prvi vrsti podružnice CMD, da poskrbe, da se zažge čim več kresov. — članom SPD. VaVrno ^se člane, ki doslej še niso poravnali članarine za tekoče leto, da jo poravnajo najkasneje do 15. t. m., ker se bo sicer smatralo, da so dotični člani izstopili iz društva, v tem primeru pa lwdo morali, če se nanovo •vpišejo, plačati ponovno vpisnino po društvenih pravilih. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca junija 1932. 1. sledeče prispevke: L Podružnice: Krško ž. 338.— Din; Kranj 1805.— Din; Trbovlje m. 1-80.— Din: Ribnica na Pohorju 110.— Din; Tržič 500.— Din; Ljubljana, šentp. ž. 374o.— Din, skupaj 5679.— Din. II. Nabiralniki: dr. J. Hrašovec Celje, 30.— Din; podr. Ribnica na P. 20 Din. skupaj 50.— Dm. III. Tomo Zupana sklad. Podružnica Kranj 100.— Din. IV. Razni prispevki. Iv. Rozman. Ljubrjana 50.— Din; dr. Jos. C. Oblak. Ljubljana, iz kaz. noravnave P. O. — T. K. 200.— Din; T. Turk, Rio de Ja-neiro 300.— Din: A. Selišlkar. Rožna dolina 10.— Din: P. Janežič, Ljubljana 20.— Din: skupaj 480.— Din. Vsota vseh prispevkov 6309.— Din. — Smrtna kosa. Uglednemu ljubljanskemu trgovcu in krojaškemu mojstru g Franc Reisnerju je neizprosna smrt ugrabila v sredo soprogo Cecilijo. Pogreb blare žene bo danes ob 16. izpred mrtvašnice splošne boLnice. Blag ji spomin, težko prizadetemu soprogu naše iskreno so-žalje! — Vreme. Vremenska napoved nam obeta deloma oblačno, toplo vreme in nagnjenje k nevihtam. Včeraj je bilo po večini krajev naše rFranz-Josef< deluje zanesljivo, hitro rn prijetno. — Ce ima žena starega moža. V bolnico v Murski Soboti so pripeljali v sredo težko poškodovanega 60 letnega moža. ki ni hotel takoj povedati, kaj se mu je pripetijo, pozneje je pa le priznal, da se je nedavno tretjič oženil. Žena je 30 let mlajša od njega in se rada ozira po mladih fantih. Zato sta se z možem sprla in med prepirom ga je žena tako obdelala, da so ga morali prepeljati v bolnico. — Baron obsojen radi poneverbe. V M i tro vici se je moral zagovarjati pred sodiščem ruski aristokrat baron Fjodor Rit-tersporn-Petrovič, ki je bil obtožen, da je kot blagajnik Aerokiuba poneveril 10.000 Din. Baron je med obravnavo plakal. Obsojen je bil na 10 mesecev ali pogojno na tri leta in povračilo škode Aeroklubu. — Obesil se ie in ustrelil. V oslješko kopališče je prišel v sredo mlad neznanec, ki se je zelo čudno vedel. Mnoge kopalce ie ozmerjal, natakarjem v kopališki restavraciji je pa izjavil ,da je njegov oče v Zagrebu banovinski uradnik. Potem ie pa odšel v grmovje in nihče več ga ni videl. Žele zvečer je zaslišal brodnik strel, ki se pa ni zmenil zanj. Včeraj zjutraj je pa opazila neka kmetica na vrbi blizu kopališča obešenca. Bil ie neznanec, ki je visel na vrvi s orestreljeno jrlavo. Da osvežite kri, pi.ite nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Jose-fove« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri. pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Liubliane —Ij Ameriški izletniki v Ljubljani. Jutri so pelje skozi Ljubljano z vlakom ob S.50 okrog 200 ariiurisii:h izle* nikov. ki potujejo dalje v Zagreb in Beograd in se pozneje vrnejo v Slovenijo, kjer si ogledajo našo lepo Gorenjsko. Med izletniki bo tudi] nad 50 ameriških visokošolcev. ki" prihatinio nrvič v Jugoslavijo. da se ž njo seznanijo. Narodni izseljenski odbor priredi ameriškim izletnikom sve-čaa sprejem na kolodvoru. Vabimo vsa nat.ionalna društva, da se zbero jutri ob 8.30 uri na kolodvoru. Sprejema se udeleži turti godba >S;osec. Pokažimo drag;m gostom, da so nam dobrodošli! _!j Akademikom in visokošolcem Ljubljane. Z ameriškimi izletniki, ki pridejo v Ljubljano iutri ob 8.50 uri pride tudi okrog 50 akademikov in visokošolcev z ameriških univerz in višjih šol. Ti