/C^AM€RICAM m SPIRIT
ffom<m m umgu^ mm
NO.
Natioiia! and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 27, 1967
SLO VC*-« SAK
ŠTEV. LXV - VOL. LXV
Mirovni napor ni uspet
yiadni krog:! v Washinglonu priznavajo, da zadnji napori za končanje vojne v Vietnamu niso uspeli.
WASHINGTON, D.C. — Združene države sicer nadaljujejo z iskanjem poti za konec vojskovanja v Južnem Vietnamu, priznavajo pa pri tem, da so dosedanji napori ostali brez uspeha in da trenutno ni veliko izgledov, da bi bili novi poskusi kaj uspešnejši. Hanoi ni spremenil svojega stališča, vztraja na brezpogojnem trajnem končanju letalskih napadov kot pogoju za začetek r a z g ovorov. Združene države so tako prisiljene iskati vojaško odločitev, na kar stavi svoje upe tudi Hanoi.
Načelna razlika med stališči ZDA in Severnim Vietnamom je nespremenjena. Združene države priznavajo dejstvo, da obstojita na temelju ženevskega dogovora dva Vietnama, Severni in Južni. Severni si skuša Južnega podvreči z oboroženo silo. To je proti ženevskemu dogovoru, pa tudi proti načelu mirnega reševanja mednarodnih sporov, formuliranem v ustanovni listini Združenih narodov. Združene države so prišle na pomoč vladi Južnega Vietnama, da ji pomagajo zavrniti napad na njegovo neodvisnost s strani Severnega Vietnama.
Hanoi: Vietnam enota!
Severni Vietnam tako stališč? Združenih držav zavrača, v Ha-noiu smatrajo, da je Vietnam, Severni in Južni, enota, da je boj med Saigonom in Hanoiem ‘^osvobodilna vojna” ali komunistična revolucija, ki se Združenih držav prav nič n? tiče. Ameriški poseg v Vietnam smatrajo v Hanoiu za vmešavanje v notranje zadeve Vietnama. Na tem stališču stoji tudi večina domačih nasprotnikov politike vlade 2DA v Vietnamu.
Hanoi je odločen nadaljevati boj in upa pri tem, da bodo Združene države nekega dne le site napora in žrtev. Trenutno naj bi imel Severni Vietnam v Južnem pet svojih rednih divini vojaštva, dve pa blizu demilitariziranega pasu med obema ^ietnamoma v pripravljenosti 2a vpad v Južni Vietnam.
Hanoi je odločen nadaljevati boj in upa pri tem, da bodo Združene države nekega dne le site napora in žrtev. Trenutno bi imel Severni Vietnam v Južnem pet svojih rednih divizij Vojaštva, dve pa blizu demilitariziranega pasu med obema ^ietnamoma v pripravljenosti Za vpad v Južni Vietnam.
larrison bo nadaljeval aizskavo s privatnimi sredstvi
ORLEANS, La. — O-aiui tožilec James Garrison je bil obvezo od vsaj 50 privat-Cov za $100 na mesec v sklad Piačilo stroškov raziskave za-'e pri umoru predsednika J. Kennedyja v Dallasu 1. 1963.
stil
Vremensk prerok j pran:
Oblačno in malo toplejše, mož-host naletavanja snega in dežja. Naj višja temperatura 36, .... .
Novi grobovi
John Pollock
Včeraj popoldne je po kratki bolezni umrl v Richmond Hts. General Hospital 77 let stari John Pollock s 161 E. 225 St., rojen v Kamnici v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1913, mož Anne, roj. Smole v Slatni pri Begunjah na Gorenj skem, očim Williama. Pokojnik je imel trgovino z moško obleko v SND od 1. 1933 do 1. 1944, ko je šel v pokoj. Bil je član ADZ št. 3, SNPJ št. 5 in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Pred leti je bil predsednik SANS (Slovensko-ameriškega narodnega odbora), ki je pošiljal v ZDA nabrana sredstva v Jugoslavijo pod drugi svetovni vojni za pomoč bolnicam in šolam. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo popoldne ob 1.30 na Knollwood pokopališče. Namesto cvetja so dobrodošli darovi za Dom ostarelih na Neff Rd.
Thomas A. Urbas
V Cleveland State Hospital je umrl v soboto 44 let stari Thomas A. Urbas z 967 E. 69 St., sin pok. Johna in Mary, roj. Zuzek, samski, rojen v Clevelandu, brat Mary Kovelan, pok. Victor j a, Johna in pok. Justine. Pogreb bo iz Zakraj škovega pogreb. zavoda jutri, v torek, ob devetih, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo. Pokojnik je bil član SNPJ št. 126.
Anton Starič
Anton Starič, o katerega smrti smo poročali v petek, je bil star 79 let, rojen v vasi Rodinje v fari Trebnje na Dolenjskem, od koder je prišel v Ameriko pred 60 leti, mož Matilde, roj. Radin, oče Anthonyja (Calif.), pok. Williama, Edwarda, Matilde Schuman in 'Anne, 4-krat stari oče, brat Julie, Mary, Louise, Anne, Johna in Franka (vsi v Evropi). Pokojnik je bil član ADZ št. 14 in SNPJ št. 126. Pogreb je danes dopoldne ob devetih iz Zakrajškovega pogreb, zavoda, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo.
-----o-----
Zavarovalnice
Novi, 25, odstavek k ustavi ZDA podpisan
Predsednik je v smislu ustavnih določil ugotovil, da je v Kongresu odobreni predlog dooolnila zvezni ustavi potrdilo potrebno število držav.
WASHINGTON, D.C. __ Predsednik Johnson, je pretekli teden podpisal 25. dostavek k naši ustavi, ki ureja prehod oblasti od predsednika, ki je umrl ali pa postal začasno ali trajno nesposoben za izvrševanje svojih dolžnosti, na njegovega naslednika. To vprašanje ni bilo v ustavi podrobneje obravnavano, delalo je pa skrbi zmeraj, kadar je predsednik resno obolel, kar se je na primer pripetilo Eisen-howerju. Da je dostavek postal pravomočen, ga je moral izglasovati naš Kongres in še legislature v najmanj 38 državah. Za veljavo pa ni potreben predsednikov podpis. Johnson ga je torej podpisal samo kot edina u-radna priča, da je bil postopek nravilno izvršen.
Predsednik Johnson je v svo-iem priložnostnem nagovoru o-menil, da je v naši deželi nastopil dvakrat trenutek, ko je bila Bela hiša dejansko brez gospodarja. L. 1881 je bil takratni predsednik Garfield 80 dni neT sposoben, da vrši svoje posle, predno je podlegel posledicam morilčeve krogle. Po prvi svetovni vojni je bil predsednik Wilson tako hudo zadet od kapi, da nekaj mesecev ni mogel izvrševati svojih poslov. 16-krat se je pa pripetilo naši deželi, da je bila dalj časa brez podpredsednika, za časa Trumana skoraj 4 leta nepretrgano.
------o------
Ujeli so prvo belo gorilo
BARCELONA, šp. — V Barceloni imajo sedaj posebno veselje. V tamkajšnji živalski vrt so iz Afrike pripeljali prvo čisto belo opico gorila, ki ima povrhu še plave oči. Do sedaj še niso take opice mogli nikjer ne videti ne ujeti. Bela gorila bo dorasla šele v 10-12 letih. Za-WASHINGTON, D. C. — Po | enki’at se pa veseli svoje mlado-podatkih poljedelskega tajni- sti in ima iste lastnosti kot otroštva obstoji v deželi okoli 1,850 ci. Rada se igra, je sladkarije in zadružnih zavarovalnic farmar- noče priznati v živalskem vrtu jev proti požaru.	'nobene — segregacije!
SOiajd si prisvajajc orožje ruskih tovarišev
WASHINGTON, D.C. — Iz Severnega Vietnama se je vrnil domov v Rusijo vojaški strokovnjak N. Fedorov. Na svoje predstojnike je naslovil poročilo, kaj vse počenjajo kitajski komunisti z vojno opremo, ki jo Rusi j pošiljajo preko kitajskih želez-j nic v Severni Vietn; m.
Iz poročila je razvidno, da kitajski tovariši kradejo moderna ruska vojna letala in jih nadomeščajo s svojimi' zastarelimi. Rusko orožje prihaja dalje v Severni Vietnam v »(okvarjenem stanju. Tega pa kitajski komunisti najbrže ne delaje- namenoma. Vse le kaže, da deča garda tako “kontrolira” ruske pošiljke, da orožje za zabavo demontira, potem ga pa ne zna montirati nazaj v pravo s :anje. Redno se tudi dogaja, da k-tajski “kontrolorji ’ zbrišejo z orožja vse
MINE NAJ OTEŽE PROMET V REKAH SEV. VIETNAMA
Mornariška letala Združenih držav so začela odmetavati na reke v Severnem Vietnamu mine, ki naj bi ustavile prevoz vojnih potrebščin. — Rdeči napad na Da Nang zahteval večje število mrtvih in poškodoval 11 letal.
