IZ?, številta. I LW!)u!f i pittU julji 1917. L. lito. ^^^^^ft J^^^^B S^B?/^ ^^^K Wj^B*H^^ll ^^^^^^^^H ^^^^B ^^^^H ^M ^^^^^^^B ^^^^B ^^^^B ^^^^^1 ^^^^^^ft ^^^^^1 li^^^K ^I^^^^H ^^^^^^^^^^^^^^B ^^^^^H ^^^^^B ^^^^9 ^^^^^B ^B^B^bI B^t^BH »Slovenski Narod" T*l]a po p#*tti za Avstro-Ogrsko: cc!o leto skupa • naprej . K 28 — Jcl »«***.....14~ i Mrt leta „ «, • . . 7 — na aesec „ «... 2-50 | za Nemftto: I cdo !eto naprej . . . . K 3fr- «a Ameriko in vse druge delele: I ćelo leto naprej . . . . K 38,— VTv?"*rr?"i glede hsernfov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. 0pravaUtT9 (spodaj, dvorifCe levo). RsnHoTa ulica tL 5, teleća it 85. Iihala T»aj đaa štakor Isrirail mtial]« U pramlk«. Inscrati se raomaja pa porabljziiem prestoru in sicer: I mm visak, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vin^ d/ikrat po 7 viti., trikrat po 6 v. Poslano ^ena* prostor) i3 viii., nnrie In za'ita'.s (enak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Na pismena naroJil.i brsz Istodobne vpDsMtvi mro!atne se ne ozira. „Parolaa tte*iaraaa t»le!oa it 89. Upravništvu naj se paSiljsjo ntr-iinine, reklaraadj^, Inserati I. t. đ., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja w Llablfanl dostavljen na dont alt če se hodi ponj : ćelo leto naprej . . - . K 2V40 pol leU „ ..... 13-23 I četrt leta „ .... • 6*60 I na inesec „ . . ♦ . 9 2*20 FosaKsraa Stevillia vei|a ZO rinarje?* Dopisi naj se franklnjo. Rakopisl se ne vračajo. 0r«A3iitrO: SniHa?* rttS* 4*. 3 (v prlttiSju levo,) taUIoa St. 34« Dunaj 31. maja (Koi. tirad). K slovesni olvoritvi državnega zbora so se zbrali člani gosposke in poganske zbornice v ceremonijski dvorani cesar^kega dvora. Točno ob enajsti uri je vstopila cesarica z gospo nadvojvođinjo Marijo Jožeio in v spremstvu nadvojvodinj, spoštljivo pozdravljena od navzočih. Kmalu nato je prisel v dvorano Njegovo Veličanstvo, pred njim ministri, s snremstvom nadvojvod. Podpred- sećr.ik gosposke zbornice knez FCrsten- berg je zaklical cesarju trikratni „žive*-, čemur so se zbrani navdušeno odzvali. Klici so utihniJi sele, ko je cesar sedel na presto!, se pokril ter z daleč slišnim glasom pričel brati prestolni govor. Posamezne posebno pomernbne toćke presioinega govora je cesar bral s povzdignjenim glasom Clani državnega zbora so spremijeva!i mnogo točk cesarjega sporočili z navdušenim, mno- gokrat do viharnega navdušenja stop-njevanim pritrjevanjen. Ko je vladar I končal prestolni govor, je zadonelo novo, vedno se obnavljajočo pritrje-vanje. Ploikanje in klici „Živel* kar nišo hoteli arenehati. Cesar se je vedno iznova s prc5:ola sem zahvaljeval s pokloni za ovacije. Ko se je cesar dvignil je zaklical predsednik poslanske zbornice Dr. Gross cesarju trikratni „Živci* ki so ga navzoči lako viharno ponovili, da glasov cesarske pesmi, ki se je zaigrala tako pri vstopu cesarja, k?kor tuđi sedaj, ni bilo slišati. Ovacije, katerih so se tuđi povabljeni gesti viharno udeležili, so napravile na cesarja očitno najglobejši in najveselejši vtisk. V trenutku, ko je cesar zapustil ceremonijsko dvorano, je prišla cesarica v spremstvu nadve-vodinj po estradi dol. V tem trenotku so pričeli navzoči z viharnim vzklikanjem, ki je vršelo po dvorani kot orkan. Kakor pri ovacijah za cesarja, je bilo tildi sedaj slisati klice „Živela" v vseh je-zikih avstrijske rodoinc narodov. Vedno iznova se je zahvaljevala cesarica za spontane poklonitve s prikloni. Fri vseh udeležnikih zgodovinskega akta je zapustila ta svečana otvoritev državnega zbora nepozaben vtisk, kar je zopet dokaz, kako globoka in od-krita sta ljubezen in spoštovanje, ka-tero uživa cesarska dvojica pri vseh svojih narodih in njih zastopnikih. Častiti gospedje obeh zbomic državnega zbora! Po vladarstvu od zgodnjih mladih nog do visoke starosti posveče-iiem neumorni skrbi za blagor Svojih narociov, obscjanem cxl sljaja naj-plemcniteisin vladarskih vrlin, js za-usnil moj častitijivi prednik, cesar rranc Jožef I. v oseminšestdesetem letu svoje vlade svoje oči. Od božje previdnosti obuarovan do zadnjega z nezmanjšano duševno silo in blagoslovljen v delih svojega visokega mesta je prcminul; v srcih ljudstva ili v ijevenijivih delih bo živel spo-min rajnega, ki je pokazal državi iz czko omejenih razmer preteklosti pot ustavnega razvoja, cvetočega kultumega in gospodarskega na-predka. Ganjen v svoji najg!obeji notra-njosti, se spominjani ginljivih znakov otroške Ijubezni za v bosru počiva-jočega rajnega cesarja, zvestega sočustvovanja za Mene in Mojo hišo, v katerem tekmujejo Moji narodi in ki Mi je bilo one dni izku-snje prava tolažba. Tuđi Vas, častiti gospodje. ni manjkalo pri tem in mnogoteri izmed Vas je prihitel sem, da ob krsti od vseh Ijubljenega vladarja Njemu šč enkrat izkažejo spoštovanje. Prlsrčno se jim zahvaljujem. ^'olja Vsemogočncga \c poMica-ia Mene v usoJnem časti na krmilo države. Od vs^jra precika sem si bil 5vest ogromne resno^ti naloge, ki jo je božia rr^vidnost naložila na Moja ramena. Toda Jaz ču tim voljo in mcC v sebi, da v zvestem izpolr.jcva-iiju Svojih vladnrskih dolžncsti po vzgledu Svojega vzvišene>:a radnika z božjo poniocio izpolnim Svojo v 7 više no službo. Državni interes na] ne p(»rrc5a več one uspcSnc pospeSitve. VA mu jo more ciati vztrajuo sodjlovanje vestnega ljudskesn zastupa, ki svoje dolžnosti pravilno razume. Poklical sem Vas, častite gospoda, da vršite svoje ustavno de!o ter Va£ danes na pragu vašega dclova-j rja prisrčno pozdravljam. j Pcpolnorna se zavedajoč us*av- j nih dolžnosti. ki sem jih prevzrl od I Svojega prcvzviienega prednika, in J iz lastnega najglobljega prepričar-ja I Vam bocem izjaviti in slovesno za-go tov i ti, da je Moja neomajna volja, vsikdar izvrievaii svoje vladarske pravr'cc v resn'čro kor.>titac:jonal-Tten* dtihu, nekršene sportova ti svo-boćscinc. :aj?n:čvne " rtržrvnili osnovnih zakonih ter neskrčen ohra- niii državijanoin cni đelež na n.stva-riivi državne volje, ki ga določa sedaj veljavna ustava. V zvestem sodelovanju svojega ljudstva in njegovih zastepnikov. vidim zanesliivo eporo za uspeh svojega delovanja in Jaz mislim, da blas:or države, katere slavni ubstoj se je obrani! vsled trdnega sknpnega nastopa državijanov v vjharjih sve-tovne vojne, tuđi za čas miru ne more biti vanicjše z as i d ran. kakor v nedotakljivih pravicah zre-ega in domoiiu'bnega svobodnega ljudstva. Svest si Svoic obveznosti, podati ustavno zaobljubo in trdno se držeč takoj po nastoDU vlade narna-njenega namena, da to zaobljubo zvesto izpolnin"". Si moram zaeno držati pred ocrni določbo đr/avno-temeljnesra zakona, ki nola^i odloč-be v velikem trenotkn mirovne^a sklepa samo v Moje roke. Jaz sem tuđi prepričan, da blagoslovljeno procvitanje nstavnesra živlienja no tioplodovitosti orc^niih let in po političnih izjemnih razmerah vojne, ne srledc ria rešitev onega gra-liškega vtrasanja, za katero je že Moj vzvis2ni prednik pokazal pot, ni mofroče brez uravnnve ustavno in upravnopravn'h podlac skupne^a iavnega življenja, tnko v državi kakor v posamezrnfi kraljcstvih in dc-Želall, ziasti na