3 2ŽS3__>žijfiiK ffMta umitimi la mtift_
v Trstu, v soboto. 27« novembra 1926.
Posamezna številka 30 stot.
Letnik U
Li*t ffthaf« nak 4mh ijdABSSS^Sftf- MiroEniu: zm \ mene L8.-( f mcMce L 22.—,	l 75.—. v Inozemstvo mesečne
L vec —	« 1 mm prostora
T	|	lAi^^J^Me ta obrtne oglase 75 stot, se
—iilniff uMiie, f	denarnih zavodov L 1—
Mati ofcia^^^jBP^eseaft najmanj L &
EDINOST
Uredaiitro in upravniitTO: Trst (3), ulica S. France»co d'AssisI 20. Telefon 11-57. Dopisi nai se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla-meci j« in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankirane pisma se ne ?rre eraajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost* t ca uredništvo t Gorici: ulice Glosue Carducci Št. 7, I. n. — Telet št 327 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric
Pred odločilnimi dogodki bo Kitsfsteai
Vsi listi napovedujejo — in tudi mi &nK> včeraj na kratko javili — da se 'pripravljajo na Kitajskem odločilni 'dogodki, od katerih bo odvisna nadalj-na usoda te velike dežele, ki šteje kakih 400 milijonov prebivalcev. Središče teh odločilnih dogodkov hi bila velika bitka za posest važnega obmorskega mesta Šaiigaj. Interesi vseh evropskih narodov so tu v igri, posebno pa gre pri Vsem tem za to, ali bo Anglija ohranila v tem delu Kitajske še nadalje svoj položaj in prestiž, ali pa bodo uničene m odpravljene vse predpravice, ki jih uživajo angleška zastava in angleški državljani na kitajskem ozemlju.
Vse to bi bilo odvisno le od tega, ali se Kantonskim četam posreči zavoj e-vati omenjeno pristanišče ogromne važnosti, Šangaj. Bitka bi bila že v teku, kantonske čete marširajo proti KanJvingu, važnemu železniškemu križišču na poti v Šangaj. Drugi oddelki-pa korakajo ob obali direktno proti Sangaju.
Kdo^o te kantonske čete in kaj predstavljajo na Kitajskem? Čitateljem «Edinosti« je znano že iz naših prej-trn jih poročil, da ima Kitajska vlado le na papirju. Ministri, ki se nahajajo v gfevaem mestu Pekingu, ne ukaže j o *ilt\ vsa oblast je v rokah pokrajinskih fren^rak>v ali guvernerjev, takoimeno-vanilt «tjukjunov». Odkar je bila proglašena na Kitajskem republika, se ti generali obnašajo kot neodvisni vladarji, ki se nahajajo neprestano v medsebojni krvavi vojni. Tako ni Kitajska dandanes nikaka enotna država, temveč je razcepljena v toliko neodvisnih in medsebojno sovražnih si držav, kolikor je omenjenih generalov, ki bi hoteli biti prvi in si priboriti oblast nad celo deželo.
Najznamenitejši med temi generali, pravimi gospodarji Kitajske, so Čang-Co-Lin, absolutni gospodar Mandžurije, U-Pej-Fu, katerega vpliv se razteza v pokrajinah zapadno od Pekinga, dalje general Čuang-Fang, guverner Šanga-ja. Ti trije generali predstavljajo tako-imenovano severno stranko in podpirajo jih japonska, Anglija in morda ,tudi Zedinjene države. Oni vršijo kontrolo nad pekinško kitajsko viado in niso neizprosni nasprotniki inozemcev. Ti poslednji — Angleži, Japonci* Amerikanci in drugi — imajo na Kitaj-^kem, kakor že omenjeno, posebne predpravice, radi katerih predvsem niso podvrženi kitajskemu sodstvu ter uživajo še razne druge ugodnosti, ki jih inozemcem ne poznava nobena druga država. Vse te ugodnosti se imenujejo na kratko z besedo pravice eks-t«iritorialnosti.
Proti tej severni stranki stoji na drugi strani južna stranka, katera je popolnoma pod ruskim vplivom. Središče njene moči je drugo veliko kitajsko mesto Kanton, kjer se nahaja druga kitajska vlada, ki se je obrazovala proti pekinški vladi. To je torej nekaka revolucionarna vlada, a južn/ stranka sama se imenuje narodna stranka, in to radi tega, ker zahteva popolno neodvisnost Kitajske, odpravo vseh predpravic, ki jih imajo druge države na kitajskem ozemlju, vzpostavitev popolne neodvisnosti dežele. To kitajsko narodno gibanje je radi tega skrajno sovražno tujcem, posebno Angležem, proti katerim uprizarja divjo propagando, bojkot njihove trgovine, stavke in napade. Prestiž Anglije je radi te propagande v zadnjih letih mnogo trpel in pred kratkim se je vršila v angleški zgornji zbornici razprava o položaju na Kitajskem, katera je 'dokazala, da si londonska vlada ne prikriva resnosti položa>a, ki bi nastal, čo bi kitajske narodne ali kantonske čete zavzele Šangaj.
Začetnik kitajskega narodnega gibanja j p bil znani dr. Sun-Jat-Sen, kateri se je že takoj v začetku naslanjal na Moskvo. Iver simpatizira s to stranko tudi številna inteligenca, gibanje po njegovi smrti ni prenehalo, temveč se vztrajno nadaljuje, kakor dokazuje med drugimj tudi sedanja ofenziva Kan-toncev proti Šangaju. Na čelu kitajskih narodnih čet stojita generala Čang-Kaj-Š«k, poveljnik čet, ki korakajo sedaj pnki Sangaju. in znani -kristjanski general Feng. Ta je bil v zadnji državljanski vojni poražen in je1 zbežal v Rusijo. Sedaj se nahaja v Mongoliji, kjer si je obrazoval z rusko pomočjo novo armado, in načrt je, da v hipu odločilne bitke med severno in južno armado, vdre v srednjo Kitajsko in napade severne z boka. O taki zares odločilni bitki v kitajski državljanski vojni T>a bi se moglo govoriti le v slučaju, da: bi Kantonci zavzeli Šangaj ter potem nameravali nadaljevati pohod - proti Pekingu.
