URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 41 V LJUBLJANI, dne 20. decembra 1967 Cena 0,60 dinarjev Leto XXIV VSEBINA: 325. Zakon o spremembah In dopolnitvah zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1967. 326. Zakon o spremembah zakona o prenosu obveznosti okrajev. 327. Sklepi o urejanju delovnih razmerij. 323. Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zBkooa o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1967 Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1967, ki ga je sprejeto Skupščina Socialistične republike Slovenije na aeji republiškega zbora in na seji organizacijsko-poii-tičnega zbora dne 13. decembra 1967. St. 400-30/67 Ljubljana, dne 13. decembra 1967. Predsednik Skupščine SR Slovenije: Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1967 1. člen 1. člen zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1967 (Uradni list SRS, št. 6-34/67) se spremeni tako, da se glasi: »Republiški proračun za leto 1967 obsega: dinarjev dohodke v znesku....................... 425,736.440 razporejene dohodke v znesku .... 423,006.772 nerazporejene dohodke (tekočo proračunsko rezervo) v znesku .... 2,720.668.« 2. člen 3. člen se spremeni tako, da se glasi: »Od dohodkov proračuna Socialistične republike Slovenije iz 1. člena tega zakona pripada: . . •/. skladu Borisa Kidriča................. 2,4052 Prešernovemu skladu . ................ 0,0705 skladu SR Slovenije za pospeševanje proizvodnje in predvajanja tilmov 0,0660 skladu SR Slovenije za pospeševanje založništva....................... 1,4107 skladu SR Slovenije za pospeševanje kulturnih dejavnosti.............. 3,2534.« 3. člen j V 7. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Hidrometeorološki zavod SRS uporabi dohodke iz prejšnjega odstavka za nabavo in vzdrževanje opreme in za redno dejavnost.« 4. člen i2. člen se spremeni tako, da se glasi: »Nosilci sredstev, razporejenih: — v razdelku 49 — sredstva za splošne republiške potrebe, so: 1. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije — po postavkah 213, 218 in 219; 2. republiški sekretariat za gospodarstvo — po postavkah 220, 221 in 222; 3. republiški sekretariat za finance — po postavkah 211, 214, 215, 216 in 217; 4. republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo — po postavkah 207, 208, 209 in 212; 5. republiški sekretariat za prosveto in kulturo — po postavki 210; —- v razdelku 50 — sredstva za negospodarske investicije, za plačilo anuitet in drugih obveznosti, so: 1. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije — po postavki 225; 2. republiški sekretariat za finance — po postavkah 223, 224 in 226.« 5. člen Pregled dohodkov republiškega proračuna za leto 1967 in njihova razporeditev v skladu s spremembami po tem zakonu sta zajeta v bilanci republiškega proračuna za leto 1967, ki je sestavni del splošnega dela proračuna. 6. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januara 1967. BILANCA DOHODKOV IN SPLOŠNEGA RAZPOREDA DOHODKOV PRORAČUNA SR SLOVENIJE A. Dohodki (republiškega proračuna) ZA LETO 1967 Klasifikacijska številka oblike p°d’ dohodka d°^a Dohodki Znesek pod- oblike dohoa.ia oblike dohodka 1 2 3 4 5 11 15 Vrsta 1 — Prispevki 1,8 °/o prispevek iz osebnega dohodka iz del. razmerja 9 «/o prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav 141,483.000 3,180.000 Vsega vrsta 1 — Prispevki 144,668.000 211 213 Vrsta 2 — Davki Prometni davek 57,5°/# delež v republiškem davku od prometa blaga na drobno 20 “/o delež v zveznem davku od prometa blaga na drobno 34.500.000 175,400.000 209.900.000 Vsega vrsta 2 — Davki 209,900.000 33 Vrsta 3 — Takse Sodne takse v gotovini 38,800.000 Vsega 3 — Takse 38,800.000 53 Vrsta 5 — Dohodki po posebnih zveznih predpisih Denarne kazni Vsega vrsta 5 — Dohodki po posebnih zveznih predpisih 9,270.000 9,270.000 61 63 Vrsta 6 — Dohodki organov in razni drugi dohodki Dohodki organov Drugi dohodki 300.000 1,700.000 Vsega vrsta 6 — Dohodki organov in razni drugi dohodki 2,000.000 72 72-2 Vrsta 7 — Dopolnilna sredstva Namenska dopolnilna sredstva namenska dopolnilna sredstva v določenem znesku . . 