Liublfana, sreda 6 m~rca 1929 Cena 2 Din HaroMiu *naia mesečno 25 Din. U tnoremsitvo 40 D'.n. Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva uHca 5. Telefon štev. 3122. 3123. 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te leto« it. 440. Celje: Koceoova al. 2. Telefon Stev. 190. Rokopisi se ne vračajo. - Oziasi po tariiu. UpravnHtvo: Ljubljana, FreSeracvs si. 84. Telefon U. 3122, 3123, 3124. 3125, 312«. hueratnl oddelek: Ljubljana. Prešernov nfeca 4. Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cest St. 13. Telefon št. 455. Podružnica Celje: Koceoova ulica It I. Telefon St. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubi Jan* št. 11.542; Praha disto 78.160; Wie« f*r. 105-241. LJubljana, 5. marca. Novi režim je prevzel na stbe ogromno. odgovornosti polno naiogo. da izvode Jugoslavijo iz vrt.nca pol.tičnih strasti, ki so uničevale ves napredek in kvarile vsak red, v sigurni pr.stan mirne konsolidacije. N> ga resn.čnega pa-trijota. ki bi iskreno ne želel, da plemenita na-mera našega kralja v polr.em obsegu uspe. Vladar je kiica:] vse ljudi do&re volje na sodelovanje in je v celi državi našel odziv, ki dokazuje, da se ogromni del naroda dobro zaveda, kaj pomeni zanj trdna, na znotraj in na zunaj konsohdlrana Jugoslavija. V najboljši volji so se seveda zlasti še v prvih tednih našli ljudje in krogi, ki so menili, da so razni reformni projekti in načrti, kakor so si jih oni zamislili. edini spas Jugoslavije Deževalo je memorandov, vlaki so bili po.ni deputacij v Beograd in odrešeniki Jugoslavije so si s svojimi edino probatnimi recepti za ozdravljenje države podajali v Beogradu kljuke, da se vrata skoraj več zapirati niso dala. V predsed-ništvu vlade je nagrmadena politična, gospodraska. socijalna. kulturna apoteka, od katere bi lahko smrt storile vse države sveta in ne samo Jugoslavija. Mi smo na tem mestu že imeli priliko baviti se z enim ali drug m teh zdravilnih receptov, ki so — to bi hoteli znova povdariti — večinoma napisani v najboljšem namenu, toda skoro redno tudi z najmanjšim poznavanjem prilik in z minimalnim realnim razumevanjem posledic. Sem spadajo razni gospodarski in socilalni meinorandi, med pos.-b-ne specijalitete pa smemo tudi šteti dr. Gosarjev uradniški recept. Zlasti mnogo je načrtov kako bi se moglo kar najbolje štediti. Budžetska kirurgija je najbolj priljub'jena stroka naše splošne državne medicine in redukcija ter demontaža se zdi premnogim višek umetnosti. Mnogi taki sanacijski predlogi so seveda od muh in je molk najboljši argument zoper nje. Drugi zopet se pojavljajo v sugestivni obliki in je treba o njih v največji javnosti razpravljati ter jih odkrito, jasno in odločno zavrniti. V to kategorijo spada nedvomno nedavna senzacija o demontaži ljubljanske univerze. Naša javnost le predobro ve, da je redukcija našega vseučilišča bila pod prejšnjimi režimi že opetova-no predmet prav resnih in opasnih namer. Pred nekaj dnevi sta dva naša dnevnika, katerih intimi odnošaji z zelo vplavnimi krogi so notorični. prvi zagrebški in drugi beograjski, objavila vest o popolnem demontiranju ljubljanske univerze in to s takimi j>odrobnost mi. da preko te objave nlkdo pri nas ne bi smel z molkom. Sugestija, da imamo v Jugoslaviji preveč visokih šol in da bi lahko s primerno redukcijo mnogo prihranili, se smatra pri nas v Slove niji. kolikor se tiče ljubljanske univerze. za nepotrebno in škodljivo provo-kacijo. v drugih delih države pa ne mis-Mjo čisto tako. Pri posebni pažnji. ka tero so danes uredništva dolžna posvečati svojim informacijam, je objava zagrebškega »Morgenblatta« v vsej državi vzbudila nemalo pozornost. Treba je bilo takoj vse storiti, da se opas-na sugestija kar najodločneje zavrne in pobije. Tej potrijotski dolžnosti se je seveda »Jutro« z vnemo odzvalo: izzvali smo takojšen energičen demanti prosvetnega ministrstva, ki je pomiril našo javnost, istočasno pa je rektor ljubljanske univerze v našem listu vsem, ki bi v n spoznanju razmer mogli verjeti v izvedljivost lansiranega projekta. avtoritativno dokazal vso blaznost demontažne ideje. Poskusni balon se je razpočil... Naš kolega iz Kopitarjeve ulice skuša sedaj nakmdno obračunavati z onimi. ki so demontažno idejo objavili ter se postavlja na stališče, da se je s tem hotelo provocirati slovenski narod ter ga spraviti v nasprotstvo z vladajočim režimom. Mi mislimo, da ta metoda ni prava, in smo daleč od tega, da bi brez sigurnih dokazov iznašali take hude očitke, ki so v danem slučaju tudi očividno absurdni. »Morgenblatt« in »Vreme« kot provokaterja. ki hočeta slovenski narod naščuvati proti režimu ter mu vzeti zaupanje v novo stanje — to je pa vendarle višek. Tudi zahtevo po poostritvi konfisicacijske prakse moramo s stališča ug'eda slovenske žur-naMsKke odločno zavrniti. Pač pa je treba apelirati na zagrebške in beograjske novi,ne, naj bodo glede specifičnih slovenskih vprašanj tako obzirne, kakor pričakujejo obzirnosti od nas v zadevah. ki so pri srcu Hrvatom ali Srbom. Položaj našega časopisja je zelo deli-katen in treba si ie le prečitati določbe zakona o zaš:iti države, da se razvidi, kako velika odgovornost ie danes na n^vinah in novinarjih. To odgovornost bodo tem lažje nosili, čim solidarnejše bo njihovo delo in čim bolj se bodo čuvali medsebojnih, iz starih strasti izvi-rajočih sumničenj in napadov. V tej zvezi moramo zavrniti tudi nizkotna podtlkaja. ki jih že nekaj časa sem prak-ticira zagrebška »Narodna politika«. Nedavno je londonski »Dai]y Tete- Chamberlain brezpogojno za Dandurandov načrt o postopku v manjšinskih zadevah »izredno kon\iliciraii problem" - Dva tabora v Društvu narodov - Vprašanje bo najbrž od- godeno Ženeva, 5. marca č. Zastopnik zunanjega ministra dr. Kumanudi je poselil davi angleškega zunanjega ministra Chamberlaina. s katerim je ime! pol ure trajajočo konferenco. Nato je bil v daljši konferenci pri francoskem zunanjem ministru Briandu. Chamberlaina so tekom dopoldneva posetili tudi nekateri drugi diplomati. Opoldne je Chamberlain sp/ejel novinarje ter jim podal več izjav, ki so nenavadno odločne in značilne za položaj v Ženevi. Glede narodnih manjšin je Chamberlain v svoji izjavi naglasil, da mora priti Društvo narodov že enkrat na čisto, kako politiko naj vodi v teh stvareh, ki so vendar definitivno urejene z mirovnimi pogodbami in o katerih ima svet Društva narodov svoje posebne skušnje. Chamberlain je dejal dalje: »Po svojih osebnih skušnjah, ki sem jih pridobil pri reševanju raznih manjšinskih peticij, vem, da je število prošenj, ki so bile dobro in povoljno rešene, razmeroma visoko. Idealno bi bilo, če bi se vse te prošnje mogle rešiti orej, preden pridejo pred svet Društva narodov ali odbor trojice. S temi besedami ie Chamberlain. zavzel stališče za prvi Dandurandov predlog o novem postopanju z manjšinskimi prošnjami. Chamberlain je nadaljeval: »Ves problem je tako kompliciran, da ga na tem zasedanju nikakor ne bo mogoče rešiti. Morali ga bomo odgoditi na prihodnje zasedanje.« V teh besedah vidijo tukajšnji krogi odgovor poljskemu zunanjemu ministru Zaleskemu in izjavo proti stališču, ki ga zavzemajo Francija, Mala antanta in Poljska. Te zahtevajo, da Društvo narodov princi-pijelno in kategorično izjavi, da je smatrati manišinsko vprašanje z mirovnimi pogodbami v vsakem pogledu rešeno ter da se dosedanji modus pro-cedendi ne sme spremeniti. Na vprašanje novinarjev, dali bo tedaj stvar dana sedaj v proučevanje posebnemu odboru ali kaj sličnega, je Chamberlain izjavil: »Seveda, ta zadeva se mora sedaj točno in skrbno proučiti. Morali bomo sploh skrbeti za to, da se določi točen program prihodnjega zasedanja. Nadejam se, da javno mnenje (tisk) ne bo imelo preglobokega dojma od tega razvoja stvari, vsaj ne večjega, kakor mu v resnici pritiče. Svet Društva narodov in, njegovi državniki imajo tudi druga važna vprašanja, ki jih morajo rešiti. Tudi s temi vprašanji se moramo baviti. Ni treba precenjevati važnosti samega manjšinskega vpraša nja.s Končno je Chamberlain na vprašanje novinarjev, dali se bo sestal z nemškim zunanjim ministrom dr. Stresemannom, izjavil: »Da. imava se o marsičem po-razgovoriti. Tako o reparacijskem vprašanju, s katerim se sedaj bavi odbor strokovnjakov. Tudi z Briandom se bova sestala in razsovarjala o važnih zadevah.« Na vprašanje, ali namerava z drugimi državniki razpravljati tudi o vprašanju evakuacije Porenja, se je Chamberlain najprej nekoliko zamislil. nato pa odgovoril: »Seveda, govorili bomo o vsem tem. Zlasti pa bomo razmotrivali vprašanje, ali naj se osnuje odbor za konstituiranje sporazuma, o čemer smo razpravljali že v Ženevi in v Luganu. Mislim pa. da tokrat glede teh vprašanj še ne bo prišlo do nikakih konkretnih sklepov.« Ženeva. 5. marca s. Pravniški odbor je popoldne odklonil litovski predlog za pripustitev k manjšinski razpravi. Stresemann se umika na celi črti Berlin, 5. marca. g. V poročilih iz Žene ve, napada nemško nacijonalno časopisje zelo ostro dr. Stresemanna. Listi zatrjujejo, da je dr. Stresemann po informacijah, ki jih je prej«! v Ženevi, spremenil svoj govor v manjšinski debati, ki ga je prinesel s seboj. V zvezi z odgoditviio manjšinske debate se zatrjuje, da je dobil dr. Stresemann ncv rok, da pripravi svoj govor. Vsekakor ne napravlja več vtisa, 'da bodo njegova izvajanja odgovarjala onim, ki jih je napovedal v Luganu. De.istvo, da napoveda na in pripravljena nemška spomenica o man šinah ni bila izročena, dokazuje, da jje dr. Stresemann zpet na popolnem umiku. Kevizija Dane-jrandovega načrta o manjšinskem postopku Ženeva, 5. marca. s. Glavno tajništvo Društva narodov je v revidir.ni obliki opoldne objavilo kanadski predlog za zbolj šanje postopanja pri obravnavanju manj« šinskih pritožb. Stvarno se vsebina že zna« nega predloPa zaradi te revizije ne bo spremenila. Revizija se nanaša samo na nekatere pomanjkljivosti predlogov, poseb« no glede obravnavanja nujnih primerov, v katerih lahko tožitelji predložijo pritožbo ne samo svoji vladi, temveč v dvojniku tudi takoj glavnemu tajniku Društva naro» dov. Razen tega se določa, da lahko pravni odbor v primeru, ako se pritožba ne upo« števa, v točno določeni obliki objavi pri« tožbo. Končno se določa, da se manjšinske prošnje na prizadete vlade lahko vlagajo ne samo iz dotiene države, temveč tudi iz inozemstva. V Ženevi se bodo vršila zaključna pogajanja za prijateljsko pogodbo z Grčijo V Atenah doseženi sporazumi so odobreni - Venizelos odpotoval v Ženevo da osebno vodi zadnje razgovore za prijateljski pakt Jugoslavija zahteva pripustitev svojega zastopnika k manjšinski debati Naši zahtevi so se pridružile Češkoslovaška, Poljska, Grčija in Rumunija — Foticeva spomenica naglasa, da naša vlada ne bo priznala sprememb v manjšinskem postopku, ako bodo sklenjene brez njesega pristanka Ženeva, 5. marca. t V smislu note, čl. 4. točka 4. pravilnika Društva naroki io je izročil naš delegat Fotič gene- dov zastopniki prizadetih držav pozva-ralnemu tajniku sveta Društva naro- ni bodisi v svet o priliki razprave manj-dov. so zastopniki Male antanie. Polj- šinskega vprašanja, ali pa bodo eventu-ske in Grške v Parizu izročili stične alni sklepi sveta glede izprememb do-spomenice francoski vladi. Fnak korak sedanjega postopanja z manjšinskimi so podvzeli zastopniki omenjenih držav peticijami sprejeti v popolnem soglasju tudi v Londonu. Na ta način bodo po zainteresiranih vlad. Predstavnik Litve je že zahteval udeležbo v svetu pri razpravi o manjšinski proceduri, vendar pa je bil odbit. Z včerajšnjim sklepom na svoji zaupni seji je svet Društva narodov odstopil zahtevo Litve v proučitev posebnemu pravniškemu komiteju. Naša nota prepušča svetu, da postopa. kakor se mu zdi primernejše. V bistvu pa nagilaša. da naša vlada ne bo priznala za obvezne onih sprememb v postopanju z manjšinami, ki bodo sprejete brez njenega pristanka. Svet Društva narodov je jjostavijen torej pred alternativo, da sprejme sklepe brez zainteresiranih vlad. ali pa da spremeni dosedanje postopanje z man;'š nami, ki itak presega obveznosti, sprejete v manjšinskih konvencijah. V ženevskih krogih prevladuje mnenje, da bo svet Društva narodov pritegnil tudi našega predstavnika, kako namerava izvesti kakršnekoli izpremembe. Naša delegacija je sprejela uradno obvestilo sveta Društva narodov o odgo-ditvi razprave o sooru z Madžarsko glede Beilja. Naša vlada se s tem ni odrekla nobenim pravicam in ta korak nikakor ne prejudicira nadatenim odločitvam graph« objavil vest o baje nameravanem imenovanju g. Korošca za poslanika pri Vatikanu. To vest .ie ponatisnil z navedbo vira zagrebški »Jutarnji list«. Mi smo jo smatrali za neverjetno in je nismo zabeležili. »Narodna Politika« pa sedai javlja iz Ljubliane (!), da so »slovenski liberah«. ki imajo v Beogradu poseben biro za »podkopa-vanie dr. Korošca (!)» vest o imenovanju g. ministra prometa lanslraili v zagrebške liste! Sem spada tudi poskus istega lista natovariti znameniti Gosarjev uradniški receot — »slovenskim liberalcem«... Končno je oriše! še gospod Gosar ter je v posebni izjavi zameril »Slovenskemu Narodu«, da citira neugodno sodbo »Nar^ne poetike« o njegovem znanem članku! To so torej cele »komedije zmešnjav« nepotrebne, škodljive za splošno st, a mučne za našo žurnalistiko. Čas bi bil, da prenehajo in da se novine zavedajo. da v sedanjem času nikomur ni ustreženo z natolcevanji in da je danes boli kakor h kdai rotrebna stvarnost tudi v polemiki, kolikor je dopustna in mogoča. Beograd, 5 marca č. Tekom današnjega dne se je vrši] v zunanjem ministrstvu zadnji pregled protokolov o sporazumih ki so bili sklenjeni povodom nedavnih pogajanj med našo delegac:jo in grško vlado v Atenah glede svobodne cone v Solunu, glede tranzitnega prometa na progi Gjevgjelija-Solun in glede drugih doslej spornih vprašanj. Pogodbe, nanašajoče se na našo svobodno cono v Solunu in na železniški promet iz naše države do Soluna, so že definitivno redigirane in pripravljene za podpis Zato bosta odpotovala jutri v Ženevo grški poslanik na našem dvoru Polihroni-ades in tainik zunanjega ministrstva dr. Iv. Suboiič. ki je vodil pogajanja v Atenah. Poslanik Polihroniades bo obvestil o doseženem sporazumu in v Beogradu izvršenih zadnjih korekturah grškega zunan:ega ministra Karapanosa, dočim bo dr. Subotič informiral dr. Kumanudija. Rešitev teh vprašanj je bila priprava za sklenitev prijateljskega pakta med Jugosla-viio in Grčijo. Načelni sporazum glede prijateljskega pakta je bil dosežen že lansko iesen povodom bivanja g. Venizelosa ▼ Beogradu. O priliki sedanjega zasedanja sveta Društva narodov sta zunanja ministra dr Kumanudi in Karapanos izmenjala v Ženevi misli o formalni strani prijateljskega pakta Razgovori v Ženevi gredo za tem da bi se prijateljska pogodba sklenila na isti ali slični osnovi kakor ie bila sklenjena prijateljska pogodba med Srbijo in Grčiji leta 1913. V svrho definitivnega sporazuma prispe v Ženevo tudi grški ministrski predsednik Venizelos. ki je nocoj že odpotoval \z Aten. G. Venizelos polaga na prijateljski pakt z Jugoslavijo posebno važnost in hoče osebno z našimi predstavniki sestaviti besedilo tega pakta V Ženevi se bo takoj po svojem prihodu sestal z dr. Kumanudijem in Karapanasom posetil pa bo tudi zunanjega ministra dr- Marinko-viča. Ni še gotovo, ali bo prijateljski past podpisan takoj po definitivnem sporazumu v Ženevi ali pa šeie v Beogradu, kamor bi v tem slučaju odpotovala skupno z dr. Kumanudijem tudi Venizelos in Karapanos. švicarsko posojilo Drž. hipotekami banki Drž. hipotekama banka je dobila v Švici posojilo 6 milijonov frankov — Kako nam škoduje pomanjkljiva informativna služba Beograd, 5. marca n. Direktor Hi-potekarne banke Gjuričic, ki se je včeraj vrnil iz inozemstva, je izjavil o pogajanjih. ki jih je vodil v inozemstvu, da je zaključil posojio v višini 6 milijonov švicarskih frankov, torei 66 milijonov d*narjev, pri Societe de Banque Suisse, s katerim zavodom je že prej imela Državna hipotekama baroka poslovne zveze. Pogoji tega posojila so identični s pogoji posojila, ki je bilo sklenjeno 1. 