Francoskemu listu «Le Temps» poročajo iz Šangaja, da je podal kantonski general Čang-Kaj-Šek izjavo, v kateri označa kan tonsko gibanje kot revolucijo pioti sedanjinj. predpravicam
drugih držav na Kitajskem. To revo-j lucionarno gibanje na Kitajskem — je rekel ieantonski general — ne bo prenehalo vse dotlej, dokler ne bodo odpravljene pravice eksteritoriainosti inozemcev in pa krivične ppgodbe. Ko ^revolucionarno gibanje zmaga, bodo takoj odpovedane vse pogodbe z drugimi državami in kontrola inozemcev nad carino, užitni no in pošto se odpravi. Revolucionarno gibanje hoče doseči polom imperializma po vsem svetu. V enem mesecu bo preneseno glavno mesto Kitajske v U-Čang in posle vlade bo izvrševal odbor, ki bo podoben sovjetom.
General je izjavil, da goji do Zedinje-nih držav prijateljska čustva, toda kljub temu so po njegovem mnenju imperialistična vlast, ker nočejo priznati neodvisnosti Filipin.
Nussoifnl zaključil zasIISevnale KtfeKtsv
Navodila prefektom za nadaljnje delo
RIM, 26. (Izv.) Tiskovni urad ministrskega predsedstva sporoča: Predsednik vlade je včeraj zaključil zasliševat nje 76 prefektov kraljevine.
Iz podrobnih razprav o položaju v vseli pokrajinah izhaja, da* je bil povsod takoj zopet vzpostavljen mir, katerega ao porušili dogodki na dan 31. oktobra. Predsednik vlade preiskuje sedaj osebno nekatere dogodke ter hoče iztakniti njihov pravi izvor ter ugotoviti odgovornost za one dogodke.
Iz poročila prefektov sledi, da se izvaja uvrščanje v sindakate povsod; ob velikem soglasju in 'zanimanju tako delodajalcev kakor delojemalcev.
Vsi prefekti so enodušno mnenja, da je bila uvedba občinskih načelnikov sprejeta z veseljem od prebivalstva, ki je bilo trudno večnih volilnih bojev. Pa tudi občinski načelniki so se v pretežni večini prav dobro izkazali na svojih mestih. Potrebno je omeniti, da vrši, po dosedanjih podatkih, 95 odsto občinskih imčelnikov svojo službo popolnoma brezplačno. Nadzorstveno službo prefektov nad Občinskimi naH čelniki se je že začelo izvajati.
Oni, ki se lahko imenujejo za odločilne činitelje zmage — bojevniki, invalidi, matere in vdove padlih vojakov ter dobrovoljci in druge manjše organizacije — stoje povsod na strani režima.
Predsednik vlade je ugotovil z velikim zadovoljstvom, da sodelujejo predstavniki stranke povsod v pokorščini ,in dobri volji s prefekti, kakor je to tudi dolžnost dobrih državljanov in pravih fašistov. Je sicer v tem pogledu nekaj izjem, toda te bodo v najkrajšem času izkoreninjene.
Prefekti so poročali o veliki delavnosti, ki prevladuje povsod med prebivalstvom, tudi med onim na deželi. Odlok o enotnem kruhu se izvaja povsod z največjo natančnostjo. Tudi prehod k svobodni trgovini s stanovanji, se razvija povsod zadovoljivo.
Predsednik vlade je priporočal prefektom, da naj se energično poprimejo draginjskega vprašanja in vseh drugih vprašanj, ki težijo revnejše sloje, da naj propagirajo liktorsko posojilo ter očistijo njihove pokrajine od vseh nepoboljšljivih nasprotnikov fašizma in pa od vseh državi nevarnih elementov.
Zaključek zasedanja fašistov skeg a direktorija
RIM, 26. (Izv.) Danes popoldne je zaključilo strankino vodstvo celo vrsto sej, na katerih je, kakor smo že večkrat poročali, razpravljalo o položaju v posameznih pokrajinah v zvezi z uvedbo novega strankinega statuta. O zaključku teh številnih 3ej bo poročal tajnik stranke on. Turati on. Mussoli-niju, ki bo določil dan in uro za zaključno sejo, ki se bo vršila pod njegovim predsedstvom in na kateri bodo sprejeti definitivni sklepi.
Kakor se domneva bo stavilo strankino vodstvo načelniku stranke ono-revole Mussoliniju sledeče predloge: določitev odnošajev med strankinim vodstvom in notranjim ministrstvom, med pokrajinskimi političnimi tajniki in med prefekti; odstavitev nekaterih zvezinih tajnikov in njihova nadomestitev z novimi močmi in končno imenovanje nekaterih uglednih fašistov — l približno desetorice — za prefekte. Po j zaključni seji strankinega vodstva, ki i se bo vršila v najkrajšem času, bo izšel strankin uradni list «Foglio d'Or-dini», v katerem bodo priobčene izpre-membe v pokrajinskih vodstvih stranke in pa različni drugi sklepi strankinega vodstva.
Namen obiska sen. Mar coni j a
pri papsža .
RIM, 26. (Izv.) Agencija Štefani odločno zanikuje, da bi bil imel Marco-nijev obisk pri sv. očetu oni namen, katerega mu pripisujejo nekateri listi. Sen. Mareoni se je hotel samo pokloniti sv. očetu in mu poročati o svoji najnovejši iznajdbi.
«Giornale d'Italia* poroča, da Mareoni jeva zadeva radi ločitve zakona še ni dospela pred rimsko cerkveno sodišče, ampak da se ista nahaja še vedno pred preiskavo v uradih škofije, v kateri je bil sklenjen zakon.
Brzoviak Rim-Tnzin. skočil s tira
RIM, 26. (Izv.) Danes zjutraj je skočil v trenutku ko je hotel zavoziti v postajo, iz tira brzoviak Rim-Turin. Človeških žrtev ni bilo nikakih, temveč je bila samo ena potnica lahko ranjena.
Prearsti! elementi aretiran!
ker so nabirali orisvevke za stavktrioie radarje na Aa^leškeoi
PISA, 25. Fašistovska politična "policija je aretirala 12 prevratnih elementov, ker so nabirali prispevke za stav-knjoče rudarje na Angleškem. Bili so obenem naznanjeni sodnim oblastim.
Prispevki zo KKter&o posolila
RIM, 25. Naučno ministrstvo javlja, da se je pričela na vseh italijanskih univerzah, srednjih šolah in drugih šolskih zavodih živahna agitacija za liktorsko posojilo. Dosedaj je podpisala katanska univerza 250 tisoč lir posojila, medicinska fakulteta v Pav i i 180 tisoč lir, narodni zavod v Salernu 30 tisoč lir, pijemontsko učiteljišče 125 ■tisoč lir in kr. gimnazija Viktorija Emanuela v Neaplju 12 tisoč lir.