omladinci pridejo prvič v našo domovino. Narodni izseljen iški odbor pozdravi izletnike in jim priredi oficijelan sprejem. Vljudno vabi tudi akademike In visokošolce, da se pridružijo sprejemu in pozdravijo svoje ameriške tovariše. —Ij Poziv narodnim ženskim društvom! Z ameriškimi izletniki pridejo tudi Američanke in nase izseljenke; zato vabimo članice nacionaln h ženskih društev, da pozdravijo Izletnice na kolodvoru in jim prunesejo cvetja. Naj vidijo naše izseljenke, da jih domovina in njihove seetre v domovini sprejemajo radostnega srca. Vse na kolodvor in vzemite cvetpe s seboj! Narodni izse.ljeniški odbor. —Ij Regulačrta dela v Ljubljanici so v polnem razmahu. Materijal izvažata dve lokomotivi!, ka se srečujeta v struei, kjer je že položenih več tirov. Delavci kopljejo v dolžin! okrog 400 m, od Kodeljevega pa skoraj do novega mostu pri bolnici. Na prostor za deponiranje materijala držita prosi v dveh smereh m sta strnjeni tako. da popolnoma okrožata barake, ki padajo druga za drugo. _Ij V Stritarjevi ulici obnavljajo fasado trlnadstropne V. Breznikove hiše. v znameniti hiši „*Pri div.jem možu- noieg magistrata sta pa bila te dni otvorjena dva trsovska lokala; sem se je preselila Strojanškova trgovina >Pri zvonu« in nad izložbo je obešen pozlačen zvon. Gibljemo se torej še vedno tudj v tem pogledu, še vedno odpiramo nove in moderniziramo stare trgovske lokale, pa tudi .precej hiš je že dobilo letos obnovljena pročelja _I j Nove izložbe vabijo na Kongresnem trgu, da se ustaviš pred nj bi Dčb» veliki pa po 22, najdražje so orade, po 36 Don k«. Btlo je tudi nekaj jegulj po 32 Din kg. Poleg sladkovodnih rib je bilo se nekaj k srpov po 20 Din kg. Najmanj zanimanja je bilo za žabe, ki so pa precej debele ter slastne na pogled, toda meščani so že preveč >nobe!<, da bi jin ceniti, čeprav so počeno. Lepi kraki so po 50 par, -x> dinarju so pa tako veliki, da zaležejo že za celo ribo. Kljub temu, da prodajalci težko prodajo žabe, jim jih pa vendar ni treba vreči nazaj v Ljubljanico, Ljubljančani pokupijo tudi to delikateso do zadnjega kraka. —Ij I. počitniška kolonija mostne občine jjubljanske za morje odhaja dne 2. julija 1932. Zbirališče ob 1 i. uru na glavnem kolodvoru. Odhod vlaka ob 18.20. —I j I. počitniška kolonija mestne občine ljubljanske za Breznico odhaja dne 4. julija 1932. Zbirališče ob 6. uri zjutraj na glavnem kolodvoru. Odhod vlaka ob 7.15 —Ij I. počitniška kolonija mostne občine ljubljanske za morje odhaja dne 2. julija 1932. Zbirališče ob 6. uri zjutraj na glavnem kolodvoru. Odhod vlaka ob 7.15. —Ij K poročilu o letnem rednem občnem zboru pevskega zbora ljubljanske Glasbene Matice 23. p. m. pripominjamo, da je me sto arhivarja prevzel zopet bivši mnogoletni arhivar g. Josip Cerar. —Ij Združenje trgovcev v Ljubljani je poslalo svojim članom poziv na vpis k obligatornemu socijalnemu zavarovanju, ki ga pripravlja trgovstvo in ki naj ne obsega samo trgovcev, temveč tudi njih rodbinske člane. Zamisel sama je dobra, ker lahko marsikdo fizično ali materijelno ob-nemore. — V tej okrožnici pa ni navedeno, koliko bi znašali prispevki in tudi ne, na kakšni podlagi je preračunjeno to zavarovanje. Umestno bi bilo. da Združenje trgovcev pred pobiranjem podpisov za pristop pošlje svojim članom tozadevni načrt z navedbo višine prispevkov. — Trgovec. —Ij Pota in stranpota na Ljubljanskem barju. Mestna občina je prepuščala dose-daj Košnjo na nekaterih st.radonih in potih na Ljubljanskem barju različnem posestnikom, ki imajo v bližini xeh potov in stra-donov svoja zemljišča, pod pogojem, da jih oskrbujejo. Ker se je pa izkazalo, da ta postopek ne vodi do želj enega uspeha, se je mestna občina odločila, da ho sama skr-bovala pota in straione. zaradi česar pre jenja tudi vsak kakršnikoli užitek košnie itd. Mestno nače!?