1926. Sedanje posojilo je bilo zaključeno za potrebe Hipotekar-ne banke same ter se bo uporabilo za kredite. Direktor Gjuričič je nadalje izjavil, da je bilo posojilo zaključeno v skromnem razmerju zato. ker se z zastopniki švicarskega denarnega trga ne more drugače delati z ozirom na to, da je njihovo mnenje o nas skromno. To je vsekakor velika pogreška naše informativne službe v inozemstvu, ki je pod vsako kritiko. Mnoge švicarske ugledne osebnosti iz finančnega sveta so na pr. vpraševale direktorja Gjuri-čča. ali se pri nas proizvaja p:vo. To se dogaja v času. ko stoji na čelu Narodne banke industrijalec piva Nadalje ie direktor Giurič;č izjavil, da se bo najeto posojilo uporablo pred vsem za kritje kreditov privatnih oseb. ki so se plavile. Posoj io bo odobrilo ministrstvo trgovine in industrije ter se bodo krediti pričeli deliti sref1? tekočega meseca. Upravni odbor Državne hipotekame banke je posoiilo že odobril. Borba za pravoslavno cerkveno ustavo Informacije beograjske »Poetike« o stališču Svetega sinoda k zahtevam bosanskih pravoslavnih vernikov Beograd. 5. marca r. V zvezi z verskimi zakoni, ki jih sestavljajo v ministrstvu ver. je nastal v pravoslavnih krogih živahen po-kret za očuvanje avtonomije pravoslavnih cerkvenih občin. Ta pokret je zlasti živahen v Bosni in Hercegovini, odkoder ie prispela v Beograd večja deputacija. ki je izročila merodajnim krogom obširno spomenico. V tei spomenici zahteva, da se v novem zakonu o pravoslavni cerkvi zasi-gura pravica, da narod sam voli duhovnike ter da re premoženje cerkvenih občin uporablja pod kontrolo naroda izključno le v prosvetro-verske namene, v tel zahtevi te zavzel svoje stališče tudi Sveti sinod kot vrhovna cerkvena oblast pravoslavne cerkve v naši državi. O sta'i5ču Svetega sinoda noroča današnja ■»PoMtika«: »Načrt zakona o pravoslavni cerkvi In načrt cerkvene ustave sta sestavljena na podlagi skrbno zbranih podatkov iz vseh cerkvenih oblasti. Te načrte se je vsestransko in temeljiti/ proučevalo tekom zadnjih desetih let. Preštudirala iih je tudi posebna komisija, ki io ie imenovalo ministrstvo ver. ,Na osnovi materiiala. ki je bil zbran na ta način, je prišlo do znanega sporazuma med vlado in arhiiereiskim saborom in e bil načrt zakona s kraljevim ul azom že predložen bivši Narodni skupščini v svrho uzakonitve. Po teh načrtih bi se morala celokupna pravoslavna cerkev urediti po enotnem načelu brez vsakršnih izjem in ob- lastnih tendenc. Za o«novo teh načrtov je služila dosedanja ureditev bivše karlovačke metfopoii.še, zlasti pa uredba bosansko - hercegovskih eparhij, ki je bila najnovejšega datuma. Uredbe in zakon, ki so doslej veljali 7.1 kraljevino Srbijo, Jržno Srbijo in Črno coro, se skoraj niso upoštevale. Novi zakon pomeni torej za Bosno in Hercegovino zelo malo, neznatno modifikacijo, pač pa pomeni popolno novost za ostale pokrajine pravoslavne cerkve, ki imajo ogromno večino. Vendar pa ta večina v želji, da pride čini prej do enotne ureditve pravoslavne cerkve, ne deln nikakih težkoč. Zato je nH-manj upravičeno, da oporekajo novemu zakonu baš pravoslavni državljani iz Bosne in Hercegovine in to tem manj, ker so vssh poslednjih 10 let neprestano stavili nekake svoje posebne zahteve in jih hoteli vsili?! vsej ostali pravoslavni cerkvi. Tudi zadn.a deputacija iz Bosne in Hercegovine je predložila svoje pospbne zahteve, ki bi jih bilo zelo težko sprejeti. Značilno pa je, da ta deputacija, ki govori v impnu bosansko-hercegovske eparhiie, ni predstavnica pravoslavnega klerusa teh pokrajin. Izmed desetih članov doputaeije ie bil samo va iz zunanjega ministrstva, se dela za zakTu-čitev konvencij med našo državo. Nemčijo. Bclpiv* in Francijo v svrho zaščite delavcev. Nova konvencija n.M n«5o državo in NemČMo ie v zvezi s rrejšn o kcnvenci!o, ki ie bila sklenjen?) med nami in Nemčijo in ki ji bo v kratkem času potekel rok. Včerajšnje vreme Beograd, 5. marca n. Po poročilu beograjskega observatorija je bila temperatura danes nekaj višja kakor včeraj. Skoro v vseh krajih države ie bilo v pretekli noči in dopoldne oblačno, ponekod pa 't padal tudi sneg. Led na rekah še ni kreni dal;ef Pričakuje se v dveh ali treh dneh toplejše vreme, nakar bo led krenil dalie Po vodi. Podatki o temperaturi so naslednji: Ljubljana: oblačno, sneg, —4. Zagreb: oblačno, '—2." Petrovaradin: —4. Beograd: oblačno, —4, Sarajevo: oblačno. —2, Niš: sneg. —3, Skoplje: sneg. —8. Uveljavljen je proračuna Beograd, 5 marca, t Po irtfcrmaci.ah h> finančnega ministrstva drža\ni proračun še ne bo tako kmalu s atov, kakor se je prvotno mislilo. Proračun pa bo vsekakor izdelan tako, da bo stopil v veliavo v počet-ku proračunskega leta, L j, 1. aprila. Ker se hoče z novim proračunom uveljaviti nova finančna politika, se proračun zelo pazljivo izdeluie in so bile zr.radi tega prezgodne vesti, da bo uveljavljen že prihodnje dni. Revolucija v Mehiki se opasno širi Prebivalstvo desetih držav je pristopilo k revolucionarjem — Vojna mornarica je nezanesljiva — vladne čete baje doživljajo poraze Newyork, 5. marca (lo.) Iz No za lesa v Arizoni poročajo, da je general Escobar zasedel Mon-lerrey, glavno mesto in glavno skladš-e muni-erje države Nuevoleon. Mehiške vladne čete so bile popolnoma poražene. Rcvolucijonarji so ujeli 81 častnikov, med temi tri generale in 560 vojakov in zaplenili na tisoče pu-šk in 12 strojnic. # Po zadnjih poročilih vodi mehiške revolucionarne čete Gilberto Valenzuela. V Nogalesu so revolucijonarji razorožili vse vladne čete. Za vojnega ministra je bil imenovan bivši predsednik Calle^s. ker le general Amara bolan. Vest, da so bili mehiški predsednik Q;1 in člani kabineta ujeti in zaprti, ni resčnina. V mehiškem glavnem mestu vlada mir ifl red: mesto sliči ogromnemu vojaškemu tabo-rišču, kajti revolu-ojjonarji prodirajo proti glavnemu mestu. Newyork, 5. marca s. Kakor poroča »Asso-cia.ted Press* iz Nogalesa, sta se tudi državi Cacatecas in Nayrit prikijučiK revoluciji, tako da se je po izjavah uporniških voditeljev dvignilo skupno 9 držav proti mehikanski vladi. Newyork, 5. marca s. Kakor poročajo iz E1 Pasa je prišlo v bližini mesta do velike bitke Flamsko-nizozemska akcija Afera s ponarejenim tekstom franco-sko-belgijske tajne pogodb je vzoudila osobito na Holandskem obilo pozornost:, pa tudi razburjenja, hozemstve j& bilo nekoliko presenečeno ko so se prav iz Holandske čude najbolj ogorčene tirade proti domnevani francosko-belgijski tajni pogodbi, češ da njene določbe ogrožajo v prvi vrsti ravno iio-landije. Tudi vera v pristnost tajne pogodbe se je, razen v Nemčiji, držala pač najdlje ravno na HolandsKem. Zdi se. da so v ozadju tega razburjenja sile, ki tvorijo tako rekoč nov svet v politiki belgijsko-holandski. Morda, verjetno je, da bodo igrale v bodočnosti še večjo vlogo nego doslej. Te šele pomenijo tako rekoč nov na-cijonalizem tako v Holandiji kot v Belgiji. Da se je med Flamci v Belgiji pojavilo v zadnjih desetletjih veliko gibanje, ki mu je cMj popolna kulturna in nacionalna emancipacija fiamskega prebivalstva izpod premočnega valonskega, t. j. francoskega vpliva. Stvar je že izven Belgije dovolj znana in je ni treba posebej tolmačiti. Posebno v zadnji dobi do-sezajo Flamci v notranji politiki uspehe v smeri emancipacije, ki pa pome.ii 'e dosledno izvedeno enakopravnost med francosko ter flamsko govorečimi Belgijci. Ti uspehi pa so bili tolike lažji, ker pomagajo tudi mnogi Valoni in francosko orijentirani Flamci nacionalistični flamski emancipaciji v pričakovanju, da se gibanju s tem odbije ost in se pač skuša zadovoljiti iz pravično^;-nega čuta in objektivnega prevdarka. Toda kakor pri narodnem gibanju v habsburški Avstriji se je tudi tu Dokazalo, da skuša nacionalistična akcija svoje težnje razviti in realizirati do skrajnih konsekvenc. Tako se je med svetovno vojno pojavil tako imenovani flamski aktivizem. ki je kljub drugačni politiki oficijelne Belgije potegnil z nemškimi okupacijskimi oblastmi in z njihovo pomočjo razdelil Belgijo v dva. med seboj skoro povsem ločena dela. fiamskega in francoskega. To ie bila povsem tipična veleizdaja iz separatnih nacijonalističnih nagibov in Belgija ,e po nemškem porazu udeležence-aktivi-ste obsodila kot veleizdajalce. Njihov voditelj-dr. Borms je bil po desetletni ječi pomiloščen ter ;e že zapustil ječo v Louvainu. Flamci pa zahtevajo tudi, da se bivšim aktivistom vrnejo politične pravice. Kako moč:io je to stremljenje, se je najočitneje pokazalo pred nekaj tedni v Anversu. kjer je v volitvah dr. Borms dobil ogromno večino nad svojimi nasprotniki. Ne da se zanikati, da je s tem fam-ska javnost pokazala, da se ji veleizda-jaiski medvojni aiktivizem ne zdi taka pregreha, nasprotno... Iz tega se smejo in morajo izvajati še nadaljnje kon-sekvence. Konsekvence flamskih nacionalističnih ekstremistov se udejstvujejo seda, v drugi smeri. Dr. Bormsu očitajo zadnji čas, da se vozi tako rekoč neprestano med Anversom in nekaterimi hoiand-skimi mesti, očitajo pa tudi Holandcem, da ga pozdravljajo preveč prijazno, če ne navdušeno. Ali z drugimi besedami, ekstremistični Flamci delujejo v soglasju z ekstremističnimi Nizozemci in si postavljajo skupen nacionalistični program. Ekstremistični nizozemski naci-jonalisti govorijo in pišejo o velikonizo-zemski bodočnosti, propagirajo idejo, da se govori en skupen jezik ne le na Holandskem. marveč tudi v severnem delu Belgije, v francoski Flandriji, v južni Afriki i,n v ameriški Uniji, in da mora skupnost jezika imeti za posledico t:;di druge skupnosti, osobito kulturno skupnost. Med Holandci ima ta ideja že vnete pristaše, prav tako med belgii-skimi Flamci in jasno ie. da se kaže men učinek tudi že v politiki. Holandci na primer se oglašajo s prav vidnih mest s trditvami, da se Flamci v Belgiji zatirajo in da je treba zatiranju napraviti konec. Dr. Borms je izjavil da bi mogli v silučaju vojne med Belgijo in Holand-sko Nizozemci računati na Flamce. Že iz navedenega se morejo napraviti mnogi zaključki. Flamsko gibanje išče in dobiva iz Hotenske od vsenizo-zemskih ultranacijonalistov podporo in pobudo, ki je sicer za zdaj še omejena na majhen krog, ki pa bi mogla postati veliko splošno gibanje. Toliko pa je močno že sedaj, da vpliva v znatni meri na javno mnenje, vzbuja m?dsebo:no nezaupnost in slabša odnošaje med med mebikanskimd vladnimi četami iti uporniki, o kateri pa Še niso znane podobnosti. Vladnih čet je bilo do pet tisoč Vesti, da ie bil mehiški državni predsednik Portes G:l v.iet v mestu Mexico, označujejo zadnja poročila za neresnične. Newyork, 5. marca s. »Newycrk Times« so prejetle od poveljnika upornikov v Vera Cruzu generala A-guirrasa brzojavko, ki pravi med drusim: Uipcc podpirajo čete v okraju Vera Craaz, mornariške edžnice v mehlkarosJcem zaliivu ter števil« krogi kmečkega in ostalega prebivalstva. Do sedaj ni bil nihče aretiran. Državna in krajevna oblastva so ostala v svojih mestih. Države Sonora, Ivnalca. Chihuahua, Disranigo in Coahuila ter mcčni deH ostalih štirih držav so se pniMinSiii uporniške nrj gibanju. Uporniki hočejo vreči zveurm vlado, ker si prizadeva, da bi vsilila prebivalstvu neipopuilamega kandidata O-iiz - Rubin za naslednika sedanjega predsednika Gilla. Brzoiavko zaključuje, da žele uporniki ttsipešno glasovalno pravteo ter ljudsko vlado, ki bo spoštovala vse svobode naroda. obema državama, kakor se je posebno živo pokazalo o priliki afere s ponarejeno listino tajne francosko-belgijske vojaške pogodbe.__ Reparacijski veščaki snujejo nov pomožni pododbor Pariz, 5. marca. s. Kakor znano, je vče« raj predsednik odbora strokovnjakov dal pobudo, naj bi se zaradi ureditve repara« cijskega vprašanja ustanovila organizacija zaupnikov za enotno izvedbo predlogov, ki bi jih sklenili vsi trije pododbori. O tej pobudi poroča »Chicago Tribune«, da bi bi* la ta organizacija najbrže oproščena vseh davkov, ki so posledica vojne. Sestava or« ganizacije bi bila mednarodna. 500 rodbin mora iz Vatikana Rim, 5. marca. s. Nova vatikanska drža« va je 14dnevno odpovedala približno 500 rodbinam stanovanj* ker jih potrebuje Vatikan za svoje osebje. Rimski guverner je obljubil, da bo tem rodbinam preskrbel druga stanovanja v Rimu. Blamaža nizozemskega lista Bruselj. 5. marca. s. Državno pravdništvo je obtožilo Francka ponarejanja potnega lista. Obenem nadaljuje preiskavo ter ga bo obtožilo drugih kaznivih dejanj, ko jih bo preiskava ugotovila. Franck«Heine se iz« govarja, da je napravil le burko in da so« dišče ni zato tu, da bi ščitilo bedake, ki se dado na tak neroden način voditi za nos. Franck je pre;skova!nega sodnika po« zval, naj prizna, da se je burka sijajno ob« nesla. _ ....... Amsterdam, 5. marca. s. List »Utrechtsch Dagblad« izjavlja, da listine ne bi bil ob« iavil, ako bi mu bila nizozemska vlada da« la razumeti, da ne želi objave predmetne listine. Komunistični neuspeh v Rumuniji Bukarešta. 4. marca. g. V mnogih mestih in tudi v Bukarešti so se vršila včeraj zborovanja. Na raznih krajih je prišlo do spopadov komunistov s pdicijo. Tudi v Tubul-muresu, ploesti, Velikem Varadinu in v Kološu je prišlo nn cestah demonstracij, ki so jih pa policisti takoj udušili. V 20 drugih mestih in občinah so bile demonstracije odpovedane, ker mer je to slučaj pri diplomiranih pravni« ; kih in filozofih: 2. ker je medicinski študij najdaljši in zahteva največ moralnh in ma« teriialnih žrtev, smatrajo medicinci kot upravičeno, da se jim služba v vojski kot doktorjem medicine uračuna v staž, ker vr?e v vojski .doktorji medicine zdravniške dolžnosti. Silna buna nad vzhodnim Jadranom Trst. 3. marca. g. Močna buria. ki že nekaj dni divja na vzhodni jadrnnski obali, j.e zahtevala tudi vej človečkih žrtev. Nedaleč od Reggia ie vt'ij>r nrevrnil ribiški čoln, pri čemer so 'r"- ribi.fi. vtorili. V Bariiti je vihar vrge1 ''-rnarja s krova in ga kljub prizadevanju ni bilo mogoče rešili. Minister Mažuranlc v avdijenci Beograd. 6. marca n. Nocoj je bil sprejet v a.vdi,jenoi zastopnik zunanlega ministra dr. Ma-žuranič, ki je kralju poročal o uspelih pogajanjih z Grško. Nesreča na morju Atene. 4. marca g. V višini otoka Kreta se je včeraj v hudem orkanu ponesreči parnik »Andreas Mavrldis«. Posadka se je rešila na neob!{'j<1fn otek. V«« prizadevanja oblasta da bi rešile p sntfiko i; obupnega položaja, so se | dosedaj zaradi močnega viharja izjalovila. Dr. P. Pestotnik: Za sokolsko pravovernost (Prispevek za razčiščenje vprašanja »Naši olimpijci na Madžarskem«.) Ločim psihološko podzavest pri stvarja« njji kolektivnih ukrepov od individualne zavestne zmote. Tej veljajo moje besede. Zunanji člani starešinstva JSS vobče niso sodelovali pri razpravi o gostovanju naših olimpijcev v Budimpešti. Rajše bi javno razgovarjal s posamezniki, ki stojijo v ozadju za zmotnimi sokolskimi tezami. Menim, da so razlogi dosti tehtni, da se oglašam v obrambo sokolskih programskih načel, za svobodo naših mnenj v sokolski javnosti in za kritično motrenje naših na« log. Ako je Sokolstvo mnenja, da v stvari nimam prav, nič hudega, nobene zamere, bilo bi pa znamenje slabosti in duševnega nazadovanja naše organizacije, v kateri naj bo »vedno gibanje«, ako bi se važnega do« godka načelne narave kritično ne motrilo z .najrazličnejših vidikov. To smo dolžni svoji vesti. Pustimo studcnčnice v skalje« no vodo. Kratka predzgodovina tega vprašanja je naslednja: Prve vesti o nameravani eks« pediciji v Budimpešto so se pojavile v ljubljanskih telovadnih krogih menda že v novembru lanskega leta. Odborova seja JSS se je vršila v Ljubljani sredi decem« bra. Na tej seji o tem ni bilo govora. Dne 23. decembra objavlja »Jutro« pod sokol« sko rubriko v kratkem izvlečku naslednje: »Naš olimpijski prvak je prejel vabilo od madžarske telovadne federacije na telo« vadno tekmo v Budimpešto. Madžarski te« lovadci prosijo, da se udeleži tekme nekaj najboljših telovadcev Jugoslovenske Sokol« ske Zveze, prosijo tudi za enega sodnika. Končno besedo glede udeležbe ima tehnič« ni odbor JSS.