V	Vicenzi je podpisal comm. Kajetan Maržo t to milijon lir, mestna hranilnica pol milijona lir, «Fornaci ve-nete» 100 tisoč lir, ljudska posojilnica v Valdagnu 100 tisoč lir in drugi zasebniki pol milijona lir.
Društvo italijanskih avtorjev je podpisalo 220 tisoč lir liktorskega posojila. Nadalje so prispevali za posojilo hranilnica v Rieti 1 milijon 700 tisoč lir, občina Velletri 300 tisoč lir, pokrajinski fašistovski tajnik za Lacij in Sabino odv. Nicold Maraini 50 tisoč lir in občina Montecompatri tisoč lir.
Ena milijarda liktoiskoga posojila
RIM, 26. (Izv.) DanaSnji cGiornale dTtalia* poroča, da je po njemu došlih vesteh doseglo podpisovanje za liktorsko posojilo že eno milijardo Jir.
Miki italijanska fašizma
se naseljnjejo v Belgiji
RIM, 26. «Giornale d' Italia» poroča iz Bruslja naslednje: Nekateri listi kanejo veliko vznemirjenje radi protifa-šistovske propagande, ki so jo pričeli širiti italijanski izseljenci v Belgiji. Zdi se, da se nabirajo v «Ljudskem Domu» v Bruslju prostovoljci za protifašistov-ske legije in denarni prispevki za oborožitev teh legij. Komunistično glasilo ^Drapeau Rouge» je £e prejelo večje denarne zneske, ki bodo služili za organiziranje ponovnega atentata na Mussolinija.
V	zvezi s temi dogodki piše. bruseljski dnevnik «La Gaizzette*: Iz zanesljivih virov doznavamo, da so sovražniki Mussolinija in fašizma, bolj še viki in j drugi premestili svoj: glavni stan iz| Francije v Belgijo, da lahko neovirano pripravljajo nove atentate. Zdi se, da so preložili svoj glavni stan radi poslednje nečedne afere Riciottija Gari-baldija in katalonske afere. Italijanski politični izseljenci so nakupili v Bruslju večje množine razstrelilnih snovi v svrho izvrševanja atentatov.
Tajna načelnika, protifašistovskih legij sta Cesare Rossi in Bazzi, ki prihajata češče v Bruselj. Zanimivo je, da razpolagata oba z rednim potnim listom. Tudi katalonski separatisti zapuščajo Francijo ter se naseljujejo v ^Belgiji.	_
Radić o sporazumu
BEOGRAD, 26. (Izv.) Tekom dopoldneva je Stjepan Radič konferiral v svojem klubu, nato pa se je dalj Časa razgovarjal z novinarji. Med drugim je , povdarjal, da jugoslovenskemu parla- . mentu ni treba ratificirati nettunskih konvencij, ker da jih tudi Italija ni ratificirala. Nato je Rdaić govoril o sporazumu med radikali in radičevci ter ga je primerjal z drevesom, ki ima močne in globoke korenine ter mnogo listja, toda ne obrodi sadu, in Č? ga tudi obrodi, je sad grenak. Končno je Radič izjavil, da rekonstrukcije v viadi ne bo, pač pat bodo v torek radi narodnega praznika zopet odgodene seje narodne skupščine za krajši čas.
Mednarodne konvencije o delo
ratificirane s strani jugoslovanske narodne skupščine
BEOGRAD, 26. (Izv.) Seja narodne skupščine je danes potekla mirno. Federalist dr. Žanič je vložil interpelacijo o vzdrževanju in popravljanju drž. cest na Hrvaškem in v Slavoniji. Razvila se je debata, nakar je nar. skupščina prešla na dnevni red, na načelno debato o mednarodnih konvencijah dela- Ekspoze je podal min. za socijalno politiko Simono vic, nakar je govo-
ril poslanec Krem žar, član Jugoslovanskega kluba, nato pa radićevec Trnjar. Oba sta imela precej mirna govora, nakar je zaključno besedo povzel še davidovičevec Agatonović ter so bile konvencije soglasno ratificirane.
Samostojni demokrati nastopijo samostojno pri oblastnih volitvah
BEOGRAD, 26. (Izv.) V imenu izvršilnega odbora SDS je Svetozar Pribi-čević poslal vsem organizacijam in prijateljem sporočilo glede volitev v oblastne skupščine, poročilo, v katerem povdarja, da SDS nastopi popolnoma samostojno pri volitvah v oblastne skupščine po vsej državi, da se bo tako izkazala moč stranke in da se bo dokazalo vsem in vsakomur, da so moči SDS napastie med narodom v toliki meri, da se preko SDS v jugoslovenski državni politiki ne more preiti na*dnev-ni red.	_
Romunski kralj nevarno bolan
BEOGRAD, 28. Iz Bukarešta prihajajo vznemirljive vseti o zdravstvenem stanju kralja Ferdinanda. Zdravniki imajo prav malo upanja, da bo kralj prestal krizo.
MsMRa In Zdrožens države
Velika napetost med obema državama
LONDON, 26. Ameriški listi mnogo pišejo o položaju, ki je nastal po nedavni izmenjavi not med washington-sko in mehiško vlado, predvsem pa radi postopanja napram ameriškim posestnikom, ki prebivajo v Mehiki. Mehiška vlada namerava namreč odvzeti ameriškim državljanom, ki so gospodarji petrolejskih vrelcev, vse tozadevne lastninske pravice ter jim dovoliti samo izrabljanje teh vrelcev za dobo petdesetih let. Pri delniških družbah pa mora: večina delnic priti v roke Mehikancev.
Proti tem naaneram mehiške vlade je washingtonska vlada odločno nastopila. Radi tega vprašanja je bilo izmenjanih med obema vladama že mnogo
not; do sporazuma pa ni prišlo. Zadnja nota ameriške vlade še ni bila objavljena, vendar pa zatrjujejo v dobro poučenih krogih, da je sestavljena v jako energičnem tonu in da ima značaj ultimatuma. Verjetno je, da bo prišlo do pretrganja diplomatičnih odnošajev med obema državama, Amerikanci si baje na vso moč prizadevajo, da bt strmoglavili Callesa, sedanjega predsednika Mehike;_
assslueija o tiiKsr&gul
Predsednik republike ponuja 50.000 dolarjev voditelja upornikov
PARIZ, 26. Iz Manague poročajo, da je predsednik republike Nikaragua izdal proglas, v katerem roti revolueijo-narce, naj nehajo prelivati človeško kri. Predsednik izjavlja^ da bo vlada odkupila revolucijonarcem vse orožje in da bo poskrbela tudi za odpust vojakov uporniške vojske. Voditelju upornikov generalu Machado pa ponuja 50,000 dolarjev, če se odpove nadaljevanju boja.	_
K?as§»ova zapužšifta
505 milijonov frankov?