Če?kcm. In Jaz za-unam V to. da r-pn7,nćir!.!e Vaše resne odgovornosti za uravn?vo političnih rnzrner, vera v srcčro bodojnost tako krasno ojačene države v tcj grozni voini. Vam. Moii častiti ^ospodje. podari moč, da ustvarife skupno z jVcnoi v kratkcr.n predpo^oje. da v okvirju enotnosti države in z zanc-šljivo sigurnostjo njenih fun!;cij dama prostora tuđi svobodnemu na-rodnemu in kulturnemu razvitku enakopravnih narodov. Iz teh razmotrivanj Setn se od-ločil. pridr/atl ustavno zaobljubo. za. upam, ne daljnji 5as, ko bodo fundamenti nove. moćne, srečne Avstrije za generacije zopet izgrađeni na znotraj in na zunaj. Danes pa že iz javljam, da hočem biti Svojim 7A*estim narodom vedno pošten. Ijubezniv in vc-sten vladar v smislu konstitucijo-nalne ideje, katero snio prevzeli kot dedščino očetov, in v duhu one prave demokracije, ki je ravno m-eJ vi-harji svetovne vojne v činih skupne-ga ljudstva na fronti in doma čudovito prestala ognjeno preizkuSnjo, I | Se stojimo v ikajosromnejši vi j- ! ni vseh časov. j Njj iz Vaše srede vsem onun junakoiii, ki izpoin'ujejo že skoro tri leta na našiu daicko napetih frontali '/. veseljem svojo t^'^ko dolžnost, ob katere zelezni rtanovitnosti se ravno sedaj med Alpami in Adrijo ra/hija PonovijcrJ l:?j.r.i napad sovražuik.i, Oilpcšljem hvi'lcžr.cga srca Svoj ce-sarski pozdrav! Skupina n^ših dr^av r.i iskala krvave prcizkušnjc moči te svetovne \ ojne. se več, ona je od trcnclka, ko se \r!ed ncvcnljlvih činov zuvczii-tkih prmad m inornaric č?,st in ob-stoj naših vlržav ni.ita zdela več res-no ogroier.c. cdkrlto i:i na nedvo-urnc!i način drla rr.zunietl svojo pri-pravlfcnost za i:-ir. iz trđnega prepri-čanjc. dn je dobiti pravo mirovno formulo samo v vzajeinncm pripo-znanji! sbvno branjene državne r-:;-z::vx. Naclaljnjc življenje narodov naj ritane po nušeni nmenju bre% sr-da in nicščevalno^ti in raj ne potre-l>v.}2 ?'\qya generacije uporrbe one^ću kar iie :iner:*.:c zvAv.le sredstvo dr-žav. Do te^a visokega cilja člove-štva P2 mor? privesti samo tak za-kljneek svetovne v.ojnc. ki cdgovarja o;:i r.iirovni formu!?. Veliki sesećni na^od na vzhcći:, s kaicriin nas je vezalo nekoč staro prijateljstvo, se naj*a»2e po poč^snem prcr.iisleku svoj'Ii nrr.vili ciljev in ::alor; znovu približnje teinu nazlra-nju in išče iz temnesa pritiska orijentacijo, ki rcši-jc imetja bo:!cčnosti, rrcclno jih je pcžrla brcziuisclna vojna po!iiJ;a. Mi uparno v interesir člo-vestv?., ela ta proces notraire pre-obrazitve se pribori tuci na zunaj cio moči poJns vol5e in da toka raz-jasnitcv javiie^a duba seže t«;di na druge srjvražne dežele. Kakor se skupina naših držav z neomajno težo boju je za čast in obstoj. je pa in osti-n-2 napram vsakemu, ki pr?tenn opu-s.ti mise!, odrezati jo, rada pripravljena, pokepat' prepir in kdor potem heče boljših. belj člcvcških stikov, dobi na ttj strani tro tov o dobrehot-nof-t, preveto spravljivcga duha. Za si daj pa ne opesa naša bojna volja, naš meč ne otopi. V iavesti skrpno-sti s strrozaveznjško netnško državo in zavezniki. ki jih je pridr/Giii r.aša poštena stvar tekom vrinc, ostanemo nrirravlicni. da izvo.l^iemo ^rber konec vojne, kateri bi si želeli od prevladc pameti, aKo potreba z cro7.iem. Obžaljujem rastoče žrtve, ki jih nalaza <1olrrn trajanje vojne preblva--Slvi!. O^/^a^jujem fcri Mojih hrabrili vojakov, utrpitve vrlih mescanov, a"?e nadlo^ in stir-kc, ki jih prena-.šajo radi ljube domovine tako juna-ško. Prizadcvanja Moje po prcizkn-srnem uradništvu p^dplran? vlatle morijo vedno na to. da se ola.isa živ-Hcnjc p'-ehiva'.stva, katerega zvCjto-bo do države in ?:nifel za skupnost hvaležno priznavam in da se zago-tovi s primerno organizaciio izha-ianfc z zaloj;iimi. Ravno sedaj, pred-no nnm zvesta gruda v zahvalo za rrid;io delo doinu ostalih prinese dar tesra !<*?a, je nnjtcžji čjs. Oajtc. Moji ero:parije, da ne no nedostajalo vaše-^a sodelovanja, s previdnostjo in is- kr.'enostio. da premagamo z uspeli cm težkoče, Ki nas dotle se čakajo. Ukaz trenotka zahtsva polno napetost vseh sil v državi. Ali poles tega ne sinemo zamuditi, pripraviti se za velike naloge, ki jih skriva bodoč- nPSt V SCM iii od katerih srečne rc-sitve je odvisno nadaljnje prospeva-njc državne bitnosti. Avstrija je mogla ogromne fi-nančne zahicve te vojne izpolniti iz svojega in uspeh Seste^a vojnesa po-sojiia ie najboljši dok?z, da računanje sovražnikov, ki bi hotelo nriča-kovati od upada naših notranjih do-možnih sredstev premembo vojnoga položaja, je obsojeno v poraz. AH morali smo poseči globoko v pri- hranke naroanega gospodarstva in obremeniti bodočnost s težkimi ob-veznostmi. Vodstvo državnega gospodarstva tz ima postaviti zopet na normalno zakonito podlago. V najprvi vrsti pa steji zapoved, da se državno gospodarstvo, ki je resno moteno vsled vojnih bremen, spravi zepet v urejerc tirc. V to svrho se moralo iJržavi razkriti izdatni prejemki. pri cci>iur bo treba naizcKi'ono nastopiti iiovs. od sedar.jih razlikujoča se po-ta. A'iodra in stroga ekonomija v držav rcrn gospodarstvu, ziasti opusti-tcv vsakega ne stvarno neobhodno pc»t"chneg:i npravnesra izdatka, mora okUsati vzpostavitcv finančnega ravnotežja. V tem okviru financijalno do-pustnega, bo skrbela Maja vlada z Vašim sodclovanjem za popravo si;ode, ki jo je napravila vojna. Z zepetno zgraditvijo razrušenoga se je že pričelo in Vaša skrb se bo more la obraćati ziasti na one pokrajine, ki so Dc-jveč trpele vsled vojne. rina najriujnejših r.alog je. skrbe-V. idi preostale po padlih in za one, ki sa v vojni izgubili svojo dela-zir^žnost. Preko tega gre za to, da razvijemo intenzivno politiko za bla-r:r*" v r«vojni sneri. na eni strani za pospežitev produkcije in na drugi strani za socijalno skrb. a Izkušnje vojne sa dokazale, kako čudovito prozna je produkcija. In zopet se bo morala izkazati, ko bo slo za to, napraviti prehod v bedoce iiiirovno gospodarstvo in iz mnego-stranske vezanosti, ki jo je prinesla vojna s seboj. naiti zopet pot v normalni razvoj razmer. Na širok em teme!:-!! gospodarske nagodbe z de-ielami Moje ogrske svete krone, ki bo tvorila va podlaci od obeh Mojih viad pred kratkim sklenjen:h dogo-verov svoj čas predmet Vašega posveto vanja, in oprti na načrtoma iz-.crrajcno trgovinsko politiko monar-hHc. moramo zbrati vse sile, ziasti pa produkcijo na industrijalnem in obrincTii ter na poljećelskem oolju storlti bolj donosno in cenejšo. Dosti- krat se neizrabljcno begastvo naravnih zakbtfov, mcžnc5t, stopnjevati vrećnost Clc-veškega de!a s tehnični-nii rriporr.očki in smotrenimi ineto-danii, raj bo v bodoče zanesljiv vir rcgeneracije blagostanja za posa-meznika, kakor za skuj-nost. Nič maiij mi ni na rcu socijalna skrb. Voj;ia je prizadejala ljudski sili tcžko Škodo, ter je pričakovati iz-enačbc le cd smotrcne obljudovalne politike. Treba }c moćnih odredb na sirokern polju ljudske higijene. Boj proti ljudskim brsleznim, preprečeva-rje vi^cke umrljivosti dojenčkov ifl roko v rok! s tem dalekosežni razvoj nr.