« — Temu je sledila objava v istem listu pod »Sokolstvo« dne 22 fe« bruarja t. 1. (v izvlečku): Madžarska telo« vadna federacija je povabila nekaj boljših naših olimpijskih tekmovalcev na telovad« ne tekme, ki se bodo vršile v marcu v Bu« dimpešti. Odzvala sta se dva brata, oba sta se temeljito pripravila za tekmo in se besta kosali z najboljš.mi telovadci ma« džarsike telovadne federacije. V Budimpe« što odpotujeta 28. t. m. in bosta zastopala svoje društvo in vse naše Sokolstvo. To so bile oficijozne vesti, tako je bila informirana sokolska javnost vobče. Po« vdarjam, da starešinstvo JSS ni teh vesti nikdar demantiralo niti v dncvniKu. ki je vesti prinašal, niti v svojem službenem gla« sihi. Iz tega sledijo nujni logični zaključ« ki za vsakega mislečega Sokola in za vso javnost. — Vloija Sokola I. oddana 23. II. službenim potom, se sklicuje izključno na objavo v sokolski rubriki »Jutra« z dne 22. II., izreka pomisleke in prosi za avten« tična pojasnila. V približno podobnem smi« slu obvešča izvestitelj sokolsko javnost v »J-'fru« nekaj dni kasneje V svojem odgovoru ugotavlja starešin« stvo naslednje: Madžarsko telovadno dru« štvo v Budimpešti ne prireja tekme, ampak sb^-no-tno akademijo. Starešinstvo je po referatu načelnika tehničnega odbora JSS dalo dovoljenje obema Sokoloma za ude« Icžbo in aktivno sodelovanje na tej ma« džarski akademiji pod pogojem, da se ude« lcž'ta in sodelujeta kot privatnika. Tu je bistvo spornega vprašanja. S tem stališčem v razlagi sokolske ideologije, iz« vajane v konkretnem slučaju, ni mogoče soglašati. Pri današnjem stanju meddržav« nega in mednarodnega razmerja Budimpe« ste rvtpram naši drža1 i in Čeboslovaški ni z nobenega vidika oportuno sodelovanje naših ljudi pri javnih manifestaciiah ma« džarske namišMene moči in madžarskega nacionalnega ponosa na budimpeštanskih tleh. Prznavam. da ne poznam programa in namena hudimpevtao^ke telovadne akade« mije, gotovo "a ie. da je vsaka akademija nacionalnega društva obenem idejno nacio« nalna manifestacija. Niti ne izkli 'čujem možnosti, da so pn akademiji prcvladova* le tcndonce, ki niso združljive z vidno na« vzočnostjo in cclo sodclovanicm Sokolov. Starešinstvo JSS dovoljuje, da nastopata dva Sokola na akademiji n ^prijateljsko razpoložene organfzac5 ie kot privatnika. Kaj ie s tem rečeno. Ali imamo of;ciieJne Sokole in Sokole«privatnike? LTsodni za« kfiuček miselnosti, ki ie bila za tak sklep odločilna, ie v tem. da se dopuščata dve narodni marali ena je za oficielnega Soko« la. druga in drugačna pa za Sokola«privat« nika. To naziranje ruši temelie vsem mo« ralnirn in etičnim principom. To je pošto« peki ki je nemogoč, zavrgljiv, v so kol ske m narodnem življenju krivoverski. Ako se hočemo drug od drugega kaj naučiti, sme«% mo tudi v neprijateljsko razpoloženo ino« zemstvo na telovadne prireditve odposlati svoje ljudi, tado samo kot opazovalce in poročevalce. Isto lahko napravi madžar« ska telovadna organizacija, ako se hoče za nas zanimati, ampak sodelovati.. .1 Madžari so naše brate spoznali na med« narodnih tekmah v Amsterdamu, ki so se je ti udeležili kot Sokoli. Zelo dvomim, da morejo Madžari po preteku nekaj mese« cev videti v njih zgolj privatnike. Ako ab» strahiramo sakramentalni notranji nevidni znak programskega Sokola, kot se da to citati iz dovoljenja starešinstva, potem bi bilo dosledno, da se odložijo za čas pri» vatnega sokolovanja tudi zunanja znamc« nja, torej treba sleči slovansko trobarvnost sokolskega telovadnega kroja. Vsak Sokol sme biti radoveden, kakšno zunanjost ima pri javnem nastopu SokoUprivatnik. To razmišljanje do zadnjih zaključkov mora voditi v absurdnost. Kot zelo važno se povdarja, da to niso tekme, da je to akademija, na kateri na« stepata dva jugoslovcnska Sokola! Obrat« no, s tem postaja zadeva hujša in težja. Tekme nosijo pogosto mednarodni značaj in pri njih se morejo srečavati tudi naci« jonalni nasprotniki. Akademija pa je či* sto gotovo madžarska javna nacionalna prireditev, kjer naj Madžarska ranifesti« ra tradicije svoje velenacionalne misel« nosti, madžarsko moč in nacionalni ponos — in vse to ob asistenci jugoslcrvenskih Sokolov. V Sokohtvu ie borimo profi anacionas lizmu. Ljubezen k domovini so ona sveta tla, na katerih je vzcvetela telovadba sta« rega veka. Skoro pri vseh narodih se je pričela narodna telovadba gojiti v dobi po« litičnega preganjanja. Težnja, da se narod otrese suženjstva verig, je rodila Sokolstvo m njegova naloga je usposobiti ves narod za svobodo.« Lgotavljam, da starešinstvo ne reagira na dvom, da ta ukrep lahko oslabi težko borbo Sokdstva v Vojvodini, in v Slovaški proti madžaronstvu. Sicer nam pa zadostuje, ako pogledamo v naše Prekmurje. Brate Sokole opozarjar- ha do« lofbe v knjigi »Organizacija JSS«. ki so bile sprejete na sokolskem saboru, najviš« : jem sokolskem zakonodajnem zboru, v Za« » grebu 18. VIIL 1924. (str. 8, odst 3): »So. kolstvo je dolžno posvečati posebno paž« njo in največjo brigo anacionalnim poja» vom na vseh popriščih narodnega življenja itd. v onih delih naše domovine, kjer je narod pod vplivom ekonomskih faktorjev in tradicij v nacionalnem pogledu še ne« zaveden (mišljeno: Vojvodina, PrekmuTje, Makedonija itd.)« To je zakon, ki ga tre« ba spoštovati zgoraj in spodaj. Primerjava med Finsko in Madžarsko je dcplasirana. Finska leži izven našega na» rodnega in državnega interesnega območja. V tem slučaju bi bolj držala primera F:n« i ska in planet Mars, ne pa Finska in Ma« džarska, ki razpošilja še danes po svetu ' zemljevide o Veliki Madžarski z vsemi slo« vanskimi pokrajinami, ki so pripadle po svetovni vojni SHS in Čehosl. republiki. Poglejte miselnost velemadžarske literatu« re, duh mladinske vzgoje. Madžarska se še danes ni odrekla slovanski zemlji, izgub« ljeni v svetovni vojni. Še danes službena in neslužbena Madžarska povdarja. da so naša Vojvodina, Prekmurje in slovaške po« krajine madžarska zemlja, kjer samo za« časno gospodarijo slovanski uzurpatorji. Program madžarskih fašistov je: madžar« ska dTžava in madžarski jezik do Soluna in do obal Adrije. Kaj bi rekla naša jav« nost, ako bi danes Sokoli sodelovali pri fašistični akademiji gimnastov v Rimu? Ali mislite, da sodelovanje v Budimpešti naši bratje v Vojvodini, Prekmurju in na« ši češki bratje kaj manj bridko občutijo? Z Anglijo, Japonsko in Francijo je Češka sokolska zveza v službenih odnošajih ali neposredno ali potom vojnega ministrstva. Torej je to vse preje kot privatno in do« kazuje ravno nasprotno od tega, kar želi starešinstvo dokazati. Odgovor glede neudeležbe jugosloven« skega Sokol st v a na zadnjih tekmah za slo« vansko prvenstvo v Pragi v tej obliki ni odgovor. Za tako podjetje je potrebna sa« mo dobra volja tehničnega vodstva. Po iz« javi tekmovalcev d Sokola I. pa te volje tudi od strani Sokola I ni manjkalo. Toli« ko vem, da je odličen predstavitelj tehn. odbora Češke sokolske zveze celo osebno s svojo navzočnostjo v Ljubljani dal po« vdarka službenemu vabi'u in da je dobil samo odklonilne odgovore. Udeležba organiziranih Sokolov na prit reditvah v neprijateljsko razpoloženem inozemstvu ni zadeva niti tehnična, niti interno-sokolska, ampak zadeva splošno narodna. Smo del naroda, imamo k temu gotove odnošaje. Ako sta bila Sokolstvo in narod pomanjkljivo in netočno informi« rana ali obveščna tako, da bi trpelo Sokol« stvo škodo na ugledu in časti, je potrebno, da se stvar postavi v pravo in polno luč. Sokol l. je napravil zaslužno delo, a ko je podvzel službeno iniciativo za razčiščen ie vprašanja. Vzporedno s tem se zadeva ob< ravnava v časopisju. Interna službena pol je eno. javna diskusija drugo. Iz zgoraj na. vedenih razlogov je morda oboje potreb no. Dobra stvar se ne sme bati dnevn« svetlobe. Oblačno nebo naj se razgrmi Kar je resnično, dobro in /dravo ostan« in zmaga, nazori temelječi na nusprotit razpadejo sami po sebi. To je večni social' ni in naravno«biološki zakon. Čim žjvalr neje se nazori srečavajo, tem hitrejši j< proccs razvoja in tem jačji je napredek. Češko Sokolstvo je največja organizacija, narod jo spoštuje. Med vojno je čista in dejanj sposobna narodna vzgoja tudi v najtežjih in najbolj opasr.ih položajih delala čudeže. Ali naj navajam imena-narodnih herojev, ali velika dejanja ideje in organizacije čeških legiionarjev-Sokolov ali borb in žrtev sokolske krvi na francoskih in italijanskih bojiščih? In pri nas, ko si Sokol-prostak in neprostak ni upal niti na samem s Sokolom spregovoriti iskrene, to-Iažilne nacijonalne besede? Toda za enkrat teh žalostnih spominov ne želim vzbujati. Češko Sokolstvo ni r.ikdar zabran.ie-valo javnih razorav o sokolskem živijeniu. Pogoste diskusije o nače'nih vprašan;ih v javnem tisku organizacijo držijo čMo in močno. Ugleden član starešinstva JSS mi pravi: Privatniku kot svobodnemu državljanu vendar ne moremo braniti iti v Budimpešto, v isti sapi pa trdi, da svobodnemu državljanu Sokolu ni dovoljeno svobodno razpravljati o soko!sk'"h zadevah v časopisju. Tudi v tem praksa dvojnih moral ni mogoča. Javna diskusija je zabra-njena, dokler o dvomljivi sokolski zadevi ne zavzame kompetentni forum stališča in redakciia zapira svoje predale v Sokolskem glasniku za nadaljnio tozadevno razpravo (glej S. gl. od 1. 3. t. 1.). Menim, da aplikacija odborovega sklepa na ta slučaj ni modra. Ako ie sporni predmet osebno disciplinarnega ali splošnega organizacijskega značaja, ima sklep »primoranega molčanja« lahko svojo korist. Stvarna kritika o izvajanju o tolmačenju sokolske prakse v konkretnem slučaiu, izvirajoče iz osnovnih principov naše ideologije, more edino koristiti. Nikdo ni nezmotljiv. Boj-mo se sterilnosti in dolčanja. Molk je pogosto smrt. Izogibajmo se dogmatizir-tnja tam. kjer ta metoda nujno zavira vsak napredek. Ako ne moremo v organiziranem življenju zagovarjati neomejene svobode, smemo še manj soglašati s prisiljenim molkom, ki bije v obraz svobodi in demokraciji mišljenja in javni izpovedi nazorov. Vedno sem bil proti ohlapnemu gledanju na temelje sokolske misli: nacijonal-nost — anacijonalnost. Izšel sem iz češke sokolske šole. Poznani in vestno zasledujem razvoj češkoslovaškega Sokolstva, njega veličino in iskreno ter preizkušeno dejansko prijateljstvo do nas. Ne morem pa razumeti vodstva JSS, da skuša vsako priliko porabiti za take ukrepe, ki jih mora češko Sokolstvo občutiti kot nož v rebra. Bilo bi mnogo lepše priznanje, da je »spodrsnilo«'. Prepričan sem, da so v svoji notranjosti mnogi bratje iz starešinstva že danes drugega mnenja in bi ne bilo umestno zmoto napraviti in v njej vztraiati. Starešinstvo zahteva strogo disciplinsko postopanje proti krivcu, ki je zanesel de-bato v javnost. To je izraz srednjeveškega mišljenja in ga bo obsodil vsak pameten človek. Kaj bi rekla javnost, ako bi Sokol, ki se ne more opirati na kako poverjeno oblast, javno obtožil starešinstvo, da krši sklepe sokolskega sabora? Moje mišljenje je:: Oba brata olimpijca sta formalno pravilno postopala. Sklepi in postopanje tehničnega odbora in starešinstva v pogledu poseta Budimpešte pa so pogrešeni. Proti svojemu prepričanju v tako važni zadevi ravnati se morem, v interesu sokolske stvari pa moram nastopiti edino pot, ki mi je odprta in ki jo smatram tudi za pravilno. Nisem sicer pisec omenjenega članka v »Jutru«, toda svojega naziranja ne skrivam ter želim, da tudi drugi bratje jasnega in objektivnega kritičnega gledanja povedo svoje naziranje. Naši Kraji in ljudje Strašna življenska pot ciganskega očeta, hčerke in vnuka Nepričakovano srečanje na snežnih poljanah — Premražen otročiček v vreči — Čudna so pota usode ciganskih družin V nedeljo zarana se odpravim s smučmi do postaje Save pri Litiji namenjen na Sv. Goro, da preizkusim planoto m smučišča, ki se raztegujejo med Rovišami, Lešami in Tirno. Toplomer je ta čas beležil ob savski tesni —18 stopinj Celzija, vendar se je obetal najkrasnejši dan. V eni izmed savskih gostiln še bežno pregledam »Jutro«, kjer me takoj naveže nase poglavje o trpljenju bednih ljudi na deželi. Takrat nisem slutil, da bom že po preteku nekaj ur sam naletel na grozoten primer trpljenja ciganske družine. 2e spotoma po levem savskem bregu sem opazoval z nekaterimi Savani neobičajen prizor, ki se nam je nudil z nasprotne strani reke. Iz zatišja neke smreke, ki nam je zakrivala vse podrobnosti, smo od časa do časa zaslišali nerazločne zategnjene glasove... Ljudje, ki so hiteli k prvi jutranji maši, so obstali in ugibali, kaj neki se dogaja na drugem bregu Save. kjer se je iz smrečja vil v sveže jutranje ozračje gost dim... Zaradi mraza pa so ljudje kmalu odhiteli dalje in se nihče ni pobliže zanimaj za dogajanje onstran Save. Ko sem se nato sam vzpenjal, višje in višje navkreber, se mi je vedno bolj- odpiral razgled. Opazil sem. kako se je iz smrečja onstran Save izluščila neka ženska z večjo culo na hrbtu in je napol prepevaje korakala po snegu sem in tja. Dobil sem vtis, da se je pojavila v okolici Soodnjega loga bednica, ki se ji je bil omračil um... Gladen ciganski starec za kapelico V prvih popoldanskih urah, ko je solnce že z izdatno toploto ogrevalo vso širno planjavo, vzvalovljeno z malimi brežuljki, ki se vlečejo sredi poti na Sv. Goro, opazim, da me ves čas nekdo motri izza male, na samoti stoječe kapelice. Morda je kak vaški pobalin, pomislim, ki me z zanimanjem opazuje, kako na smučah drčim po snegu. Videč, da sem ga opazil, se je neznanec popolnoma potuhnil za zidom. Zdaj ga zajamem! pravim sam sebi in zavijem v velikem loku proti kapelici. Koga ugledam tam? Za zidom je slonel star možiček. izstradan. krvavih oči. Na sebi je imel le nekaj platnenih cunj in preluknjane čevlje. Temna, zaradi očividnega pomanjkanja že 'car prosojna polt mi je razodevala, da imam opravka s starim ciganom. — Očka, dober dan! Kaj počenjate tod? Pa sva se takoj zapletla v pogovor, v katerem mi je bedni mož prav hitro opisal svoje stanje. Brezdomec je, 70-letnik, venomer se potika po svetu, že nekaj dni ni za-užil nič toplega. Namenjen je sedaj preko Sv. Gore, da najde zatočišče pri kakem premožnejšem kmetu. Prosil je že pri mnogih hišah ob Savi najskromnejšega zavetja, pa so ljudje sami revni in prežive komaj sebe in svoje. Opazim, da ima mož glavo precej potol-čeno in ga vprašam: ' — Odkod te rane na glavi? — Nedavno sem prenočil na nekem odprtem kozolcu, pa se mi je spodmiknila podnica in sem treščil s kozolca na kolje. Takrat sem si razbii glavo, da mi še danes vse brenč' po njej. — Stonjva, očka, povedem vas k bližnji hiši. kjer vam bodo dali kaj toplega. Tresočih korakov stopica starec z me-noj.Naenkrat se ustavi in mi razodene, da ima s seboj tudi hčer. — A kje je vendar ona? — se začudim. — O! Ima s seboj tudi otroka' — ihte nadaljuje starec. — Jaz jo že nekaj časa čakam, pa je ni za menoj. Stopila je z otrokom tia v ono ttoščo... Zmrzni! ji ie menda mali, zmrznil... Prosim vas, stonite tja. Poveite ii. da bova dobila tople hrane in prenočišča' Ciganka z otrokom v vreči Z roko mi starec pokaže precej oddaljeno grmičevje. Poženem se tja na smučeh in na uho mi kmalu zazveni obupen otroški PRIDE! PRIDt! RAPSODIJO že do'go napovedana in težki prčak >vana h'm"a ž-j,ve. plač. Povsod naokrog debeia zledenela snežna plast, le tam ob skupini nizkega ši-bovja se je sneg toliko stalil, da se je pokazala ped kopne zemlje. Tam opazim m'a-do, suho, v pisane kipe zav T> žensko postavo, sedečo na tleli. Obupno otrokovo ječanje je naraščalo, a otroka ni bilo videti nikjer. Mlada žena ie držala v naročju preprosto, zadrgnjeno vrečo. Tam .