PARIZ, 26. Agenciji «Havas» poročajo iz Londona: «Daily Telegraphu» so javili iz Rige, da je Krasm zapustil 405 milijonov frankov, ki' so naloženi v raznih evropskih ban kali.
Nemški državni zbor hoče izslediti povzročitelje svetovne vojne.
BERLIN,	Nemški državni zbor je
zaključil razpravo o zunanji politiki. Monarhisti in komunisti so predložili resolucijo, v kateri je bila izrečena nezaupnica Vladi; državni zbor pa je resolucijo zavrnil. Nemški nacijonalci niso glasovali. Zavrnjen je bil tudi predlog, po katerem naj bi nemška vlada odpovedala locamsko po^ godbo. Meščanske stranke pa so zahtevale, naj državni zbor prične proučevati vprašanje vojne odgovornosti, da se-končno-veljavivo določijo resnični povzročitelji svetovne vojne. Predlog je bil sprejet.
DNEVNE VESTI
Prebivalstvo llallle
Agencija di Roma poroča, da je osrednji statistični urad izdal svoje prvo mesečno poročilo v obliki priloge k uradnemu listu »Gazzetta Ufficiale». Poročilo vsebuje podatke o številnosti prebivalstva Italije od: zadnjega ljudskega Štetja v letu 1921. do konca leta 1925.
Leta 1921. je bilo naštetih v vsej Italiji, vštevši nove pokrajine, 38,789.827 luš; SI. decembra 1925 pa je bilo že 40.548.583 prebivalcev. V štirih letih je torej narastlo prebivalstvo Italije za 1,758.051» duš, kar daje okoli 440 tisoč duš prirastka na leto*
Med drugimi podatki naj omenimo še one, ki se nanašajo na nepismenost med prebivalstvom. Iz poročila je razvidno, da je padla nepismenost od 1. 1872, ko je znašala 65%—70«, na 13.83 % v 1. 1924.
V letu 1913—14 se je pokadilo v Italiji 186.471 kvintaiov tobaka, a v letu 1925^26 2S5.014 kvintaiov; soli se je porabilo leta 1913-14 2.518.897 kvintaiov, avl. 1925-26 3,490.689 kvintaiov. Vloge v poštnih hranilnicah so znaš-ale v 1. 1913 2108.3 milijonov, avl. 1926 (koncem oktobra) 10.059.7 milijonov. Falimentov je bilo v prvih sedmih mesecih letošnjega leta 4502; draginj-ska indeksna številka po nekaterih mestih je bila sledeča.: Cagliari 107.94, Bologna 168.04, Rim 160.45, Rimini 165.03, Genova 161.15, €arrara 159.50, Firenze 159.30, Como 158.80, Bari 150.G3, Milan 149.82, Perugia 148.27, Verona 144.54, Treviso 144.40; povprečno indeksno število za vso Italijo je poskočilo letos od 145.59 na 150.91. gustu.	_
Vreme
Včeraj je končno nastopila toliko za-željena sprememba v vremenu. Bil je lep jesenski suh dan, ki so ga vsi pozdravili kot pravi božji blagoslov po mesecih blatnih in mokrih dni, po neprestanem deževju, ki je kakor mora tlačilo vso deželo od srede septembra pa skozi ves oktober# in november.
Ker se je tudi tempratura zvišala in je postalo mrzlejše, je upati, da to pot solnce ni le poredno mimogrede pokukalo na zemljo, temveč da bomo imeli daljšb dobo lepega vremena, tako da bodo ljudje, ki so bili do sedaj blokirani v hišah, mogli popraviti zamude na važnem in prepo-trebnem jesenskem delu.
OD PROIZVODNJE DO POTROŠNJE
Včerajšnji «Lavoro d"ltalia» objavlja sledeči račun za kosilo:
Milano - Via Berchet - "»Hef. 11-62.
Namizna oprema 2.00, vina lA 1.80 (t. j.( po 7.20 liter); testenina s sokom L 4.00, skuta 100 gr L 8.00 t. j. po 80 lir kilo), ena hruška L 6 (t. j. po kakih 50 lir kilo), kava L 1.50. Vse: L 23.30. Odstotek 12% L 2.90, luksusna pristojbina L 0.50. Skupaj L 20.70.
«Lavoro d'Itatia» pripominja: «Po seznamu použitih stvari, kako je naš prijatelj res plačal pristojbino za litsas, ... da je jedel samo skuto po 80 lir kilo, medtem ko se prodaja po 12 lir kilo. Ne vemo natančno, kakršne vrste je bila hruška, ugotavljamo pa, da je bila tako slana, da bi se za isto svoto kupil skoro en kilogram. — Ne vemo, koliko bi bil znašal račun, če bi se bil naš prijatelj predrznil jesti meso. — Povedali smo, koliko se plača pcf gostilnah v Milanu, ne da bi hoteli trditi, da je to, kar se dogaja v glavnem mestu Lombardije, stalno pravilo tudi po vseh drugih mestih.
fepneo tega zelo ugodnega položaja - zaključuje rimski list - vstajajo vsak dan nove gostilne, katere delajo svobodno konkurenco samo zato, da se navijajo cene.
TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG
20. t. m.
Današnji tržni dan je bil srednji. Blaga ni bilo mnogo, toda kupčije so bile živahne. Posebno se je izkazal krompir, ki ga je zelo trdovraten v cenah. — Cene so bile sledeče:
Zelenjava: radič 70—250, rdeči radič 320, pesa rdeča 50—00, pesa bela 100— 130, kislo zelje 140, sladko zelje 70—100, karfijol 100—150, vrzote 40—00, korenje 50 do 60, malancane 2T50, krompir 60—80, paradižnik 00—250, sladka repa 30—40, špi-nača 250—450, fižol 400—500, čebula 40— 50, česen 150—170.
Sadje: jabolka 120—320, hruške 120— 320, kostanj 100—200, grozdje 400—500, pomaranče 120—220, (zaboji) 40, limone 28— 35 za zaboj.