^c mladinske skrbi, boj proti znnemarjaniu dece in času nrimerna reforma zastarclcga mladostnega kazen5;I:ejia prava bo Vaša skrb in skrb Moje vlade. Tuđi bo treba skr-fceii. da S2 zadosti stanovanjskim potrcbarri širokih mas, ziasti rodbi-iiam z mnogimi otroci. Enako nujno zahtevajo rešitcv Vam že dclgo dobro znana vprašania socijalnega za-varovanja. Moja vlada bo smatrala za svojo delžnost, da iznopolni zakon za varstvo delavcev. Posvečala bo posebno pozornost onemu delu našega delavstva. od katerega fizične in duševne zmožnosti je bodočnost naše ljudske sile in našega gospodar-skega življenja v prvi vrsti odvisna: iienam in rrladostnim delavcem. Tu-d\ srednji stan. ki so ga gopodarske posledice vojne zadele posebno tež-ko. ne srne pogrešati marljive državne skrbi. Vse prebivalstvo ni samo popol-notna jzpolnilo. marveč ćelo preko-silo pričakovanja. ki jih ie smela država v teh tezkih časih staviti do njega: to prebivalstvo ne srne v državi deživeti nebenega razočaranja. Gotovo se bo uresničenje takega skrbstva moglo izvršiti le polagoma in z dobrim preudarkom, da ne uniči morda iz najboljših namenov izvira-joča prenagrljencst ekonomičnih te-meljev, na katerih se naj dvigne zgradba socijalnega blagostanja. Samo sodelovanje d^ave in družbe po nacrtu more pripraviti duševne in materijalne sile, ki jih zahteva izvedba one velike naloge. V kro^u svojih najprvih nalog, gospoda Moja. najdete one korake provizorične zakonođaje, ki so se storiii pod odgovornostjo vlade. Marsikaj tega je ustarila samo potreba trenutka ter gineva njega pomen. Marsičesa pa tuđi dancs ne moremo pogrešati in nekaj je vredno, da pre-ide med stalne naprave države. Castita gospoda obeh zbomic! Poznam in speštujem dejstvo, da ne smete svojega naročila dobiti cd nikogar, kakor od Vaše vesti, toda Vi boste slišali glas svoje vesti le te-daj pravilno, če boste imeli oprto oko preko razdvajajočega izpremen-Ijfvih podrobnosti neprestano na trajne smotre celokupnosti. Vestno izpol- njevanje dolžnosti napram državi ne srne biti vezano na pogoje; v takem izpolnjevanju dolžnosti leži na.iboljše jamstvo za blagor države in obenem tuđi najsigurnejše jamstvo za pravice narodov. Veliki čas, v katerem živimo, je odprl državni zavesti nove perspektive ter razbistril pogled za prave veličine političnih ečnošajev, Dolgo sein bil na bojisču in sem vide! junake, ki branijo naše ineje, pri deki; Jaz poznam dulia, ki jih na-vdaja, z veselim občndovaniern sem gledal združuiceo in ozivljaicčo silo tega zmagovitega duha. In ravno zato u? dvomim. da bo moraličnl preporod, ki je vzrasel domovini iz svetovne vojne, prešinil vse naše državno živlicnie ter se zrcalil tuđi v delih Ijudskega zastopa. Pomnitc pa tuđi za vedno, đa ima moč monarhije svoje korenine ne v najmanjši meri v njenih zgodo-vinskih po?ebnostlh in da more samr> Ijubezni polni obz^r na te posebnosti vzdržati in razviti to živo silo. Zato skrbite za zvesto skupu ost z dežela-mi Moje cgrskc pvete krone, V:i se iznova preizkusa kot temelj za mo-gočnost monarhije, posne^nite složno sodclovanjc raznih narodnih plemen v državi, ki vsa so deležna slave te vojno. Častita gospoda cbeli zbomic državnega zbora! §e enkrat Moj prisrćni pozdrav! Velik trenotek je to, ki prioelje prvič novela vladarja skupaj z ljudskim! zastonnikj. Skupn?. is^-re^n liubezrn do domovine, skupna trdna volja, služiti domovini do skrainosti, bodi blagoslov tega trenotka! Naj bi uvede! dobo cvetoče povzdi^e, dobo moči in ugleda za staroslavno Av-strijo, dobo sreče in blagra za Me Je ljubljene narode! V to pomozi bog! Poklonitvene deputacije. Dunaj, 31. maja. (Kor. urad.> Cesar je sprejel danes ob pol 12. uri opoldne v cesarskem dvorcu ćelo vrsto poklonitvenih deputacij. Njeno Veličanstvo cesarica se je udeležila spre-jema zastopstev c. kr. muzeja za av-strijsko narodoznanstvo, izvršilnega ko-miteja avstrijskega glavnega komiteja c. kr. družbe Belega križa, društva .Tehnika za vojne invalide avstnjskih trgovskih in obrtniških zbomic in de-želnega odbora kraljevine Dalmacije. Na poklonitveni nagovor deputacij tr-govskih in obrtniških zbornic je od-govoril cesar: Živahno zadoščenje je cesarici in meni, da vidiva zbrane Vas, gospoda moja, iz vseh pokraj in Avstrije in prisrčno se Vam zahvalju-jeva za poklonitev. Skoraj pol stoletja je preteklo, odkar je poveril zakon trgovskim in obrtniškim zbornicam za-stopstvo važnih narodnogospođarskih in državnih interesov. Zbornice so se Stran 2. »SLOVENSKI NAROD*, One 1. ju ni ja 1917, 124. 5tcv. izkazale kot zveste zaštitnice teh inte-resov ter so mogle v dolgem mirnem času žeti zahvilo svojega neumornega dela v sijajni povzdigi domače trgovine in obrti. Tuđi v viharjih vojne so stale zbornice na vrhuncu svojih nalog in domovina je naila v njih inicijativi in bogatih izkušnjah drago* ceno oporo. Naj bi Vam bilo z božjo pomočjo mogoče se v kratkem zopet posvetiti mirovnemu delu ter privesti trgovino in obrt Avstrije do novega cvetočega razvoja. Lepo adreso, v ka-tero ste položili svoje zveste želje, sprejemam z vese1jem. Sprejmite Vi in vsi mojstri in učenci, ki so se udele-žili pri izdelanju te umetnine, za umno poklonitev mojo najprisrčnejšo zahvalo. Cesar je sprejel tuđi pokloni*veno deputacijo kraljevine Dalmacije ter je odgovoril na nagovor tako !e: V imenu kraljevine Dalmacije mi prinešeno poklonitev sprejemam s ponosnim veseliem in oćkritosrčnim za-doščenjem. Sijajni čini junačkih dalmatinskih polkov in moje slavne mor- j narnice, s katero v zvezi so delovali sinovi Vale lepe dežele, da zadrže pienaželjne tujce, so jasen dokaz ne-omajne zvestobe in udanosti cesarju in državi, ki ste mi jo iznova prisegii. Dvojno peze težke prei^kušnje vo ie na obrežne pokrajine Avstrje. Z udano pož-tvovalnostjo in vzgledno Ijubeznijo do domovine ste jo prenašali. Naj bi končna zmaga, v katero z bož^o po-moćjo računam in za kateri mi daiejo resno jamstvo od Vas mi sporo ena patriotična čustva, pnnesla Dairnacin srečno bodočnost ter dala razeves*: temu dragocenemu dragulju v moji kroni k novemu neskaljenemu si jaju. ffitw; med qjimi apomega* i vse kar jih je razdvajalo, je stopilo v ozadje. Bolj kakor morejo to pove-dati besede, naj označi pomen vče-rajšnega dneva prizor, ki sem ga imel priliko opažati. Po stopnicah proti klubovi dvorani, v kateri so se vršila posvetovanja jugoslovanskih poslancev, pnhaja stari častiti jivi duhovnik profesor J. V. Perič, nasproti mu priđe poc!. dr. Josip S m o d i a k a, tic.no-krat, svobodomislec. V ljuti strankarski borbi <\z si ta dva moža stala nasproti, prepad ju je ločil. A glej, danes si hitila i^točasno pre^injena iste velike misli rrasproti, objameta se, pri-srčno poljubita in dr. Smocilaka reče: „Požalimo, odpn^t'te kar je bilo. Jaz sem miajši, jaz Vas prosim prvi." In don Perić odgovaria: „Odpusti i Ti, sinko. Kako Tvoja djeca?" In roko v roki sed?ni sejni dvorani je videli mno^o pes-ancev v vojas:ianje otvorjeno ter pozi vi ja posl. drja barona Fuchsa, da prevzame kot starostni predsednik vodstvo seje, do-kler ne bo i7vo!jen pred?ednik/ O nadalnjem poneku seje smo poročali že v našem včerajšnjem listu. Dostaviti je