>e bil skrit pred mrazom njen otročiček. Zdrznila se je mlada žena, ko je slišala za seboj drsanje mojih smuči. Tristna ciganka !sem si dejal, ko se jt presenečena ozrla vame. Razoclenem ji, da me je poslal njen oče Grega. Pričel sem se zanimati za njeno usodo. Ko je izvedela, da je njen »'če medtem že na toplem pri bližnjem kmetu, mi je pričela takole razlagati svoj žalostni roman: — Ko sem šla od zadnje vasi. je otrok nekam sumljivo utihnil. Ni čuda! Enoletno detece je brez obleke, brez plenic. Zavitega imam le v žakljevini, ki je r>od detetom že nekaj dni vsa Dremočena. Ponoči so otrokovi žakljevinasti povoji zaradi mokrote zamrznili in je mladiček teža! zavit v trdo ledeno skorjo. Proti jutru sem opazila, da bo po njem. Oče je za Savo nabral ne-kaj robidovja in ga zažgal. Jaz pa sem še z dihanjem grela otroka in ga takole srečno zopet obudila k življenju. — Mar niste bili vi zjutraj ob Savi pod smrekami? — Da, prenočevali smo kar tam v zatišju. Narezala vsa si"oči z očetom nekaj smrekovih vej za leži=če in prebedela vso mrz'o noč. Od časa do časa. ko sem se čutila že vso otrplo, sem stekla po snegu, da sem se ogrela za trenutek, nato pa zopet legla na siromašno ležišče pod smreko. — A zakaj ste vendar zašli z otrokom tako daleč s poti v to goščavo? — Joj, kar strah me je povedati! Pa zdaj sem že potolažena. Otročiček je bil že brez glasu in sem se bala, da mi ie v ledenem okleou med žakljevinastimi krpami — zmrznil. Zato sem se podala semkaj, da pogledam. če je v otroku vsaj še iskrica življenja. Sicer pa sem bila prioravljena na najhujše. Če bi bilo dete mrtvo, bi njegovo trunelce položila tu na samoten so-nčni prostorček. sama da bi odš'a dalje po svetu. Med ljudi ne bi nesla ubogega mrlička, saj bi takoj deiali, da sem ga umorila sama in nalašč... Pa sem revčka le pregrela s svojo tooloto. čenrav sem tudi sama vsa pre-mražena. Poglejte ga, kako lepo joče! Kako tudi ne bi, saj je sirotče gladno... in oremraženo. Mati je bila iz premožne gorenjske hiše.«. Dvignila se je mlada ciganka in se podala z menoj na pot. Vesela, da je našla človeka, ki mu lahko razodene svoje bridke življenske izkušnje, mi je spotoma povedala, da ji je ime Angela, da je stara 24 let in da je poročena z mladim ciganom, ki pa jo je pred meseci zapustil z otrokom in se potepel bogve kam po svetu. In zdaj živi zapuščena žena s svojim očetom Gregom. — — Kaj pa vaša mati? — O. mati je že umrla. Ona ni bila ciganka, kakor moj oče. Doma je bila iz bogate gorenjske hiše. Še zdaj stoji njen dom v kamniški okolici. Mladi gorenjski deklici je bil všeč črni ciganski fant, moj oče. Neko jutro je izginila iz tamošnje okolice ciganska družba in z njo ona bogata kmetiška hči — moja mati... Seveda ji je bilo hudo, ker je morala prenašati vse nadloge ciganskega življenja. Po nekem jesenskem dežju se je prehladila, zbolela in umrla, ne da bi prej še enkrat videla svoj rodni dom. A kadar jaz pridem na Gorenjsko, mi bratje in sestre moje matere vedno zavijejo kaj priboljška zame in za očeta. Oglašam se pa pri njih le redko... V takem pogovoru sva s cigansko popotnico prav naglo prispela do samotne kme-tiške hiše na Kalcih, kjer se je ta čas že dobro ogrel in oteščal premraženi ciganski očka s skodelo toplega mleka. Dobri ljudje v hiši so takoj nato nostrerM iuHj ciganki in vzeli v posebno zavetje njenega otročička. Ko sem proti večeru hitel v dolino, mi je ves čas brnela v ušesih melodija iz »Trubadurja«, kjer zbor ciganov ob zvenečih udarcih kladev prepeva: »Kaj je ciganu vrhunec sreče?...« Občutil sem vso težo usode, ki po ciganih neusmiljeno bije — s kladvi. — nč. — Vremenska poročila iz Slovenije Včeraj je bilo v Sloveniji prav nestalno, spremenljivo vreme. Dopoldne je po mnogih krajih več ur snežilo. Naletaval je suh sneg ter ga je približno padlo za 2 cm. Drugod je bilo oblačno. Popoldne je začel pritiskati južni veter. Deloma se je zjasnilo in zasijalo je solnce. Jutranja vremenska poročila so beležila v posameznih krajih naslednje stanje (v oklepajih prejšnjega dne): Bohinjska Bistrica —8 stopinj Celzija (—10), sneži; Kranjska gora —14 (—13). jasno: Jesenice —4 (—10), oblačno: Tržič —5 (—7), oblačno: Kamnik —4 (—8), sneži; Ljubljana gl. kolodvor —5 (—12). sneži; Celje —2 (—8), sneži: Brežice —2 (—9), oblačno: Dravograd-Meža —5 (—10), sneži; Maribor gl. kolodvor —1 (—8), sneži; Ljutomer —4 (—10), oblačno: Kotoriba —5 (—10). lepo; Št. Janž na Dolenjskem +1 (—15). oblačno: Novo mesto —2 (—10), oblačno: Kočevje —2 (—10), oblačno; Rakek —1 (—6), oblačno. Društvo jugoslovenskih tehnikov v Pragi na ekskurziji v Draždanih Praga, 3. marca. Že lani, ko je slavila znamenita draždan-ska tehnika 100-Ietnico obstoja in se je vršila ob tej priliki v Draždanih velika razstava pod geslom »Tehnično mesto«, je nameravalo Društvo jugoslovenskih tehnikov prirediti ekskurzijo v to lepo mesto. Gotove neprilike pa so preprečile ta načrt. Zato je dne 7. januarja letos znova vstavilo v program ta študijski izlet in ga tudi izvedlo. Vrši! se je med scmestralnimi počitnicami od 20. do 25. februarja in je nad pričakovanje krasno uspel. To ni toliko naša zasluga, kakor pa »Deutsche Jugendher-berge« (ta organizacija ima podoben delokrog kakor naš Ferijalni savez), ki nam je priredilo prav tooel sprejem in organiziralo tako naš Doset. da je imel popolnoma ofici-jelen značaj. Zato smo tudi razmeroma zelo malo potrošili. To pa je za študenta vedno največje važnosti; posebno še, če hoče odne°ti ugodne utise. Nemčija je namreč za naše razmere zelo, zelo draga. Ne ma'a zasluga za lepe dni, ki smo jih .preživeli tu, pripada tudi akademskemu inozemskemu odboru (»Akademische Auslandstel-Ie Oresden«) in našim akademikom, ki študirajo v Draždanih. Veliko hvalo pa zaslužita posebno g. G. Rade, predstavnik D. 7. H. (»Deutsche Jugendh.«) in g. Ch. Hilde-brand, predstavnik inozemskega odbora, ki sta nas vse dni tovariško snremljala in za naš obisk skrbno sestavila bogat program, ki nam je bil tiskan izročen takoj ob prihodu v Draždane. Videli smo res vse najleoše in najkoristnejše, kar pač more nuditi to veliko, umetnost ljubeče mesto. Draždani so ena najčistejših mest v Nemčiji, po velikosti (600 tisoč prebivalcev) so ha šestem mestu. Ogledali smo si slovito galerijo sTJk »Zwinger«, ki ne zastaja mnogo za pariškim muzejem »Louvres«. Tu se nahaja, kakor je znano, čudovita Rafaelova sikstinska Ma-dona. Dalje zaklad biserov, diiamantov in drugih dragih kamnov ter zlatnine in sre-brnine (imenovan »Grune Ge\vojbe«), muzej finega nocelana. razkošni dvorec bivših saških kraljev. Razkazali so nam dalje najmodernejše tvornice in tehnične naprave, najmodernejše socijalne ustanove, tako n. pr. borzo de'a »Arbeitsnachvveis«, zavetišče za siromake in take. ki nimajo svojega ognjišča in krova (»Obdachlosenheim«), studentske domove in svetovnoznano tehniško visoko šoio, ki je ena najmodernejših in največjih v Evropi. Radost ie videti ta zavod, ooremljen z vsemi študijskimi pripomočki in krasno urejenimi laboratoriji. — Kot posebno zanimivo in moderno tvornico naj omenim tvornico cigaret »Greiling«. V vseh večjih dvoranah, kjer se vrši v giav-nem ročno delo, razširja amplijon radio-glasbo veselih in poskočnih melodij, ki ustvarja delavstvu boljše razpoloženje in voljo do dela. Ogledali smo sj tudi imoo-zantni novi magistrat in posetiM ODero. ki ie na svetovnem glasu in ena vodilnih v Nemčiji. Pohabili seveda nismo tudi na zanimivi zoološki vrt. V petek zvečer nam ie bil prirejen v reprezentančni vili D. 7. H., kjer smo tudi sta- PrJ boleznih želodca ln Jeter, žolčnih kamenih, zlatici uravna naravna »Franz-Josefova« grenčica prebavo na naravnost popolen način. Izkušnje na klinikah potr-iejo, da učinkuje domače zdravljenje z : preparatov, kateri v za Injem času imitirajo povsod poznane Anacot-Pastile. Lak za nohte na dks samo v drogeri.il A. Kane sinova. Ljubljana. Židovslg ulica. 15574 ............................................ Najboljše najtrajnešje, zate 13 najcenejše! Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani ljubljanska drama. (Začetek ob 20. izpremembe označene). Sreda, 6.: Vdova Rošlinka. A. Četrtek, 7.: Utopljenca. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Petek, 8.: Zaprto. ljubljanska opera. (Začetek oh pni 20. izpremembe označen«) Sreda, 6.: Fausit. B. Četrtek, 7.: Zaprto. Petek, 8.: Beg iz seraja. D. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Sreda, 6.: Zaprto. Četrtek, 7. ob 20.: Lumpacij — vagabund. C. Kuponi. Znižane cene. celjsko gledališče. Nedelja, 10. ob 16.: Jesenski manever. _ Ob 20: Bajadera. Gostovanje gosp. Ne-rata. Gostovanje Mariborčanv. Sprememba repertoarja. V sredo, 6. t. m. se poje za abonma B. Gounodova opers >Faust« z gdč. Majdičevo, go. Poličevo in gdč. španovo ter gg. Banovcem, Rumpljem, Tankom in Povhetom. Opero dirigira kapel- nik gosp. Balatka, sodeluje tudi celotni baletni zbor s soloplesi gosp. Gotovina in gdč. Mohar.jeve. '»Romeo in Julija« v Mariboru Za »Divjo raco« prva reprezentativna uprizoritev te sezone. Režiser gosp. pre-garc je močna osebnost in Shakespearea pozna v detajle. V močno enoto je stesnil sceno, kostume, luč, govor in kretnje in da! uprizoritvi svoj značaj. Vse je dvismil v stil; notranje močnim dogodkom je dal tudi skladno obeležje in igro. Krepko je igralcem podčrtal notranje delo. Tako smo videli Shakespearea v dostojni, zanimivi, svojstveni interpretaciji. Romeo gosp. Ra-kuše je izborno uspel. Mladost, strast in lepota zanašata Romea od druge deklice k Juliji, do drznosti, v snubitev in k poroki, v poboj, obup, užitek in smrt. Vse to doživeti verjetno prehajati iz tega in vanje nazaj, vsepovsod se dati 'sega — karti Shakespeare hoče povsod vse — pri vsem tem pa obdržati plemenito osebnost, to je gosp. Rakuši uspelo popolnoma, zunanje zbrušeno in sigurno, notranje z občudovalnim eln-nom. Tak Romeo je mogoč povsod. Gdč Kraljeva kot Julija je v brzem razcvitu ir odpadanju k^mai vzcvelega ženstva ko! močna igralka ustvarila in doživljala pri-» sten lik. Žal, ia je z rahlo nežnostjo pokri- la občutno vrzel sladostrastja in osmja. G. Skrbinšek kot Mercutio je bil odličen, v svojih 'govorih klasičen. Drugi so se vsi resno trudili, uspešno zlasti gosp. Grom kot Tybalt. Diletanti so pokazali odlične talente, zlasti gosp. Furjan kot pater Lorenzo. gosp. Nakrs': kot Benvolio in ga. Zakraj-škova kot dojka. Krasne scenerije gosp. Borilta. zlasti grobnica, celica, vrt in dr. (pc osnutkih gosp. Preigarca) in razsvetljava gosp. Hermana so za naš oder senzacionalni. Gledališče polno, priznavanja obilo. Uprava ni štedila z nabavami, mi ne smemo s priznanjem. V Mariboru je bila uprizoritev dogodek. * Anonimna kritika v »Slovencu« kaže na neko tendenco, ki poleg Romea in Julije omenja le popolnoma zgrešeno ulogo Pari-sa, ne da bi opozoril tudi na gosp. Skrbin-ška kot uspelega Mercutra in gg. Furlana ter Nakrsta kot prav dobra predstavljalca. Tudi je krivica v Pregarčevi režiji videti le Irike; zunanja sredstva so bili le rekviziti subtilne notranje režije. Nadalinja graja £»osp. Rakuša kot Romea pa celo znači pri-stranost, ki se ne da opravičiti. Z neuspehom v Skoplju in Splitu igrani Romeo pred anonimnim >cc« ni našel priznania iz kakih drugih razloeov. Na lo kaže že utemeljitev s frazo »klecavoet in neizglajenost«, ki ni argument za graio te brezhibno podane uloge. Smeh publike pač ni argument, ako bi ea tudi res bil Romeo povzročil. Ni-karte rušiti tega, kar je res dobro. M. Snuderl. < Koncert Jaroslava Kociana Po dolgem čakanju končno zopet prav prvovrsten koncert. Kocian je znan po vsem svetu. Je eden prvih svetovnih umetnikov na gosli, ne le virtuoz — globok, resničen umetnik. Tudi njegov spored nam to potrjuje. Z lahkoto je podal sila težak koncert Cajkovskega. Vratolomna kadenca v prvem stavku, globina kantilene v canzonetti in prožnost v plesu podobnem finalu — ne vem, kje bi dal Kccianu prvenstvo. Glavna točka so bili trije stavki iz Bachove o. sonate za gosli. Človeku zmanjka izraza za tako dovršeno podajanje, ostane le občudovanje. In — kaj je treba takemu umetniku klavirske spremljave? Zdi se mi, da klavir, četudi v oblasti izvrstnega spremljevalca — igro takih kvalitet le zatemni. štiri Sukove skladbe za gosli in klavir so polne miline, pa tudi ritmičnih domislekov. In to nam naredi Sukovo tvorbo tako zanimivo; iz sa-njavosti te v hipu prenese v plesne ritme. Kontrasti so predpogoj dobre skladbe, posebno pri daljših delih. Zaključna točka t.fi-ci:elnega programa je bila Sarasatejeva Carmen - fantazija, ki spaja dobro muziko 7. dobro uporabo inštrumenta ter je kot konec sporeda posebno učinkovala. Naj na koncu še omenim Kocianovo kristalnočisto intcnacijo. Sledil je neoficijelen del (Dvorak, Reger. Ondriček), kajti večina publike ni hotela iz dvorane. O. Kredba je prvovrsten pianist, kar je dokazal v štirih Novakovih serenadah za klavir. Kot spremi-evaleč je idealen. Obisk koncerta je bil dober, temperatura v dvorani pomanjkljiva, nedisciplina prepozno prihajajočih škandalozna ___Slavko Osterc. Umetniška alera t Bratislavi. Kakor zna no, {jostavijo v Bratislavi spomenik prvemu vojnemu ministru Češkoslovaške generalu dr. Milanu Šlefaniku, in sicer v maju ob priliki desetletnice njegove tragične smrti. Za spomenik je bil razpisan natečaj. Umetniška žirija je prisodila prvo nagrado načrtu umetnikov Kafke, Roškota in Jareša. Proti tej odločitvi žirije ie nastal v javnosti močan odpor in končno je bil vložen proti tej odlo čitvi protest z zahtevo, da se razpiše nov natečaj. Ta protest je podpisalo tudi 10 čla nov >Slovenske umelecke besede« v Bratislavi. To ni bilo po volji upravnemu odboru tega društva, ki je pod predsedstvom arhitekta Dušana Jurkoviča izključil iz društva vseh teh 10 članov, češ da so kršili društveno disciplino. Med izključenimi je tudi naš slovenski rojak akademski slikar Ivan Žabota. ki živi že dolga leta na Slovaškem in uživa v slovaški javnosti kot umetnik velik ugled. 3> 0 revriz poljske opere. Varšavska ope ra l featr Wielski) je imela 300. predstav izvirne peliske opere »Pan Twar>.o\vski Ludomira Rožvckega, ki je znan tudi v Jugoslaviji. lo delo štejejo med najbolj irjsre čene slovanske opere. Njegov uspeh je tem večji, če uvažimo, da gre za primeroma novi i skladbo. Domače vesti Naša akcija za bedno deco Včeraj smo prejel naslednje denarne prispevke: v dinarjih 200.— 100.— 320.— 100.— 100.— 50.— Klub Primork v Ljubljani O. Do brila Vojnič v Ljubljani Uradništvo dr. premogovnika v Velenju G. dr. Milan Ropaš, zdravnik v Novem mestu Neimenovani z Rečice pri Bledu G. Ivan Zupan, arhitekt v Ljubljani, mesto cvetja na grob pok. R. Sarku Slov. ribarsko društvo v Ljubljani mesto cvetja na grob g. rav. R. Sarka_200.