SAIGON, J. Viet. — Danes je vojaško poveljstvo ZDA v Vietnamu objavilo, da so ameriška mornariška letala odvrgla večje število min v reke v Severnem Vietnamu, da ustavijo ali vsaj oteže prevoz vojnih potrebščin in orožja. Mine so take vrste, ki se prime dna in eksplodira zaradi hudih valov, ki jih povzročajo rečne ladje ali pa zaradi udarca na ladjo, kamor mino pritegne magnetna sila. Ni nevarnosti, da bi te mine po rekah navzdol zaplule na morje in spravljale tam v nevarnost promet, zagotavlja poročilo ameriškega vojaškega poveljstva._____ ______
/z Clevelanda i in okolice
Obrača sc mu na boljše—
Zdravstveno stanje g. Johna Barkovicha, 20300 Tracy Ave., o kateremu smo pred dnevi poročali, da je težko bolan v Euclid Glenville bolnici, se je obrnilo na boljše in so sedaj obiski dovoljeni. Leži v sobi št. 520. Osemdeset let—
Rojak Frank Levstik, 11818 Madison Avenue, Lakewood, Ohio, je dopolnil danes 89 let. Dolgoletnemu naročniku želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva!
Žalostna vest—
Anthony Poizelnik, 6603
sledi po Rusiji in jih nadomesti-i namske Osvobodilne fronte in jo s kitajskimi znaki o poreklu, (vojaško poveljstvo Viet Konga. Pri tem pa kitajski otročaji ne ‘ P° vsem sodeč se je glavni del
Boji v Južnem Vietnamu se med tem nadaljuje v okviru ope- Župan bi rad kril dodatne iz_ | Schaerer Ave., je dobil sporočilo, racije Junction City v coni C datke z novo polodstotno mestno Q;ai.1jlu ■|C ) VeliM Slevici pri severozahodno od Saigona, kjer dohodnino, ki bi po kalkulaciji ^'e*!Kih Laščah na Dolenjskem
umrl 5. februarja stric Karl
Poizelnik v starosti 57 let. Za-
naj bi bil glavni stan Južnoviet- morala dati okoli $11.5 milijo-
pomislijo, da so seve rnovietnam-ski komunisti že preje dobivali isto orožje z ruskimi napisi in da torej lahko doženejo kitajske zvijače.
Ker so kitajske potvorbe navadno narejene zelo primitivno, se vietnamskim vojaškim tehnikom ni ravno treba mučiti z u-gibanjem, od kod vse to prihaja.
---—o—~_____
rdečih sil pravočasno umaknil preko meje v Kambodžo kot že parkrat poprej, ko je bil v slični zagati.
Bombniki B-52 so včeraj in danes ponovno napadli rdeča oporišča v okolici Saigona in v Osrednjem višavju.
Rdeči napadli letališče Da Nang Danes pred zoro so rdeči na-| padli z metalci min in raketami 'vojaško letališče pri Da Nangu. v .	,,	IPri tem je bilo 11 Amerikancev
Srečni ncsiicv imena jin najmanj 35 Vietnamcev mrt-Mfeynard V '.Clevelandu V ih, 32 Amcrikaneev in 70 Vjct CLEVELAND, O. — Sredi fe-
bruarja je umrl v Clevelandu samski podjetnik Stanko Maynard. Zapustil je precejšnje premoženje, ki ga je po večini za-oustil sestri in nekaterim znancem in prijateljem. Štiri odstotke je pa namenil nosilcem njegovega imena, ki pa niso njegovi sorodniki. Morajo samo nositi njegovo ime, biti stari nad 21 let, imeti najmanj dva nedoletna otroka in živeti v enem med 10 okraji v okolici Clevelanda. Ne sme jih pa biti več kot 50. To se pravi, ako bo. več kandidatov, bo vpoštevano samo prvih 50. Zapuščinska uprava misli, da bo
namcev pa ranjenih. Poškodovanih je bilo tudi 11 letal in nekaj poslopij.
Rdeče rakete so padle tudi na bližnjo vas in povzročile večjo škodo. Kako je do napada prišlo in o preganjanju napadalcev' doselej še ni nobenih točnih poročil.
Zadnje vesti
Clevelandski mestni proračun objavljen
CLEVELAND, O. — Danes bo naš mestni svet začel debato o novem mestnem proračunu. Znaša že $74 milijonov, lanski je bil za celih $12 milijonov
nov. Novo hudo breme za mestno upravo so prispevki za pokoj-	ie ° bi ate in 2 sestri v
ninske fonde, ki jih do sedaj ni ^oveniji, v Clevelandu pa ne-bilo. Letos pa znaša ta prispe-/aKe in netekinje. vek kar $3,360,000.	! Uprava 'išče raznašalca—
Mestni svet se bo moral pe-( Uprava Ameriške Domovine čati s proračunom dalj časa. :	raznašalca za Collimvood.
_______o________ Hunt »n ere, Arcade in Grovewood
okolico. Kličite HE 1-0628 od 9. dopoldne do 4. popoldne (v sre-
WASHINGTON, D.C. — Načel-jdo do 2' Penile združenih glavnih stanov I Vstopnice so na razpolago— gen. Wheeler je dejal včeraj! Klub slov. upokojencev na na'televiziji “Meet the Press”, j Waterlo° Rd- Priredi H. marca da ZDA lahko preskusijo ra-1 večerjo, na katero vabi vse svo-ketne lovce glede na njihovo U članstvo, pa tudi druge rojake uspešnost tudi pod zemljo. Ni j111 rojakinje. Vstopnice so na-• torej' nujno prelomiti ciogen o:-. P* j P i predsedniku, 531-o končanju preskušanja atom- 98^8. in pri tajnici 541-3112. Ne-skega orožja v zraku, vodi in Prodane vstopnice je treba vmi-na tleh, podpisan I. 1963, kot A1 do najkasneje 6. marca, je izjavil včeraj na televiziji Pozdravi iz Floride— bivši republikanski predsed-j Znani rojak George Panchur niški kandidat B. Goldvvater. i pošilja svojim prijateljem poz-BOSTGN, Mass. — Albert De-1drave iz New Smyrna Beach v
Salvo, samoprozvani “Bostonski davivec”, je bil včeraj zopet trdno spravljen v ječi. V petek je pobegnil iz umobolnice, kjer je bil zaprt od preteklega meseca, ko je bil obsojen na dosmrtno ječo.
Floridi.
Pogreb—
Pogreb pok. Franka Popotnika je danes ob 8.45 iz Želetovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd. job 9,30, nato na All Souls poko-
___________________^	___manjši. V letošnji proračun so
nanje odpadlo okoli $50.000, ^ namreč vključeni stroški za več-vsak srečni nosilec imena May- je plače za uradništvo in za nove nard bo terej dobil od neznane- uradnike in uslužbence, posebno ga pokojnika okoli $1,000.	v oddelku za javno varnost.
Afera kongresnika Powella se bliža koncu?
W A S H I N GTON, D.C. — Cellerjevemu odboru predstavniškega doma se res ni bilo treba hudo napenjati, da je ugotovil vsaj glavne protizakonitosti v postopanju črnskega kongresnika Powella, ki so pa vse imele namen, da polnijo žepe brez dna, ki jih imajo Powellove obleke. V nabiranju denarja po ovinkih je bil res mojster, ni pa iznašel novih metod. Vse to so u-ganjali tudi drugi politiki na Kapitelu, le tako brezobzirni in izzivalni niso bili kot Powell.
To je pa ravno prisililo Cel-lerjev odbor, da je vso zadevo presojal bolj s političnega kot s pravnega ali moralnega stališča. Na dve okolnosti se je moral posebno ozirati.
Najprej e so vse črnske organizacije potegnile s Powel-lom. Niso tajile, da ni vse v redu, kar je delal Powell, da pa so obtožbe pretirane in kar s prstom kažejo na željo, da bi "beli” .politiki o p a c k a 1 i “črnega” tovariša. Powellovi pristaši so šli še dalje. V Chi-
cagu so hoteli vprizoriti celo štrajk v Powellovo korist, kar jim je pa temeljito spodletelo. Cellerjev odbor je pa moral računati s tem, da bi vsaka huda obsodba Powellovih pregreh naredila črnega kongresnika za političnega mučenika in tako še bolj razburkala našo javnost, ki jo že tako dosti draži boj za civilne pravice.