*vo zatorej razglaša, da bo 1. januarja 1933 prevzelo oskrbovanje in s tem tudii užitek vseh stradonov in potov v pomeriju mestne občine, ki so javnn last. Morebitne ugovore je predložiti mestnemu naeelstvu do 15. t. m. Ker sp pozn°je dospeli ugovori ne bodo upoštevali _I j Na državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani. Novi trg Št. 4.M. se vrši vpisovanje srojank in ho-spitantk dne L. 2. in 3. septembra 1932 od 8__12. ure dopoldne. Na zavodu se poučujejo sledeče tehn-ke: klekljane čipke, šivane čipke, l>elo in pisano vezenje, toledo. file, biserna dela. konfekcijoniranje, arobe-lin in tkanje. Redne gojenke se sprejemajo po dopolnjenem 14. letu. Podrobne informacije na za volu. _I j Poirkušen samomor. Kurji Konrad, stanujoč na Dolenjki c. 4-2. po poklicu zidar. se je v somomoriln^m namenu ustrelil s samokresom v desno stran prsi. V bolnišnici so ugotovili, da rana ni ne varna. u_ Telečje meso la 10 Din, 11 a 8 Din prodaja danes in v soboto na stojnici, Vodnikov trg. Peter Sitar. —Ij Teletino a Din 8—10 nud: stojnica Zaje Anton. 377/n Iz Novega mesta _ Letovanje naše mladine. Na Vidov dan se je odpeljalo 10 naših dečkov in 13 deklic na letovanje v Medvode pri Ljubljani. Kolonijo bo vodila in upravljala se s-tra tukajšnje poliklinike, gdč. Leopoldi-na Konačeva. Pri tej priliki bi pripomnili, da bi bilo bolj umestno napraviti počitniško koion.ljo za našo mladino na bližnjih Gorjancih. _ Razstava fotoamaterskih nagrad, ki yh je raztnisa.lo tukajšnje tujsko-prometno društvo za nedeljski fotoamaterski izi.*.. je v izložbenem oknu drogerije Krke. F> t-^amaterje pozivamo, da se prijavijo za z'.Pt nolnoštp-vilno. — Poset Zečrebčanvv in L juh t j anč trnov. V nedeljo ob 7.50 zjutraj dobi Novo mesto menda prvič od svojega obstoja velik bratski obisk iz dveh smeri: Iz Zagreba in iz Ljubljane. Dve avtobusni koloni besta zavozili na prostrani trg kraljeviča Petra: sto brvaških in sto slovenskih fotoamater-iev s filmskimi kamerami, potujočim radijem, za zastopniki tuisko-prometnih central in s številnimi novinarji. Pozdravil jih oo mestni župan dr. Josip Rezek m v imenu snujoče se »Dolenjske tujsko-prometne zveze* in lok-ame^a O'enševalneoa društva učitelj Viktor Pirn.it. Sodelovala bo mestna godba. Gostom na čast bodo postavljeni mlaji. Meščanstvo se naproša, da izobesi zastave ter se v čim večjem številu udeleži sprejema, ker od njega prav močno zavisi bodočnost »tViline gradov« v t'iisko prometnem pogledu. Po ogledu in slikanju mesta se odpeljejo dragi gostje v dveh skupinah ter v dveh smereh. Zagrebški fetnamaterji. ki se jim priključijo novomeški, pojdejo ob desnem. ljubljanski na ob levem bregu Krke. Slikali in filmali bodo vso bližnjo in daljno okolico Novega mesta. Zvečer spet bratski in prijateljski sestanek v gostoljubni dolenjski me-troooli. Vabljeni vsi. ki iim ie napredek Dolenjske pri srcu! — Pripraviialni ocft>or. — Na Gorjancih se z nedeljo 3. t. m. odpre planinsko zavetišče. Preskrbljeno je s hrano in pijačo. Za daljše letovanje se je že. priglasila skupina ljubljanskih študentov, ki bodo kot lani. pod vodstvom svojega prefekta preživeli pri sv. Miklavžu nekaj prijetnih tednov. V nedeljo bo gori maša. pri kateri bodo sodelovali novomeški pevci. Pridejo gostje tudi od drugod. — Žalostna pot. V sredo popoldne so 0m«uurijci spremili na zadnji poti svojega pokojnega tovariš«, četrtosolca Marjana Romiha, ki je nekaj dni po odlično položeni mali maturi nepričakovano preminul. Velika udeležba je pričala o soža-lju vsega mesta z nesrečnimi stani. Pokojnika so prepeljali v rodbinsko grobnico v Krško. — Na zadnji Šolski dan je deška aaoonu šok obiskal* še pozimi umrlega