Bz tržaškega živSlenia
ZUkovski napad na blagajno — 15.000 lir plena
Predpreteklo noč so se svedrovci zopet lotili «uela», to pot na škodo tovarne pre-pečencev «Loiidon Biscuit Factori A. Gat-ti», ki ima svoj sedež v ulici Media št. Ker se jim je menda zdela pot skozi vraia prenevarna, so se skobacali na streho tovarniškega poslopja, odkoder so po lestvi, ki so jo spustili skozi podstrešno okno, splezali v notranjost tovarne. Tam so seveda najprej poiskali blagajno v pisarni, da bi pogledali ali je kaj cvenka.v njej. S pomočjo tihega svedra in «prašičjega par-klja» so jo «operirali» na desnem boku in skozi luknjo so pobrali iz nje ves denar v znesku okoli 10.000 lir. Nato so še vlomili železno skrinjico, v kateri so našli približno 2000 lir. Pa kljub temu niso bili še zadovoljni; ko so preiskali sleherni kot v pisarni, so se podali v skladišče, kjer so se natovorili s prepečenci, kakavom in čokolado. Tega dragocenega blaga so odnesli za 3000 lir. Ko so opravili svoj tatinski posel, so jo zlikovci nemoteno odkurili po isti poti, po kateri so prišli.
O tatvini, ki so jo odkrili včeraj zjutraj uslužbenci tovarne, je bila obveščena kve-stura. Policijski organi so takoj pričeli s poizvedbami, ki pa niso do sedaj dovedle do nikakega uspeha.
To p&t jim je izpodletelow
Predsinočnjim okoli 23. ure je policijski agent Josip Dino, dodeljen policijskemu , komisarijatu v ulici Vespucci, zapazil v ulici Silvio Pellico dva mo^ka, ki sta jo urno mauala proti ulici Scala Giganti; eden od njih je nosil pod pazduho velik omot. Agentu se je zazdelo sumljivo, da se moškima tako mudi, zato je stopit za njima ter ju ustavil. Ker je zapazil, da ju je s tem spravil v veliko zadrego, se je uverili da moža nimata čiste vesti; zato ju je krat-komalo povabil na bližnji policijski komi-sarijat. Tam sta bila tovariša spoznana za 38-letnega težaka Petra Apollonio, sta-nujočega v ulici Capitelli št. 5. in 27-letne-ga težaka Gualtiera Seleni, stanujoč°ga v ulici Lazzaretto vecchio št. 41. Ko so policijski organi odv-ili zavoj, je prišel na dan lep pisalni stroj znamke «Underwoof!>» glede katerega moža nista vedela oziroma nista hotela pojasniti, kje sta ga dobila. Pozneje se je izkazalo, da "je bil stroj isti večer ukraden v pisarni odv. Karla C-hersi-chu na trgu S. Ca t eri na & A. Ob tei priliki
t
-.J
SL
«EDINOSTJ>
V Trstu, dne 27. novembra 192i
ep zlikovci, očlvidno tovariši ApolI nia in ■Selenija, ukradli še drug pisalni stroj, o Jfcaterem se pa še ne ve, kam je izginil.
Truplo utopljenca r morju
I Včeraj popoldne okoli 17. ure je neki ipSot zapazil pri pomolu «cAudace» podol-«ast, človeškemu truplu podoben predmet, ki je plaval kakih 20 metrov od brega. — .tfilot je obvestil o stvari nekatere pomorščake, ki so baš tedaj pluli z motornim čolnom ob pomolu. Možje so obrnili čoln proti predmetu in ga zavlekli k bregu. Bilo je v resnici truplo moškega, ki je oči-vidno že dolgo ležalo v vodi, kajti bilo ie le precej razpadlo. Kljub temu pa je bilo mogoče ugotoviti, da gre za približno 55-letnega delavsko oblečenega moškega, srednje, a močno razvite postave. Orožniki, Iti so kmalu potem prihiteli na lice mesta, fiiso našli pri utopljencu nikakih osebnih {listin, zato niso mogli ugotoviti njegove istovetnosti. Zdi se, da je nesrečnik oni u-topljenec, o katerem smo poročali, da so ga pred približno tednom dni zapazili v bližini isetga pomola. Kakor znano, se je tedaj truplo zopet potopilo, ko so ga bili skoro že potegnili k bregu. • Po oblastvenem izvidu je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice^ znano, je-li nesrečnik utonil po nesreči ali gre za samomor.
Pri delu prišel ob oko.
Včeraj predpoldne je prišel v materinem spremstvu iskat pomoči v mestno bolnišnico 14-letni kovaški vajenec Marijan D Este, doma iz Izole, ki je imel hudo poškodovano desno oko; prevrtano mu je bilo jabolko, tako da se je izlila kristalna tekočina. Nesrečni deček je povedal, da mu je pri delu v kovačnici Marijana D'Udi-na v Izoli priletel v oko razbeljen drobec železa, ki se je odkrhnil pod kladivom mojstra, ko je delal pri nakovalu.
Siromak je bil sprejet v okulistični oddelek, kjer se bo moral zdraviti približno mesec dni. Popolnoma ozdravil pa seveda ne bo nikoli več, ker je ko izgubljeno.
Tržaško sodišče
Nadaljevanje obravnave proti Valentlnčlču, kleparju
Kakor amo že pred časom obširneje poročali, se je moral klepar Valentinčič Josip zagovarjati ubojstva nad 16-letnim Ange-Ijem Kralj iz Trebič, ki je za njegov račun delal na strehi neke vile. Sodišče je hotelo zashšati še tri priče in nadaljevalo razpravo včeraj popoldne. Toda vse tri priče, zidarji niso povedali drugega, kot da je hilo vsem prepovedano hoditi na streho. Predstavnik civilnes tranke, odvetnik Ke-zich v substituciji odvetnika Zennara, je med zasliševanjem vzbudil več incidentov.
Po zaslišanju vseh prič je povzel besedo odvetnik Kezich, ki je precej ostro šibal neprevidnost kleparskih mojstrov v teh slučajih, dokazoval, da je Valentinčič opustil vse, kar je bilo njegova dolžnost in sc spustil spretno in izvedeno v podrobnosti žalostnega slučaja. Končuje z zahtevo, da se Valentinčič kaznuje glasom zakona in v poravnavo odvetniških stroškov.
Državni pravdnik, odvetnik Arbanasich, jo tudi naglasa! neprevidnost mojstrov in je z žalostjo navedel konstatacijo branitelja obtoženca, da se na strehi v bližini sodnije dela brez predpisanih pasov. Kar drugi grešijo, ne sme v trenotku sodni je brigati, ker se na sodniji obravnavajo vedno le posledice. Zato zahteva za Valentin-čiča zapor enega leta in 1000 lir globe.