Cellerjev odbor ni mogel dalje preko dejstva, da je takih grešnikov kot je Powell, tudi dosti med belimi politiki na Kapitolu, da jih pa nihče ne preganja, deloma tudi zato, ker znajo spretno skrivati svoje pregreške. Tudi na to se pozivajo črnske organizacije, kadar branijo Powella.
Pamet bi rekla, da je treba Powella kaznovati, kot zasluži, druge grešnike na Kapitolu pa postaviti na zatožno klop. Cellerjev odbor je pa vedel, da razen Powella ne bo prišel nihče v preiskavo, kaj-H “vrana na izkljuje vrani oči”. Zato je izbral srednjo pot: ni izključil Powella iz
Kongresa, ni mu tudi odvzel mandata, pač pa ga je kaznoval z zgubo privilegijev, ki mu jih je dalo načelo senijo-ritete; obenem ga je obsodil, da mora Kongresni blagajni povrniti denar, ki si ga je prisvojil po napačni poti, kar nanese $40,000. Ker bi Powell dobival plačo v teku dveh let, torej bil dobro preskrbljen, bi že lahko odplačeval kazen z mesečnimi odtegljaji od svojih prejemkov.
Zadeva bo prišla ta teden pred plenum predstavniškega doma. Kongresniki mislijo, da bo plenum odobril predloge Cellerjevega odbora, čisto gotovo pa še ni.
Sumljivo je namreč, da so posamezni člani Cellerjevega odbora sicer glasovali za od-borovo resolucijo, da so si pa pridržali pravico, da glasujejo po svoje v plenumu. To pravico so si izrecno pridržali mnogi republikanski člani odbora.
Na drugi strani se pa sklepu predstavniškega doma lahko upre tudi Powell sam. Ako bo
obsojen, bo moral najpreje priseči, šele potem bo imel pravico do rednih prejemkov po obračunu zneskov, ki jih je treba porabiti za plačilo kazni. Ako ne bo prisegel, ne bo predstavniškemu domu o-stalo drugega, kot da razpiše za Powellov okraj nove volitve. Na njih bo pa Powell zmagal z ogromno večino kot ponovni kandidat, kajti njegov okraj je v njujorškem Harlemu, ki je bolj “črn” kot srednja Afrika. Powell bi se torej vrnil zmagoslavno v Kongres. Kaj naj potem kongresniki naredijo z njim? Bodo namreč v nevarnosti, da bi z nerodno taktiko samo še podprli Powellovo politično zmago.
Vprašanje pa je, ali se bo Powell spustil na to pot. Pravijo, da ga je afera močno duševno potlačila, kajti javnost vidi v njem že danes kongresnika/kot bi ne smel biti. Če bo pa boj nadaljeval, se bo ravnal po nasvetih črnskih organizacij in v tem slučaju pa njegovo ime še ne bo izginilo iz škandalozne politične kronike.
BUENOS AIRES, Arg. — Tu ^ -pališče. bila včeraj končana 12 dni j Zadusnica-—-trajajoča konferenca zunanjih I JuRi’ v Wrek, ob osmih zju-
minisirov OAD. Zunanji mi-; lrai bo v cerkvi sv- Vida sv-nistri so posebej priporočUr | maša za pok. Mary Pirnat ob 8.
predsednikom republik, ki se ! ' bletnic: smrti, bodo sestali 12. aprila v Punta
General Ky misli na občinske volitve
SAIGON, J. Viet. — Kako za-
del Este v Urugvaju, naj “po-žive” “Zvezo za napredek”, ki j je bila ustanovljena na priza-' devanje pokojnega predsed-, nika ZDA J. F. Kenncdyja. nletena .le politična situacija v NEW DELHI, Ind. — Volitve Južnem Vietnamu, priča novi-pretekli teden pomenijo hud a’ Ga ie rM^istrski predsednik poraz na Kongresno stranko, izjavil na shodu v Bien Hoa, ki upravlja in vodi Indijo vse da bodo v marcu in aprilu v Juž-od njene neodvisnosti. V zvez- : nem Vietnamu občinske volitve, nem parlamentu je dobila Razume se, je dostavil, da jih Kongresna stranka pičlo abso- bodo boteli vietnamski komuni-lutno večino, izgubila pa je to sti preprečiti, kar se jim pa ne v 8 od 17 zveznih držav. ! sme posrečiti, kajti v tem slu--------------o	čaju bi sedanja državljanska
Predor pod Rokavskim vojna	bajati še 7 do
|*	i i• v	10 l6t,\
pr ivom se . iza	i y ju£nem Vietnamu je okoli
uresničenju	; 13,000 vasi in 2,558 večjih nase-
LONDON, Ang. — Angleška lij. Samo kakih 5000 do 6000 I in francoska vlada sta skupaj med njimi ni pod komunistično j pozvali interesente, naj se ogla- kontrolo. Samo v teh vaseh in : sijo s predlogi, kako uresničiti naseljih lahko računamo na nor-' predor med Anglijo in Francijo malen volivni potek. Kako bo pa pod Rokavskim prelivom. Pre- (vlada poskrbela za osebno var-dor bo dolg kakih 40 milj, j nost volivcev in kandidatov v o-20 milj ga bo pod vodo. Veljal | stali h volivnih edinkah, pa Ky
bo le za železniški promet, avtomobile bodo pa prevažali s posebnimi vlaki, ki bodo omogočali hitro nakladanje in razkladanje.
Stroški so preračunani na
$434 do 476 milijonov. Privatni | so delnice podjetja, ki bo
kapital bo povabljen, da izvede načrt. Njegova udeležba bo pa počasi odplačana z dohodki od prevoza. V Londonu so tako ve-
ni razodel.
Značilno pa je, da general Ky še ni dal nobene podobne izjave v Saigonu.
liki optimisti glede predora, da
ver-
jetno vodilo delo, v par dneh poskočile za nekaj odstotkov. Pri izvrševanju projekta bo verjetno sodelovala tudi Amerika.
2
ASLfiRIbJvA DOMOVINA FEBRUARY 27, 1967
Ommišm mmovim
6117 St. Clair Ave.
mmn
HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published, daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
La Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $1.00 za S me*««* <v* Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
■nited States:
IIO.OO per yen j; $8.00 for 6 montns; $5.00 for 3 month* smda and Foreign Countries:
$18.00 par year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 month* Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 40 Mon., Feb. 27, 1967
Naša dežela je torej hudo zainteresirana na tem, da bi države OAD sklenile dogovor, kako daleč naj gre njihovo oboroževanje. Sedaj menda potrošijo za nakupe vojnega materijala zunaj Latinske Amerike okoli $150 milijonov na leto. Naši federaciji se zdi, da je ta znesek previsok. Dobro bi bilo, ako bi se članice OAD dale pregovoriti, da ga z združenimi močmi zmanjšajo. To je pa cilj postavljen daleč v bodočnost, zato razprave na konferenci še niso rodile že-Ijenega uspeha.
To so bile glavne točke, ki jih je konferenca obravnavala, o njih glasovala in hvalila sklepe. Ali pa bodo narejeni sklepi tudi uresničeni? Razpoloženje na konferenci je
ge, ki jih bo predlagal skozi to zasedanje kongresu za sprejem. Voditi deželo, da bi bilo za vse prav, tako deželo kakor so naše ZDA, ni lahka zadeva. V vojni smo, razlogi, zakaj smo v vojni, so znani in jih je sedanja administracija le podedovala od prejšnjih administracij. Položaji se poostrujejo. Sovražnik demokracije — komunizem raste v velikana. Na vseh potih se nam postavlja na pot. Tiste, ki smo z
govorilo za, dosedanja skušnja pa proti. Kdo ima prav, se
bo pokazalo na sestanku na vrhovih. Ta sestanek lahko po-1 velikimi žrtvami rešili pred pravi, kar je bilo sedaj sklenjeno napačno, obenem pa tudi njim v zadnji svetovni vojni, pa
pove, ali bo takrat današnji optimizem še upravičen ali ne.
Po konferenci OAD
V argentinski prestolici Buenos Aires sta bili pretekli teden dejansko dve konferenci OAD: 11. konferenca zunanjih ministrov OAD in tretja med-ameriška konferenca OAD. Ker sta obe imeli isti cilj: pospeševanje integracije | I atinske Amerike, so samo udeleženi diplomatje poznali razliko med obema in se kolikor toliko po tem tudi ravnali.
Našo delegacijo je vodil državni tajnik Rusk, ki je pripeljal v Buenos Aires kar 35 strokovnjakov in diplomatov,! da sodelujejo na konferencah. Prinesel je s seboj napisan, načrt za dnevni red na konferencah, ki so ga pa diplomatje poznali v Washingtonu že par tednov preje. Osnutek načrta ni bil torej nobena tajna, še manj pa namen osnutka. Ameriški diplomatje so želeli, da debate na sejah ne trajajo predolgo, da so razprave kratke in jedrnate, da pa zato sledi vsaki debati tudi glasovanje.