še, da so nem*ki socijalni demokrati glasovali za drja Gros^a, ki so ga bili popreie v svojem glasilu označili za „sramoto parlamenta" in tako je debil od 421 oddanih glasov 215. Wolf in Hummer mu kli^^a „Heil", toda ostala zbornica ga sprej-me s hladnim molčanjem. Še v Na-tionalverbandu je aplavz jako skro-men . . . Niegov skrbno pripravljeni govor mu ruši pos'. Kalina z iako markan+nimi medkliri. Pozornost zbornice je že tekom đolgoveznega Gros-sovega govora popolnoma popus^^ila, le ko je med zavezniškimi državami (verbandete Sta2*en) našteval tuđi Ogrsko, so se oglasili zlasti na jugo-s'ovanski klopeh Živahni oho-klici in poslane so opozarjali pred?ednika, da spada Ogrska k monarhiji . . . Vrhurec seje so tvorile naroino-poHtične :zjave za5topnikovr posaveznih delegadi, katerih besedilo smo pri-nesli že v včeraišnji številki. Posl. Stanek je čital izjavo v češ-kem in nato v nemškem jeziku. Ko je končal so ga viharno aklamirali Čehš, Jugoslovani in — Poljaki. Z viharnim navdušenjem in ob živahnem soodobravanju Čehov in Pol takov so pozdravili Jugoslovani svojo deklaracijo, katero je prečital načelnik d r. Korošec najprvo v srbo-hrvatskem in potem v nemškem jeziku. V imenu Rusinov je prečital posl. Petrušjevič izjavo, ki se izreka proti odločitvi Galicije in za narodno raz-delitev dežele. Nato so se oglasili Nemci z izjavo, ki jo je prečital posl. Pacher. Z ozirom na vse te izjave so stopili tuđi Poljaki iz svoje rezerve. Za kulisami se je pred temi do-godki odigrala jako zanimiva medigra. Nemd so pritisnili na grofa Clam-Martinica, da mora Se danes odgovoriti na češko in jugoslovinsko deklaracijo ter v njih izražene Želje • J nirc odkloniti. Na drugi strani ?e je min. predaednika opozorilo, da bi iz-»tla UJta >*i*vt debaio, tar ao biii Ohi odločeiat predlagati otvoritev debate in so se čehom pridružili tuđi Poljaki iii Jugoslovani. Med ministri samirai se je uveljavljal nazor, da ne gre izzvati debate predno je vlada še stopili pred tbornteo s svojim programom. Vršila se je precej živahna ministrska seja, v kateri sta grozila ministra Barnreither in Urban z d e-misijo, ako Ciam-Martinic popol- j noma v nemškem zmislu ne zavrne češke in ju^oslovanske deklaracije. V spoznanju daleicosežnosti takega koraka si je grof Clam-MarUrnc izprosil pri svojih kolegih odlog do torka, da popreje poroča cesaiju. V torek bo torej tuđi za vlado hi-storičen dan. Kr za, ki je vsled tega nastala v kabinetu, ostane do definitivne u^otovitve odgovora. Zbornici je danes izvolila 2 od-seka: za reformo poslovnika in imunitetni. Vsak- Šteje po 26 članov. V odjeku za rc'ormo poslovnika sta kot zas*oprika Ju^c^iovnnsken kluba no-slan;: dr. Korošec in dr. IvČević, v imunitetnem dr. Rybaf in dr. L. Pogačn ik. Ta dva odseka naj pospešita svoje delo. Za to se bo prihodnja plenarna seja poštanske zbornice vršila Se le v torek 5. junija. Jutri sprejme cesar državni zbor v cesarskem dvorcu. Z veliko nape* tostjo pričakujeio poslanci prestolnega govora novega cesarja. Odseki. Imunitetni odsek. ; Imunitetni odsek poslanske zbor- nice se je sestal po seji poslanske zbornice ter izvolil za svojega načelnika poslanca Bukvoja, za referenta pa posi.ir.ca Baxo in dr. Mitajo ter jima naročll, da tekom osinih dni po-ročata o imur:itctni zadevi poslanca Kloiiča. Predsednik Je bi! tuđi po-obla^Ćen, da stori potrebne korake za predležitev kazenskih aktov v tej zadev:. Pošlovniski odsek. PcslovniŠki odsek je izvolil za svojega predsednika poslanca Germana, za referenta pa dr. Steinwendcrja. Za-trju-e se, da hoCc poslovnici od-?k do torka končati svoje delo. Namerava se, da naj ima zbornica seje samo vsak torek in vsak petek, da imajo odseki priliko za delo. Mi ulio poFotlle. Dunaj, 31. maja. (Kor. urad) Uradno se raz^laša: VZHODNO IN JUGOVZKODNC BOJISCE. Neizpremenjeno. FTAUJANSKO BOJIŠCE. Ob Soči včeraj čez dan >avno artiljerijski boj. Po noči smo pri Š!;vanu ju.jovzhodno od Tržiča zavrni'i dva itaiijanska šunka. Šef generalnega štaba. Berolin, 31. maja. (Kor. urad.) Woliiov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJISCE. Armadna skupina presto-lonasleanika Ruprehta Bavarske g a. Živahno artiljerijsko delovanje v loku pri Vpresu in Wytchaetu traja. Tik južno od Scarp? smo več angle-ških stotnij, ki so zvečer nenadno su-nile prot; našim jarkom, z izgrubami zavrnili. Po kratkem stopnjevanju ognja so izvršili Anglež1 po noči tuđi med Monchvjem in Guemappom napade. V žilavem bližinskem boju so vrgli zaoadno pruski polki večkrat na-skakujočega sovražnika nazaj. Armadna skupina nem^ke-ga prestolonaslednika. Ob Chemin des Damesu in v zapadni Champagni je dosegel artiljerijski boj zopet večjo silo. Na južnem bre?u Aisne so jurišale po obs?žnih ra^strelitvah zapadnorenske čete proti franeoskim jarkom ter vjele 40 mož in vplenile nekaj strojnih pušk. Vzhodno od Auberiva so izvršili deli nekega zgornjerenske^a polka izvidno pod-vzetje ter vjeli 50 mož. Čez noč je prišlo tuđi na zapadnem bregru Mose do živahnega boja. Armadna fronta «encral-feldmaršata vojvode Al-krehta Wlirtember§kegiu Ničcsar novela. MAKEDONSKO BOJIŠCE. Uspešni boji v predpolju so pri-nesli ncmškim in boćarskim štrafun-skim odd^ikoni v loku Crne in na zapadnem bregu Vardarja več vjetih. Prvi gener-ini kvartirni mojster v. Ludendorfl. • • • NCMSKO VECERNO POROClLa Berolin, 31. maja. (Kor. ur.) W. u. poroča 31. maja zvečer. Veliki glavni stan: Nobenih večjih bojnih dejanj. m Berolin, 31. maja. W. u. p.: Kakor zadnje dni, se se vršili tuđi 30. maja. lc krajevni boji. Lahko se torej Uđi, ia ententa ciljev, ki si jih je s pomladansko ofenzivo postavila, po dvomesečnih bojih ni dosegla. Ge namerava odločitev, jo more priča kovati samo od enotne ofenzive po leti, kžiicre prijeki se ic kaže;*o z zviSanim bojnim delovanjeni na vzhod-oi fpontb Vojna z ifa!ilo, Vojaško razm otriv an ;e °0. pr. m. povdarja, da Italijani oiiprav-Ijajo divizije, ki so se borile v orvi vrsti in jih nadorneščajo z novim;. Doslej so zbrali kakih 25 do 30 divi-zij; znatnih intaktnih rezerv pa Ca-dorna nima več na razpolago. Iz vojnoporočevalskega stana se 30. pr. m. omenjajo pred vscrn ponovni naskoki Italijanov na naše pozicije na prostoru vzhodno Plavi do Sv. gore Italijani so se tru-dil', da bi zavoevali te pozicije in vzeli Sveto Goro, ali vse pehanje je bilo zaman. Ko so to uvideli, je pri-čcla artiljerija močneje delovati. Na to I so proti večeru Italijani znova navalili na naše pozicije jugovzhodno Vodič. Tuđi ta napad se je izjalovil. Videlo pa se je, da ti napadi nišo bili več tako silni kakor prejšnie dni. Sv. Gora je trdno v posesti braniteljev. Napadalci visijo po pobočju dol proti Soči. Enajste bitke ni več pri* čakovati. „Kčlnische Zeitung" poroča k poteku soške bitke: O^ronine izgube Italijanov so privedli Cadorno do tega, da mora pripeljati na bojišče za zadnji sunek zadnje diviziie. Po tej deseti soški bitki, v kateri gotovo Italija izigrava vse vojaštvo. kar ga ima na razpolago, skoro ni priča-kovatienajste bitke. Stratio je videti boišče zlasti med Kostanjevico in