21,098.440 Vsega vrsta 7 — Dopolnilna sredstva .. v. . .'. 21,098.440 Skupaj dohodki za razpored (vrste 1 do 7) . . . 425,736.440 B. Splošni razpored dohodkov Klasifikacijska številka raz- raz‘ poredne p0"dne skupine slpuplne Splošni razpored dohodkov Znesek raz- poredna pod- skupina razpored na skupina 1 2 3 4 5 02-1 02-2 Glavni namen 02 — Znanstvena in kulturno-prosvetna dejavnost Sredstva, razporejena v odstotku od vseh dohodkov Sredstva, razporejena v določenem znesku: 02-2-1 — za redno dejavnost........................................ 5,230.263 02-2-2 — za posebne namene....................................... 4,017.540 Vsega glavni namen 02 (02-1 in 02-2) 30,678.000 9,247.803 39,9257803 Klasifikacijska Številka raz- poredite skupine poredne pod- skupine SploSni raepored dohodkov Znesek raz- poredna pod- skupina raz- poredna skupina 1 2 3 5 Glavni namen 03 — Socialno skrbstvo C3-2 Eredstva, razporejena v določenem znesku: 03- 2-2 — za posebne namene................................... 40,124.100 Vsega glavni namen 03 (03-2)......................... 40,124.100 Glavni namen U4 — Zdravstveno varstvo 01-2 Sredstva, razporejena v določenem znesku: 04- 2-2 — za posebne na.nene ................................. 2,568.000 Vsc^a glavni namen 04 (0-1-2)...................... 2.568.000 Glavni namen 06 — Delo državnih organov t6-2 Sredstva, razporejena v določenem znesku: 06-2-1 — za redno de.,avnost................................... 166,399.890 06-2-2 — za posebne namene ................................... 35,976.889 202,376.779 Vsega glavni namen 06 (06-2)....................... 202,376.779 Glavni namen u9 — Splošna dopolnilna sredstva občinam 09-2 Sredstva, razporejena v določenem-znesku ..... 53,000.000 Vsega glavni namen 09 (09-2)....................... - 53,000.000 Glavni namen 12 — Dejavnost družbeno-političnih organizacij in društev 12- 2 Sredstva, razporejena v določenem znesku................ 19,213.300 Vsega glavni namen 12 (12-2)....................... 19,213.300 Glavni namen 13 — Negospodarske investicije 13- 2 Sredstva, razporejena v določenem znesku: 13-2'-2 — za odplačilo anuitet in obveznosti iz prejšnjih let . 33,744.000 Vsega glavni namen 13 (13-2)....................... 33,744.000 Glavni namen 14 — Gospodarski posegi 14- 2 Sredstva, razporejena v določenem znesku....................................... 8,500.000 Vsega glavni namen 14 (14-2)....................... 8^500000 Glavni namen 15 — Vlaganje v rezervni sklad 15- 1 Sredstva, razporejena v odstotku od vseh dohodkov . 14,261.960 Vsega glavni namen 15 (15-1)....................... 14,261.960 Glavni namen 16 — Proračunske obveznosti iz prejšnjih let 16- 2 Sredstva, razporejena v določenem znesku............ 9,292 830 Vsega glavni namen 16 (16-2)....................... 9,292.830 Glavni namen 18 — Nerazporejeni dohodki (tekoča proračunska rezerva) 18-2 Sredstva, razporejena v določenem znesku....................................... 2,729.668 Vsega glavni namen 18 (18-2) ........ 2,729.668 Skupaj razporejeni in nerazporejeni dohodki (glavni nameni 02 do 18) ..................................... 425,736.440 326. Na podlagi tretjega odstavka 167. čLeaa ustave Socialistične republike Slovenije izdajam UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah zakona o prenosu obveznosti okrajev Razglaša se zakon o spremembah zakona o prenosu obveznosti okrajev, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike' Slovenije na seji republiškega zbora in na seji organizacijsko-političnega zbora dne 13. decembra 1967. , St. 402-66/67 Ljubljana, dne 13. decembra 1967. Predsednik Skupščine SR Slovenije: Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembah zakona o prenosu