Rusk je hotel v tem pogledu dati tudi dober vzgled. Si je postavil za nalogo, da bo več poslušal, kot govoril in gledal le na to, da konferenca napravi čim več sklepov, seveda v taki obliki, da se bodo dali tudi izvršiti. Dosegel je pa samo polovico svojega cilja: omejil je debate, toda sklepi, ki so sledili razpravam, niso bili ravno zmeraj vzor stvarnosti in praktičnosti.
Na konferenci zunanjih ministrov je bilo treba naj-preje odobriti nova pravila za Organizacijo ameriških držav (OAD). Diplomatje Latinske Amerike so pravila premlevali že dolge mesece na raznih konferencah, posebno v Panami in v Washingtonu. Končno je bil dosežen sporazum v besedilu. Nova pravila dajejo več veljave generalnemu tajniku OAD, obvezujejo zunanje ministre OAD na letne konference, ustvarjajo posebne organe za skupne gospodarske, socijalne in kulturne programe in vsebujejo celo obris neke vrste generalne skupščine OAD. Kot se vidi, je služila sedanja organizacija ZN za vzorec. Naša delegacija ni v debati postavila nobene posebne zahteve; je smatrala za potrebno, da naj ostale članice OAD uredijo to zadevo po svojih vidikih.
Le tako je bilo mogoče ohraniti dobro voljo za drugo važno točko konference: sestanek na vrhovih, ki naj bi bil 12. aprila v Punta del Este v Urugvaju. Za ta sestanek so bili naši delegatje kar navdušeni, toda tega niso smeli pokazati. Nekaj ameriških republik, posebno Čile, Kolumbija in Mehika se namreč niso ogrevale za sestanek in vsaj toliko vplivale na nekatere druge, da so se ohladile za idejo. Treba je bilo torej naši delegaciji skrbeti, da zanimanje za sestanek ne bo zamrlo in da zanimanja ne bo treba Ameriki predrago plačati. Nič prikrite so bile namreč želje nekaterih tujih diplomatov, da bi bil dnevni red za sestanek tako prikrojen, da bi dal Johnsonu čim več prilike, da dela usluge našim prijateljem v OAD. Proti uslugam se ne da kaj reči, ako niso pretežke. Rusk je govoril zato zelo previdno, po potrebi pa pošiljal v boj naše diplomate, ki so ga spremljali, pa tudi par članov Kongresa, ki jih je vzel s seboj, da ga podpirajo v zadregi.
Na željo, nekaj pa tudi na pritisk naše delegacije so se debate sukale okoli sledečih predmetov:
Ideja o sestanku na vrhovih je gotovo zdrava in koristna, toda ni bila rojena v Washingtonu, ampak v Latinski Ameriki. Zato naj ima diplomacija Latinske Amerike glavno besedo, Johnsonova delegacija bo pa bolj poslušala, kot govorila. Seveda so naši diplomatje pazili, da se za hrbtom dnevnega reda za sestanek skrivajo poskusi za napade na ameriške podpore.
Izredno važna je ideja o integraciji Latinske Amerike na vseh področjih, ne samo na gospodarskem. V začetku bi bila seveda gospodarska integracija na prvem mestu. Amerika bi jo gotovo finančno podpirala, seveda v okviru svojih možnosti. Naša federalna administracija pa ne more dati nobene obveze, kakšne koncesije bi lahko napravila skupnemu latinskemu gospodarskemu trgu', kadar bo zaživel. To je stvar prihodnjosti. Razprave o novih carinah med latinskim skupnim trgom in Ameriko bi bile torej močno prezgodne. Vendar pa Amerika misli že danes na to: tako je na primer v sedanjih carinskih razpravah v Ženevi gledala, da varuje ne samo svojih, ampak tudi koristi Latinske Amerike.
Najbolj kočljiva je bila razprava o oboroževanju Latinske Amerike. Pravzaprav ni tako oboroževanje, prav nič potrebno, kajti Latinski Ameriki ne grozi od zunaj nobena vojna nevarnost, pri tem pa jo varuje še vojaška sila naše dežele. Seveda je pa tam doli že postala tradicija, da mora vsaka država kupovati orožje. Če ga ne dobi v Ameriki, ga kupi v Evropi, največkrat na račun podpor, ki jih dobiva iz Washingtona. Naši zunanji politiki je tako stanje več kot zoprno, pa ne more napraviti ničesar, ker se boji zamere pri generalih. Z generali v Latinski Ameriki pa hoče biti naša administracija v prijateljskih zvezah. Nikoli ne ve, kdaj postane tako prijateljstvo potrebno in koristno.
• V NAŠEM VELIKEM CHICAGU bodo to pomlad županske volitve. Chicago je velika “vas”! Največja v našem Illinoisu. Zato je tudi okraj Cook, v katerega spada, naj večji okraj v Illi-
dati kupcu take ali take barve, da ne sme imeti pri prodajanju ali oddajanju v najeme nobenih razločkov. Ti problemi so še vedno tako zapleteni, da so na eni strani krivični bolj lastni-
noisu, ki ima 5,129,725 prebival- 1 kom, kakor onim, ki se vsiljuje-
cev, kakor to izkazuje ljudsko štetje iz leta 1960. To dalje pove, da okraj Cook ima nadpolovično večino v prebivalstvu v primeri z ostalimi okraji v Illinoisu. Zato je tudi okraj Cook vedno najmočnejši in s svojim številom volivcev ter predstavništvom v zakonodajnih zbornicah in drugih zadevah odločujoči faktor v državi Illinois. Za volivce in vsakega je važno, da to ve. In kdor to ve in mu je znano, potem tudi razume, zakaj sta Chicago in okraj Cook tako vpošte-vana v javnem političnem življenju, kakor sta. Večino predstavljata v naši državi in ta šteje! Prebivalstvo vse države Illinois šteje 10,081,158 prebivalcev; okraj Cook pa šteje 5,129,725 prebivalcev, kar je malo več, ki prinese Cook okraj v večino. Pri glasovanju v volitvah in političnih odločitvah je to velikega pomena.
Politično se okraji in mesta delijo, to je po pripadnosti k političnim strankam. Naš okraj in mesto Chicago sta v normalnih razmerah večinoma demokratska. V izrednih slučajih pa konservativni in radi drugih zadev previdni demokrati pomagajo pri volitvah republikancem. V demokratski svobodni deželi, kakor so naše ZDA, je to prav. Kadar zraste greben eni stranki prerobato in da v takih razmerah taka stranka v sedlu izrablja to in ono po svoje in pa v orid takim in takim političnim namenom, tedaj imajo volivci, ki s takim poslovanjem in s takimi upravami niso zadovoljni, pravico na volivni dan z glasovnicami povedati takim kandidatom take stranke: Fantje, vi ne delate po željah večine; ne delate po našem prav in koristno za nas in vse, zato vas danes s svojimi glasovi odstavljamo in odstavljamo. In volivci volijo tako po svoji vesti in najboljši pameti. Morda ne vsi čisto tako, a bi bilo prav, če bi volili tako.
Zadnje volitve so prav pri nas v Chicagu in Cook okraju pokazale zobe nekaterim demokratskim kandidatom, ki so mislili, da delajo prav, še bolj kakor sta delala in vodila deželo Washington in Lincoln. Tako so mislili kandidati. Volivci so mislili dru-goče in so volili po svoje, kakor so sami mislili, da je prav.
Voli We v zadnjih jesenskih volitvah so torej pokazale, kaj misli javnost o nekaterih perečih vprašanjih v naši domači gospodarski, politični in socialni politiki. Tega mnenja so volivci še danes. Z zelo odprtimi očmi gledajo volivci v Chicagu in po Cook okraju na stališča raznih kandidatov te ali one stranke. Na stališča, ki se nanašajo na probleme in vprašanja takoime-novane “Free Occupancy”. To so problemi rasnih zadev, kot pri-moranost, da mora lastnik pro-
jo v taka naselja. Treba bo še sto in sto določil in to pravičnih, da bodo ti problemi dobili poštena lica za vse slučaje. Nekateri glasov lačni politični kandidati za ta ali oni urad pa na-glašajo, kakor da imajo samo oni prav in pa zdravila za to v svojih “aržetih”. V resnici jim gre pa samo za dobrodonosne položaje.