Fajtpm hribom. Pred avstrijskimi pozicijami leži tu Italijan poleg Ita-liiana. Voiaški sotrudnik „Svenska Dagbladet* piše: Da uspehi Italijanov glede pridobitve ozemlja nišo bili znatni, sledi iz tega, da se boji sučejo ves čas za posest najsprednejših črt. Jako interesantno bo videti, kako sprr-mejo v Italiji malenkosten reiu:;■:<■. italijanske ofenzive. Pretekli dnevi po-menjajo prav gotovo zaton mnogih upov. Italijanski kralj na fronti. „Jdea Nazionale" poroča, da je kralj Viktor Emanuel prisostvoval v petek ofenzivi na neki izpostavljeni poziciii. Samo artiljerijsko delovanje nam sporoča sinočno uradno poročilo, le ob morju pri Štivanu Dcvinskem so se trudni Italijani pa zaman. Art'lje-rijskemu delovanju bo sledilo gotovo infanterijsko. Najbrže pa je itaiijanska inianterija jako trudna in treba je na-domeščevanja, tačas besnijo pa italijanski in angleški topovi ob Soči. Italijani po dosedanjih neuspehih kljub ogromnim navalom ne vedo prav, kje naj bi prijeli, da bi kaj zaleglo. Zato pa se zaženejo zdaj tu zdaj tam, yča-sih z večjo včasih z manjšo silo, vmes puste, da divja artiljerija, samo, da bi se kaj doseglo, kar bi pripravilo pot za velike vdarce, ki naj bi bili odlo-čilni. Ofenziva ne bo še nehala, kakor vse kaže, marveč se hoče loviti skoro gotovo še dalje časa vzdolž vse fronte. Mislimo pa, da italijansko armadno vodstvo je zopet izgubilo vso nado na prebitje in na odločilne rezultate ofenzive, kajti ne moremo soditi, da bi bilo tako malo preudarno, da bi ne cenilo prav onih malenkostnih pri-dobitev, ki morda srčno vesele neraz-sodne ljudi kje v Italiji, vodstvu pa morajo biti mučni in nizke vrednosti: češ, toliko naporov, toliko izgub, pridobili pa smo to ubogo malo, strate* gično brez pomena, in to in ono brez-pomembno visino. ITALIJANSKO URADNO POROClLO. 2 9. maja. N* Krasu je razvil sovrainik včeraj veliko dclovanje z artiljerijo In mcta?i bomb, da bi motil 1 lutro Uvricvano uUjevaige naaih črt Na naše pozicije vzdolž Železniska crte vzhodno Svetega Ivana Devinskege poskušeni napad sovražnika je bil za-vrnjen z našim ognjem. Vihodno Gorice je ponovil sovražnik po noči 27. na 28. maja in tekom včerajšnjega dneva s svojo artiljerijo vseh kalibrov svoj močni koncentrirani ogenj na visino južno Gorice. Pravočasno pričeti egenj naših baterij je razpršil večkrat jurišajoče odde'ike, ki so se bili na-brali v izpostavljenih jarkih. Nič manj ljuto ni bilo delovanje artiljerije pri Vodicah na mše pozicije na točki 652. Zjutraj z močnimi sovražnimi silami na vrhu te visine započeti močni napad je bil zavrnjen z brzim protisun-kem naših čett na drugi strani je zlo-mila naša infanterija razljučeni odpor sovražnika po noči in je dosegla znatne usoehe na jugovzhodnem pobočju iste Visine in se je v svoji novi poziciji vtrdila. V odseku pri Plaveh smo po-gnali Sovražnilca proti globini vzhodno Globne^a in smo vjeli okoli 100 mož. 30. maja. Tekom včerajšnjega dne je bilo delovanje artiljerije na trentinski in karniški fronti slabotno, nasproti temu pa precej živahno na julijski. Na odseku med Kukom in Vodi-cami kakor tuđi vzhodno Gorice se je stopnjevalo do izredne ljutosti. Tuđi včeraj je ponovil sovražnik svoje trdo-vratne napade na naše okope na visini 652 iVodice). Trije zaporedni z močnim artiljerijskim ognjem započeti napadi so se tuđi popolnoma zlomili. Na Krasu nađaljujemo utrjevanje svojih črt. Neki napadalni poskus sovražnika vzhodno Hudegaloga je bil preprečeri z ognjem naših baterij. Med Jamljami in morjem smo razširili z delnimi ofenzivami svoja zasedenja vzhodno Medjevasi. 28. maja popoldne so naši leta!ci strmoglavili po ljutem zračnem boju vzhodno hriba Sv. Marka neko sovražno letalo. Z ostalih bojišč. Na ruski fronti so se razvili topovski boji in podvzetja patrulj v kra-jevne boje. Treba je računati z veli-kimi delnimi napadi. Rusko armadno vodstvo je zbralo za fronto močne sile in zdi se, da hoče morda ne več popolnoma zancsljivo prvo crto nado-mestiti s temi četami. Najbrže se vrši ravno sedaj ta izmena na veltkem delu fronte ter služijo dosedanji boji v to, da se to gibanje prikrije. Srbski štab o Odesi aretovan. Berolinska „Vossische Zeitung" trdi, da je višji poveljnik okraja Odeš« izdal 15 maja naslednje dnevno povelje: Vojaški sovet je aretoval ve& štab tukajšnjih srbskih divizij s štab-nim poveljnikom vred. Opozarjam vojake, da so srbske čete samo v ope-rativnem oziru podrejeni ruski;xi četam in da je aretovanje zastopm'kov zvezne armade obžalovati in nasprotuje med-narodnemu pravu. Sicer pa opozar-jamo, da je zakonita vlada srbskega najvišjega armadnega vodstva že spo-ročila željo, naj se srbska armada reformira po vzoru ruske armade in da so že storjeni koraki za uresničenje te želje. _________ Obstreljevanje Bavonnea. Berolin, 30. maja. (Kor. urad.) Po poročilih iz Bavonnea so nemški podmorski čolni dne 13. februarja to rnesto močno in uspešno obstreljevali. Vsa poročila govore o torpediranju lađi]. V takih razmerah je umljivo, da javlja BYorkshire Post" z dne 7. maja, da se je štiri ali pet najimenitnejših članov londonske zavarovalnice Lloyds umaknilo iz kupčije, ker so jih zadeli v zadnjih tednih prevelike izgube. Preskrba Francoske. Pariz, 29. maja. (K. u.) „Agence Havas" poroča: Zbornica se zopet bavi z vprašanjem preskrbe Francoske. Minister Violette je izjavil, da je An-glija obljubila velik transport. Treba je izdelati z Anglijo politično sodelo-vanje ter spraviti Francosko zakono-dajo v sklad z angleško v svrho, da se izključi spekulacija. Minister je na-znanil zakonski nacrt za utesnitev spekulacije z živili še ta teden. Za sporazum med Venizelosom fn kraljem. Lugano, 30. maja. „Secolo* poroča iz Soluna: Kakor se zatrjuje, je Zaimis poskusil doseći sporazum med Venizelosom in kraljem. Venizelosovi pristaši pa so se izjavili odločno proti temu in so zagrozili v slučaju takega sporazuma, da Venizelosa zapuste. Zaimisov poskus velja za ponesrečen ter se zatrjuje, da bo minister vsled tega demisijoniral, V grški zunanji poliki smatrajo presenetenja za prav rnogoča ćelo v najkrajsem času. Solunski dnevniki zahtevajo zasedenje Tesalije, ki je žitnica GrŠke ter omo-goča s svoj i mi pridelki odpor kraljevske Grške. Kal li koristi ta v oioari ? 124. 