Brani odvetnik Pincherle, ki skuša ovre-Ča argumente nasprotnikov, večinoma potom citiranja predpisov in protipredpisov oblasti. Zahteva oprostilno razsodbo, ker da Valentinčič ni zagrešil zločina.
Sodišče je Valentinčiča obsodilo na 4 mesece zapora in 100 lir globe ter na poravnavo sodnih stroškov.
Oče nesrečne žrtve je skozi celo obravnavo pričakoval v žalosti izida. Kakor znano, je bi! oče zaslišan že tekom razprave pri prvem zasedanju v tej obravnavi.
TELESNA VZGOJA
SPORT
Zora - Konkordla
V	nedeljo naj nihče ne zamudi prilike pohiteti na igrišče «Vala». Videli bomo mlado, toda žilavo Konkordijo v boju z našimi starimi znanci Rojančani. ki nas včasih prevarajo v vsakem skromnem upanju, a drugič nas spet sijajno presenetijo. Obe četi resno računata na dragoceni točki; zatorej je gotovo, da bo boj nadvse zanimiv in bo nudil radi tega obilo užitka. V nedeljo torej vsi ljubitelji sporta do snidenja na Trsteniku.
IGRIŠČE < OBZOR" Kojccct: "Obzor?*-«Prosrela^
V	nedcl'O (jutri) 28. t. m. sc srečata čeli omenjenih društev v tekmovanju za prvenstvo. Kdo bo zmaga!? To je zagonetka, k: se razreši v nedeljo na igrišču *Obzara». «Prosveta» kot resen čr.var svojega pridobljenega prvenstva bo vsekakor gledala, da si svoje ime in slavo ohrani nadalje in da dokaže, da je minulo nedeljsko slabo razpoloženje.
Isto bomo videli pri četi «Obzora», da spada med prve naše čete in stremi vedno naprej in više. Boj bo vsekakor hud in neizprosen.
Dolžnost vsakega našega športnika je da pohiti jatri na igrišče v Roeolu, kjer se mu bo nudilo vse, kar športnika zanima. Tekma prične ob 14.30 uri. Hazena: «Rocol»-«Prosveta=
Pred nogometno tekmo m sicer ob 13.30 uri se •rečata družini hazene «Rocol- -«Prosveta» v tekmovanju za spominsko pložčo S. U., ki bo, kakor me predvideva, jako zanimiva in napeta.
blesti z Goriškega
Goriške mestne vesti
j	Smrtna kosa
Bolezen mladine, posebno dijaštva je u-klenila na postelj ter sedaj končno zatis-pila oči Francu Ksaveriju Brešanu, absol-fliranemu eksportniku. Bil je ranjki veselega značaja in splošno priljubljen. Komaj Je končal Studije ter vršil par mesecev službe, že mu je bolezen neusmiljeno zaklicala stoj in ga vrgla v dolgo hiranje, ki je šele sedaj imelo svoj konec — žalostmi konec tolikih naših mladih dijaških feivljenj.
Še ena
V	sredo so pogrebli na Oslavju širom •znanega posestnika Franca Mikluša, večletnega občinskega zastopnika ter narodno'
zavednega in skrbnega posestnika. Naj mu sveti večna luč.
Promočila
Doktorjem trgovinskih ved je bil promoviran v Turinu g. Rudi Rutar! Iskrene čestitk e-
Gozdna bitka
Imamo razne vrste bitke: žitno bitko, bitko za liro, za zdravje itd.
Po inicijativi federalnega zavoda v Benetkah 9e je započela v naših krajih še ena bitka in sicer gozdna bitka, da bi se pogozdili goli kraji naših gora in ohranilo dosedanje gozdno premoženje v svoji celoti.
V nedeljo se bo vršil v Vidmu sestanek strokovnjakov in pa zastopnikov kreditnih zavodov. Razpravljalo se bo na tej konferenci o načinu pogozditve gorskih rebri in drč, dalje o razvoju lesne industrije, o zakonskih odredbah v zaščito gozda ter o potrebnih kreditih za pogozdovalna dela.
Pozdravljamo iz vsega srca ta započetek dela v svrho zaščite gozdov, posebno ker smo 8 let po vojni opazovali vedno rastoče uničevanje gozdov, katerim je pretilo popolno uničenje. Zadnje katastrofalne po-vodnji so jasno kazaie, kam je peljalo to iztrebljenje gozdov. Praksa je pokazala, da so bile dosedanje zaščitne postave o gozdih nezadostne ali pa morda premalb vestno izpopolnjevane od tozadevnih gozdnih organov. Zaščita gozdov bo pa morala seveda umestna in gospodarsko-koristna, tako da se ne bodo morda ponavljali slučaji iz predvojne, ko so preveč goreči okrajni glavarji hoteli preprečiti na Bovškem kozjo pašo tam, kjer bi gozd ne uspeval ali pa s preprečitvijo kozje paše čisto uničili edini gospodarski dohodek gotovih bovških občin.
Izpred goriškega tribunala Furlan Hermini iz Slapa pri Vipavi je očitala obtožnica, da je razžalila ministrskega predsednika. V navzočnosti Franceta Maliha se je izrazila: *Ne bojim se ne tebe, ne onega, ki ga imaš na sliki nad posteljo!« Tekom razprave se je izkazalo, da Malihova obtožba nima. prave podlage, zato je sodni dvor oprostil obtoženko radi pomanjkanja dokazov.
Iz istega vzroka je bil oproščen tudi Zuliani Karel iz Vidma, obtožen, da je ukradel 22. min. meseca ▼ Naborjetu Bel-lini Mariju volneno odejo in eno srajco v skupni vrednosti 56 Ur, in sicer je izmaknil oba predmeta iz zaprtega senika, kamor je vstopil s ponarejenimi ključi.
Radi poneverbe se je moral zagovarjati sodni uslužbenec, 62-letni Chiaruttini Fr. Od avgusta 1922. do maja 1925. si je bil prilastil kot javni uradnik 222 lir. Sodni dvor je obsodil obtoženca na eno leto in tri mesece ječe, izključitev iz javnih uradov in na plačilo globe v znesku 375 lir. Obtoženec je izjavil, da se pritoži.
Grassich Stanislav iz Trsta je stal pred sodniki, ker si je bil prilastil znesek lir na škodo tvrdke Jakubovic Leon, pri kateri je bil uslužben kot potnik. Istočasno je jedel in spal v gostilni Braidot in ko bi bil moral plačati račun v znesku 190 lir, je izjavil, da plača zanj tvrdka. Tako je tudi v gostilni Ciufarin«. v Gorici ostal dolžan znesek 6 lir. Tudi je obljubil Neži Škerl, da ji preskrbi povečavo dveh fotografij, če mu da 40 lir, kar se je tudi zgodilo, da mu jih je namreč dala, toda povečanih fotografij ni dobila nikoli. Obsojen je bil obtoženec na pet mesecev ječe in 100 lir globe.