učenca Slavkota Peroz-zija. Pokopan je v bližnji Prečni. Sošolci so mu posuli grob s cvetjem, zapeli mu v slovo, njegov razrednik, šol. upravitelj V. Skebe, pa mu je izpregovoril v imenu vseh, ki ga pozimi niso mogli spremiti na zadnji poti. Hitite, da ne zamudite si ogledati najlepši ameriški Faramoant film: tragedija Po slovitem romanu Theodorja Drel-serja. — Umetniška režija Jos. v. Sternberga, znanega režiserja filmov Marlene Dietrich Zvočni kino IDEAL Danes ob 4. in 9. uri. i Novice iz Medvod Na Vidov dan smo imeili pri nSočes v Dolnji Lendavi dne 3. julija 1^?2 v primorski naae*t>>ti P-tešovcih. se bo vršil s sledečim sporedom: Dop->Hie: Ob pol 9. uni sprejem erostov na postaji Mursko Središče. Ob 10. uri sv. maša na prostem (sodeluje pevski oktet iz Dolnje Lendave). Ob pol 11. cerkveni govor. Ob 11. pozdarvni govor. PopoMne: Ob 15. uri ustanovni občni zbor podružnice >Soča lesarjev-amaterjev. Kakor smo že poročali, se na Madžarskem vrši od 29. junija "do 3. julija mednarodna krožna vožnja kolesarjev-amaterjev na progi 1017 km. razdelicni v pet etap. Vozi se: sreda 200, eetrtčk 220. petek 240. sobota 180. nedelja 180 km. Svoje dirkače so poslale naslednje države: Avstrija, češkoslovaška. Francija. ItaJija, Jugoslavija, Nemčija, Ogrska in Poljska. Našo državo zastopajo dobro znani EHiJkano-vič, Gr*rac, Banek. Ivković in Brdčly. Ker so pa za vsako državo pa-edpisani le po štirje dirkači, se peti (Erdeiv) iznetmoma priključi k neodvisni madžarski skupini, ki šteje nad 50 kolesarjev. Kako se bo ta krožna vožnja končala, se ne da še točno ugotoviti, kajti vsi sodelujoča vozači so dc bro razpoloženi in na viilez pripravljeni na vse žrtve. PTav nevarni so domačini (Madžari), kateri so za ta primer dobro streniram in kar je najvažnejše, je vsem kolikor toliko dobro znana proga. Tudi Nemci in Italijani so v dobri formi. Modni in mišičasti izgledajo Poljaki, ki se bodo, če jim ne bo nagajata vročina, bržkone hrabro bonUd. Francoska ekipa je sestavljena iz samih mladih fantov. ČeSkoslova-škn in avstrijski dirkači so novi in malo znana, za .to je prezgodaj o njih. sklepati. Naše kodesarje nekoliko že poznamo. Ne moremo pa z njimi računati na bogve kake uspehe, kajti zaradi znanih spe mlad an-3kih vremenskih neprtlik, ki so onemogočale vsako treniranje, našo za tako eta»pno vožnjo zadosti pripravljeni. Imajo pa v sebi dovolj energije im upamo, da bod- znaM braniti naše kolesarstvo. Zanimivo je dalje, da sta se nemška in poljska reprezentanca javili na to vožnjo z balon^kimd kolesi (t. j. s skoraj še enkrat debelejšimi gumami kakor so navadna tub; la.rji), kar bo z ozirom na skoraj ravno progo malo zaleglo. ★ _ Kapi d (Dunaj) : ASK IPrimOrje. Od 19.30 naprej koncert železničarske gedbe Sloga«. Danes in jutri — soboto celodnevno predprodaja tritounskih m navadnih sedežev ter navadnih stojišč v trgovini Ivan-čdč, Prešernova ul. in v trafiki Sever, Selen burgova ul. Tribimsk* sedeži so numerirani. Cene običajne. Članstvo ima proti izkazu o vplačani članarini znižano vstopnino; vstopnice si nabavi pri večerni blagajni. Avtcbusprooiet oskrbuje tverdka Magister od 19.30 naprej po običajnih enodJ-narskih cenah od postajališča pred kavarno Evropa do igrišča na Dunajski cesti s štirimi vozili nepretrgoma. — Motociklistične dirke na Ljubelj. MK ntrija nam javlja, da se prično v nedeljo inotocikiistične dirke na Ljubelju točno ob 10. uri. P-rcga bo za promet zaprta ob 9. uri. P. n. avtomobilisti imajo park-prostor določen na dvorišču g. barona Borna pri Sv. Ani, motocakli^i is to tam na tenis-pn štoru. Cttrednam rediteljev se bo treba na j vestne je pokoravati. Za p. n, občinstvo iz Ljubljane je najbolj prikladna zveza s turistovskim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.10, prihod