— 1070,-_poprej 39.963.50 "Skupaj 41.133.50 Tudi več novih prispevkov v blagu smo včeraj prejeli. Neimenovani nam •je poslal več obleke, perila in čevijev. Verica z Jesenic perilo in oblekce. neimenovani trgovec v Ljubljani 20 m blaga v vrednosti nad 300 Din. tvrdka Jos. Ivančič v Ljubljani 5 hiač v vrednosti 600 Din in tvrdka Šinkovec nasl. Soss. raznega blaga v vrednosti 2000 dinarjev. Iskrca hvala vsem dobrotnikom! •>. Jutro«. * Promcija. Dne 28. februarja je na vseučilišču v Zagrebu promoviral g. Bartolo Keržan iz Trsta za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo! * Sprejem v naše državljanstvo. V državljanstvo naše kraljevine sta sprejeta-Franc Jerič, kovač v Pobrežju in Anton Podlaha, strojnik v Ptuju. * Zakon o pošti, brzojavu ln telefonu. Poštni minister ie predložil ministrskemu svetu načrt enotnega zakona o pošti, brzojavu in telefonu. Poštarska organizacija zahteva v načrtu gotove izpremembe. * Otvoritev telefona. Dne 15 januarja je bila pri pošti Begunje pri Lescah otvor-Jena javna telefonska govorilnica. Tri dni popre) pa pri pošti Dolenja vas pri Ribnici. a Imenovanja v sanitetni službi. Kakor javljajo iz Beograda sta imenovana za okrajna referenta: v Celiu dr. Anton Schvvab, v Sv. Ivanu-Zelini pa dr. Fran Kocuvan. Dr Jakob Rebemik ie imenovan za upravnika Doma narodnega zdravja v Celju, Ivan Verb>č pa za računovodjo Higienskega zavoda v Ljubljani. * Izplačilo razlik učiteljem. Na opozorilo da učitelji še niso prejeli razlik, kakor drugi državni uradniki, smo se informirali r. a merodajnih mestih te r zvedeli, da ie za deva že urejena. Za učiteljstvo ljubljanske oblasti sorazlibe že nakazane, za mariborsko oblast pa je bila 28. februarja odpravljena zadnja partija. V nekai dneh bodo razlike vsi prejeli. * Občni zbor društva davčnih uradnikov sekcija Ljubljana, ki bi se imel vršiti v Laškem, se preloži na 7. aprila t. 1. ker se zaradi istočasnih občnih zborov nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev v Mariboru in Piuiu 10. t. m. ninadeja ti povoiine udeležbe. * Smrtna kosa. Rodbini okrajnega sodnika g. Frana Brečka je umrla v celjski bolnici hčerkica Majda v nežni starosti 5 in pol ieta. Pogreb bo v četrtek ob 15. na celjskem okoliškem pokopališču. — V Liubljani je umrl g. Anion Salmič, sodni izvršilni uradnik. Položili ga bod#> jutri ob 14. k večnemu počitku na pokopališču pri Sv. Križu. — V Št. Vidu pri Ljubljani je podlegla dolgi, težki bolezni gospa Ana iovai. Njen pogreb 510 jutri ob 9. na domačem pokopališču. — Pri Dev. Mariji v Polju ie umrla ga. Marija Hudnik in bo položena k večnemu počitku danes ob 16. na domačem pokopališču. — Pokojnim blag spomin in iskreno sožalje rodbinam! Prva seja novega ravnateljstva Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljuoljani. V ponedeljek se je vršila v sejni dvorani zbornice za TOI prva seja novega ravnateljstva, na kateri so se izvršile volitve predsedstva, upravnega in rentnega odbora in predsednika nadzornega odbora. Za predsednika je bil soglasno izvoljen g. Peter Kiinar ravnatelj Hipctekarne banke v Ljubljani, za podpredsednike gg. Evgen Lovšin in Josip Bahovec, za predsednika nadzornega odbora g. Maks Terčelj. V upravni odbor pridejo s strani poslodav-cev gg. Jelačin star., Vrtovec in Bahovec, s strani delojemalcev gg. Pleničar, Zemijič in Lovšin. Rentni odbor je sestavljen po gg. Smrkolju, Železnikarju. Gluhaku in Švi. ligoju. Po konstituiranju predsedstva in odbora so pozdravili novo ravnateljstvo še za društvo velezaslužni bivši predsednik g. Lilleg, predsednik Zbornice TOI g. Jelačin ml., predsednik Pokojninskega zavoda g Vrtovec in v imenu nameščenske grupe g. Lovšin. V vseh govorih se je povdarjala potreba solidarnega nastopa poslodavske in nameščenske grupe, ki naj dovede do izvr- Prve posledice prehlada so hri-pavosf in kašelj. | Te neprijetne po~ ijave odstranite Ibrzo s m SI -šitve velikih ciljev, ki si jih je društvo postavilo. Končno se je razpravljalo tudi o naložbi društvene imovine v iznosu 500 tisoč Din v »Trgovski dom«: zadeva se je odstopila predsedstvu in upravnemu odboru odnosno ravnateljstvu v končnoveljav-no rešitev. * Personalne izpremembe v železniški službi. V železniški službi so bile zadnje čase izvršene razne personalne izpremembe, tako vpokojitve, premestitve in napredovanja. Med drugimi so vpokojeni: uradnika generalne direkcije drž. železnic Vinko Strunjak in Rudolf Stupenšek ter uradnik sarajevske direkcije Ivan Lovrenčak. Premeščeni so uradniki ljubljanske direkcije Miroslav Bertoncelj. Jakob Grčar in Avgust Stalovski h generalni direkciji s pristav-kom, da ostanejo na svojem dosedanjem službenem mestu po potrebi. Avtomatično so napredovali v višje osnovne plače uradnik kontrole dohodkov pri generalni direkciji Egidij Gomiišček, dalje uradniki pri oddelku kcmtTole dohodkov (ekspozitura Maribor) uradnika II. kategorije Josip Čilih in Janko Grampovčan, dalie uradniki III. kategorije: Frania Verhovc. Fran jo Fi-javž, Franjo Florijančič, Tomislav Dajčar, Jelica Rajar, Alojz Trček, Marija Modic, Franjo Roje in Pavla Bratok ter zvanič-nica I. kat. Lujza Albreht, končno so še napredovali: uradnika II. kat.: Anton Poje in Josip Cener. uradnika III. kat. Franc Korenčič in Alojz Ješovnik ter zvaničnik II. kat. Josip Ravš. Pri strojnem oddelku generalne direkcije Ivan Dobravec. uradnik III. kat. in zvaničnik L kat. Milan Majer. — Bivši narodni poslanec Gjorgje Janko-vič je sprejet v železniško službo ter dodeljen strojnemu oddelku generalne direkcije. SENZACIJA i DANtS *OVO KRVNIK iz A LAMOS1 Drama nedo^no obsojenega, ki je žitvova -ebe da resi rast Ijunl ei e žene. — V g'avm viog GE0RGE 0' BRIENE znan iilmski junak i f lmov „ Tita iic" in „Ob ov?rn;> 'O®* * Nevarna pot preko Dclančeve rebri. Pišejo nam: Pot na Koščo, ki gre preko strme Dolančeve rebri, je postala zaradi pole-deneiosti jako nevarna. Nerodni korak na ozki stezi, pa zdrčiš po gladki strmini naravnost v Savo. Potnik, ki je šel v nedeljo iz Zagorja in je imel na Košči svoje opravke, je z največjo muko in v stalni nevarnosti prešel nevarno Dolančevo reber, pa se je potem raje vračal na Renke in nato na postajo Savo. Zledenelo Dolančevo pobočje je prizadelo posebno neprijetno tamkajšnje rudarje, ki ne morejo zaradi nevarnosti že deset dni domov, in čakajo kar v dolini pri svojih znancih, da se bo zbolj-šala pat * Planlnsko-lovska veselica se bo vršila v vseh prostorih Narodnega doma v Brežicah v soboto dne 9. t. m. Svira kompletni novomeški orkester. — Šaljivi nastopi Obleka planinska, lovska oziroma športna. Vstopnina 5 Din. Začetek ob 8. zvečer Čisti dobiček je namenjen za planinsko kočo na Lisci. Prosimo za številno udeležbo 423 * Pri epidemiji hripe naj se skrbi za to, da se želodec in črevo z uporabo naravne genčice »Franz Josef« večkrat temeljito izpraznita. 17 h ! "ihliane u— Slavni Ševčikov godalni kvartet iz Prage koncertira v Ljubljani dne 15. t. m. v Filharmoniji. Natančnejši spored javimo v kratkem. u— Českoslov. Obec v Ljubljani je imela v soboto v ^Zvezdi« svoj občni zbor, ki ga je z lepim nagovorom otvoril predsednik g. Ferdinand Č e r m a k. Poročila društvenih funkcijonarjev je obč. zbor vzel z odobravanjem na znanje in jim dal na predlog preglednikov absolutorij. Društvo je lani štelo 4 častne, 10 ustanovn-ih in 245 rednih članov. V odbor so bili za letošnje leto izvoljeni gospodje: Ferdo Č e r m a k, predsednik, Vaclav M i k y š k a. podpredsednik, dr. Vaclav B u r i a n, Fr. 111 i c h, Gab. J u r a s e k, Jaroslav K1 a p a 1 e k f. V a n č a s t a, Boh. K y n c 1. Jos. Križ, Jos. Prochaska, Rasto P u s t o s 1 e m-š e k, dr. Fr. Res I, odborniki. Jos. C i -h 1 a f, Ant. H o r a k, Havel HasenčhrJ Old. V o t a v a, namestniki. St. H 1 u s i č-k a in I. Novak, preglednika. Po izvršenih volitvah se je g. konzul dr. Resi spominjal 10 letnice Češkoslov. republike in svojega 3 letnega bivanja v Liubljani ter se v proslavo tega dogodka prijavil za društvenega ustanovnika. kar so zborovalci pozdravili z navdušenim ploskanjem. Z apelom, naj se člani v čim največjem številu udeleže Masarykove slavnosti v nedeljo, je predsednik Čermak zaključil lepo uspelo zborovanje. u— Iz ljubljanske gledališke pisarne. Ker so bile zadnje predstave »Utopljenca« te izredno zabavne komedije popolnoma razprodane ter je moralo mnogo občinstva oditi brez vstopnic, se ta zabavna komedija ponovi v četrtek 7. t. m. ob 20. izven abonmana, po znižanih cenah. — Uprava Narodnega gledališča obenem vliudno prosi vse p. n. abonente. da poravnalo svoj 7. obrok najkasneje do 14. t. m. u — Ustanovni občni zbor akademskega kluba za proučavanje mednarodnih problemov se bo vršil v sredo, dne 13. t. m. ob 15. v sobi štev. 90 na univerzi. u— življenje in umiranje v Liubljani. Po podatkih mestnega fizikata se ie meseca februarja rodilo v Ljubljani 122 otrok (55 moškega in 67 ženskega spola), med temi 3 jirtvorojenci, umrlo pa je 5i moških in 74 žensk skupaj torej 125 oseb'in sicer: 25 oseb za pljučnico, 16 oseb za ostarelostjo, 14 za jetiko, 13 za boleznijo na srcu, 10 za rakom, 7 za prirojeno slabostjo, 4 za vnetjem črevesa. 3 za boleznijo na sopilih. 2 za davico, 2 za influenco. 2 za vnetjem ledvic, 1 za akutno bronhitis, 1 za zamotanjem čreves, 22 oseb zaradi drugih naravnih smrtnih vzrokov, 3 pa zaradi smrtnih nezgod. Izmed umrlih ie 29 oseb doseglo starost nad 70 let. Na nalezljivih boleznih je obolelo 9 oseb: 4 na šenu, 3 na davici, 1 na škrlatinki 1 pa na griži. u— Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo zaradi snaženja kotlov v dneh 6., 7. in 8. marca zaprta. u— Strokovna organizacija natakarjev, hotelskih, kavarniških in gostilniških uslužbencev v Ljubljani je priredila 7 februarja svoj X. jubilejni valčkov večer v hotelu Unionu. Ples je bil letos sijajno obiskan, kar dokazuje, da je naš valčkov večer postal zelo popularen. Organizacija se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli h krasnemu uspehu, zlasti pa hotelirju hotela Uniona g. „Ristu, ki je postregel posetnike plesa z izvrstno kapljico in z izbornimi iedili, ki jih je pripravil kuhinjski šef g. Babinek. Nadalje se zahvaljujemo plesnemu mojstru g. Černetu za lepo izveden plesni aranžma ter kape]niku g. Kitu, ki je s svojim plesnim orkestrom sviral izvrstno in neumorno do konca prireditve. Zahvaljujemo se tudi za številno udeležbo vsem našim posetni-kom. — Odbor. u— Neznan slepar. Pred nekako 10 dnevi je dobila znana tvrdka Bar na Mestnem trgu dopis nekega učitelja Sevška, ki naroča, naj se izroči naslednjega dne njegovemu odposlancu nečaku kompleten štiri-cevni radio-aparat. Pismo se je glasilo dalje, da bo prišel za par dni sam v Ljubljano ter bo pri tvrdki poravnal račun v obliki menice. Tvrdka je sleparju verjela in res izročila aparat v vrednosti čez 27CO Din neznanemu malemu dečku, ki je prišel ponj v veri, da se bo naslednjega dne oglasil učitelj sam in vse ostalo uredil. »Učitelja Sevška« pa ni bilo tudi naslednjega dne niti pozneje, na kar je pričel g. Bar dvomiti v solidnost naročnika. Informiral se je, če učitelj Franc Sevšek sploh eksi-stira in dobil odgovor, da ga nimajo nikjer zabeleženega. Tedaj šele so zamogli ugotoviti da gre za prefrigano sleparijo, zaradi česar se je obrnila tvrdka na policijo, kjer so mnenja, da gre tudi ta drzna sleparija na rovaš sleparja Gustava Ropotarja. znanega pod imenom Indefirititis. ki se nahaja že nekaj mesecev na svobodi in ki je pričel čim je bil zopet prost z vsemogočimi goljufijami. Pride! REKORDNE REZULTATE samo s TUNGSRAM Barijevimi REKORD CEVMI Da najboljši je to znaj L. jA COLOMBOce/lončaj SMUČARJI! Danes zvečer v Union, bela dvorana, pozdrav inozemskim tekmovalcem in državnim prvakom. Pridite vsi! u— Prihodnje predavanje ZKD. V petek 8 t. m. bo priredila ZKD v Kazini predavanje zdravnice dr. Sossove o aktualnem zdiavstvenem predmetu: o raku. Predavanje bodo spremljale mnogoštevilne skioptič-ne slike. Ker vlada za to predavanje veliko zanimanje in je število sedežev omejeno, vabimo da si nabavite vstopnice v predpro-daji v tajništvu ZKD, Kazina II. med 9. in 12. in 15. do 18. u— Materinski večer drevi ob 20. v Zavodu za zaščito dece. u— Papež in Vatikan. V soboto in nedeljo bo predvajala ZKD v kinu Matica veliki film o papežu in Vatikanu. Film nam prikazuje v petih velikih dejanjih stavbne, kiparske in slikarske umotvore, ki jih hra» ni Vatikan. Film predoču.ie tudi ves sijaj papeževga dvora, življenje na dvoru in vernike, ki posečajo svojega cerkvenega poglavarja. Film je še posebno aktualen sedaj ob ustanovitvi papeževe države, ki jo iz filma dodobra spoznamo. u— Legitimacije za znižano vožnjo ter brezplačni vizum za velesjem na Dunaju in v Pragi se dobe pri »PutnikiK, Ljubljana, Dunajska cesta 1. palača Kreditne banke. 422 u— Eversharp svinčniki za gospode, trajni in okusni kakor tudi rezervne mine vedno na zalogi pri tvrdki Bonač, Ljubljana. 409 u— Dar slepim. Mesto venca na krsto pokojnemu gosp. Rudolfu Sarku daruje sodni svetnik gosp. Mladič 100 Din Podpornemu društvu slepili. — Mesto venca na krsto blagopokojne gospe Jozefine Šetinc, daruje ga. Angela Merslavič Podpornemu društvu slepih Din 200. — Najlepša hvala! 424 u— Karla Bulovčeva, akadem. kiparka in slikarica bo okrasila z originalnimi slikami oder za Rokoko-popoldne Atene. Dostop k prijateljskemu sestanku ima vsakdo, ki si oskrbi prijavnico v pisarni Atene, Dunajska cesta la-V od 10. do 12. ure. 423 Danes Ha-Ha-Ha-HAROLD LL0YD kot ,Rugby* igralec y filmu ff Zmaga II Velika šaortna atrakcija ,Rjgby tekma! — Gika, veselje, smeh, prinesite obceza solze smeha! ! ! Danes ob 4, */4 7, pol 8 in 9 Prvič v Ljubljani! Novo! Telefon 2730. Kino .DVOR« Iz Celja e— Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Celju se najiskreneiše zahvaljuje g. Fabijanu Helebrandtu-Zeininger, majorju v pokoju v Celju, za darovani znesek 500 Din, ki ga je poklonil ob priliki britke izgube svoje pomatere preblage g. Ludo-vike Kunerle-Zeininger v podporni fond vojnih žrtev Tisočera hvala! Posnemajte! e— K notici o uradnih urah na sreskem poglavarstvu v Celju dodatno sporočamo, da trajajo uradne ure ob sobotah Ie od pol 8 zjutraj do pol 14. popoldne, sicer pa vsak delavnik od 8. do 12. in od 15. do 18. Stranke se sprejemajo ie dopoldne. e— Naša podporna akcija za bedno mladino. Včeraj je prejela naša podružnica od neimenovane dobrotnice par skoraj novih ženskih čevljev, za kar ji srčna hvala. Družinama I. V. in A. 1. iz Sv. Pongraca pri Grižah, ki imata prva 3, druga 6 majhnih otrok in žive v veliki bedi. smo predvčerajšnjim nabavili za 400 Din najpotrebnej. ših živil. Nadalje prispevke v blagu in denarju sprejema podružnica »Jutra« v Celju, Kocenova ulica 2. e— Mestna knjižnica v Celju je v februarju izposodila 1522 knjig. e— Nestalno vreme tudi v Celiu. Dočim je bilo predvčerajšnjim zjutraj v Celju še prav mrzlo (ob 4. zjutraj je kazal termometer —10 stopinj C) se je ozračje tekom dneva močno segrelo. Včeraj zjutraj je pri temperaturi —i snežilo tako gosto kakor v prvi zimi. Mesto je bilo do 9. ure dopoldne že zopet popolnoma pobeljeno, nakar ie potegnil jug in sneg je do poldneva že zopet izginil s streh in ulic. Živo srebro je stalo ves dan na ničli. Iz Maribora a— Plesni večer Erne Kovačeve v mariborskem gledališču se bo vršil definitivno v soboto, 9. t. m. Na programu so klasične in moderne skladbe, pri klavirju gosp. prof. Vasilij Mirk Ljubiteljem plesne umetnosti naj nikar ne zamude tega zanimivega večera. — Koncertno-operni večer Zamejiče-va-Neralič-Živko pa bo drugi dan v nedeljo 10. t. m. Abonenti imajo popust, če vzamejo vstopnice že pri dnevni blagajni. a— Diplomiran Mariborčan. Na gospodar-sko-šumarski fakulteti zagrebške univerze je diplomiral Mariborčan geometer g. Vladimir Beltram. a— Za oiicirje! Mestni magistrat mari-riborski, vojaški urad razglaša: Vsi rezervni, upokojeni častniki in častniki v ostavki, ki so za slučaj mobilizacije razporejeni, nimajo pa še predpisana oficirske legitimacije niti niso poslali zahtevane slike, se opozarjajo, da store to naidalie do 15. t. m. Javiti se imajo do navedenega roka pri mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11, kjer dobe tozadevno tiskovino v izpolnitev. S seboj ie prinesti doprsno sliko v velikosti 6X9. Oni rezervni oficirji, kateri še nimajo uniforme, smejo priložiti za legitimacijo tudi sliko v civilu. a— K notici »Zagonetni zločin minule nedelje« smo prejeli naslednje pojasnilo: »Ni res, da bi se v moji aferi zaradi napada v mojem stanovanju pričakoval senza-cijonelen preokret, nego je resnica zgoli ta, da policija napadalcev na mojo osebo do-sedaj še ni izsledila pač pa sem iaz razpisal tozadevno nagrado v znesku 15.000 Din. — Rajko Ločnik.« a— Tudi Ljudske blagajne ni več. Včerajšnja naša vest o begu ravnatelja Per-sehkega se je izkazala za resnično in točno. Vodja nekdanjega Balkan-kredita in poznejše Ljudske blagajne. Perschke je b:l ir.ozemec in je zato brezskrbno sleparil naše ljudstvo. Izginil je preko meje brez potnega dovoljenja ter pustil prazne blagajne svojega denarnega zavoda, ki je žc 1. t. m. ustavil poslovanje. Pasiva Ljudske blagajne znaša okrog četrt milijona Din in ni kritja niti za stečajno postopanje. Ljudje po deželi pa še sedaj ne vedo o polomu zavoda in pošiljajo še vedno svoje borne prihranke na naslov hranilnice. Včeraj popoldne so že sneli na Aleksandrovi cesti 16 napisno desko Ljudske albgajne in na dražbi prodali ves inventar. Večino pisarniškega pohištva so kupili mariborski advokati. Kratkemu življenju Balkan-kredita je sledil kratek obstoj Ljudske blagajne, ki je vzela žalosten konec. Naše osleparjenc ljudstvo bo še dolgo bolela glava za prihranki, ki jih je zaupala sleparju. Potrebno bi bilo, da se inozemcem na kakšen način ne dovoli brezvestno ravnanje z našimi gospodarskimi dobrinami. a— Vodstvo obrtne nadallevalne šole naznanja, da je odslej otvorjen redni pouk v vseh razredih, ker so šole dobile potrebno kurivo. Delodajalci naj skrbe za vesten obisk vajencev in vajenk, da bo mogoče zamujeno nadomestiti. a— Pralnica - svetlollkalnlca Rakuša, Slovenska ulica tS, zraven ljubljanske Kreditne banke, se priporoča. 