Druga važna zadeva je, kako se gospodari in razpolaga z ljudskim denarjem, ki ga davkoplačevalci prispevajo. Bodimo po-
zgleda, da so lutke in se delajo, kakor da ne vidijo nevarnosti, ali pa igrajo hinavske vloge, češ, naj le Amerika hodi po kostanj v žerjavico za nas. Odločnosti ne pokažejo nobene, še potuhe dajejo tu in tam komunistom. Mi, ZDA, pa smo zapleteni do vratu v te zmešnjave. Voditi krmila v takih zmešnjavah ni lahka zadeva. Vsako vodstvo se lahko kritizira, če hoče kdo iskati dlake v jajcih. In v kislih časih, ko tistim, ki vodijo, ne gre vse po žnorci, je kaj lahko kazati na nje, češ taki in taki mečkači so, saj ne vedo abecede pametnega vodstva in dela. Proč z njimi, v kot z njimi in nadomesti se jih naj z drugimi, ki imajo “glavce” na pravih koncih, itd. Vse take litanije se lahko bere na račun administracij in vodstev, ki niso tako srečna, da bi jih na vseh potih življenja spremljala sreča.
Kritizirati in vpiti je lahko. Pomagati, da bi se razmere izboljšale in predrugačile, to je nekaj drugega. Tega ne zna vsak, mnogi znajo, pa nočejo, ker jim tako diktira njihova politična “modrost”. Mnogi so taki ptiči, ki menijo: Če ni po mojem in mene ne upoštevajo, pa
šteni, kar potrebe, to je prave
potrebe zahtevajo, to mora biti. |nai vse Hodej odnese, kamor ho-Ampak koliko je zadev, ki žro in praznijo javne blagajne preko mere, kot je potrebno in mnoge pa radi nekih političnih namenov, o katerih javnost nima nobenega p^jma.
Vzemimo tisoče in tisoče onih, ki prihajajo iz drugih krajev, največ z juga, v naše kraje. Pridejo brez vsakih sredstev. Tu se nekaj časa potikajo sem in tja, nazadnje jih pa le nekako po
nekih priporočilih sprejmejo kot prosilce za javno podporo. Posebno upoštevajo matere z družinami. Prav, naj se jim pomaga. Ampak, taki naj bi tudi nekaj pomagali mestu in okraju! Ka-
če. Vse vrste ljudje so in smo na svetu. In prav v tem stoletju je mnoge zlodej uslišal in jih odnesel za pokoro, nekatere za železne zavese, druge kam drugam, kjer delajo pokoro. Zgleda, da se zna to v nekaterih slučajih še ponoviti. Dal Bog, da se ne bi, ampak ljudje sami pripravljajo pota takim slučajem, ne da bi se zavedali, kaj delajo.
Obrnimo pogled na domače razmere tu doma v ZDA. Tožimo in pritožujemo se nad draginjo, nad visokimi davki, nad tem in onim. Davki in draginja niso bili še nikoli priljubljeni. Na drugi strani pa moramo pri-
ko? Tisoče in tisoče raznih služb, znati> da preprosti ljudje niso v je, ki bi jih taki lahko opravlja-1 ZDA še nikoli živeli tako ugod-li za to, kar prejmejo v podpo-!no> kakor živiJ0 Prav sedaj. Po-
rah. Po okrajnih bolnišnicah, raznih uradih rabijo stotine in stotine snažilcev, zakaj ne bi te ki jim dajemo podpore, angažirali za taka dela, dokler so na javni podpori. Bolnišnice, ki danes stokajo, da ne morejo izhajati, bi s tem prihranile mnogo.
Tako hi bilo pomagano tem, ki prejemajo javne podpore iz javnih blagajn, v katere se izteka naš davčni denar, in nekaj po-maganega nazaj našim javnim zdravstvenim in drugim javnim ustanovam. Koliko milijonov bi se lahko prihranilo. Pa izgleda, da to nikogar ne zanima. Ampak to, naj kdo pride, odkoder koli hoče in mu pride na pamet, da bi se rad vselil v kako središče, kjer ni prav nič zaželjen, to pa podpirajo in naglašajo. Davkoplačevalci niso takih političnih kandidatov prav nič veseli, pa naj nosijo demokratska ali pa republikanska pokrivala. Kapa, taka ali taka, volivci so začeli odpirati oči in so v zadnjih volitvah volili tako, kakor mislijo, da je prav, pa bodo pri drugih volitvah prav tako. To naj kandidati ne pozabijo!
° PREDSEDNIK L. B. JOHNSON je v svoji poslanici na 69. kongres, ki je začel zasedati 9. januarja letos, navedel potrebe, ki jih zahtevajo različni gospodarski, politični in socialni problemi naših Združenih držav.
Poslanico so mu sestavili izvedenci mnogih poklicev. On kot predsednik dežele jo je objavil, malariji, so omenjal razloge za razne predlo- 1820.
manjkanja ni. Brezposelnim se pomaga. Podpore potrebnim so na razpolago. Celo vrata odpiramo v najboljše kraje vsem, vseh raznih barv, ne glede, če so kdaj kje kaj doprinesli k vsemu temu napredku ali ne. Če bo šlo tako naprej, je neki holywood-ski šaljivec pripomnil: “Zahteve za širše in boljše civilne pravice gredo že tako daleč, da bo vsakdo, posebej še ljudje neke barve, zahteval za bivališče sosedno sobo našega voditelja v Beli hiši.” Zakaj pa ne? Saj on ne bi nasprotoval temu. šaljivec je to drzno izjavil, a res zgleda nekako tako, kakor se on o tem izraža. Te zahteve in pota teh zahtev gredo predaleč. Naj bi rajši reševali druge zadeve, ki so potrebne bolj rešitve, kakor to. Te slednje le razburjajo duhove doma in to v času, ko je treba, da bi bilo edinstvo čim močnejše doma. To pa neprevidno trošenje denarja je, kar zahteva višanje davkov za razne podpore, in razburja duhove doma. Mnenje o tem ho narod izrazil drugo leto v predsedniških volitvah in nič čudnega ne bo, če bo nekatere demokratske prvake po
volitvah glava bolela. Več ne rečem.
Naj zadostuje o tem danes, pa še drugič kaj.
R.
— Kinin, znano zdravilo proti prvič izolirali leta
Prof. dr. Anton Slodnjak postal redni ud SAZU
Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani je imela 7. svečana 1.1. svoj redni letni občni zbor. Ob tej priložnosti je bil izvoljen za njenega redne-
SfoviRsIci narodni
taiofi
CLEVELAND, O. — Naši narodni domovi v Clevelandu in bližnji okolici so pred leti ustanovili federacijo, ki si je naložila dolžnost, da vsako leto izbere in počasti, po enega zaslužnega moža za vsak narodni dom.
Slovenci v Clevelandu smo u-pravičeno lahko ponosni, saj imamo kar devet narodnih domov. Seveda so si nekateri nadeli druga imena, kot Slovenski delavski dom, Slovenski društveni dom, ideja pa je ista, o-hranjati slovensko narodno zavest. Poleg slovenskih domov imamo še lepe cerkvene dvorane in tudi nekaj privatnih, ki so nam vedno na razpolago in v korist. Tudi naši okoliški kraji, kjer živi večje število Slovencev, se ponašajo s svojimi narodnimi domovi: Lorain, Barberton, Girard. To je častno za vse Slovence v državi Ohio. Če bi vse skupaj sešteli, bi jih bilo gotovo dvajset. Ne vem, če jih je še v kateri državi naše mogočne A-meriške Unije več?
Ko smo ustanavljali ta narodna podjetja, smo imeli veliko skrbi, dela, odgovornosti pa tudi stroškov. Vse to pa je bilo pozabljeno na dan otvoritve doma. Ponosno smo gledali na stavbe, ki bi služile nam in naši mladini. Na mladino smo polagali veliko važnost, da hi se ta navezala na naše narodne hrame, kjer bi imela vedno priliko slišati milo domačo govorico, kjer bi se je lahko naučila, kjer bi se spoznavala z našo slovensko kulturo, kjer hi vzljubila naše krasne narodne pesmi. Delno smo uspeli, nekaj mlajšega rodu pa se nam je žal odtujilo. Odselili so se, zašli med tujce in bili izgubljeni za slovensko skupnost v Ameriki. Veliko pa jih je, ki so ostali zvesti svojemu narodu, ostali so med brati, olepšali so si svoje domove in danes vneto pomagajo vzdrževati od nas začeto versko in narodno delo.
Namen mojega današnjega pisanja je, obvestiti vas, v kolikor še niste o tem obveščeni, da priredi C 1 e v e 1 andska federacija slovenskih narodnih domov veliko prireditev s slavnostnim banketom v nedeljo, 12. marca 1967, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Mislim, da je dolžnost vsakega ustanov-nika slovenskih narodnih domov, da bo na tej slavnosti prisoten. Na tej slavnosti bodo zbrani vsi direktorji in voditelji naših domov, in veliko, veliko drugih zavednih Slovencev in Slovenk bo navzočih.