v Tržič ob 6.51. Od kolodvora v Tržiču do starta je preskrbljeno za a/vtubusno zvezo. Ker je pričakovati velike udeležbe od strani občinstva, so ljubljanski avtotaks-lastnaki sklenili voCTti k dirki po znižani tarifi. Po dirki se bo vršila razoeMev nagrad v restavraciji Anke&e pri Sv. Auri. — Ogrinova spominska dirka. MK JH-rija« priredi 24. t. m. na progi Ljubljana-Celge-Ljubljana, km 148, spominsko diaiko. Start in cilj pri km 1 na Dunajski cesti ob 6.30; obrat pri km 74 pred Celjem. Vozi se samo v eni skupini. Darila: 1. pokal v drven, zaporednih zmagah ali trikrat v presledkih in kolajno, drugo do petega, mesta darila, šesto do deseto mesto kolajne. Splošna določila: 1.) Vozi se po določilih, pravilnika koturaškega saveza, 2.) Pravico Starta imajo vsi verificiram čjarri. klubov Kot. saveza, 3.) Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost ter se mora strogo držati cest-no-policijskega reda, kolesa morajo biti opremljena z zvoncem in rabljivo zavoro. 4.) Eventualni protest se ima prijaviti tekom 10 minut po prihodu na cilj. 5.) Dirkači se morajo javiti vodstvu dirke 30 minut pred startom. 6.) MK Ilirija ima pravico izpremembe razpisa in eventualne preložitve dirke. 7.) Prijavnima Din 10.—. Upravni odbor MK Ilirije. Stric iz Amerike Burka po znanem odrskem komadu: »Tudi brez denarja gre..« V glavnih vlogah odlični igralci: Hana Moser (znan iz filma >KVp-ljeni soprog-); H. Heinz Riesmann (znan iz filma >3 -f- 1 = 2c); Hans Junkermann, nežni spol zastopa mlada, lepa in talentirana Hedy Kiesler. Najbolj vesel film vseh časov. — Pridite in videli boste, da >tudi brez denarja gre . . .< Foxove Movietone novosti prinašajo senzacije vsega sveta! Danes premijera ob 4„ in 9\i Elitni kino Matica Telefon 2124 Predprodaja vstopnic od 3. ure dalje! »8tOTBTf5KT lf AROIVr, 4» 1. >«t)a 18» Štor. 140 07 (Pustolovke — D0J30 sem vas smatraj za lahkomiselno, nedosledno. — je> jrad al jeva! Maurice. — Dolžil sem ženo. ki je vas vzgajala, da ni položila nič dobrega niti v vaše možgane, niti v vaše srce. Kar se tiče vas, pa nisem imel poguma očitati vam karkoli. Vu ste brli ljubljena Georgetta, žena, ki mi je bila ves svet in ki brez nje svet zame ni itnel nobenega pomena. — Saj sem še vedno rsta Georgetta, — je odgovorila mlada žena, da bi dosegla svoj c9j, namreč veliko premoženje, ki nai bi ji pripadlo, ker je Wa prepričana, da bo Maurice kmalu — Moičite, madame. molčite! — je lil Maurice. — Zdaj ni več časa, dft hi igrali komedijo. — Da, — je nada rje val grof, — pripravil? ste mi strašne muke. razgalili ste ured menoj vso svojo podlost in od srca, ki ie bUo samo za vas. ni ostalo dona ne stana; zdaj vas niti ne sovražim, ker vas preveč zaničujem. — Maurice, Maurice!... Kaj sem vam storila, da me tako žalite? — je zasepetala Georgetta na videz vsa strta. — Poslušajte me, da vam vse pojasnim. — Molčite, niti besedice nočem več slišati iz vaših ust. — In Maurice je nariaijeva!: — Vaša mati je bila razuzdana žena, toda to sem zvedel žal prepozno. Navzlic ljubezni, ki ste jo znali raz-voeti v modem srcu. bi ne bil vlačil svojega imena v tako moralno blato. Če bi bil poznal preteklost gospe de MariMac. — Vi žalite mojo mater!... je skušala protestirati Georgetta. — Nikoli ne žalimo ljudi, ki jim povemo resnico v obraz, — je odgovoril Mamice. — Gospa de Marillac je napravila rz svojih dveh hčerk razuzdani bitji brez vsakega sramu, ki prodajata svoje čare in ki živita na račun svoje lepote. To je brezvestna mati. i ki je prodn&ia lastni hčerki in ju potenja v potafaj prostitutk, da je za-dosfcSa brcaiiejiicjiiu pohlepu po denarju. Hotel sem vam io povedati Ge-ongerla. da bi si ne domiSrjali. da ste me knefi za norca do konca