obveznosti okrajev 1. čien V 3. členu zakona o prenosu obveznosti okrajev (Uradni list SRS, št. 41-201/66) se v 2. točki zneselc 7,138.936,56 din nadomesti z zneskom 10,714.569,18 din; v 3. točki znesek 38,006.469,69 din z zneskom 39,309 tisoč 372,10 din; v 4. točki pa znesek 20,360.644,91 din z zneskom 22,167.303,52 din. 2. člen V 4. členu zakona se — pod b) v 5. točki znesek 11,613.858,42 din nadomesti z zneskom 9,933.858,42din; v 7. točki pa znesek 2,190.508,16 din z zneskom 294.875,54 din; — pod c) v 14. točki znesek 1,585.166,35 din nadomesti z zneskom 282.263,94 din; — pod č) v 1. točki črta znesek 1,524.492,02 din; v 10. točki črta znesek 282.166,60 din. 3. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. 327. SKLEPI o urejanju delovnih razmerij Organizacijsko-politični zbor Skupščine SR Slovenije je na sejah dne 13. novembra in 13. decembra 1967 razpravljal o urejanju delovnih razmerij v statutih in drugih splošnih aktih delovnih organizacij. Zbor meni, da temeljni zakon o delovnih razmerjih uveljavlja načela, na podlagi katerih) lahko delovni ljudje samoupravno urejajo medsebojne odnose. Ta načela so zato pogoj za nadaljnje izgrajevanje samoupravljanja v delovnih organizacijah, da samoupravljavci z lastnimi splošnimi akti urejajo svoja medsebojna delovna razmerja in tako lahko na podlagi skupnih dogovorov ustvarjajo takšne medsebojne odnose, ki bodo spodbudni za racionalno organizacijo dela in za uspešnejše poslovanje, s čimer bodo vplivali na čim ugodnejša gospodarska gibanja. Pri obravnavi urejanja delovnih razmerij v splošnih aktih delovnih organizacij je organizacijsko-politični zbor na podlagi analiz republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo, inštituta za javno upravo in delovna razmerja pri pravni fakulteti v Ljubljani in Vrhovnega sodišča SR Slovenije ugotovil: — da ureja večina splošnih aktov (statutov in pravilnikov) s samoupravnimi normami le vprašanja, ki jih morajo delovne organizacije po sili zakona urediti s splošnimi akti. Opaziti je sicer napredek v primerjavi s prvimi statuti in pravilniki, čeprav bolj v kvantitativnem kot pa v kvalitativnem urejanju posameznih vprašanj. Kljub temu pa je treba opozoriti na še vedno veliko število neuporabnih splošnih aktov, predvsem zaradi njihovih vsebinskih, oblikovnih in jezikovnih pomanjkljivosti. V splošnih aktih je zlasti zelo malo izvirnih samoupravnih rešitev, ki bi ustrezale specifičnostim posameznih delovnih organizacij, in takih samoupravnih norm, za katere bi lahko trdili, da so rezultat samoupravnega dogovora proizvajalcev; — da so še vedno delovne organizacije, ki še niso sprejele svojih samoupravnih aktov. To je posebno pereče za manjše delovne organizacije, ki- često nimajo razčiščenih niti nekaterih osnovnih vprašanj 9 področja urejanja delovnih razmerij, niti potrebnih strokovnjakov, ki bi bili sposobni taka vprašanja proučiti in primerno opredeliti glede na posebnosti take delovne organizacije; — da je še vse premalo razvita takšna demokratičnost, ki omogoča večje angažiranje neposrednih proizvajalcev pri iskanju konkretnih rešitev posameznih vprašanj, kot tudi sodelovanje pri nadzorstvu, kako se uveljavljajo sprejeti splošni akti; — da hipertrofija zakonskih, predvsem pa podzakonskih predpisov na področju urejanja delovnih razmerij (81 zveznih predpisov glede osebnih dohodkov, delovnega časa, evidence, strokovne izobrazbe itd. in še 13 republiških predpisov o istih vprašanjih), ne prispeva k samoupravnemu urejanju notranjih delovnih odnosov v delovnih organizacijah glede na njihove posebne pogoje organizacije in dela; — da se kljub dejstvu, da veljavni temeljni zakon o delovnih razmerjih omogoča razmah samoupravnega urejanja delovnih razmerij in da delovne skupnosti pripravijo in sprejemajo kakovostne splošne akte, pojavljajo zahteve po spremembi in dopolnitvi temeljnega zakona, zlasti v smeri ponovnega popolnega zakonskega urejanja