Goriški moderni teater.
Skupina italijanskih goriških časnikarjev je organizirala diletantsko igralsko kompanijo pod imenom »Goriški moderni teater«. Do sedaj je uprizorila v Gorici dve predstavi, toda bila je od občinstva v Gorici zelo hladno sprejeta. Zato so se dotični časnikarji v svojem časopisju prito^ ževali nad občinstvom in kritiko, ki da jih ne razume, ne obiskuje in ne upošteva. Pod posebnim okriljem so bili povabljeni v Ajdovščino. Nameravajo sedaj napraviti več predstav po goriški deželi ter poizkusiti svojo srečo pred deželani. Dvomimo, da bi pred našim ljudstvom, ki povrhu še ne razume popolnoma jezika, mogli žeti kaj več uspeha kot pred goriškimi so-narodnjaki. _
VEDRU AN
Tudi v naši vasi se je nabralo nekaj novosti, in sicer one sorte, ki jih prinaša celi deželi neprestano deževje. Most, ki je na poti proti Biljam, se je zrušil. Sami obči-narji pa moramo z roboto zasipati precejšnje jarke, ki jih je izpralo po naših cestah in poteh deževje.
Kot je bilo priošbčeno glede vina, pa ne odgovarja popolnoma resnici. Res je, da smo pridelali dosti manj vina, kot bi ga morali v srednje-dobri letini, toda brez njega pa Ie nismo. Imamo ga na prodaj j še okoli 500 hektolitrov, in sicer jako dobre ] kakovosti, ker smo trgali pozno in pustili, i da je grozd ie popolnoma dozorelo na trti. 'v dobri letini bi ga seveda imela naša vas •I dobrih 3.50«) hI.
BATE Nesreča.
Poldrugo leto stara Julka Bitežnik se je igrala v družbi dveh drugih otrok v bližini ognjišča. Nenadoma se je zvrnil lonec s kropom in oparil nesrečno deklico. Na njeno vpitje so prihiteli domačini, skušali jo rešiti, a ni zmagalo nobeno sredstvo več. Po treh urah je deklica umrla v groznih bolečinah, saj je imela hude opekline tretje stopnje na prsih in na vratu. SV. LUCIJA
Kmetijski tečaj. - Sestanek za liktorsko posojilo.
Kmetijski urad v Tolminu je priredil pri nas za šoloodraslo mladino kmetijski tečaj, ki se vrši vsak delavnik v večernih urah. Tečaj vodi kmetijski učitelj g. Ciril Savli. Priglasilo se je 28 učencev. Ob zaključku tečaja se bo vršil javni izpit, po katerem se obdarijo pridnejši gojenci. Obširnejše bomo poročali ob sklepu.
Dne 23. t. m. je imel polit, tajnik g. Urzi sestanek, na katerem je obrazložil pomen in ugodnosti podpisa liktorskega posojila. Vnedeljo se bo vršil shod v večjem obsegu tudi za okoličanske vasi.
AJDOVŠČINA Najdeno truplo Ob Vipavi se je našlo truplo vojaka. Ugotovilo se je koj, da je moralo ležati že del j časa v vodi. Mlinar Marc Ivan, ki je našel truplo, je stvar naznanil karabinerjem, ki so spoznali, da je mrlič vojak. V njegovem žepu se je našla listina, iz katere se je
570, Bukareftt 12.50—12.50, Praga «175— 70.75, Ogrska 0D325—0.0340, Dunaj 330— 345, Zagreb 42-42^0. Uradna cena zlata (25. 11.) 458.32. VojnoodSkodninske obveznice 63-30.
Razne zanimivosti
Smola
Angleški filozof in romanopisec Al-lan Upward se je te dneve ustrelil radi bede in sicer v trenutku, ko je naročila večja amerikanska založba pri njem celo vrsto knjig, ki jih je imel nesrečni Upward že v rokopisu.
Ples v višini 2000 m nad zemljo
V salonu letala, ki prevaža potnike iz Ix>ndona v Pariz in nazaj, sta plesah la> v višini 2000 m nad zemljo plesni učitelj Rihard Granville in njegova so-plesalka Babette. Godbo je preskrbel gramofon. Granville namerava učiti med zračnim potovanjem potnike umetne plese.
BORZNA POROČILA
Trst, 26. novembra 1926. Amsterdam 945—860, Belgija 325—335, Francija 85.75—86.75, London 114.25—115.25 New York 23.60—23.80, Španija 355—365, Švica 455—465, Atene 29—30, Berlin 560—
ffllKI SKlil
m sv. lis
Campo S. Giacomo 7 (nasproti aite}
ki dajejo do preklica 0
na vseh cenah, Id so že itak nizke in označene na vsakem predmetu,
da se vsakdo lahko prepriča o tej izredni priliki.
nc- (
KRONE! KRONE!
um. ritih. ZMmfc M krnit
stoto plačuje po višjih conah nego vsak drttgi Albert Povh — urarna
Trot, vil NusiHl 4# U19
Prodira proda*e
KRONE, GOLDINARJE ZLATO In SREBRO
obiščite zlatarne
STERMIN Via Nazainl SL 43
kjer dobite najvišje cene. — Kuoujetn listke mestne zastavljalnice.	1220
dognala mrtvečeva istovetnost. BU je to Alojzij Petrangeli, star 20 let, doma iz j Roccamorice (pokrajine ChietL), vojak 17. pešpolka, nastanjenega v Trgu. Ne ve se,: ali se je zgodila nesreča, ali se je vojak sam usmrtil, skočivši v narastlo Vipavo. Preden je prišlo do tega, je stal Petrangeli na straži pri smodnišnici v Logu, odkoder je izginil, ne da hi kdo vedel, kam se je bil "Obrnil.
SPODNJA IDRIJA Pomladanski znaki na naravi. - Poprava cest.
Sedaj Vam pa pošiljam hrastov list, ki sem ga utrgal na enem izmed dveh nanovo ozelenelih hrastov nad vasjo. Do sedaj še ni bilo mraza v naši dolini, pač pa obilo moče. Sem pa tja sem opazil po grmovju in drevju že dobro razvite popke, po travnikih pa pomladne cvetke.