276 KPESIVAL ,INŽINJERISKI GLASNIK' V kratkem bo izšel naš prvi vojaški inženjerski list, ki bo izhajal vsako četrtletje. Namen tega lista je, da obdrži in izpopolni znanstveno spremo naših in-ženjerskih častnikov in podčastnikov, aktivnih in rezervnih, m da tudi častnikom ostalih vrst orožja omogoči upoznavanje delovanja inženjerije. Dovolj je znano kakšen pomen in vlogo bo imela inženjerija v moderni vojni ter ni potrebno posebno povdarjati velike važnosti tega lista in potrebe, da se njegovo izdajanje olajša s sotrudništvom in s čim večjim številom naročnikov. Naročnina iznaša letno 100 Din, polletno 50 Din, posamezne št. 25 Din. — Podčastniki in gojenci vojaških zavodov plačajo polovično ceno. — Oglasi se plačajo po odrejeni tarifi. Potrebna obvestila daje Uredništvo (Beograd, Miloša Velftog br. 48). Šport Napredek Joška Janše v mednarodni konkurenci Zanimivo sliko o napredovanju Joška Janše nam poda naslednji pregled, sestav« Ijen na podlagi uspehov pri 18 km tekmo; vanju o priliki olimpijade v St. Moritzu m o priliki letošnje tekme v Zakopaneh. Pri obeh tekmah je nastopila elita evTop« skega smučarstva. Za primerjavo so vzeti najboljši evropski tekmovalci za to discip* lino, ki so startali. Razliko med časi Joška Janše in časi na* vedenih v St. Moritzu in v Zakopanih ka* že naslednji pregled (Prva številka pome* ai razliko v St Moritzu, druga razliko v Zakopanih): Norvežan Vinjarengen Finec Jarvinen športno udejstvovanje mladine zasluži brezpogojne podpore, v prvi vrsti pa za* služi podpore in priznanja šolskih oblasti. To še toliko boli, ker ti, so neizogibne zle posledice, moralne m telesne. To ne velja samo za nogomet, tudi za druge panoge športnega udejstvovanja. Pač pa je nogomet najlažje dostopen in obenem najbolj privlačen za povprečno šolsko mladino. Računati se mora, da šte* vilo dijaštva, ki goji »divji« nogomet, na žalost zelo znatno presega organizirane d i jaške nogometaše. Ob opisanih okoliščinah bi bilo pripo* ročljivo, da se .ned šolsko mladino po mož* nosti omeji igranje nesmotrenega, škodlji* vega »divjega« nogometa, dočim naj bi se ne delale zapreke smotrenemu udejstvova« nju mladine v serijoznih športnih društvih, odnosno naj bi se tako koristno športno udejstvovanje mladine naravnost podpi« ralo. Opozoriti želimo še, da utegne obstoje* ča splošna prenove d doseči baš nasprotno od onega, kar se z njo hoče doseči. Pri društvih, ki delujejo javno, je pač mogoče realizirati prepoved; vrste teh dijaških no* gometašev iz društev pa bodo brez vsaike* ga dvoma isti hip pomnožile vrste »divjih« nogometašev. Niti misliti ni namreč, da notorično, da da* , _______________ našnja srednja šola ne more v zadostni i mladina ne bo še naprej brez kontrole igra* meri skrbeti za telesno vzgojo mladine, ker ' J----*-------• nedostaja primernih igrišč na prostem. T*. __u.-.i-_____i_r_ . >• Poljak Czech Finec Nutio Nemec Miillcr Nemec Bauer Sved Erikson Finec Saarinen HDNV Donth Švicar Bussmann Poljak Motyka Poljak Kreptovskv 19:30 14:51 12:16 12:28 8:31 4:11 8:54 20:17 14:00 11:28 3:04 2:02 5:48 6:56 5:20 4:42 4:38 3:02 0:39 12:14 6:35 6:06 1:40 Joškov Nemec Te činjenice so bile merodajne tudi za ministrstvo prosvete, ki po obstoječih na* redbah dosedaj načelno dovoljuje udejst* vovanje šolske mladine v športnih dru* štvih. kolikor nam je znano, nogometni šport ni izvzet iz tega dovoljenja. Da pri smotrenem izvajanju nogometne* ga športa tudi učni uspehi ne trpe škodo, dokazuje nazorno priloženi statistični se* zntm o učnih uspehih nogometaševsdija* kov, ki so verificirani pri LNPu, torej di* jakov, ki najintenzivnejše goje nogomet in ki sodelujejo v rednih tekmovalnih nasto* pih svojih društev. Ta statistika kaže, da se je v šolskem letu 1927=28 udejstvovalo ! la nogometa po raznih dvoriščih, travni* kih itd. na opisani nesmotreni način. Prepričani smo, da bi šolska oblast do* segla popolen uspeh, ako bi sama organi* žira! a in vodila športno udejstvovanje mla* dine in ako bi uporabljala po vzgledu dru* gih visoko kulturnih držav šport kot vzgoj* no sredstvo. Dokler to ni mogoče, bi bilo v interesu šole in športa, ako bi učitelj* stvo tesnejše kot doslej sodelovalo v šport* nih društvih, t. j. šola naj bi si zagotovila gotov vpliv na delovanje športnih organi* zacij in kontrolo n?d njimi. Izboljšanje bi se doseglo tudi na ta način, da bi šole na* vajale mladino, naj se udejstvuje v šport* nih društvih, namesto da na lastno pest čas v Zakopanih boljši za 2:05; \Vahla (najboljši Srednjeevropec na olim pijadi) v St. Moritzu 6:14, v Zakopanih Jo* škov čas boljši za 2:47. Švicar Lanener v St. Moritzu 0:17, v Zakopanih Josk > bolj * za 4:39. Ta pregled jasno kaže, da ima Joško pričakovati še lepe uspehe tudi v najtežjih mednarodnih tekmah, ker bo zaradi leto* šnjih izkušenj gotovo zopet napredoval. SK Ilirija — smučarska In drsalna sekcija vabita, članice in člane sekcije in klubsko članstvo v splošnem na družabni sestanek, ki ga priredita JZSS in SK Ilirija ob zaključku zi® ske sezone v počast zimsk-osportnih prvakov m tekmovalcev danes v sredo točno ob 20.30 v »Beli dvorani« hotela Union. Smučarski klub Ljubljana. Redna odborova »eja se bo namesto danes vršila jutri v četrtetk. „ ^ . , ., . ---i nesmotreno goji »divji« nogomet. V skraj* v športnih društvih v celem 105 srednje* i nem slučaju naj bi se športno udejstvova* solcev; 6 izmed njih je končalo šolsko le* j nje dovolilo mladini samo v posameznih to s Drav dobrim ,«^1,«™ do , , društvih, ki morejo jamčiti za odgovarja. jočo telesno in moralno vzgajanje nara* ščaja. Dovoljujemo si izraziti nado. da bo šol* ska oblast v polni meri uvažcvala naša iz* vaianja ter prosimo, da se izdana splošna zabrana igranja nogometa razveljavi. Naš podsavez kakor tudi vse ostale me* rodajne športne organizacije so brez pri* držka popolnoma na razpolago, ako bi se šolska oblast odločila načelno regulirati športno udejstvovanje in vobče telesno vzgojo šolske mladine. to s prav dobrim uspehom, 49 z dobrim, 44 z zadostnim in samo 6 z nezadostnim. Dijaški naraščaj je vzdrževalo lani le 11 društev izmed 27, ki so včlanjeni v našem podsavezu. Ta statistika kaže končno, da se udejstvuje v športnih društvih v nogo* metu razmeroma zelo malo srednješolcev. Popolnoma drugačna je slika neonjanizi* ranega, »divjega« igranja nogometa. Tukaj je mladina prepuščena sama sebi; druži se pogosto brez izbire in kontrole z nedijaki, igra nogomet brez strokovnega vodstva, često čez mero im neracijonalno Ako pri* dejo v tako slučajno skupino slabi elemen* Ciosnodarstvo Naš tobačni monopol Upravnik uprave državnih monopolov g. Todorovič je nedavno podal javnosti nekaj zanimivih podatkov o razvoju produkcije in konsuma tobačnih izdelkov v naši državi. Med drugim omenja, da je I. 1927. znašal skupni konsum tobačnih izdelkov v naši državi 10.2 milijona kg v vrednosti 1798.3 milijona Din. V splošnem opažamo, da kon- f, se ™ aa"eY ' ,UI" V - T sum cenenih tobačnih izdelkov hitreje na- bral m cas običajen Na današnjem smučarskem rašga kakor konsum dražjih proiZvodov. večeru, k, ga na čast nas« rcKernactjonalcem | Mto je povprečna prodajna vrednost tobač- I 29.8 milijona Din ter bo" uprava pVedlasal« I Praga 168.38 - 1G918 (168 78) TW •''97 4 nih izdelkov padla, produkcijski stroški so | izplačilo di ndende od 400 Din na delnico | do 299 4 P98 4) " predvojnih srbskih dolgov za okrog 4 milijarde Din. = Dividenda Narodne banke. Upravni odbor Narodne banke bo na obenem zboru 10. t. m. predlagal naslednjo razdelitev dobička: Od čistega dobička od 79.2 milijona Din se po zakonu od Narodne banke odbije 4.75 milijona Din za nagrade guvernerju, upravnemu in nadzorstvenemu odboru in uradnikom. Od preostale vsote v višini 74.4 milijona odpade 60 % ali 44.6 milijona Din na delež Iržave. Za delničarje ostane iorej ,Pri nas je prijet A i pravi mlada gospa Mi ca. „Nikdar ne razburjam svojega moža z velikim pranjem in čiščenjem, vse to gre čisto mirno, ker RADION opere perilo sam v enem dopoldnevu." Varuje perilo! priredi JZSS v Unionu, vabim članstvo, da se ga v čini večjem številu udeleži. — Predsednik. Vse smučarke in smučarje ter ostale zimske športnike vabi-mo, da se udeleže današnjega pozdravnega večera letošnjim zvmskosport-nšm tekmovalcem, smučarjem in drsalcem, ki ga priredita JZSS in SK Ilirija nocoj v beli dvorani limona ob 20.30. Večer je na čast predvsem našim tekmovalcem v inozemstvu in pa državnim prva.kom. Vstop je vsakomur pro.st. Nogomet in nali srednješolci Na srednjih šolah ljubljanske oblasti je bila v jeseni 1928 razglašena prepoved igra* n ja nogometa za srednješolce. Na i-nter* vencijo ljubljanskega nogometnega podsa* veza je bila ta prepoved začasno sistirana do 1. decembra 1928. Da se doseže po* polna ukinitev te prepovedi, je LNP ob* razložil svoje stališče v nastopni spomenici, ki se je predložila prosvetni upravi: Po danih nam informacijah je bila ta prepoved izdana na podlagi sklepov uči* teljskih zborov in konference direktorjev, ki zastopajo mišljenje, da je igranje nogo* meta sokrivo slabih učnih uspehov ter da vpliva igranje nogometa neugod.io na srč* no kulturo in tudi na zdravje šolske mla* din-o. lTčiteljski zbori so imeli za svoje sklepe brez dvoma tehtne razloge. Vendar je pri tem stališču temeljno pogrešno, da se ne razlikuje med organiziranim, smotrenim športom ter med \eorganiziranrm, takozva* nim »divjim« igran.em nogometa. V serijoznih športnih društvih se shaja mladina dvakrat, največ trikrat na feden po dve uri na primemo urejenih, zračnih in solnčnih igriščih, pod strokovnim vod* stvom in pod stalno zdravniško kontrolo. Sestavni deli smotrenega nogometnega tre* ninga so tek, razne vrste skoka, proste va* je, tehnične vežbe z žogo. Fizični trening nogometaša je torej vsestransko tak, da absolutno odgovarja zahtevam smotrene telesne vzgoje. Poleg tega te!esno*vzgojne= ga dela se polaga v društvih potrebna paž* nj- tudi na idejna, moralična načela spor* ta: dobro upravljana društva se ukvarja* jo z vzgojo ml .dine, kontrolirajo učne uspehe dijaškega naraščaja itd. Jasno je, da prinaša tako izvajanje no* gometnefa športa samo korist, zdravstve* no in moralno, ter da podpira in izpepol* njuje šolsko in domačo vzgojo. Tako se zadnja leta zmanjšali. Izdelava cigaret cigar in ekstrakta se je pocenila ter je znašala 1. 1924. 4.90 Din za kg izdelkov, leta 1927. pa 4.16 Din. Žal gosp. Todorovič ne navaja točnejših podatkov o skupnih ?!ro ških produkcije in o izdatkih za admini stracijo, kjer bi se dalo še marsikaj prište-diii. Zanimive so številke o povprečni ceni prodanih tobačnih izdelkov v posameznih pokrajinah, ki je 1. 1927- znašal v Srbiji (skupaj 24 milijonov D'n); ostalih 5.8 milijona Din pa se ima porabiti kot dotacija fonda za dopolnitev dividende, ki bo 3 tem narasel na 35.6 milijona Din. = Iz naše trgovinske mornarice, preko-morska plovida d. d. bo te dni prevzela v Glasgoivu na njen račun zgrajeno tovorno ladjo »Koran?, ki ima 9000 bruto reg. ton. S tem se bo naša trgovinska mornarica povečala za novo moderno tovorno ladjo. = Nemške reparacije Jugoslaviji. Po iz- 18l.ll Din za kg, v Vojvodini 180.40 Din, v kazu generalnega agenta za nemške repa-Hrvatski in Slavoniji 172.88 Din, v Slove- racije .je naša država v prvih petih mesecih ni ji 179.56 Din, v Bosni 5n Hercegovin 159.93 Din in v Dalmaciji 222.23 Din. Zal, nam gosp. Todorovič tudi ne navaja popolne statistike o konsumu tobačnih izdelkov v posameznih pokrajinah. Omenja le, da se največ populi v Sloveniji, in sicer 1101 gr. tobačnih izdelkov na osebo, v Bosni 1038 gr, v Vojvodini 955 gr, v Dalmaciji 446 gr in v Hercegovini 272 gr (za Srbijo, Črno goro in Hrvatsko manjkajo podatki). Na podlagi teh številk lahko izračunamo, da se v Sloveniji letno potroši na osebo 245.34 Din za tobačne izdelke. To bi odgo varialo letnemu konsumu od 259 milijonov Din. Od te vsote odpade na dejansko vrednost tobačnih izdelkov kakih 100 milijonov Din, dočim predstavlja ostalih 160 milijonov Din neposredni davek, ki ga plačujejo konsumenti tobačnih izdelkov. Ker se v Šlo veniji relativno popuši največ izdelkov tobačnega monopola (najmanj v Hercegovini, Južni Srbiji in Dalmaciji) zato Slovenija plača tudi največ tega davka. Valorizacija predvojnih srbskih dolgov. Te dni je »Frankfurter Zeitung« v zvezi s pogajanji med predstavniki naše vlade in predstavniki imetnikov predvojnih srbskih obligacij poročala iz Pariza, da je naša vlada ponudila 65% valorizacijo, s čemer bi priznala 65 % predvojne zlate vrednosti. Predstavniki obligacijonarjev pa so ba.je zahtevali, da bi se vaiorizacijski odstotek te-kom anuitetske dobe povečal na 100 %. Ta vest ie malo verjetna, ker bi morala sama ponudba take valorizacije od strani naše vlade močno vplivali na tečaj teh obligacij na pariški borzi, dočim so n. pr. obligacije srbskega posoiila iz 1. 1895. baš te dni nekoliko popustile. Zdi se, da pogajanja ne bodo dovedla do rezultata in da bo o tem vprašanju moralo v maju odločati haaško mednarodno razsodišče. Valorizacija od 65 % bi pomenila za našo državo povečanje tekočega normalnega reparacijskega leta (od 1. septembra do 1. februarja) prejela na račun reparacij 30.4 milijona mark. ali 106 milijonov Din. in sicer 25.8 milijona mark v reparaeijskih dobavah in 4.4 milijona mark v gotovini. = Zastaranje pefev-a kupona 7% investicijskega posojila. Direkcija državnih dolgov opozarja vse imetnike obveznic 7% investicijskega posojila iz 1. 1921., da bo 15. t m. zastaral kupon št. 5. Davčne uprave bodo ta kupon bonorirale do 14. t. m. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. t. m. ponudbe glede dobave 5870 komadov hrastovih pragov; do 12. t. m. pa glede dobave 1 vrtalrega stroja in 1 zakovala za zakovice (Niethammer): prometno - komer-cijalni oddelek pa do 18. t. m. ponudbe glede dobave 6000 kg zalivk (pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 11. t. m. ponudbe glede dobave i motornega kolesa; do 18. t. in. pa glede dobave sklepal in kilovatnih števcev. Direkcija dr- I Šečerana 480 žavnega rudnika v Brezi sprejema do 14. t. I 196. m. ponudbe glede dobave 400 komadov spojk za tračnice, oOO kg bencina za razsvetljavo in raznega električnega materijala; do 1. t. m. glede dobave strojev, 2 tro-fnznih motorjev. 35.000 komadov opeke ter glede dobave 1 gumijaste preproge. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave usnjatih jermen, 14.000 komadov vijakov ter glede dobave električnega materijala. Zagreb. Dunaj 7.99:17 _ 8.0237, Berlin 13.5075 - 13.5375. Budimpešta 9.92 — 9.95. Lotu Ion 276.12 _ 276.92, .Milan 297.375 do 299.375, Nevvork 56.77—56.97. Pariz 221.58 do 223.58, Praga 168.38 — 169.18. Dunaj. Beograd 12.46875 — 12.50875, Berlin 168.61 — 169.11. London 34.4750 do 34.5750, Milan 37.21 — 37-31. Ne\vyork 710.25 — 712.75, Praga 21.0295 _ 21.1095. Curih 136.58 — 137.08: dinarii 12.4050 do 12.4550. Curih. Zagreb 9.1275. Pariz 20.3125, London 25.23125. Ne\vyork 520. Milan 27.2375. Praga 15.3975. Dunai 73.075, Budimpešta 90.555, Berlin 123.38. Bruselj 72.20, Amsterdam 208.25, Varšava 58.35, Bukarešta 3.09. Efekti. Ljubljana. Celjska 158 den.. Ljublj. kreditna 125 den., Praštediona 930 den., Kreditni zavod 175 den., Vevče 129 den., Ruše 260—2S0. Stavbna 50 den. Zagreb. Državne vrednote: Vo>na škoda aranžma 428 — 428.5. kasa 427 — 428, za marc 430 _ 432, za april 434 — 434.5, za december 461 — 462, investicijsko 90—91. agrarne 54.5 — 55.5; bančne vrednote: Praštediona 930 _ 935. Union 55.75 den.. Kreditna 93 den.. Ljubljanska kreditna 125 den.. Zemaljska 135 — 137, Srpska 154 _ 155. Jugo 94 — 95, Pol jo, stara eniisiia 17.5 do 18.5, nova 16.5 — 17, Narodna 7395 den.: industrijske vrednote: Gutmann 200 — 205. Slaveks 101.5 den.. Slavonija 5 — 5.50. Ni-hag 1.50 — 5. Tsis 20 — 25. Vevče 120 den.. Dubrovafka 500 — 505. Jadranska 590 den.. Trbovlje 460 _ 473, Brod vagon 300 den.. 495, Union Osijek 195 do Dunajska borza za kmetijske proizvod« (4. t. m.) Navzlic nekoliko prijaznejšimi inozemskimi notacijami je bilo razpoloženje na dunajski borzi mirno. Ker so bile tudi ponudbe slabe, so cene ostale na nespremenjeni višini. Baška - banaška pšenica se je nudila za marc - april po 1.63 ex slep Dunaj. Za jiodunavsko koruzo se konsum vedno bolj zanima, dečim je povpraševanje po laplatski koruzi nazadovalo. Uradni tečaji so ostali nespremenjeni. Dunajski goveji sejem (4. t. m.) Dogon 2399 komadov, od tega le 65 iz Jugoslavije, iz Rumunije pa 930. Pri mirnem promeiu so se cene dvignile za 5—10 grošev. Uradno nofirajo za kg žive teže: voli izjemno 2 — 2.20, I. 1.65 — 1.95. II. 1.30 — 1.60. III. 1.05 — 1.25. biki 1 — 1.35, krave 0.95 do 1.50, slaba živina 0.65 — 0.90 šilinga. Blagovna tržišča Borze VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani, 5. marca 1929. Višina barometra 308.8 m. Kraj Ca« «3 6fi C3 Smer vetra e a o Padavin* Barom. Temper f .o is brzina K> -« m t m in «ek O ^ Vr«ta v mm do opazovanja I " 7. ure Ljubljana 760 0 -3-0 90 mimo 10 sneg Maribor 76i"6 —3-0 98 mirno 10 snes 50 Zagreb Q 7616 -0-2 70 ENE 2 ln snes • Beograd O 760-9 —3-0 90 W 1 10 sneg • Sarajevo • Dubrovnik Skoplje 7 758 1 -3.0 80 mirno 10 dež • Soli« 756-7 4-0 60 NE 4 v sneg Solnce vzhaja ob 6.33. zahaja ob 17.52, luna vzhaja ob 3.38, zahaja ob 11.16. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: +2.0, najnižja —5.0. Dunajska vremenska napoved za sredo: Spremenljivo, precej, oblačno, morda z lahkimi padavinami. Temperatura malo spremenjena. 5. marca. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Nekaj več povpraševanja je bilo v devizah na Curih, Berlin, London, Dunaj in Prago. Razen potrebe v devizah na Budimpešto, Dunaj in Trst je ostalo potrebo krila Narodna banka. Tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda za malenkost okrepila. Za aranžma je notirali 428 _ 428.5, trgovala oa se je kasa po 426 — 428 in za april po 434. Investicijsko notir^ nespremenj. 90 do 91. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Prastedioni po 930. v Srpski po 154, v Zemaljski po 135 — 136, v Jugoban-ki po 94 in v Poljodelski (nova emisi.ja) po 16.50. Industrijski papirji so bili bolj zanemarjeni. Trboveljska je bila zaključena po 475, pozneje pa je notirala 460 — 473. V ostalem je bil zaključen samo še Union (Osijek) po 195 — <98. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.8225, Berlin 13.5075—13.5375 (13.5225) Bruseli 7.91. Budimpešta 9.91—9 94 (9 925). Curih 1094.4 do J097.4 (1095.9). Dunaj 7-9937 — 8.0237 (8.0087). London 276.12-276.92 (276.52). Newyork 56.77—56.97 (56.87). Pariz 222.58, Ljubljanska blagovna borza (5. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni' e bilo 5 vagonov mešanih drv. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa. 80 kg. 2 %. plač. 30 dni) baška. promptna po 300 — 302.50. za marc po 305 — 307.50 za april po 307.50 — 310: moka: s>0g*. fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 420 — 425: koruza fslov. po staja, navadna tarifa, plač. 30 dni): baška. promptna, času primerno suha [>o 310 do 312.50. ameriška, laplntskn 325 — 345; ječmen: baški, ozimni. 67'68 kg po 330 dc 332.50; oves: baški, slov. postaja, navadni, ozimni po 292.50 — 295. Žitni trg. (5. t m.) V skladu z nespremenjeno mirno tendenco na ameriških borzah in na budimpeštrmskem terminskem tr žišču je bilo tudi v Vojvodini razpoložen-e zelo mirno. Zanimanje je slabo, na drugi strani pa so tudi dovozi dalje neznatni. Včeraj je bil otvorjen reden blagovni promet preko zagrebške direkcije, kar bo gotovo oživilo zanimanje iz Slovenije. Cene v Vojvodini so ostale povsem nespremenjene. V Sloveniji ie zanimanje za laplatsko koruzo, vendar pri sedanji visoki ceni (316 Din fco Rakek) ni zaključkov. Novosadska blagovna borza (5. t. m.) Tendenca stalna. Promet: 46 vagonov koruze. 13 vagonov moke in 8 vag. pšenice, pšenica: baška 245 — 247.5. banaška 24n do 242.5; sremska 247.5 — 250. Oves: baški in sremski 247-5 — 252.5. Koruza: baška ir sremska 245 — 267.5; sremska 265 — 270 za april - maj 280 — 282: banaška 262.5 dc 265. Moka: baška in >0gg; 342.5—352.5. »2< 322.5 — 332.5. t5t 3025 — 312.5, >6; 280 _ 285, >7« 267-5 — 272 5. Potrta globoke žalosti naznanjam žalostno vest, da je naš soprog, oče, tast in stari oče, gospod mesar in posestnik dne 4. t m. nenadoma preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 6. marca t. 1. ob 4. uri popoldne na Rakeku iz hiše žalosti št. 31. Rakek, 5. marca 1929. Žalujoča soproga Ivana Bučar in otroci. KRALJEVINE SHS III IZDAJA za leto 1929 Pozor trgovci, industrijalci in obrtniki! Vsled velikega zanimanja bo toletoš-nja izdaja skoro razprodana. Požurite se zato z naročili. Naklada Jugoslovensko °6r6 RUDOLF MOSSE A. D. BEOGRAD, Terazije 25 Iz življenja in Načrt za dunavski prekop do Soluna Grška vlada se bavi z mislijo, da bi zvezala Dimav z Egejskim morjem — Kanal od Smedereva do solunske luke Iz Aten prihaja poročilo, da se v so* lunskih inženjerskih krogih že delj ča* $a živahno debatira o velikopoteznem načrtu direktne vodne zveze med Sr* bijo in Grško. Projekt zasledvje cilj neposrednega kontakta med Dunavom jn Egejskim morjem. Načrt za prekop je že izdelan. Kanal bi bil 612 km dolg in bi veljal 166 milijonov dolarjev (9130 mil. Din) Izhodišče nove vodne ceste naj bi bilo pri Smederevu v Srbiji, kjer bi se dal zvezati Dunav z reko Moravo. Prekop bi šel 155 km daleč po strugi Morave. Od te točke dalje bi se zopet prekopal teren v dolžini 198 km, na* Kar bi bila vzpostavljena zveza z doli« no Nišave, odkoder bi se pot podalj* Saia naprej proti vardarski dolini. Ta Nobile in Titina Pred letom dni, ko so Italijani prlpravIjaH eks-pedlcijo na severni tečaj, se je govorilo v vseh poročilih o bivšem železniške* i člnovniku, ki je dosegel v italijanskem letalstvo čin generala. Njegova popularnost je ra »tla od dne do dne, »lave pa je bilo deležno tudi vsako bitje In celo vsak predmet, ki je prišel i njim v dotl-ko. Tako je postala znana tudi Nobilova psička Titina, ki jo je vzel vodja ekspedicije s seboj, da ga bo čuvala zlih naklfuCi}, predvsem smrti* In res sta Nobile In Titina preživela katastrofo »Italie« |n ostala živa. O obeh se je po nesreči dosti pisalo, sedaj, ko je preiskovalna komisija v Rimu spoznala, da je Nobile odgovoren In kriv, pa bosta oba vkup kmalu pozabljena. Vsaj o Tltlnl, ki se je včasih udeleževala pojedin za Nobilovo mizo in bila celo odlikovana z zlato kolajno, nI že sedaj duha ne sluha... odsek bi bil dolg 248 km in bi se iz* tekal naravnost v solunsko luko. Po tem prekopu bi lahko plule lad* je s 1800 tonami teže. Posredoval bi direktno zvezo med Dunavom in Egej* skim morjem. Potom Dunava pa bi se vezal tudi z Renom. Tako bi bila di* rektno zvezana ne le mesta Beograd. Budimpešta in Dunaj med seboj, mar* več tudi Hamburg, Rotterdam in Am* st''•^am z niimi. Kakor se doznava, se je ta nrojekt porodil že 1. 1919. Leto dni poznejj ie bil predložen v pretres udruženiu in* ženjerjev v Newvorku. S tem, da so ga predložili ameriškim inženjer jem. so hoteli za realizacijo načrta pridobi? ti ameriški kapital. Vendar se tedaj interesentom ni posrečilo pridobiti za projekt finančne mofotce onstran Oceana. Sedaj sodilo da je trenutA-u~odneiši in da bo Amerika morda Te dala denar na raznolaso za stvar, ki jo je pred desetimi leti zaradi neza* upanja odklonila. Avtomobilska nesreča s srečnim koncem Pred štirimi leti. meseca avgusta 1925 ie zavozil av+omobil madžarske* ga veleposestnika Edvarda Rienesa s t* ko n^nrevHnostjo v budimpeštan* sko trrniro. da ie podrl na tla in res* no poškodoval baš ondi nabaiajočo se uradnico Ilono Koiosevo Ponesrečen* ka ie morala iskati zdravniške pomo* či v bolnici, čim je okrevala pa ie vlo* ži'a proti Bienesu tožbo v kateri je zahteval* »a noškod^e 5000 pengov de* name odškodnine. To zahtevo ie ute* meliiTa 7 navedbo posebnega vzroka. Sr>oro?ilq ?e sodišču. da so se ji žara* di telesnih poškodb zmanjšali zgledi za možitev. Na razpravi, ki se ie vršila, je bil lastnik avtomobila obsojen m 1500 pengov g'obe. Kojosevi se je zdel zne* sek prenizek in je zahtevala več Pri* tožila se je na dve daljni instanci. Obe sta potrdili prvo razsodbo. Slednjič, ko je Kojoseva pritirala stvar do vr* hunca, ni kazalo Bienesu nič drugega kakor previdna poravnava. Viteški je ponudil Kojosevi večji znesek, kate* rega pa^ ie poškodovanka zopet odklo* nila, češ da ne mara miloščine, amnak samo to, kar ji gre. Denarno ponudbo veleposestnikovo je imenovala darek, ki ga glede na svojo čast ne more sprejeti. Tako daleč pritirana zadeva je sled* njič zbudila v Bienesu misel, da bi morda kazalo razgovoriti se s Kojo* sevo osebno. Povabil jo je, naj pride k njemu na pomenek. Kojoseva je prišla — in Bienesth se ji je kavalirsko ponu* dil za moža, če ga hoče. Seveda je ona ponudbo sprejela. Te dni sta se bivša nasprotnika javila na budimpeštan* skem sodišču in sta povedala, da sta zaročena. Prosila sta/ naj se tožba umakne, ker se je dosegla sprava, ki se bo končala — pred oltarjem. Volkovi raztrgali policijskega ravnatelja Iz Bukarešte poročajo o strašni smr* ti, ki je doletela bivšega bukareškega policijskega ravnatelja Avrelija Popa. Mož je pred dnevi zapustil zavod, kjer je bil v oskrbi. V okolici zasnežene* ga mesta so ga napadli tropi volkov, ki so ga raztrgali in požrli. Orožniška patrulja je našla samo ostanke obleke in kosti, katerih zveri niso mogle pre* mleti. Sin ustrelil zverinskega očeta V bližini Fontainebleuja je 161eten mladič z dvema streloma smrtno ranil svojeg spečega očeta, delavca. Mož je tiraniziral vso svojo družino in vsak dan pretepal ženo in otroke. Nazadnje je začel celo z nesramnimi predlogi za* sledovati svojo lastno hčer. Žena ga je naznanila policiji in on ji je v pre* piru grozil z revolverjem. Da očuva svojo mater pred zverinskim očetom, je mladenič sklenil, da ga v spanju usmrti. Materinska ljubezen 401etna Borellijeva iz bližine Catan* žara v Kalabriji se je vračala domov z dvema majhnima otrokoma in tremi z žitom natovorjenimi osli, ko jo je pre* senetil nenaden snežni vihar. Ena iz* med živali je onemogla in se zgrudila Žena jo je pustila na tleh in se odpra* vila dalje. Otroka sta sedaj medpoto* ma začela tožiti, da ju zebe. V strahu, da ji ne bi zmrznila, si je slek'a mati gornjo obleko, ju odela in vzela v na* ročje. Že je bila blizu domače vasi, ko so ji odpovedale moči. Sesedla se je od utrujenosti in mraza. Imela je le toliko moči, da je zavila otroka še v ostalo svojo obleko in legla nanju, da bi ju grela z lastno toploto. Otroka so rešili, junaško mater pa so našli mrt* vo. Univerzalno vozilo V Amerik! so zgradili originalno avto-letalo, Id se di porabiti tako kot letalo kakor tudi koc avtomobil. To vozilo bo baje napravilo propagandno potovanje po ameriški Uniji In nabiralo člane za avljatične klube Za trikratno ceno v Ameriko V Bremenhavnu so aretirali dva agenta, ki sta se bavila s tihotaplje* njem ljudi v Ameriko. V njurftm spremstvu je bilo šest Rumunov, ki so hoteli kot »slepi pasažirji« v Novi svet. Nizka priseljeniška kvota za Južno in Vzhodno Evropo povzroča, da se obračajo mnogi ljudje iz teh krajev na zakotne agente, ki jih spravljajo čez veliko lužo. Takšni agenti imajo med posadkami prekomornikov vedno kakšnega pomagača, ki skriva klijente med vožnjo in jih prehranjuje. To pa stane seveda lep denar. Za samo »voz* nino« plačujejo ti »slepi pasažirji« agentom dvakrat do trikrat več, nego bi jih stal v normalnih prilikah prevoz v tretjem razredu. Policiji so te stvari dobro znane in ve da sta zlasti parni* ka »George Washington« in »Ameri* ca« (United States Lines) pripravna za nedovoljene manipulacije skritih agen* tov. Razpis. Direkcija drž. rudnika Velenje ra pisuie na dan 16. marca t. 1. nabavo: stroja za rezanje paličnega in profilnega železa stroja za luknjanje z ročnim pogonom škarje za rezanje Paso i j se dobe pri podpisani. Iz p sarne direkcije drž. rudnika Velenje br. 2223/11. O D O O o m •"« AT* m £WA " m a7A Seino so pokrile v zadnjih dneh ledene ološče tako, kakor da teče kje na visokem severa. V ozadju masiv n6tredamske katedrale. Izvleček iz programov Četrtek, 7. marca. LJUBLJANA 12.30: ReproduciTana glasba. — 13: Naipcvfd časa in reproducirana glasba. — 13.30: Stanje vode in borzne vesti. — 17: »O Masarykm«; v proslavo rojsmega dne predsednika Češkoslovaške republike predava dr. Ressl, češkoslovaški konzul v Ljubljani. — Češkoslovaška himna. — Koncert češke glasbe, izvaja radfio-crkesJer. — 18: Ceš&na. — 18.30: Naše okopavine. — 19: Naše sosedne države. — 19-30: Zgodovina Slovtiicev. — 20: Operetni večer; izvaja radio-orkesteT. — 22: Poročila in napoved časa. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 17.30: Koncert ruskega pevskega zbora in orkestra baialajik. — 19.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. — PRAGA 16-30: Popoldanski koncert. — 19.05: Orkestralen koncert lahke godbe. — 19.30: Simfoničen koncert češke fjHiarmonijje. — 22.30: Lahka godba. — BRNO 19.05: Večerni koncert orkestra. — 21: Koncert operetne glasbe. — VARŠAVA 17.55: Koncert moderne glasbe. — 20.30: Orkestralen konoert Griegovih stoladb. — 21.15: Prenos koncerta iukno, platno, svila in vsa ostala manufak-tura. Sporočate po dopisnici Vaš cent naslov in čas, da Vas po-seti zastopnik z vzorci na Vašem domu! Oglejte si bogate kolekcije v moji poslovalnici! — Vse brez obveze nakupa. JULIJ JANČIGAR Ljubljana, Dunajska c. 17/1 Vedel sem, da je vrgel človeka. Mene. -------in bi zavpit Kaj? Ti, tepec, misliš, da sem trup? Njegove oči ne posfušajo. Pijanca, vojaka in mene ni. On čaka človeka, ki pride. Le izraz ima še tak. — krivičen. Ubijalec. ★ Gospod z damo. Ušla sta s sedežev, ker bijejo. Sprevodnik pojasnjuje. O, ne. Lepše pojasni on. Mehki človek. — Reparacijsko blago. Iz dunajske tovarne. Gospod in dama ga hvaležno čujeta. Dobro nas sleparijo. —Moderni voz. — On se je priklonil m hiti. — Zdaj imamo svojo popolno tovarno v Sanoku. Čemu govori? — Vesel je. Idijotsko se mi zdi tako veselje nad dokazom, da si ljudem koristen. Ali je tu možen dokaz? Dama in gospod sta se spogledala m zakrila uslužnežu desno roko. Malenkost. Vsi trije so na svoji postaji. Jasno, da tudi On. Ušel je. Na medenem drogu visi njegovo li- ce .. . Padlo bi v sredino Visle. Po ledu bi zdrselo kot maslo . . . * V velikem salonu ne najdem prostora. Gospodična Natalija posluša svetlolasega znanca. Obraza mu dobro ne vidim, a uživam ga. Včasi že na pragu izbereš žrtev in . . . Smoking! Zdi se mi, da se na mehkem obrazu pozna moj udarec. In on pripoveduje, da bi ga utajil. — Človek ne bi prebil. Misli in niti z mislijo ne zadene. Čemu dalje, ko vse nade padajo? A takrat se vse stene zrušijo in solnce posije. Vse nepretrgane topke sekunde izginejo, a po-stfedn.ja se spremeni v najlepšo. Vse se zbudi in nekje pokopana, brezupna ljubezen zasveti v obraz--- V dolgem stavku je opisad svoje rojstvo, številka dve. Gospodična Natalija je v kratkem ponovila p red stavljenju. — Gospod X. Y„ gospod Jan Oleski. Prva nagrada cerkve sv. Hieronima. On je s poklonom priznal. Nedolžno priznal. Vse njegove kretnje so bile gladke. Vse goste je poznal in videl. Vse je bilo v redu. Po desetem plesu sem se poslovil od gospodične Natalije in od njega. Sprehajala sta se sveže v predsobi. Ve- del sem, da zadeneva, in potrudil sem se do popolne mirnosti. Poljubil sem Natailijj desno roko. On — levo. Vsi smo obstali na istem mestu. Z enim vprašanjem ga lahko streseni. Ne, nočem . . . Visoko nad njeno glavo se ie zibal oni mehki obraz. Sarkastični, idijotski smeh mu je bil ostal v njem. Na hodniku in še dolgo potem, na cesti, sem režal vanj z drugim smehom, ki je kakor dopolnitev lastnega bistva. Vedel sem, tako sem govoril s seboj, da mu ostane znak. Znak, znak: Tisti od mimogredočib ljudi udarjeni znak. , ★ Se si stojiva nasproti. On in iaz. Njegov obraz in moje sovraštvo med nama. Za njega: moj obraz in njegovo zaničevanje . . . zmagoslavje. Ali res ni mogoč^ drugače? Grozna muka mi greni življenje. Trikrat sva se srečala in že ga sovražim do smrti. Razmahnil se je v ramah in brez kretme me je v.rgel. Padel sem, s težkim zlom obremenjen. Kriknil sem in ne izkričim nikoli. Ne vem, kaj sem knkml. Ali res nI mogoče brez .. Poslužite se Velikonočne okazijske prodaje V detajlnem oddelku veletrgovine I. GROBELNIK, Ljubljana, Mestni trg štev. 22 Moško sukno od Din 48*— dalje do najfinejših kvalitet Modno damsko blago od Din 35* dal je Volneno „ „ Razne svile 99 99 99 99 w Sifon • • • • od Din i, oksfordi Klot ...... M 9f V V Vsled pomanjkanja izložb se vabite k ogledu v trgovino brez vsake obveznosti nakupa 7*80 dalje 50 „ _ s S w Prepričajte se! Naročila, trt, vse, dopisa.. Lčoc^jo, malih, oglasov, jt, fjuflah, na, Oglasni' od, cUUk -Jedra,', Liubljafui,. "PrtstrrurLKi,^. Tal rt. z^gT. JLalt, oglauri, ko služijo v posr-veLcnjalna. trv roajaL na, riavruLfiA. občmstoa,. uraJka bas&cla, ^opas- — Naj-manjši, TSiasak. Vul, 5-. Vru-h>fbma, za, šifro Vin, raJdxurina^Jutra«. Deklico pošteno. 