5tev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 1. juoija 1917. Stran & Zahfeve ruske fronte. Petrograd, 31. maja. (Kor. ur.) Petrogradska brzojavna agentura poroča: Kongres odposlancev s fronte je po razmotrivanju o vojni soglasno sprejel to-le resolucijo: I. Arraada v strelskih jarkih izjav-lja, da je brezpogojno potrebno storiti vse korake, da se čim prej konca svc-tovno krvoprelitje ter da se sklene mir brez aneksij in odškodnin na podlagi samodoločbe vseh narodov, pri čemer ob enem izjavlja načelo, da se mora pripravi ati na vojno, kdor hoče mir. II. Z ozirom na to, da se je bo-jevala ruska armada do sedaj pod po-go:;, ki so bili neskončno slabili, kakor pogoji zaveznikov, in da so ruski vojaki skoraj brez zaščite jurišali sovražnim kroglam nasproti ter morali z rokami rezati žične ovire, dočim so zavezniki in sovražniki po artiljerijski pripravi mogli prosto preko njih, izjavlja armada, da se mora opremiti ruska fronta z municijo in vsem potrebnim, zlasti z več artiljerijske municije in z manj žrtvami. III. Armada se obruča do vsakegra, komur je ljuba svobodna Rusija, da naj pristopi med pripadnike delavskega in vojaskega sovjeta in provizorične vlade, katorim armada 7aupa in ki se ne bodo spuščali v pustolovstva. Amerika v vci-ii. Vojna pcn-.oč Ame- ke. Washington, 30. maja. (Kor. urad.) Uradnemu poročilu tiskovr;ega biroa je poznati, da je Amerika dala ai'irancem že 750 milijonom dolarjcv predujma. Flotile amerikanskih razdi-ralcev so od'le kođjr delujt^o podmorski čolni in sodelujejo uspešno z brodovji aliirancev. Ena armadna divizija pomorskih vojakov in devet pol-kov pijonirjev je dobi'o ukaz, oditi na Francosko. 10.000 zdravnikov in mnogo bolniških strežnic je določenih za An-gHjo in za Francijo Na Francoskem službujočih Amenkancev bo kmalu 2CJ0.000 mož. 40.000 mladih Amen-kancčv se temeljito vežba, da bi slu-žiii kot oficirji v novih armadah. Izdane so obsežne odredbe za industri-jalno mobilizacijo, vštevši žeieznice. Tuđi je preskrbljeno, da bo zgrajen;h 3500 vojnih letal in izvežbanih še letos 6000 letalcev. „B. Z. am Mittag* poroča iz Ko-penhagna: General Pershing, vodja za francosko fronto določenih ameriškin čet, priđe v kratkem s svojim generalnim štabom v Pariz. Nemcem pri azno gibanje v Amerikl. Haag. 30. maja. »United Press" poroča iz Washingtona: V okrajih Chi-cago in Cleveland je opažati NemČiji prijazno in proti brambni dolžnosti naperjer.o gibanje. V raznih mestih je prišlo do stavk. Vprašanje brambne dolžnosti je prebivalstvo razdvojilo. Več socijalističnih voditeljev, ki so agitirali proti vojni, je bilo arctiranih. Vlada razglaša, da bo kaznovala one, ki bi se branili vpisati se v naborne liste, z ječo do 6 let. Ameriški poslanik v Carigradu. Carigrad, 29. maja. (Kor ur.) Bivši ameriški veleposlanik Elkus se je danes z osobjem veleposlaništva odpeljal. Svetovni živilski diktator. London, 29. maja. Reuter poroča, da je „svetovni živilski kontrolor" zaplenil ves uvoz sira iz Zedinjenih držav, Kanade, Avstralije in Nove Zelandije. Socljslfsfična honferenca v Stockhoitnu. Francoski socijalisti. Zeneva, 30. maja. Strankarsko zborovanje francoskih sociialistov, ki se je končalo s popolno kapitulacijo večine, je poteklo zelo burno. Delegati, ki SO bili v Petrogradu, so izjavili, da je resna želja ruskih sodjalistov, da pridejo Francozi v Stockholm. Delegati so morali ponoviti besede Ru-sov: Mednarodna konferenca se mora vršiti, naš program je mir brez odškodnin in brez aneksij. Ka: se tiče Alzacije in Lotarinške, naj prebivalsivo odloča o svoji usodi. Ko sta govorila oba delegata, so vdrli vojaki in soci-ja i isti v dvorano, demonstrirali proti večini in klicali delegatom: „Vi niste bili pooblaščeni iti v Stockholm. Mi hočemo mir!" Većina je skušala za-vleči odločitev s predlogom, da naj se izvoli kak odsek, kar pa je opozicija preprećtla. Dunaj, 30. maja. Zastopniki čeških socijalnih demokratov postanci | Habermann, Nemec in Smeral bodo , odžli v drugi polovici junija v Stockholm na konferenco. Mednarodna socijalistična konferensa. Bern, 30. maja. (Kor. ur.) .Hu-manite" poroča: V Rusiji ostali sod- jalistični poslanec Lafont ie brzojavi!, da je imenovat izvrlevalnl odbor delavskega in vojaškega sovjeta poseben odsekf obstoječ \t vseh 4 predsednikov odbora, 4 drugih odbornikov in 7 odposlancev raznih socijalističnih strank, da pripravijo vpoklic mednarodne so-cijalistične konference. Oblainica pomorske bitke pred Skager Rakom. Berolin, 31. maja. (Kor. urad.) Povodom obletnice bitke med Skager Rakom je poslal cesar Viljem v priznanje tuđi nadalje uspešnega delova-nja vseh pomorskih vojnih sil admiralu Scherrju primerno naročilo ter po-deiil pripadnikom mornarnice več od-likovanj. Berolin, 31. maja. (Kor. urad.) Povodom obletnice pomorske bitke pred Skager Rakom bodi omenjeno, da so imeli Ane^leži v največji pomorski bitki Dred 31. majtm 1916, v bitki pri Trafalgaru, vsega skupaj 449 m:t-v h, da pa je počinilo v bitki pr^d Skager Rakom 6104 anglcških čas.xii-kov in moŽ. Izgube Špancev in Fran-cozov pri Trafalgaru so znašale 4522 mrtvih, izgube nemske^a bro lovja pri Skager Raku pa 2414 mrtvih. teli i! mtifr tti Odlikovan e. Postni oficijal Silvij Leban je bil v priznanje izbornega službovanja pred sovražnikom odlikovan z zlatim zaslužnim križcem na iraku hrabrostne sveunje. Imenovanja v .oštni s užb<. Trgovinski ministar je v okrožju tržaškega poštnega in brzojavnega ravnatehsTva v Trs* u imenoval: za poštna svetrvka dcsedanja pos:na tajnika Mihael Ci-ulicha in Riharda Marigrjoni j a. Za višje poštne kontrolore so imenovani kontrolor;:: Josip Streinz, Fr. Letis, ^J. Hvala, Anton Pezdič, Hinko Šusteršič in A'rred Se Han. Stavbni komisar Ernest Lavrenčič je imenovan za višjejja stavbneg:a ko-misarja, računski pregiednik Ferdinand Messner pa za raćunske^a svetnika. Zacienjeno imet s. Trža^ko de-želno sodišče je izrefclo zapiembo imetja naslednjih oscb: Fran Jeron-čič, rojen Ifta 1873. v Lovišču pri Kanalu, kmetovaiec. zadnji ča^ pešec orožniške asistence pri orožniški postaji v Kcstanjevid pri Kanalu; Milivoj Čorič, rojen leta 18S8. v Oklaju v Dalmadji, učitelj, zadnii čas rezervni pešec, tit. poddesetnik 23. črnovo-'ni-škega pešpolka; Marij Pasqualis, rojen v Grabežu, pristojen v Trst, zadnji čas učitelj na meščanski soli v Trstu. Prva dva sta utemeljeno osum-Ijena zločina ubega k sovražniku, tretji pa zločina veleizdaje, oziroma zločina proti vojni moči državr. Pittorp in Puecher v Stock-holmu. Iz Trsta sta odšla na socijali-stični kongres v Stockholrnu voditsija italijanske soc. dem. stranke Valentin Pittoni in dr. Edmund Puecher. Obscdbs radi dvoboja. Dr. Cu-ruppi in dr. Bari eh v Trstu sta se sprla in dvobojevala s sabljami. Dr. Barich je bil ranjan na desnem palcu. Trž^ško državno pravdništvo je tožilo dvobojevalca, pnće in zdravnika. Tr-žaška sodnija jih je opros'. !?. če§, da se dvoboj ni vršif pravzaprav s smrtnim orožjem, ker sta bili sablji lahk% le deloma brušeni in sta imeli na osti krogljo, povit vrat in zapestje. Naj-višja sodnija na Dunaju pa je t?z~ veljavila tržaško razsodbo in ob?" ;la dr. Curuppija na šest tednov, pr.