tistih odnosov, ki jih nekatere delovne skupnosti'zaradi pomanjkljive izobrazbene strukture, slabe organizacije dela, raznih formalističnih pojmovanj in neurejenih notranjih odndsov, niso same rešile zlasti glede razporejanja, poskusnega dela, uvajanja v delo, strokovnega izpopolnjevanja itd.; — da že dosedanje Izkušnje kažejo, da vse ne dovolj proučene, improvizirane in nagle spremembe zakona, posebej še na tako občutljivem področju, kot so delovna razmerja, lahko le ovirajo razvoj samoupravljanja, predvsem zato, ker vedno bolj, zaradi nezaupanja v stalnost in veljavnost izvirnih samoupravnih rešitev, pasivizirajo člane delovnih skupnosti in povzročajo odpor tudi spričo izgube delovnega časa in občutnih materialnih stroškov, ki jih povzročajo vsakokratne spremembe in dopolnitve; izkušnje pa kažejo, da spremembe sledijo več ali manj trenutnim pojavom v praksi in s tem ustvarjajo vzroke še za nove spremembe; — da se pri uveljavljanju samoupravnega urejanja delovnih razmerij vedno močneje postavlja kot eno izmed temeljnih vprašanj hitrejše razreševanje odnosov med širšo družbeno skupnostjo in samostojno samoupravno delovno organizacijo, oziroma vprašanje, kakšen dinamičen odnos naj bo med zvezno in republiško zakonodajo ter avtonomnim pravom delovnih organizacij. To vprašanje pa je potrebno razčistiti skupaj z ostalimi spremembami temeljnega zakona o delovnih razmerjih in nekatera vprašanja (kot npr. določanje načina o urejanju delovnih razmerij v manjših delovnih organizacijah, statut pripravnikov, sistem pri-učevanja za posamezne profile poklicev itd.) prepustiti v ureditev republikam; — da je glede na velik pomen urejenih delovnih razmerij potrebna sistematična revizija zakona, zato, da se s pravno kar najbolj dognanimi formulacijami ustvari taka osnova, ki bo pogojevala večji razmah samoupravnega urejanja delovnih razmerij; tej zahtevi pa ne morejo služiti take spremembe in dopolnitve, ki skušajo slediti konkretnim težnjam posameznih delovnih organizacij ali skupini delovnih organizacij; — da nadzorna funkcija širše družbene skupnosti glede delovnih razmerij ni ustrezno opredeljena ter je omejena izključno na zagotavljanje usklajenosti splošnih aktov z zakonskimi predpisi, ne zajema pa nadzorstva nad dejansko urejenostjo in dejanskimi razmerami na tem področju. Postavlja se tudi utemeljeno vprašanje, ali je prav, da je sedaj nadzorna funkcija inšpekcije dela omejena zgolj na nadzorstva nad zdravstvenim in tehničnim varstvom pri delu, kar naj bi pomenilo, da urejena medsebojna razmerja niso eden od pogojev za varno delo. to pa je v nasprotju s sodobnimi ugotovitvami znanosti in z mednarodno konvencijo; — da občinske skupščine oz. njihove komisije, upravni organi, ki so pristojni za delo, občinske sindikalne organizacije in delavske univerze, niso nudile medsebojno usklajene in stalne strokovne pomoči delovnim organizacijam, da bi te mogle v polni meri raz- viti samoupravno normativno iniciativo in v okviru zakonske koncepcije iskati najbolj racionalne in smiselne rešitve, ne samo ob sprejetju statuta in pravilnika, temveč tudi pri nadaljnjem procesu izgrajevanja samoupravnega urejanja notranjih odnosov; — da večina občinskih skupščin ni izvrševala svojih dolžnosti, ki jih ima nasproti delovnim organizacijam v urejanju notranjih odnosov po zvezni in republiški ustavi, po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih (142. člen), temeljnem zakonu o podjetjih (80., 84., 283. in 284. člen) ter drugih. Izvrševanje te dolžnosti zahteva, da imajo občinske skupščine organizirano stalno strokovno službo, ki omogoča občinski skupščini, da spremlja samoupravno urejanje notranjih odnosov', izvršuje nadzorstvo ter sprejema ukrepe (opomin organom upravljanja; razpust organov upravljanja in prenehanje delovne organizacije v primeru, da delovna organizacija v določenem roku ne sprejme statuta ali drugega splošnega akta, s katerim uredi