Vstopnice so že na razpolago in se dobe pri odbornikih in u-pravnikih domov. Vsa slavnost bo gotovo lepa in postrežba na banketu gotovo odlična, saj je-splošno znano, kako okusna jedila znajo pripraviti naše st. clair-ske kuharice in kako vljudno znajo naša prijazna in ljubka dekleta postreči. Prepričan sem, da boste zadovoljni s programom in s postrežbo.
Če vam v prsih še bije slovensko srce, če še radi govorite in slišite našo besedo, če ste radi skupaj s svojimi ljudmi, pridite v nedeljo, 12. marca 1967, v največji slovenski narodni dom na 6409 St. Clair Ave. v Clevelandu. Slavnost se bo začela ob štirih popoldne. Složno vsi sklenimo, da hočemo biti navzoči!
Dragi rojaki in rojakinje, bodite prisrčno pozdravljeni!
Jakob Resnik
ga uda dr. Anton Slodnjak, red. profesor ljubljanske univerze v pokoju. Za dopisne ude so bili izvoljeni: dr. Dragotin Cvetko, red. profesor za muzikologijo na filozof, fakulteti ljubljanske univerze; dr. Dušan Hadži, red. profesor fakultete ža naravoslovje in tehnologijo na univerzi v Ljubljani; dr. Svetozar Ilešič, red. profesor za geografijo na filozof. fakulteti ljubljanske univerze; in Janez Cilenšek, rektor visoke šole za glasbo v Weimer-ju, redni ud Nemške akademije umetnosti v Berlinu.
Razdelitev Prešernovih nagrad
Na dan smrti naj večjega slovenskega pesnika, t. j. na slovenski kulturni praznik, 8. svečana t. L, je bila v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani slovesna akademija. Začela se je s Haydnovo simfonijo št. 88 v G-duru. Po simfoniji je imel slavnostni govor dr. Lev Modic, predsednik u p r a vnega odbora Prešernovega sklada. Govoru je sledila razdelitev letošnjih Prešernovih nagrad, ki pomenijo za kulturne delavce v domovini največje priznanje, in pa “N grade Prešernovega sklada”.
Letošnji Prešernovi nagra: -sta dobila pesnik Božo Vodnš za zbirko “Izbrane pesmi” in kademski slikar prof. Maks'. Sedej za dela, razstavljena le : v Moderni galeriji v Ljubljani.
Nagrade Prešernovega sklada pa so bile podeljene pisatelju Andreju Hiengu, pesniku Kajetanu Koviču, kritiku Vasji Predanu, skladatelju Vilku Ukmarju, baletni plesalki Tatjani Rem-škar, operni pevki Tržačanki Ondini Ota-Klasinc, kiparju Slavku Tihcu, slikarju Florisu Oblaku, arh. Savinu Severju, inž, arh. Otonu Jugovcu, dramskemu umetniku Aleksandru Valiču, dramskemu umetniku Sandiju Krošlju, filmskemu delavcu Rudyju Vavpotiču, dirigentu Lojzu Lebiču, inž. arh. Svetozaru Križarju in inž. arh. Jožetu Brumnu.
Po razdelitvi nagrad je odigral simfonični orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada še Beethovnovo overture Leonora št. 3.
Po akademiji je Ivan Maček, predsednik skupščine Slovenije, pripravil v skupščinskih prostorih sprejem za Prešernove nagrajence in povabljene kulturne delavce.
Razstava del Prešernovih nagrajencev
Na letošnji Prešernov dan, 7. t. m., je bila odprta v ljubljanski Moderni galeriji razstava del u-metnikov. ki so prejeli Prešernove nagrade v zadnjih desetih letih. Nagrajena dela odn. fotografije teh del je razstavilo 21 slikarjev, 9 kiparjev, 13 arhitektov, 5 industrijskih oblikovalcev, 4 scenografi in po 1 kostumograf, fotograf in karikaturist.
Razstava umetnin slikarja Josipa Tominca
Razstava del slikarja Josipa Tominca, ki je doživela v Attemsovi palači v Gorici izreden uspeh, se je sedaj preselila v Narodno galerijo v Ljubljani. L Gorice so poslali v Ljubljano 60 stvaritev tega znanega goriške-ga slikarja-umetnika; v Ljubljani pa so pridali še 20 drugih njegovih del, ki jih lastuje ljubljanska Narodna galerija. Razstavo v Ljubljani je uredila dr. Anica Cevc, ravnateljica ljubljanske Narodne galerije. Katalog, k razstavi so pripravili prof-dr. France Stele, grof Coronini in prof. Anton Morassi.
------o-----—
Državi zelja
. V Združenih državah pošljeta na trg največ svežega zelja Elo' rida in Teksas.
AMEEIšKA DOMOVINA
Deklico
z odprtimi očmi
PIERRE L ERMITE
Prav zares: Filomela ga odveže in pelje za povodec na sredo dvorišča, kjer pripeka baš polno solnce, mu namaže kopita in ga začne komatati.
Rolanda stoji ob strani in gleda malo raztreseno, malo otožno ...
Pentapon, ki je tudi sam raztresen in otožen, ne uboga Filo-tnelini roki, ki ga hoče vpreči in si zasluži eno prav na mesto “temperature”, kar ga mahoma zbudi.	„
Teta Cecilija pride in gleda s trdim očesom. Še enkrat si pozorno ogleda Pentapona in voz. Nestrpno in v skrbeh vprašuje, so li kolesa res dobro namazana.
Običajno se nikdar ne briga za take stvari... Kaj naj torej pomeni ta nenavadna skrb? Kakšne goste neki bo vozil danes? Gospoda	pre vzvišenega
morda? ... Ali gospoda prvega svetnika?
Nepričakovano se mu nudi odgovor. Pentapon presenečen obstane.
Odgovor mu je... čvrst in visok duhovni gospod, črn in odločnega ponašanja.
“... 85 kil!...” prešine bojazen Pentapona, ko ga zagleda.
... In mlad plavolas mladenič, bledega obličja, oblečen v bele tlanelaste. hlače, v mohki srajci m v jopič za tennis z rdečimi črtami. Pisana pentlja mu je vihrala.
• .. 65 kil.„ nič manj, računa Pentapon.
Teta Cecilija stopi k vozu in Uredi sedeža, da se teža pravilno razdeli.
Prvi sede duhovnik.
“85... aj, recimo 90 kil...” Nato sedeta na sedež mlada ^Va ... Roger Maude ... 65 kil.
Rolanda? ... Je-li to radi poldne naklonjenosti? ... Penta-Ponu se zdi, da deklica nič ne tehta. Pa je sedla brez posebnega veselja, kar težo poveča.
Nato prinese Filomela zvrhan boš provianta, v katerem pa Pentapon ne voha ne sena, ne °vsa. .
Peta Cecilija namešča koš s Posebno previdnostjo.
Joj, teža narašča!
Naposled se dvigne še sama, s svojimi čvrstimi nogami ter Se udobno vsede ... Ozre se na-2aj, sedijo li vsi v redu ... Pen-jnpon trpi neznosne muke, če se do na vozu le malo premakne. K sreči se držijo vsi še dosti Uhrno... in k sreči je še spo-
cit •..
Vse v redu?” vpraša Filo-noelo, ki ji predaje uzdo.
^ Da, gospodična.”
^ Ali sedite udobno?”
Da ..odgovarjajo potniki.” Niste preveč na tesno?”
“Ne.”
P°rej, naprej!”
Naprej, je rekla teta Cecilija. Preden je utegnil Pentapon Povleči, da bi si ne zaslužil kaz-ga je pretresel tak mojstrski P°b biča, da bi bil mrtveca k
Zlvljenju obudil... Groza!
Lepe manire so vam to!... 2vrstno spričevalo pred odlič-uimi gosti. .. izvrstno, na račun Vbogega osliča, ki nima nobene-
§a Društva narodov, ki bi ga ščitih...
Pako je zdrvel Pentapon, ves razžaljen in razkačen radi tega jredpotopnega ravnanja pod cvetočim vhodnim obokom; is-i re So se kresale izpod njegovih °Pit in zavil je v ozko ulico s uaglico, kakor da hoče raz-iesčiti trgovino nasproti, voz, °tnike in samega sebe na drob-• • • Poslednja iskra odpora ...
b te ženske! Ne maram jih, ne! he!
, XVI. poglavje.
Navzlic vihariu. ki i
viharju, ki je razsa-
jal v Pentaponovi glavi, je bil tisti dan pravi noirmoutierski dan.
Solnce je sijalo povsod in od povsod, ne da bi žgalo.
Pentapon je vlekel v peklenskem diru svoj voziček po široki noirmoutierski cesti, ki je bila ravna kakor palica.