—	Dela ob glavni cesti napredujejo počasi vsled neprestanega deževja. Vendar se že vrši promet na Sv. Lucijo, seveda ne v taki meri kot pred po vodni jo. Pri delu na cesti je zaposlenih precej domačinov. Kot se pa čuje, jih. pod jetnik, ki je prevzel dela na cesti, kaj slabo plačuje. Ko bo pa še ta zaslužek ponehal, bo zopet polno brezposelnih v naši vasi.
—	Poročil se je g. Zakelj, občinski tajnik, z g.čno Bajcovo iz Idrije. Mlademu paru želimo vse najbolje v novem življenju.
MALI OGLASI

HIŠO V ROJAKU, VernielHs 542, prodam za Ut. 2.500.—. Naslov pci upramištvu.	1795
URARSKI POMOČNIK z več letno prakso se sprejme takoj proti dobremu plačilu. Ivan Bizjak, urar ia zlatar, v Postojni.	1790
se vt& v Poslofni sodna dražba en ona tk tropi« hiše 5t 96. V hiši se nahajajo novo predelam moderni lokali za trgovino. Stavba »t poleg ceste in ima električno in vodno napeljavo.	1756
SMILAJOD (Trpoški sok}, izborno sredstvo fnxfti arteriosklerozi, revmaiizmu in težkeTzai cJih-mja, kašlju in kataru, uspešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 lst se prodaja samo v lekarni Castellanovieh, Trsi, Via Gutfiani 42 (paralelna ulica Via deHIatri*). (1524J
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec. Via Giulia 29. Telefon 33-14
1517
BABICA, avtorizirana, diplomirina, sprejema noseče. Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Gmnastica), lastna vila, tel. 20-64. 1428
S potrtim srcem naznanjam vsem da je moj nad vse ljubljeni oče
sorodnikom, prijateljem in znancem,
Franc Valeričič
blvil trgom z Južnim sadjem in vinom
v starosti 72. let, 25. t. m., po kratki in mučni	bolezni, nenadoma v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil danes,	v sobeto, ob 14. uri, iz hi§e Žalosti Cologna in Monte št. 256.
TRST, dne 27. novembra 1926.
Alojslj, sin.
Milk. Punili p«* lani laprssa (trse t 111, 47 Trst	1228
U
je znamka, kateri dajejo prednost vse dobre gospodinje. Ako rabite znamko „O. G.*, ki Ima za seboj že 65 let
samih Uspehov, pripravite v resnici izborno pijačo. Zastopnik : B. POLESELLO, Gorica, Corso Vitt. Em. 47
Telefon 237.
ODPRTA	USTA
srečaš pri vsakomur, ki izve novost o priliki božične
prodaje.
VELIKA SKLADIŠČA
-"Sv .	
	
w . 1 . " J	
dajejo (do preklica) na vseh dosedanjih cenah, ki so najnižje in označene na vsakem posameznem predmetu
ki se odbije pri blagajni.
Porabite to priliko!
PODLISTEK
J U LES VERNE:
(172)
Skrlvnosfnl otok
Inženirjevi tovariši, ki ao spoštovali željo umirajočega, so se oddaljili.
Cir Smitb je ostal nekaj minut , sam s kapitanom Nemom in je kmalu pozval prijatelje nazaj, toda ni jim nič povedal o skrivnosti, ki mu jo je umirajoči zaupal.
Gedeon Spilett ni odvrnil več očesa od bolnika. Bilo je očitno, da »e kapitan drži še samo z močjo svoje volje, toda bil je tako slab, da je moglo to stanje le še malo časa trajati.
Dan je prešel brez posebnih izprememb. Naseljenci so bili ves čas na Nautilusu. Prišla je noč, dasi niso o njej v tej votlini ničesar zaznali.
Kapitan Nemo ni trpel, ampak je samo ugašal. Njegovo plemenito in bledo obličje je bilo mirno. Ustnice so šepetale včasih komaj razumljive besede, ki so se nanašale na razne dogodke iz njegovega nenavadnega življenja. Na že mrzlih udih se je čutilo, kako se življenje poslavlja iz tega telesa.
Se enkrat ali dvakrat je nagovoril okoli sebe stoječe naseljence in se jim smehljal z onim zadnjim smehljajem, ki ostane včasih celo po smrti.
Končno, malo čez polnoč, je kapitan Nemo napravil zadnjo kretnjo, prekrižal roke na prsih, kakor bi hotel v takem položaju umreti.
Okrog ene zjutraj je bilo vse njegovo življenje osredotočeno samo še v pogledu. Zadnji ogenj se je iskril v teh očeh, iz katerih je prej plamen švigal. Nato je za-mrmral Še naslednje besede:
«Bog in domovina!» in mirno je irdihnil. Cir Smith se je sklonil nadenj in natisnil oči onemu, ki je bil nekoč princ Dakkar in ki ni bil zdaj niti kapitan Nemo več.
Harbert in Pencroff sta jokala, Ayrton si je skrivaj otrl solzo, Nab pa je klečal na tleh poteg otrplega poročevalca.
Cir Smith je dvignil roke nad mrličevo
glavo in rekel:	_ _ ^
«Bog sprejmi milostno njegovo dušo!* Nato se je obrnil k prijateljem rekoč: «Molimo za onega, ki smo ga izgubili!«
Cjsa nekaj ur so naselienci Izpolnili, kar
i so obljubili kapitanu, ter izvršili njepovo poslednjo željo.
Cir Smith in tovariši so zapustili Nau-tilusa in so vzeli s set>oj samo skrinjo, ki jim jo je zapustil njih dobrotnik in v kateri je bilo veliko premoženje.
Krasno razsvetljeno dvorano so skrbno zaprli, železna zaklopim vrata zgornje odprtine so tako tesno privili, da ni mogla vdreti v Naulilusa niti kapljica vode.
Nato so se nascljenci podali v čoln, ki je bil privezan ob boku podmornika, ter zit-veslali k zadnjemu delu Nautilusa.
Tam so odprli dva petelina, ki sta se nahajala v višini vodne gladine in ki sta bila v zvezi z rezervoarji za obteienje iadje.
• Posodi sta se napolnili in Nautilus se je polagoma potapljal ter izginil pod vodno gladino.
Naseljenci so ga spremljali z očmi precej globoko. Njegova mogočna luč je razsvetljevala čisto vodo, medtem ko je votli-na polagoma tonila v temo. Končno jc ugasnila močna lelektrična svetioba 'in Nautilus je počival na dnu morja kot rrof> niča kapitana Nema.