či dr. Lučica in M. Cocianicha pa na tri tedne ječe. Stvar zdravnika dr. Stuparicha je vrnjena trž^ški sodniji v novo razpravo. Dr. Baric'n in dve priči so pri vojakih, zato je bilo posto-panje proti njim izločeno. Učitel ska mesta. Včrnomaljskcm okraju na Dolenjskem je razpisanih več učiteljskih mest na enorazrednicih. Natančnejša poiasnila daje Posrcdo-valnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunaj ska cesta 38, I. Das trgov£gy i \m 191/. Trgovina ćele države se bo v so-boto dne 2. junija t. I. oddolžila junakom, ki žrtvujejo svojo kri in svoje zđravj? v brambo ljubljene nam do-mo ine. Podn-!a bo del skupička tega dne Rdečemu križu, ki lajša gorje naših ranjenih, bolnih in vjetih borii-cev in tako posredno priskočila tem samim na pomoč. Naše zavedno kranjsko trgovstvo za onim drugih kronovin ne bo zaostalo, saj je del prebivalstva tište dežele, ki je bila v domorodni člove-koljubnosti vedno med prvimi in med tem dobrosrčnim prebivalstvom tišti stan, ki mu je vojna pnnesla bogatih zaslužkov. Naše kupujoče občinstvo naj pa ravno na dan trgovcev dne 2. junija t. 1. šega obilno po blagu, da bo sku-piček trgovcev ta dan tem večji in darovani del tega skupička Rdečemu križu za to tem viiji, da tako pripo-noremo vsi, da bo darilo kranjskih trgovcev Rdečemu križu kar naj bol j bogato. Dnevne vesti. — Odlikovanja. CrnovojniŠki višji zdravnik dr. Julij Polec pri društveni rezervni bolnišnici Rdečega križa „Le-oninum" v Ljubljani je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem na traku hrabrostne medalje. — Črnovojniški računski podčastnik I. razreda Fran Golob deželnobrambnega okrajnega poveljništva št. 27. v isti bolnišnici je bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem na traku hrabrostne medalje. — Odlikovanje. Zlat knžec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil nadrevident državnih železnic Felks Be nedek. — VpokUc rojstnih ietn kov »893. do vštevši 1867. Pri pregle-dovanjih za črnovojniško službo za sperobne spoznani avstrijski in ogrski ćrnovojniški zavezanci rojstnih letnikov 1893. do v~4evši 1867. se morajo, če že ne siužijo z orožjem ali Če nišo iz te službe iz ozirov na javne službe ali kori>ti za določen ali nedoločen čas oproščeni, z^lasiti pri c. in kr. do-polnilnem okrajnern poveljstvu oziroma c. kr. domobranskem fstrelskem) do-polnilnem poveljstvu, ki je označeno v dotični črnovojniški izkaznici, in sicer tišti, ki so bili potrjeni do 31. maja dn« 14 Kmija, ki so bili potrjeni po 31. maju pa dne 28. »unija. Tišti, ki so bi!i potrjeni pri nakrad-nem pTejjledovanju po zadnjeom^ije-nrm terminu nastopa službe, morajo službo nastopiti takoj po potrditvi. Spričo uvaževanja vrednih okoličin jim lar v.o pre^ledovalne komisije za uredbo privatnih zadev — dovolijo kratek vo-jaški dopust. Za one, ki imajo zaradi bolesni nas'opiti službo sele po po-znej?em terminu, nego je zgoraj naveden, velja iz črnovojniške izkaznice razvidni termin. Tišti, ki so se pro-stovoljno oglasili za vojaško službo in ^o bili potrjeni, morajo službo nastopiti dan po potrditvi ali po potrditvi 14. ali 28. junija. — Dopiač lo draginjskim dok?a-dam. Dunaj, 1. junija (K. b.) Jutri bo razglašena naredba celokupne^a mi-nstrstva za čas od 1. junija do konca 1917. 1M s katero se določa izredno doplačilo za 1. 1917 določenim draginjskim dokladam. To izredno dopla-Čilo dobe samo oni aktivni državni (državnoželezniški) uradniki in drž. učiteljske osebe in tište, ki so jim po plačan enake, ter že imajo dok .ade, ter imajo pravico do letne plače kveč-jemu 48O3 kron, poleg teh pa še vsi drugi državni uslužbenci, ki vživajo kako doklado. Za merilo izrednemu doplačilu je bil za vse uslužbence do ločen načeloma enak znesek. Razdeljen je le po razredih, določenih po stanju rodbin, in znaša 120 K za prvi, 180 K za drugi, 240 K za tretji in 300 K za četrti razred. Svote bodo izplačane naenkrat tekom meseca junija. Ta po-mo/jia akcija se nanaša tuđi na uslužbence drž. železnic in pri drž. želez-nicah zaoosiene delavce. Nameravano je oar^'liti v kratkem priboljšek tuđi za vpokojene uslužbence države in državnih železnic, ter za njih preostale svojce. — Pri z-ezi slovenskih zadrug v Ljubljani so podpisale na VI. vojno posoilo članice sledeč? zneske: Kmetska posojilnica liubljanske okolice v Ljubljani K 400.000'— Posojilnica za II. Bistriški okraj v Trnovem K 120.000— Posojilnica v Ribnici 30.000— Okrajna hraniln;ca in posojilnica v Sežani K 2 000'— Martin Da;čman, Kal potom posojilnice v Ćrnomlju K 1.000'—. — Na redovanje ori pošti. Trgovinsko min^trstvo je 1438 poštnih iiradnikov pomaknilo v višji činovni razred. Pomaknjeni so administrativni in tehnični, kakor tuđi računski in prometni uradniki. Dalnje pomaknitve so nameravane za drugo polovico leta. — Uudskotolske vesti. Josipina Blumauer je nameščena za suplcn-tinjo v Studenem, ker je učiteljica Marija Dolgan-Carli obolela. Kristina Rogar je nameščena za ^u-pientinjo v Dobrovi, ker ima učiteljica Karolina H a n n dopust radi obolelosti. — MG!asbena Mat ca*M Za da-nes napovedani koncert hrvatske operne pevke, gospe Maje pl. Strozzijeve se vrši zaradi tež-koč potovanja nekaj dni pozneje. Vstopnice ostanejo veljavne. — Opozar amo na sestanek privatnih uradnikov, ki se vrši v nedeljo 3. junija ob 10. dopoldne v Mrakovi gostilni Pri starem Rimljanu na Rimski cesti. Dobrodošli tuđi člani drugih stanovskih organizacij. — Privatni u ra d n i k i. — Do;isovanje z vojnim* vjet-niki. Skupna centralna izkazilna pisama, poroćevalnica la vojne vjetnike, opozarja na to, da se piše še vedno mnogo preveč. Posledica tega je, da vojni vjetniki ne dobe večkrat pošte, kakor mislijo svojci, marveč redkeje, ker niti cenzora niti druge oblrfsti ne morejo zmagati kolosalne« deia. Ob-6oatro ae torej poziva v lastneoi in- teresu, da naj se piie ne večkrat nego enkrat na teden in aicer s crnilom in ne s svtnčntkotn; sploh naj se po-šiljajo samo dopisnice in le prav iz- j je moma pisma; dopisnice naj ne obsegajo nad 15 in pisma ne nad 60 vrst. Obenem se opozar a, da razglednice s slikami krajev in javnih poslo-pij ali take, ki bi po svoji vsebini žalile naše sovražnike, so absolutno prepovedane in se ne odpošiijajo. — Umri je včeraj v starosti 75 let vpokojeni gimnazijski profesor g. Vinko Borštner. Pokojnik je služ-boval dolgo vrsto let na ljubljanski gimnaziji in bil znan kot jako vnet in vesten učitelj! Bodi mu blag spomin! — V II. c. kr. avstr. razredna loterja Žrebanje I. razreda se vr-4i 12. in 14. junija t. I. Gena srcek je: \'i 40 K, Vj 20 K, ' 4 10 K, "i5K. Srećke priporoča Ljubljanska Kj scitna b.«nKa v L ubij- ni kot poslovnica c. kr. avstr. razredne loterije in njene podružnice v Splitu, Trstu, O!jy, Ce-lovcu in Gorici (sedaj v Ljubici). — S potresne oosto-afr.se*> Vsi inširumenti na tuka;šnii potrc5.ii opazovalnici so zaznamovali včeraj močan potres iz dal;ave 0000 km. Pn-čet^k ob 11. uri 58 minut dopoldne, konec ob 4. popoldne. Kos ekrazita je dobil 15kini deček Josip Vatovec v Sežani. Iz rado-vednosti je udaril po n>;m, ekrazit je eksplcdiral in ranil dečka na rokah in desnem očesu. Dečka so pripeljali v ljubljansko bolnico. To^.a na Dolervskem. Piše se nam: Tuđi v trebanjski fari je pro-vzročila toča veliko škodo. Potolkla je vse poljske pridelke v 12 vaich in uničila mnogo vinogradov, ki so obe-tali obilen pridelek Upati in želeti je, da priskoči država z izdatno podporo na pcrnoČ. V Lsbodu na Ogrskem je umri gospod Franio Fistar, c. in kr. nad-živinozdravniR in ga prepeljejo v do-mači kraj. Cenjeni rodbini naše so-žalje! Kino Ideal. Da :es do pondeijka odličen nordijski spored. »Pred za-prtim- durnil.