Pentapon je ugibal, vedno urneje udarjajoč s kopiti po tleh:
“Kam me bo gnala ta naduta ženščina?
... Na desno, v gozd pri la Chaise?
.. . Na levo, proti Le’pine, la Guerinieri, le Goa... La Fosse? Kaj meni mar! Razbil bom oj-nico... ali pa se bom častno odrezal!... ali pa jih pomečem vse v kakoisolarnico! ... Dovolj ... preveč mi je tega življenja!”
Pa ni ga gnalo ne na desno, ne na levo, ampak naravnost.
“To pa ni napak ...” je preudaril Pentapon in jeza ga je minevala. Naravnost, to se pravi, da bo izlet kar najpreprostejši ... bodisi v vas la Blanche ali v Herbaudiere, pa skozi po trdni, prijetni cesti.
Pretila je sicer še nevarnost peščene poti; toda ta bi prišla v poštev le, če bi teta Cecilija vozila “zaljubljenca”.
Pa Filberta ni bilo zraven; torej nič zaljubljenosti!
In povrhu je sedel na vozu ‘gospod duhovnik”, to se pravi, naj korenitejši in najuspešnejši lek zoper sentimentalno kugo,
Medtem je bil pustil Pentapon v diru za seboj pošto in Ker-Mimie, še eno nesrečo: počitniško kolonijo ..., za njim je že roussierški travnik, ogrnjen s topoli v daljavi; in zdaj drevi na desno, proti la Blanche.
Možje in ženske, mornarji in prvi kopalci, ki so videli odda-Ijajoči se voziček poskakovati v oblaku prahu, so menili:
“Kar tiče osla, naj bo, osel je! ... Toda gospod duhovni zares ne izgleda, kakor da se počuti prav varno.”
In v Pentaponovem srcu se je radost spremenila v ponos, kakor se je pravkar spremenila jeza v radost.
Tako so dospeli kmalu do dveh kamenitih stebričev, ki stoje tam že stoletja in tolmačijo mimo idočim, da je prav tam vhod v opatijo ... “Oslom je vstop zabranjen!” piše na veliki leseni tabli.
Toda Pentapon, ki zna toliko lepih stvari, žal, čitati ne zna.
Zato dirja kar brezskrbno notri.
Kako lepa je morala biti svoj-čas opatija la Blanche!
Ob skromnih ostankih, ki so ohranjeni, si lahko predstavljaš.
Kartuzijam, ki so jih klicali “beli očetje”, da bi jih ločili od črnih očetov, ki so prebivali v mestnem samostanu, so se bili spočetka nastanili na pilierski čeri, ki jo je tedaj še pot vezala z otokom. Ko se je pa polagoma pot znižala in naposled pogreznila pod morsko gladino, so se menihi preselili na otok, tik morja.
Dobro so poznali strašno in neizprosno ter nepreračunljivo moč morja,, ob katerem so živeli podnevi in ponoči.
Zato so zgradili svojo opatijo na čvrst graniten temelj ter jo obdali z debelim zidovjem... res izvrstno zidanim zidovjem, kajti ohranilo se je do današnjega dne; in vsak večer se v plimi zaganjajo vanj visoki valovi.
(Dalje prihodnjič)
Če še niste naročnik
AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes!
Clevelandsko podjetje bo preskušalo pristajalne naprave letalskega orjaka
CLEVELAND, O. — Ko izdelujejo podrobnosti načrtov za nova velikanska letala, ki bodo sposobna ponesti tisoč potnikov preko oceana, se pripravlja Cleveland Pneumatic Tool Division Pneumo Dynamics Corporation na gradnjo priprav za preskušanje pristajalnih naprav teh letal. Novo preskuševališče bodo zgradili na 8000 Marble Avenue, poleg tovarne Cleveland Pneumatic Tool. Stalo bo poldrug milijon dolarjev in bo največje svoje vrste na vsem svetu.
V novem preskuševališču, ki bo predvidoma gotovo še letos, bodo najprej preskusili pristajalne naprave velikega Boeing-747 letala, v katerem bo prostora za 490 potnikov in bo predvidoma v prometu leta 1970.
Pneumo ima dogovor o izdelavi načrtov in gradnji pristajalnih naprav za vsa ta Boeingova letala v skupni vrednosti preko 150 milijonov dolarjev. Novo preskuševališče bo lahko preskušalo pristajalne naprave vseh novih letal orjakov, tudi tistih za 1000 potnikov in več.
Cleveland P n e u m atic Tool Company oglaša v našem listu stalno za sposobne delavce.
A. D.
Harriman verjetno ni mislil v svojem razgovoru na trenutno spremembo položaja, ampak na splošno spremembo, ki jo je povzročila zmeda na Kitajskem in z njo zvezan spor med rdečo Kitajsko in Sovjetsko zvezo. Da bo ta spor prej ali slej privedel h koncu vojskovanja, o tem je sedaj že večina opazovalcev prepričana.
Goldwater, ki je na nekem se-.domu struja, ki načelno zago-stanku v Columbusu izjavil, da varja idejo o začasni gornji me-
P@sianik larrimas! vidi žarke mira. ¥ fietnanis
WASHINGTON, D.C. — Predsednikov posebni poslanik A. Harriman je v razgovoru na televiziji dejal, da je mir v Vietnamu bližje, kot je bil. Namignil je, da bo mogoče izrabiti v ta namen “nesoglasja med vodstvom Viet Konga in Hanoiem”. Viet Kong naj bi dajal v Južnem Vietnamu prednost “mešani, socialistični, odprti” družbi pred popolnoma komunistično državo in družbo.
Predsednik Johnson! je pred par dnevi izjavil, da ne vidi trenutno nobene spremembe stališča v Hanoiu, ki bi kazala k razgovorom. Tudi sen. Robert F. Kennedy, ki je tekom svojega obiska v Evropi pred par tedni trdil, da “so ti tedni odločilni” za razvoj v Vietnamu, je v sredo izjavil, da so “ti tedni” sedaj že mimo.
Melodija naše narodne kinine irskega psrekla?
WASHINGTON, D.C. — Ni nobenega dvoma, da je priložnostni pesnik in advokat Key skoval besedilo naše narodne himne 1. 1814 potem, ko je opazoval, kako angleško vojno bro-dovje bombardira našo trdnjavo Fort McHenry v baltimorskem zalivu. Odkod je pa prišla melodija? Angleži se radi bahajo, da je melodija posneta po popevki, ki je bila v navadi v takratnih londonskih gostilnah. Z umetniškega stališča bi to pomenilo, da je melodija precej proletarskega porekla.
Pa menda to ne bo res. Strokovnjaki v naši kongresni knjižnici so že pred 20 leti postavili teorijo, da je melodija irskega porekla in da jo je spravil v našo deželo neznani irski polk, vključen v takratno angleško armado. Isto melodijo so namreč rabili na Angleškem tudi za druge pesmi, našteli so takih že" 85. Nekatere med njimi so našle svojo pot tudi v angleške gpstil-ne.
Preiskava še ni končana.
Goldwater napoveduje nov način bombardiranja v Vietnamu
COLUMBUS, O. _ Kritiki vojskovanja v Vietnamu najbolj obsojajo bombardiranje, ki je po njihovem brez posebnega učinka, zato pa pomeni strašno trpljenje in smrtno nevarnost za civilno prebivalstvo. To stališče je pretirano, tod.' nekaj resnice je v njem, kajti naši generali še niso dokazali, da so izbrali pravo metodo bombardiranja. Ni tudi nobena tajna, da je sedanji način bombardiranja stalno predmet živahne debate med našimi vojaškimi strokovnjaki.
O vsem tem mora nekaj vedeti bivši predsedniški kandidat
dežela lahko pričakuje “prav kmalu” nov program za izbiranje ciljev za bombardiranje v Severnem Vietnamu. Spremembo programa so priporočali med drugimi tudi vojaški strokovnjaki v tujini, ki drugače sku šajo objektivno presojati ameriško vojskovanje v Vietnamu.
Glas Amerike praznuje 25-letnico obstoja
WASHINGTON, D.C. _ Radio Glas Amerike je organ naše federalne ZDA informacijske a-gencije. Rodila ga je druga svetovna vojna. Naša federacija ga je rabila, da propagira ameriško politiko na tujem. Glas Amerike je imel v začetku v rabi samo 5 evropskih jezikov, danes jih ima že 38. V omrežje je vključenih nad 100 radijskih postaj, ki oddajajo tedensko 824 ur raznih sporedov.