pravice, dolžnosti in obveznosti delavcev; pripombe in priporočila občinske skupščine na statut delovne organizacije; razpust organov upravljanja in prisilna uprava, kadar podjetje ne sprejme posameznega splošnega akta v roku, ki ga določa zakon; zadržanje izvršitve vsakega splošnega akta, ki nasprotuje zakonu, podzakonskim predpisom ali statutu podjetja); — da naj gospodarska zbornica, poslovna združenja in druga združenja delovnih organizacij tudi v bodoče sistematično obravnavajo urejanje medsebojnih odnosov v delovnih organizacijah ter podvzemajo ukrepe, da se prouče in analizirajo večkrat oporekana določila zakona, zlasti na področju kmetijstva, gozdarstva in prometa; — da je treba znanstveno-raziskovalnim institucijam zagotoviti možnosti, da bodo lahko nadaljevale z raziskavami (zlasti v kmetijstvu, gozdarstvu in prometu) na področju samoupravnega urejanja delovnih razmerij in nudile pomoč delovnim organizacijam pri njihovem samoupravnem urejanju notranjih odnosov; — da se Vrhovno sodišče SR Slovenije zavzema za specializacijo sodnikov; podvzema ukrepe za hitrejše reševanje delovnih sporov; navaja sodišča, da bodo opozarjala delovne organizacije na nezakonitost posameznih določb v splošnih aktih in da s stališči občih sej vpliva na kar najbolj vsebinsko ustrezno uporabo zakona in s tem prispeva k razvoju samoupravne normativne dejavnosti. Glede na te ugotovitve je organizacijsko-politični zbor sklenil: 1. Organizacijsko-politični zbor se bo skupaj z republiškim in gospodarskim zborom Skupščine SR Slovenije, Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije ter republiškim sekretariatom za delo zavzel, da se ugotovljene pomanjkljivosti, ki izhajajo iz razprave o urejanju delovnih razmerij v statutih in drugih splošnih aktih delovnih organizacij in analiz republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo, Vrhovnega sodišča SR Slovenije ter inštituta za javno upravo in delovna razmerja pri pravni fakulteti v Ljubljani, odpravljajo. 2. Začasna odbora za samoupravljanje v delovnih organizacijah in za upravo organizacijsko-politlčnega zbora naj proučita vprašanje pravic in dolžnosti inšpekcije dela glede izvrševanja nadzora nad zakonitostjo urejanja delovnih razmerij in nad izvajanjem vseh vrst norm o teh razmerjih. 3. Predsednik organizacijsko-političnega zbora naj posreduje ugotovitve o urejanju delovnih razmerij or-ganizaeijsko-politienemu zboru Zvezne skupščine in sporoči mnenje zbora, da se predlogi sprememb in dopolnitev temeljnega zakona o delovnih razmerjih, ki jih pripravljajo zvezni organi (predvsem zvezni svet za delo) vsestransko prouče in da se pripravi enoten predlog, ki bo zagotovil nadaljnji razvoj samoupravnega urejanja delovnih razmerij in omogočil republikam, da bodo urejale tista vprašanja na področju delovnih razmerij, ki naj jih ureja širša družbena skupnost. 4. Republiški sekretariat za delo naj v sodelovanju z ostalimi upravnimi organi, Gospodarsko zbornico SR Slovenije, Vrhovnim sodiščem SR Slovenije: in drui-beno-političnimi organizacijami zbere in prouči 'Vse iniciative za spremembo temeljnega zakona o delovnih razmerjih, jih analizira ter skupaj s strokovnimi iii znanstvenimi institucijami pripravi poročilo o, teh predlogih in ga predloži Skupščini SR Slovenije do 31. marca 1968. St. 1-2/67 Ljubljana, dne 13. decembra 1967. Organizacijsko-politični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik: Vera Kolarič 1. r. i izdaja Časopisni zavod •Uradni Ust SRS* - Direktor in odgovorni urednik: Jože Jurač - Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča-vsl v Ljubljani - Naročnina letno 8« din (SMO starih din) - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni oo Izidu vsake Številke — Uredništvo tn uprava: Ljubljana, Veselova 11. požtnl predal 37S/V1I - Telefon direktor, uredništvo, uprava id knllto-vodstvoi 20-101. prodala, preklici Id naročnine 23-Blt - Čekovni rečuo Ml-*-«