« Žaloi^ra izgubljene Ijubezni v 3 dejanjih z Ebbo Thomsen. Lep naravni posnetek je „Splavijer.je lesa na Švedskem." Vrh tega še dve izborni burki: „Tri sire visok" z Bučnom in Lauritzenom ter „Zaia-rani par škorn ev." Sprememba spo-reda si pridržuie vodstvo radi neredne prometne zv^ze. Nadomestni spor-d tvori imenitna burka n Carlv čudovUa opica* z Eisenbachom ter drama „L •-be^en v zmoii." Vsak dan ob ugo-dnem vremenu svira na vrtu ork^ter. AprovisacIIa. + Oddaja cenejšega msss na rume ie 'rka2nice. Mestna aproviza-c;ja ljubljanska bo odgajala zopet na rumene izkaznice skupin A, B, C, go-veje meso po znižani ceni v cerkvi sv. Jožeta. V soboto popoludne dne 2. junija 1917 dobe meso od 1. do ' 22. ure vse rumene izkaznice skupie A, nadalje dobe meso rumene izkaznice skupine B od ' 22. do 2. ure št. 1—130, od 2. do 3. ure š c-. 131—390, od 3. do 4. ure št. 391—650. od 4. do 5. ure št. 651 do konca, r-rumene izkaznice skupine C dobe meso od 5. do 6. ure št. 1—260, n od 6. do 7. ure št. 261 do 520. V : nedeljo zjutraj, dne 3. junija dob*4 meso rumene izkaznice skupine C -y': 7. do 8. ure št. 521—780 in od 8. uo '/29. ure št. 781 do konca. Rodbine do 2 oseb dobe Vz kg mesa, rodbine s 3 in 4 osebami v* kg, s 5 in 6 osebami 1 kg, s 7 in osebamil V« kg, z 9 in 10 osebami IV? kg, z več kot 10 osebami 2 kg. Meso se zaračuna po 2 kroni kg. Zraven rumene izkaznice ima vsakdo prinesti s seboj tuđi nakazilo za meso, katero je dobil pri krušni komisiji. Brez nakaz-nice za meso ne dobi nihče mesa. Stranke naj pripravijo tuđi drobiž. -4- Odda^a cenejših ja c na ru-deče izkaznice. Starim vdeležnikom vojne prehrane, ki imajo rudeče izkaznice, bo mestna aprovizacija oddajala v cerkvi sv. Jožefa zopet jajca po 5 vin. kos, in sicer pridejo na vrsto v s o-boto, dne 2. junija dopoludne od 8. do 9. ure št. 1—85, od 9. do 10. ure št. 86—170, od 10. do 11. ure št. 171—255, popoludne od 2. do 3. ure št. 256—340, od 3. do 4. ure št. 341 do 425, od 4. do 5. ure 426—610, od 5. do 6. ure St. 511—595; v pon-deljek, dne 4. junija dopoludne od 8. do 9. ure št. 596—680, od 9. do 10. ure št. 681—765, od 10. do 11. ure št 766—850; popoludne od 2. do 3. ure št. 851—935, od 3. do 4. ure št. 936—1020, od 4. do 5. ure št 1021—1105, od 5. do 6. ure 1106— 1990, od 6. do 7. ure št. 1991 naprej. Jaje se bo oddalo po 10 kosov na osebo. Vsaka stranka mora prinesti poleg rudeče izkaznice s seboj tuđi rodbinsko izkaznico, katero je dobila pri krušni komisiji. Pripraviti je tuđi drobiž. 4- Oddaja c#n*ji*ta m«*a na Vidu. Mestna oprovizacija ljubljanska bo oddajala v soboto popolftat dne 2. junija za občane Vica ceneje meso in sicer iz domaće Mavnice mesar ja Škria na Viču (onstran železniškega tira). Meso se bo oddajalo vsem onim strankam, ki imajo provizorične belc nakaznice in sicer 1 kg a 2 kroni. Da se prepreci naval, se imajo stranke ravnati po naslednjem redu: na vrsto pridejo od 2. do 3. ure stranke, ki imajo št. izkaznic 1—225, od 3. do 4. ure št. 226—450, od 4. do Va5. ure od št. 451 do konca. Rodbine do 3 oseb dobe ! 2 kg, rodbine s 4 do 5 osebami V« kg, rodbine s 6 in 7 osebami 1 kg, rodbine s 8 in 9 osebami 1V« kg, rodbine z več osebami 1V* kg. Stranke, ki bi se ne ravnale po zgorajšnem razporedu, ne dobe mesa. -r Oddaja ceneišega mesa v Mostah Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala v soboto dopoludne, dne 2. junija v Mostah goveje meso po znižanih cenah in sicer iz rnesarije Karla Štrukelja na Zaloški cesti št. 14. Meso se bo oddajalo strankam, ki imajo provizorične bele nakaznice in sicer 1 kg £ 2 kroni. Na vrsto pridejo od 9. do IO. ure stranke, ki imajo izkaznice s št. 1—225, od 10. do 11. ure od št. 225 do konca. Rodbine do 3 oseb dobe '/2 kg. rodbine s 4 in 5 osebami 3,4 kg, rodbine s 6 in 7 osebami 1 kg, rodbine s 8 in 9 osebami 1J 4 kg, rodbine z več osebami 1 Vi kg. Stranke, ki bi se ne ravnale po zgorajšnem razporedu, ne dobe mesa. — Uporaba povodnega oreha kct ž vilo. V bajerjih in drugih sto-ječih vodah raste plavajoča rastlina, s trivoglatim nazobčanim listjem, povuci li oreh. Užitni sad, ki se napravi po vodnim pov;£,em, je trivoglat z rujavo lupino, ki vsebuje belo jedro. Povodra oreh ima veliko škroba, vsled česar ga v krajih, kjer ga je veliko, zmeljejo v moko, iz katere se da speci okusen kruh. Tej koristni rastlini bi bilo posvečati večjo pozornost kot nado-mesti^o za moko, zlasti bi bilo opuščati trganje cvetja, ki ga potem kupuje občinstvo na trgu. i&zne stuon. * N žjeavstri ; Ljubljena. Kariauska cesta II15. Pristen dober | 4 ' i I se dobi pri 15 l a«! _■ batffiu. I do naravne velikosti, Icakor tuđi oljnafe portrete u platno iz?ršuje un-ietr.išl-ro po vsaki foto-^rafiii 18-5 prvi fotografski in povečevalni zaved ""*" "^ "^ malinjega soka. Viorce s easani fo vpoilatl takoi mm!«. raftXL STIA8SH7, taJc^cUa Uaajo DnnaJ U, Oboro Donautruso 91/7. 1730 ========== Kneza Auersperga 1 tenmdno kopali« e Toplice m Krasili lem Zelezni§ka postaja Stražft-Topllc«. Sesija od 1. maja do 1. c!ztotra. Bojali rađ!£aHt* vrolcf 37 ° naravne topline. Izborno učinkujejo pri revmf, fillitii, ncvraigl^ah (isohlas)! eksndatlh ftd. Baslnl, aeparatae !n 3sŽ!ie kOp^ljlf Ole&trOteraplfaf maaaŽlf lePa lc&*> gozdnata okolica, sobe za tujce, restauracija. Prospekte in pojasnila daje ravnateljstvo brezplačno. 1554 Mesa. potei. pripsko, !iii lm, mk Mi UM MM. Mi oliii in m ozdravi hitro in sigurno I • -_,,■# ft »««av ^.^.rfEv 1 Ne umaže in ne diši. Mali lonček 3 K, veliki I lonček 5 K, družinski lonček 9 K z navodilom. I K temu spadajoče brinovo milo 4 K. I Cfaril Ssiađory lekarnar, Nagy KOros 30. j /UBERDER \S*LB£ M i fln ^^b ^a aa bb bv Ja O^a^^k ^V S d ^fl aa ^■^ JBM fjy hi ^p as vp SL^^bm ^r 51 ^^ ^^ ^^ t I eprejoma Sarsmiiaa vlogo9 kakor do slef viaU đelavolb ls ]i& i bo o&Tdi&TCla prlcccil s 1. follleai 1917 po Rentai c'avek, kteri se je ▼ sedanjem času povišal za 1 Vj % bo hranilnica plačevsla sama. Narasle obresti pripisuje vsako leto dvakrat na leto in sicer 1. Januarja in T. iultja, h kapitalu, tako da se polletno narasle obresti obrestujejo kakor kapital. Posojila na zemljišča in druga posestva dovoli'a bode pričenv; s 1. juli-jem 1917 proti 5y/0 obrestmi in proti najmanj 1 % odplačevanju ca dolg, tako da se ćeli dolg mimo-grede uničuje. Hranilnica je popolnoma vare a in stoji pod kontrolo c, kr. deželae vlade Kranjske. R^ufiatellstvo mestne hranilnice v PM^%:\. Žalostnega srca naznanjam z mojo hferko NuŠkO vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretuzno vest, da je moj nad vse ljubljeni, dobri soprog, ozir. oče, gospod B^bV B^bV ^B^B^Bl ^H ^B^BB I ^^B^BBh jS^ i^BPL ^V B^Bh B^BbV ^90 ^^B3 ^Bf 9^BH ^MH ^B^^L 4F ■ * previđen s svet i mi zakramenti v starosti 42 1. mirno in po kratki, mučni holezni, popoldne 28. maja 1917. v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega raj ni ka bode 30. V. 1917. v Labodu, odnosno se prepelje nepozabnega v domaći kraj. Sv. mase za dušo rajnkega se bodo darovale v grajski kapeli v Labodu ob pol 8 uri dne 31. V. 19ir. dopoldne. UbOd v maju 1917. Pavla Fistar ■op. c te kr. Mitlvtaosdravolka. ^B^B^^^dh^^B ^a^^^^^^M^^^^^h^^^^^K ^^k^a^^^^^^^^^^^a^Bar ^^b v mr o ^k am avMaaap mtmbhbv i/oo