in da nisem vedel kaj počenjate za mojim hrbtom. Georgetta si je zakrila obraz z rokami. Vstaja je in stopfla k vratom. — Počakajte, madame. počakajte? — je zakričal Maurice. — Saj niste še vsega slišali. Stopfl je k svoji ženi, ji položil roko na ramo in čeprav je bil njegov glas mehak, ko ji je dejal: — Ostanite, madame, ostanite! — vendar je bilo v njem toliko zaničevanja, da se je Georgetta vsa iz sebe sesedla nazaj v naslanjač. — Zdaj je pa moja oporoka napisana, kakor sem vam že rekel, — je dejal gTof. — Stvar umirajočega je govoriti o teh zadevah in midva lahko govoriva zda i o njih, ker jaz umiram« — Vi? — je vzkliknila Georgetta prestrašeno, — vi?... kako to mislite, kaj pomenijo vaše besede? — Hotela je klicati na pomoč, že je odpirala usta. Podzavedno je želela, da bi priskočili Mauricu na pomoč. Saj ni mogel umreti kar tako. takoj... saj še ni bil napravil oporoke v njeno korist. — Molčite! — je dejal Maurice in ji stiskal roke s prsti, ki se niso več zavedali svoje moči. — Molčite, gospa, ne želim, da bi stali moji krvniki pri moji smrtni postelji. Vi edina ste zadostovali, da sme me mučili, vi edina mi zadostujete tudi ob zadnji uri. Ostanite toreg pri meni do moje zadnje ure, to vam bodi zaslužena kazen... Ne ganite se... ne kličite nikogar na pomoč... to vam prepovedujem!... — Maurice, Maurice!... je zajec-rjala Georgetta, ki ni več mislila na to, da bi klicala na pomoč. — Groza me je ... ne bodite tako čudni, nikar me ne strašite!... Saj se ne umira kar tako brez oporoke v prid ženi, ki ji toliko dolgujemo... Saj vendar vidite, da tako ne morete oditi s tega sveta!___Maurice, govorite z menoj, saj vidite, da me je strah! — Zares, lahko izpregovorim z vami še enkrat, — je zajeofcal grof in dvignil z največjo težavo glavo, ki mu je pa takoj omahnila na rob naslanjača. — Da, Georgetta, da... lahko vam se povem... Grof ni mogel več nadaljevati, bolest mu je spačila obraz, pretriede! je ko zid, njegove mrtvaško blede ustnice so se krčevito stisnile in solza se mu je zalesketala v očesu. Ta solza je brla zadnji izraz njegovega življenja. V nji je bilo osredotočeno vse. kar je pretrpel. Otrl si jo je s konci prstov in jo vrgel Georgetti v obraz. Padla U je na čelo. Z drhtečim glasom, ki je donel v smrtnem boju grozno, je Maurice pripomnil: — Georgetta, naj bo ta solza zadnja izmed solza, ki jih je vaš mož prelil za vas, naj vas ta solza za vedno zaznamuje... Da, Georgetta. hotel sem govoriti z vami Še enkrat, da bi vam vse to povedal. Zdaj sem vam povedal vse, moje zadnje besede so izgovorjene... In lepa Mauricova glava, ki sta ji bila trpljenje m smrtni boj pritrsnfla neizbrisen pečat, — je omahnila nazaj, d očim so trepalnice zakrile oči, ki so zadnjič zaplaiale. XXII. LLMOUSINSKI PRIJATELJI. Ta čas je uredil Paul Carrere v G-zeretu vse tako, kakor mu je bil podrobno in jasno naročH notar Dubertin. Zdaj. ko je bilo vse premoženje grofa de Cizereta varno pred grabežljivostjo gospe de Marillac in njene rodbine, je bil Paul Carrere zadovoljen, da je tako dobro izpolnil prvi del naloge, — in sklenil je brez odlašanja izpolniti tudi drugi del. Zglasil se je pri cizeretskem zdravniku, ki naj bi ga pripeljal s seboj v Pariz. Ko mu je vse pojasnil, je dejal zdravnik: — Gospodu Mauricu sem vedno radevolje na razpolago. Gospod grof je prav tako pri zdravi pameti, kakor midva z vami. Toda verjemite mi. čim več ljudi bo to potrdilo, tem več bo zalegla najina beseda. To je zarota proti njemu in nas bo moraflo biti mnogo. Odvediva torej tja ves kraj. Komaj se je Paul Carrere vrnil, je hitel k notarju Dubertinu, da bi mu povedal, kaj je opravil. Vedeževalka kronanih glav Mari|a Lenormandova je mnogim točno napovedala, kaj jih čaka V Pariza je izšel