15—16 sprejmem takoj v trgovini. Na-ogla-sni oddelek 6523 3 kroj. pomočnike dobro verzirane sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ' 6404 Kuharico * osebno točilno pravico i.šie restavracija na deželi za dohro meščansko kuhinjo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, -jiod šifro »Varčna«. 6536 Postrežnico spre.'m&m za ja--ni!a daje dališkj ulici ve* dan. hišnik v št, 13. Po-Gle-6570 Kroj. pomočnike(ce) samo dobi« izurjene, po možnosti tudi v damski konfekciji. spreimp Josip Vodtnik, Laverca štev 6566 Potnika manufafeturue itrike za obisk privatnih strank /.a Maribor In okolico išč« dobro vpeljana tvrdka Do ber zaslužek zaslguran — Pismene ponudbe na upravo »Jutra« Maribor pod šifro »Potnik« 3729 Potnik vetzira-B ■-v.. vsaki, stroki Mneim« vsako zastopstvo Gre tudi proti proviziji — Interesente prosim, da pošljejo svoje naslove na oglas., oddelek »Jutra« po »Dober organizator št 15« 6510 Trgovski potnik agilen. sprejme mošto potnika ali zastopnika v katerikoli stroki Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Agilen potnik 40 6541 Potnik manulakturist. z večletno oraksa dobro uveden, žeii premeniti dosedanje mesto Event bi prevzel tudi kako drugo žaetoijstvu Ponudbi na oglai-iii oddelek »Jutra pod »Dobro upeljan« 6507 Trgovski sluga obenem inkasant, dobi takoj mesto v manu fakturni trgovini v Mariboru. Ponudbe pod značko »Prvo- vrsti n« v Maribom na upravo »Jutra 6578 Nad 1000 Din mesečnega zaslužka nudim tistemu, ki posodi 6000 Din proti garanciji. Ponudbena podružnico =Juira« v Ce'ju [H)d šiiro »6000«. G4Š3 Dober zaslužek dnevno do 100 Din nudimo osebam, ki bi prodajale naš predmet, ki ga potrebuje vsaka hiša "Navodila kakor vzorce proti lo Din v znamkah. — Vprašati: Rozman. Maribor, poštnf predal 2. 6310 Miček Tiček Pile in riše Kseniia Prunkova. Inštruktorja iščem ža učenca III razreda ■ realke. Naslov v ogl. oddelku. »Jutra« 6551 Odvetniški uradnik z maturo, akademsko izobražen, verzitan v vseh ■pisarniških podlih želi službe takoj Ponudbe pod »Odvetniški uradnik« 6173 Elektrotehnik z devetuajstletho prakso, vsrziran v vi«oki m nizTii uapetorti. previjanju kut-ev in motorjev itd., vešč slovenščine. srbohrvaščine in nemščine, išče. primerno službo Ponudbe na ogla ni oddelek »Jutra« pod šifro »Elektrotehnik« R-r Strojepiska s sedemletno prakso. ?mož na pisave po diktatil. želi rircnieniti me-to. Dopise na oglas. oddelek »Jntrar pod »Takoj Ž5«. 6550 Mizarski pomočnik vajen boljših del, izurjen pri strojih, vežč slovenskega in nemškega jezika, išče službo. Nastopi lahko, takoj. Naslov pove ogla-ni oddelek »Jutra«. G409 Nemka iz dob>-e družine, išče mesta kot nemška bona k majhnim otrokom — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hocluleut-sch« 6474 Brivski pomočnik vešč tudi. bubj striženja, išče službo. Nastojii lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pomočnik 4«. 6544 Avto-mehanik samostojen, z večletno prakso, želi premeniti služ bo. — Ponudite na ogla oddelek »Jutra« pod šifro .»Miihanik«. ..... ., -.6559 Pekovski pomočnik izučen na Primorskem išče službe Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. C563 Hišnik in sluga V službi |>olitičnega urada išče drugo elniho. Donjse na oglasni oddelek »Jutra pod »Suženj«. 6546 Boljše dekle gre k otrokom ali v po-moč pri gospodinjstvu. I 'o ntidbe na oglasni . oddelek »Jutra« pod Nemka«. 6568 Pekarna dobro idoča, v vetjem trgu Slovenije radi . družin ekib razmer takoj naprodaj. NastlOv pove ogla-nr oddelek »Jutra«. 6495 Korespondent- knjigovodia zmožen slovenščine, nem sčirie. italijanščine in srbohrvaščine. išče službo — Ponudbp na osrlas od.ielek »Jutra« pod šifro iKore sjujndent« 6574 Gospodinje! Podgane ubija RA 101. poličke miši ubija ARV1C1N ičurke ubija GAMADIN it. niče ubij, S"i ENO L bolh* obija P0LE1CSIN Dobiva -e povsod — Binkemia Zagreb. Flatzova ulic* št 25 Telefon 5M 69 Puhasto perje razpoidjair po Danit jo najmanj o kg po Din 38 kg — Izkoristite orlliko. lobler trajT tnlnira — L Brozovič. Zagreb lllca S2. Kerpičrid čistilnica peri« IS9 Vogalno vetrino vloženo, vzbofeno. prodam na Gallu-ovem nabrežju 33 6381 VVertheim blagajna železna, dobro ohranjena, naprodaj. - Poja-nila daje vratar hotela »Evropa« v Celju. 650i Brivnico dobro idočo, radj bolezni prodam Na-J o v v oglasnem oddciku »Jutra«. 6422 lokal Kože divjačine Kupu;e L Kol po najvišjih Me->tm trg cenah S766 Špecerijsko stelažo kupim. Naslov-.jtove ogia-, oddelek »Jutra«. 6519 Pohištvo kompletna spalnic«, salonska garnitura, črna z vloženo biserovino, di-koracij-ski divan in zrcalo s stojalom naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6-532 Spalnice več vrst iz mehkega in trdega lesa lepo izdelane ugodno naprodaj, zanesljivim osebam tudi na obroke. Andlovic. Domobranska cesta 23. 6556 Damsko perilo manjših partijah prodam trgovcem po nizki ceni. Vprašanja na poštnj i>rv(l»T št. »16. Ljubljana. .6515 Znamke prvo ljubi aUtko izdajo .v raznih liijansah. hnaško" prvo in Irugo iz-lsjo . iom-. pletno te: Buj-jio- koiftf»letno oddam. Tako tudi (iostbne peeijalitete ljubi,'in<-ke iz-laje. kakor deloma neper-forirane. cele pole iiefn-r-foriranih 20 v, 25 v. 4" v, 2 K, 5 K itd Časopisne zri nnke prve ljub jaaske iz. ilaje. kakor tudi av-trijfke vojne pošte, ita.l. Regno I' Italia, Venezia Oinlia, Kiume itd. Proti dobrim referencam napravim tudi le-|>e izbirne jiosiljke po zmernih cenah, na podlagi kat_ Senf. ali Michel, po želji Dopise in ponu Ibe na poštni predal 112, Ljubljana. 6547 Lisičje, polhove kože n vieb drugih divjih žival) kupuje stalno skozi celo leto D Zdi a vič. ttg u-nja. Ljuoljau*, Fiunjan -ka ulica 0 IbeO-a Bukovo oglje k o množino tranko 1'oatojna kupi Zivolicb, ITst, Ventitetemure 0-5. 6378 Recepte za izdelavo globina in biksa kupim, eventuclno s.prej-mcni imetnika receptov za tihega družabnika — brez posebnega kapitala. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« l«d značko »Letanoviielj tvornice«. 0506 Par dobrih mul za vožnjo kupi m ta.koj. Ponudbe na lesno industrijo Lednik. Socka — pošla Vojni k. 0493 Primež (Kchfaub.-Juck) in [ - j I j - k n koAaoiiico kupim Naslov v ogla-nem oddelku --Jutra« 6525 Skladišče ali poleg Mestnega trga v Ljubljani oddam s 1 ma jem N»-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6032 Lokal v Mariboru pripraven za krojača, s pullom in stelažo oddani v najem Naslov v og'as. oddelku »Jutra«. 6487 A\izarsko delavnico tuli t orodjem in elektr napeljavo oddam takoj v najem Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Julra pod »Delavnica«. 654S Lepo, prazno sobo event s souporabo -kuhi: je takoj odoain. — Dopise . na oglas Oddelek »Jutra« pol •Na peritonji«. ti530 Dva gospoda iščeta čedno sobo, event. tudi z vso o-l:rbo Cenjene ponudb« na oglas oddelek »Jutra« pod »Snažno 39«. 6539 Gostilno v Mariboru, takoj oddam Na-lov v o, »Jutra«. ž vrtom radi bolezni v najem. — lasnem oddelku 64a!n. šlez;jski premo? po 80 Din lfKi kg dosf'av;ja na dom (najmanj 2(*> kgl Din 4 — za 10(i kg M-stna plinarna 6222 Specerij. trgovino s trafiko, zaloge in inventarjem takoj 'prodam zii-radi odpoiovania Potreben kapital 25.000 . Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 6.512 Radio-detekfor kompleten, prodam za- Naslov pustiti v og S 50.000 Din se nudi zeTo 'doliičkanosna udeležba Pouudbe na ogl oddelek »Jutra« pod Šilro »Denar zasiguran«. 6554 Hiša v Trbovljah -reiti trga. z več eobaiui in vrtom, pnpravua za ko ob* t. naprodaj za Din loo.(Km Pojasnila daje He-alit-etna pisarna društva hišnih Ijani, posestnikov Salen Irova v Ljub-ulica 6. 04W Din oddelku »Jutra« »Izvrsten«. (»od šifro 65£9 - -posestvo r. go?p'jdar. kiiui -poslopji in liišo v kateri so prostori za gostilno in trgovino — 550 j Vm* v dobrem stanju, na-' prodaj. Pismena ali n.-tnie-na pojasnila dajo Franc Sodnik. K'ane štev. 20 — pošta Komenda jiri Kamniku 6514 Prava perzijska preproga po zelo ugodnj - ceni daj. Na oirled pri Mathian. Dunajska uanro-tvrdki c. 14. 6.513 Koncesijo 7* izlelovanV raznih sladkih in grenkih zdravilnih likerr-v ter drugih alkoholnih pijač. * firmo. ;re-ceriti. etiketo in z vsem potrebnim ir'.'eninrlem prodam. Ponndl>e na oglasni 0''de'ek »Jutra« pod šifro »Koncesija«. -6552 »Puch< avto 'ipe 8. popolnoma dobro "hranjen, kakor tudi več popolnoma novih rezervni!) delov Za Daimler in PucB vozove naprodaj v earVžj Stupiea Š598 Avto osebni in tovorni, do^ro ohranjen. , kupim Pottfldbe e sliko in n.iniijo ceno ii.i i'gia.5 oddelek »Jutra« po i šifro »Avto 1929« 6154 Jesenov les Kupim Ponudbe z navedbo c.ene ir množine lesa na ogla«, oddelek »Jutra« pu.i »Jesenov les« 6;J7U Lepo oddam boljšemu gosjiodu blizu so Inije. Naslov p .ve oglasni oddelek »Jutra«. 6571 Elegantno sobo \ centru mesta oddam os,*-bi. ki plača za nekaj mesecev naprej ali -posodi p: i tneren znesek Ponudbe na ezlas. o-ddelek »Jutra« pod •Soba namesto obresti«. 6570 Pridem ■'Ji Slavček C. Tvoja 6iav:ea: 6505 Hudiček! Resnega znanja želim z idealnim go--jKjMyin — drž. uradnikom. Ponudbp na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ljubezen«. 6524 Daino v svetp m plašen, ka'ero s-m včeraj. 5. t. m. do-pddnp na gl. p. nagovoril, prosim za sestanek. Udgo-vor na og!. oddelek Jutra pod »I 2283«. 6311 Trije mladeniči v Frnncji že ijo znanja s tremi gospo iičnami, v starosti 18—24 let. v Fvrho ženitve Dopise na oglasni inblelefc »Jutra« pod šifro »Veselje do potovanja 67«. 6527 Premožen trgovec z lastno trgovino v lepem mestu Slovenije, želi radi ženitve resno znanje s premožnejšo. zdravo gospodično. poštenih staršev, staro do 30 let. Dame /. lastn'. trgovino imajo j.redno t — Dopise. Če mo£T0*e s ^Ijko na oiriasn; oddelek »Jutra« pod »Vesela aleluja 29«. 6250 Pianino dobro ohranjen jKieeni naprodaj Naslov v oglasnem oddelku ».Jutra«. " 6522 Za takojšnje posojilo 0*M»U Din dani zastonj s'o-r.'j nov šivalni stroj n-ger«- in obresti. Samo takojšnje ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Singer«. t;502 3 šivalne stroje »Singer«. lepo -telažo. pu-ilel s preiali, kakor tudi v-e dru^'0 h k r o j a š t v u epa lajuče orodje prodam radi opustitve -kroj obst-i in trgovine. Na-lov pr»ve oglasni isddelek »Jutra«. 6197 I Šiv. stroj za vreče zn*uik- »Diirkoj^i«. dobro ohranjen, še nov. prodam vsled trelje. Fiatn Pocajt. barje pri Celju. prav skora. neno- le- G5< Motor na vrtilni tok 1 IIP. 380 y 22'». . kupim Naslov v oirlasnein oddeiku »Jutra«. 6534 Pozor! Jožef Elikan. Dolenjska c. — Orlovs, ulica- štev. 17. izvršuje vsakovrstna krov-. ska dela. 60-0 Slike za legitimacije izdeluje najnitreje foiograf Hugo Hibšer, Ljubljana, Sv Petra cesta Glace rokavica 1 i v ;i. leva. i:am-Un. se je-' zgubila Najditelj naj o jiicla v Pokopališki u! ]0. 65 »5 Pension Grinto\ec Grad Predvor pod Kranj. u. Ljekovito al['insl;o ozr*>-; >. Solnčna lec-a. Najboljša obskrba. Cena 60— L)!n. 35,— Din oskrbo. aprej za 62i»6 Restavracija »Pod skalco« na Mestnem trgu. toči s! ■leča pri-tna vina: .laliim-tiusko belo in črno po 12. rudeče dolenjsko po 16. štajersko belo pj Hi. >,i-vain-a fK) 20, D:ii. čez ulieo I Din ceneje. — Sprejema stalno abonente na izvrstno domačo hrano po 12 Din dnevno. 6520 Dva sostanovalca z vso oskrbo sprejmem Idi- j ZU -odnije Na-lov v oL'las. j oddelku »Jutra« Obuj >Qvam! hočeš, p;.;; Iludička Morem, kadar Kraj, uro veš. 6.>'7 Mladenič Sostanovalca z vso oskrbo -preim^m le|« in zračno sobo k ei mil gospodu. / električno razsvetljave, v centru — Naslov pove oglas oddelek •Jutra« . . . 6345 -imeatičen, z večjim premoženjem, želi osebnega znanja * tenipeiaim utno r. lepo go-i»>d"čno. Prednost <>407 j imajo posestnicp kmetije, gostilne ali trgovine. i)o-pise. čo mogcnV s sliko na osrla«. oddelek »Juira« tod značko »Spoznavanje« 6500 Dinamo i I is!o-nu rni. 115 voltov, i in-inkir 7.5 kv. pri i.noči okr. min m-oiam ali ja j menjam za majhen isto-j smi rnj dinamo, 230 voltov i o-l 1—1.5 kv iil ne čez 12'ni oki na minuto. Fr. Pocajt. Teharje pri Ccljn. 6504 Lepo sobo (•osebnim vbodom in triko takoj oildam v trii mesta. Naslov v od Ji iku »Jutra«. elek-cen- Oir!. 6191 HI?.d'lnik En drotonski tovorni avto. znamke •Fiat-Torino«. fiph 18 P. rabljen, pa šp dobro ohranjen, kupimo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 6508 Majhen avto brez tak<;e. z« potnika, kupim Ponudbe z navedbo cene na oglasni M 'clek »Jutra« pod »Avto 200«. 6558 Hišo z vrtom, v- Kamnii-i pri Mariboru 39, . prodam. Naslov pove oglasni oddebk »Jutra«. 6485 Posestvo tla Pragerskem. hišno -slupje. vrt, njiva in -ados nosiiik. vse v dobrem stanju. 3 minute, od ]>ostaje prodam za 75.000 Din. ^ Vprašati v gostilni Loršek. Prag,irsko. Cl.SS Sobo s po=ebnim vhodom oddam jami, '! jvami-ki Zeleni ulica št 326. 6521 Starejši tvorničar posestnik v Ljubljani. že!i znanja z gospo i-čno. zmož no pravilne nemšč oe in zanesljivo pri pisavi Po nuobe ? refer-neaini in sli ko pod 5ifro »Inteligentna in r^ištona. na ogia-ni oddelek »Jntra«. 6540 Nujna prošnja Dne O avgusta lanskega leta -e je vozila 16! ■ ;a učenka \z Litije v Trhov-lje. .Med vožnjo se je rnz-govarjala z neko šols sestro. (nunoi. Deklina je bila beio oblečena U"i ime-!a na sebi črn pla-č. Nu.;n<-j.rosimo. kdor je videl :a razgovor, da pošlje sv,, naslov na oglasni o Ide' -k »Jutra« pod »štev. 6540«. 6"' IS »**«M4««*4o oddam s hrano Na 'or v oglasnem »Jutra«. ali brez. oddelku 6553 šofer g tako 7.a osebni kakor .tovorni avtomobil k večjemu podjetju v Ljubljani. Pismene ponudbe z referencami je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv šofer«. , 363S-a Kruta bolezen naip ;e v treh vse lj"ib!;t"no, rcnadoniestljir« dfich iTtrgala hčerko l objema !ia$o Maidko Dve prazni sobi oddam Ve-rašati v gostilni na Tržaškj cesti štev. 4. 6537 Sostanovalca sprejmem v b po opremljeni «obn za •? go-'n"da v VrbovCevi u'iei štev. 11. 6542 64981 pritličje, desno. ki nas M let. je zapustila danes depoidne v nežni mladosti pet :n IS. ur: Pogreb i no predrage se bo vr.iil v četrtek. uka.^.ijem okoliškem pokopališču. dne 7. marca ob Celje - Konjice, dne 5. marca 1929. Neutolažljiva rodbina okrajnega sodnika BRECKO. Michei Zevaco: 68 U krempliih inkvizicijo Zgodovinski roman. Toda posledice doživljajev, kakršni so bili Pardaillanovi tisti dan, nastopajo šele počasi, čim del j je hodi, tem strašnejša trud nost ga je obhajala in trojnosti se je kmal|icii(. M j iito m druKt institute iz--.'!aviist'e?l'a in -rmerne cene - tudi tifc ■ vin-tr q Ljubljana, Grej;orč*čeva uPca S. 3624-a Fabrikantom soda - vode! Dober zaslužek do se že samo tedaj, ako Vaše režije do skrajnosti izkorstite Nudimo Vam dober m trajen zaslužek s vzr«čiivijo sarmkproizvodnie naši z zakonom zaščiten« <»4MP\N.I-I IM()\40E z mlečno kislino, ki io rjKirete izdelavatj poleg Vaših doseda-njih pijač Povsod kler se Je plavila. )e osvojila prvo mesto kot najdwršenejša brezalkoholna pijača. Zelo efektne etikete in reklamni materijel. Samo resni, dobro uvedeni in dobro sifuiraiii fahrikanti soda-vode in depoziterji p»a naj se obrnejo na Prvo Francusko-jugoslavensko fabriko šampanj-ltmonade, Beograd. Telefoni: 45-96. 21-96 3544 G zono ve.eposes v : 1000 m višine z lesn 3 irdustrijo spre me 35^ izkušenega gozdarja. Pi n dbe z .' zato pa $Tci kruh »n pecivo iz nje nenadkriljiva. ^t.juj« IW10 B..1J.U. UJ.J. ... .Uiuvmj U-U«. AUull Kit.i,.U.. i, Nuouou tiit./i«, 1 d bt lul.ru.,,. t..o. J«tIitL Z. iOK,..uu del )C udto.uco V», , L11AIJ.U