nedavno življenjepis slavne vedeževalke Marije Ane Le-normandove, ki se ji je opetovano posrečilo točno napovedati važne zgodovinske dogodke, a večkrat je imela priliko tudi poseči v nje. Njen salon v Parizu je bil središče najboljše pariške družbe. Za svojo slavo se je morala zahvaliti deloma zaupanju aristokratov in žen bogatih bankirjev, v prvi vrsti pa številnim konzultacijam z mogočneži, ki so držali krmilo Francije v rokah pred Napoleonom in v času njegovega vladanja. Robespierre, Marat in Sain-Just so se opetovano obračali na Lenormando-vo, in če smemo verjeti dokumentom, je tudi njim točno napovedala, kaj jih čaka. Tudi ruski car Aleksander je bil pri nji in jo prosil, naj mu svetuje, kaj storiti. Sna najznamenitejših epizod iz življenja vedeževalke Lemormandove je pa njeno prijateljstvo z Josephino Beauhar-nais, poznejšo ženo Napoleona L, ki ji je tudi prorokovala sijajno karijero. Zanimivo je, da je bila Josephina Be~ auharnais pri neki drugi vedeževalki na otoku Marti nique in tudi ta ji je prorokovala sijajno bodočnost. O izredni vedeževaDtini nadarjenosti pa priča najbolje citat iz spominov westfalskega ministra pL Malchusa* >Grofica Morio je vprašala Lenormandovo o svoji usodi prej, predno je spoznala svojega poznejšega moža. Vedeževarka ji je odgovorila, da se bo trikrat rx>ročTla. Prvič se poroči z možem, ki ga še ne pozna in tudi on ne pozna nje. Ta možitev ji prinese veliko srečo in dosegla bo vse, kar bo hotela. In baš v času, ko se bo čutila najsrečnejšo in ko se ji izpohri najbolj vroča želja, da postane mati, pride po velikem požara v njeno hišo redek gost. Kmalu potem bo pa njen mož umorjen.« In grofica se je res fcmahi poročila z možem, ki ga prej ni poznala, — Ko sem pozneje poseril groSanega moža — pripoveduje minister Malehus, — me je prosil, naj ga spremim k njegovi že- ni, lnilo tudi prorokovanje glede redkega gosta, kajti pri nas v Bellevue se je nastanil kralj. Zdaj je ostalo neizpolnjeno samo še eno prorokovanje, smrt mojega moža, ki ni več daleč. Pomiril sem grofico, kakor sem vedel in znal, — pripoveduje minister v svojih spornim h, — zagotovil sem jo, da je njen mož varen in da bom poskrbel, da se mu ne bo pripetilo nič hudega. Čez nekaj dni me je Morio ob 11. poseta, potem je pa spremljal kralja na izprehodu na konju. Na povratku sem videl kralja in grofa, kako sta jahala mimo moje hiše. Morio je kralju nekaj pojasnjeval, njegova žena je pa ležala, ker jo je bil strah za moževo usodo tako pretresel, da je morala v postelja. Kralj in grof sta se za hip ustavila, potem je krenil kralj proti gradu, grof se je pa še maJo zadržal. Kar je počil strel. Prestrašena grofica je planila iz postelje in zakričala: Mojega moža so ustrelili! V naslednjem hipu so res prinesli v grad ustreljenega grofa in tako se je prorokovanje Lenormandove do pičice fepolnilo. Priden sinko. — Danes si Ml priden, Janezek, ki zato lahko poješ jabolka, ki so spravljena v shrambi. — Ne morem jih pojesti, mamica, — Zakaj pa ne? — Ker sem jih že pojedel. MORSKE RIBE v večji izbiri kakor tudi druga jedila; vina prvovrstna. Cene zelo nizke. Gostilna LJUBLJANSKI DVOR LJUBLJANA, Kolodvorska ulica štev. 28 GAJEV HRAM danes sveže morske ribe; točijo se tudi vse vrste prvovrstniii vin. Na novo odprta lična sobica za zaključene družbe do 20 oseb, popolnoma separirano. — Se priporoča 2630 M. Rebec PAZNO MALINOVEC oristen. naraven, s čistim sladkorjem vkuhan se dobri o a malo In veliko v lekarni dr. G. PiccoIL Liubiiana Dunaiska cesta 6._57/T GRAMOFONSKE PLOŠČE PO 1.— Din posojuje »šlager«, Aleksandrova cesta 4 (pasaža >Viktoria< palače) 70/T _ jMNARJKV — 1 m* žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi — Velepič, Sv. Jerneja cesta st. 25. — Telefon 2708. 23/T """""^ NOGAVICE —-~— damske svilene, perilo _ SRAJCE LJUDEVIT GLUHAK Gosposvetska 16 (pri Levu) 56/T ~" LESENO BARAKO ™*~* dvostensko ceno proda P. Škafar, vulkan i ziran je gumija in mehanična delavnica, Ljubljana, Rimska cesta 11. 2600 ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 4 (nasproti operi). Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKE R, Ljubljana, Sv. Petra c 14 LETOVTSČARJI v Tacnu pod šmarno goro 67 (ob Savi) oddam sobo, 2628 MAJHNA ZELENA PAPIGA se je izgubila, našel pa se je mlad kanarček. — Poizve se v št. PetersM vojašnici, soha. št_ 19. 2634 ZAHVALA Za vse sočutje, izkazano nam ob smrti predobrega soproga, očeta, deda, pradeda, gospoda JOSIPA JAVORNIKA trgovca in posestnika v žalni ter za poklonjene prekrasne vence in šopke se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejše zahvaljujemo. ^ Posebno prisrčno se zahvaljujemo g. primari ju dr. Jenku m g. dr. Gregorju Ferdranu ter g. župniku Josipu Šolarju za njih prel^ubeznjivo skrb in izredno požrtvovalnost v teku bolezni našega dragega preminulega- V posebno uteho nam je bila častna udeležba njegovih starih prijateljev — prisrčna jim hvalaI Nadalje se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, šolskemu upravitelju g. Lojzu Webru, občinskim odborom, vsem gasilskim društvom in sploh prav vsem, ki bo spremili dragega pokojnega, na njegovi zadnji potL dne 30. junija 19S2, 7804 POUK OORAZDOV TJONI ZAVOD (preje Gartnerjev tečaj), ki že desetletja slovi po svojih izbornih učnih uspehih, vpisuje do 6. julija. — Nunska ulica 19. — Učni honorar zmeren. — Sprejema samo gojenke. število gojenk omejeno, 2622 s primerno šolsko izobrazbo in zelo poštenega, s hrano in stanovanjem v hiši sprejmem v 3% letno učno dobo v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na naslov: M. Oplotnik, Brod-Ro-gatec 2612 STANOVAKlV ODDAM STANOVANJE 2 sob s kabinetom. Lepa sončna lega. — Rožna dolina Cesta X, ŠL 25 (pod Rožnikom). 75/T 2- aH 3 sobno STANOVANJE oddam za avgust. — Novi Vod-mat, Vodmatska ulica 12. 2621 HBO V ZAGREBU tik državnega kolodvora, hotel »Esplanade«, kjer se nahaja dobro idoča gostilna, s cea. 80 hvati zemljišča za skladišče — prodam. Zelo pripravno za trgovca z mešanim lesom. Cena 230.000 Din, Prevzame se lahko hipoteka 80.000 Din. Pojasnila v Točioni, Zagreb, Preradoviče-va ulica 39, 2610 PRODAM DOMAČE ŽGANJE 60% hruškovec izvrsten, liter po 20 Eto m prima orehe po Din 3J50 pošilja Postržm, Krško. 2611 FRIZERSKO OBRT za dame in gospode, v centru prodam za 12.000 Din. Stanarina 500.— Din. Ves denar ni takoj potreben. Kosec, Ribnjak 18, Zagreb. 2625 SLUŽBE BRIVSKI POMOČNIK starejši, dober delavec, želi za takoj zaposlitev. Trna tudi spričevala kot poslovodja, Naslov: Štefan Podimajec, Zagrad 22, Celje. 2624 VIŠJO NATAKARICO izurjeno, x dolgoletno prakso, čvrsto in solidno, do 30 let staro, vpftfco nemSčtoe, s kavcijo do 3000 Din iščem za takojšen nastop. — Nujne ponudbe osebno aH s fotografijo na hotel in restavracijo Kovač, Zagreb, Gajeva ulica 3L 2623 KUPIM 20 LITROV SLTVOVKE cca, 40 let stare rabim nujno. Brzojavne ponudbe z navedbo cene na naslov: Mitterhaminer, Zagorje. 2609 BUKOVE DESKE 27—30 mm debele, ter jeseao-ve prvovrstne — kupi Lazcdk Ferdo, Radeče, 2626 a x 1*1 s Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo zidarskih, težaških in žefezobetonskih del za zgradbo stanovanjske in trgovske hiše v Hrvojevi in Novi ulici v Splitu. Načrti in proračuni se dobe pri centrali v Ljubljani in pri poslovnici Pokojninskega zavoda v Splitu od 4. jufija dalje za 100 Din. Oferte je vložiti v zapečatenem ovoju do 20. julija pri centrali Pokojninskega zavoda v Ljubljani, Gledališka ulica 8. £*c>£e/ttt#t*4e* saeecf 0 jC;«#M;