Med vojno in nekaj po njej je Glas usmerjal svoje delo na Evropo. Danes Evropa ni več glavni predmet pozornosti, vse oddaje so usmerjene na druge kontinente, posebno Azijo in A-friko. Vseh uradnikov je okoli 2,300, letni proračun pa znaša okoli $32 milijonov. Glasu Amerike so poslali svoje čestitke vsi vidni Amerikanci s predsednikom Johnsonom na čelu.
ji, kar je seveda za navadno pamet nerazumljivo.
Zato je upravičena pripomba, v uvodniku N.Y. Timesa:	“V
Kongresu ima vsaka stvar svojo gornjo mejo, izjemo dela edinole neumnost.”
solja na nje in njihovo rast. Satelit so poslali v vesolje še v decembru in bi se moral od tam vrniti v nekaj dneh, pa so odpovedale rakete, ki bi ga morale spraviti nazaj na Zemljo.
Ohio bo zaključil leto z 20 milijoni prebitka?
COLUMBUS,' O. — Državni finančni direktor R. L. Krabach je dejal, da je mnenje državne Trgovinske zbornice o 51 milijonih primanjkljaja v drugi polovici preteklega leta v državnem proračunu Ohia napačno. Državni proračun naj bi v tem razdobju imel celo okoli pol milijona prebitka. Trgovinska zbornica je pozabila v dohodke všteti izkupiček prodaje žganih pijač.
Krabach je napovedal, da bo imela država Ohio ob koncu te kočega finančnega leta julija 1967 od 20 do 28 milijonov prebitka.
Nova meja za federalno zadolžitev: 336 bilijonov
WASHINGTON, D.C. — V smislu veljavnih zakonov ima federacija kar dve vrsti gornje meje za zadolžitev, stalno in začasno. Stalna je bila vpeljana 1. 1946 na republikansko pobudo in znaša še danes $275 bilijonov. Nima pa praktično nobenega pomena, kajti od takrat je bila dovoljena tudi začasna gornja meja, ki je sedaj dosegla že znesek $336 bilijonov.
Predstavniški dom je izglasoval to začasno mejo že pred tednom. Sedaj jo je odobril tudi senat, le pristavil je še, da naj nova meja ne bo začasna, ampak stalna, kajti tako ali tako ni nobenega upanja, da bi jo bilo mogoče kdaj znižati v doglednem času. Sedaj se mora še predstavniški dom postaviti na isto stališče. Upajo, da se bo, ne vedo pa še ne. Je v predstavniškem
Bio satelita niso našli
SYDNEY, Avstral. — Letala že od 15. februarja načrtno preiskujejo ozemlje kakih 8,000 kv. milj puščave v zahodni Avstraliji, kjer je padel na zemljo a-meriški Bio satelit I.
V njem so ZDA poslale v vesolje vrsto rastlin, bakterij in žuželk, da bi dognale vpliv ve-
Moški dobijo delo
MACHINISTS
Must be thoroughly familiar with job shop operation. Know bridgeports and lathes. Days. -High hourly rate. Profit sharing and other benefits.
ADANAC INDUSTRIES INC. 4659 E. 355 St. Willoughby, Ohio
(43)
Podatki o selitvi peska
Selitev peska v Severnem morju in vzroke teh premikov bodo zdaj prvič skupno proučevali znanstveniki in tehnični strokovnjaki. Podatki o selitvi peščenih plasti so velikega pomena za vse severnomorske kraje, ki pripravljajo načrte ali pa delno'že gradijo razne objekte v morju blizu obal.
Spremenljivost morskih tal o-ziroma selitev peska v morju in vzdolž obal je še vedno skoraj povsem neobdelan problem. Medtem ko se pesek na enem mestu nabira, ga morski valovi drugod odnašajo, včasih tudi pred ustja rek in vzdolž razmeroma plitvih, vendar plovnih poti. Trajnost večine morskih gradbenih objektov, na primer zaščitnih nasipov na otokih in o-balah ter poglabljanje plovnih poti je v mnogočem odvisno od pravilnega odgovora na vprašanje, zakaj se peščene plasti selijo in kako učinkujejo na razne objekte v morju.
Severnomorski obalni odbor je dal pobudo za združeno delo znanstvenikov in strokovnjakov. Oceanografi, geologi za morske raziskave, meteorologi in drugi raziskovalci se bodo sestali z vo-dogradbenimi inženirji. Skupno bodo proučevali fizikalne pojave pri selitvi peska; uporabljali bodo sodobne merilne pripomočke in delali po najnovejših računskih metodah. Po dosedanjih metodah ni bilo mogoče neposredno meriti premikajočega se peska pa tudi ne ugotavljati u-stroja in premikov plasti v morskem dnu.


MACHINISTS
THE 8LEVILAK0 PREUKJmc Tod Os.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Ccrjj«.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDRSTEL
Contouring and profiling Machines
HORfZGHTAL BORIHS MILLS
TilRRET
LATHES
Ženske dobijo delo
Iščemo pomočnico
Iščemo pomočnico za splošna gospodinjska dela. Mora stanovati pri nas. Krasen dom v Rocky River pri madžarski dvojici. Pogoji po dogovoru. Želimo priporočilo. Prosimo kličite ED 1-0675.	22,24,27 feb
Delo dobi
Pomivalka posode, za popoldne, skupno 35 ur. Oglasite se osebno. Delo dobi tudi kuharica
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
(x)
MALI OGLASI
Naprodaj
Popravljalnica čevljev je naprodaj po zmerni ceni. Lastnik gre v pokoj. Kličite 247-6739.
(42)
SfiP TURRET LATHES
EM8IHE LATHES SfiLLffli MHSNES
posnefasredi lestaN^w	P° k ‘ia ma,a Slika na ribie °k° * b‘h
RABIM. BRILLS
rmiEMCAL GOKTMLLEQ MfiCKIHES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebne od 8,15 dop, do 5. pop, ali kličite 341-1709 za čas sestanka
An Equal Opportunitv Employer
(43)
Hiša naprodaj v
rviasna zidana hiša iz rdeče opeke, 4 spalnice, D/ž akra zemlje, 60 sadnih dreves, nad 100 sadi.-c trte, nad 80 zimzelenov, na 5803 W. Pleasant Valley Rd., narma, O. Blizu 2 avtobusov, trgovin in drugega. Kličite 845-21o3	—
^	V najem
Trisobno stanovanje, spodaj ali zgoraj, garaža, oddamo na 1053 E. 71 St. Kličite 361-0989 po 4:30 pop.	(42)
V najem
Štiri velike sobe, spodaj, plinski furnez, na 1074 E. 71 St. Kličite HE 1-8084 po 5:30 pop.
(22,24,27 feb)
V najem
Stanovanje v duplex hiši, 2 sobi in kuhinja spodaj, 2 spalni sobi in kopalnica zgoraj. Na 5810 Prosser Ave. UT 1-0369.
-(41)
Prijatel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
St. Clair Ave. & 68th St.; EN 1-4211
AMEHiškA DOMOTOA
^<rr>oo<==>oo<cr>oo<cz^
MLADA BREDA
IVAN PREGELJ
r<=>oo<z>oo<=^o<c^o<c^
kretnjo se je sklonil h krčmarju. “Ali je v redu?”
“Bo,” je dejal Kranjc, “kaj paOcvirek?”
“Vse prav,” je dejal z dokaj
“Z ženo se menda ne ujemata,” je pripomnil Lipe. Tedaj sta se moža nehote ozrla na Anico; tudi Lipe jo je opazil. Lice se mu je zresnilo in z naglo
CHICAGO, ILL
FEMALE HELP
REGISTERED HORSES hm L, P. Ms.
All shifts, full or part time, for all services New addition opening on January Medical surgical patients
Nurses are involved in planning improved methods for patients’ care with this nursing service. Many employee benefits.
CALL 213-721-5151
or send application to Director of Nurses
Beygrly Hospital
309 W. Beverly Boulevard, Monlebello, California
(40)
MALE HELP
A CAREER OPPORTUNITY LAB TECHNICIANS
No degree necessary. High school graduates will train while learning and earning. Must have good school record. We offer excellent salary. — Top Benefits. Phone Mr. George Wright 581-6800 for confidential interview
or apply
CORN PRODUCTS
63rd & Archer	Argo, 111.
An Equal Opportunity Employer
(40)
ATI
Now Employing For:
RF-SGLiD STATE
CIRCUIT DESIGN ENGINEERS
Opportunities immediately available in rapidly expanding design Engineering Group. Positions offer assignments in the following circuit design areas: VHF/UHF/ Microwave transistor amplifiers, oscillators, varactor multipliers and integrated RF circuits.
FIELD SERVICE
REPRESENTATIVES
Must be able to assume domestic or foreign assignment, while representing company to customer in all phases of technical implementation. Requires demonstrated ability to work without supervision. Requires recent experience in field assignments on airborne ECM or heavy ground radar. Requires citizenship. Prefer AA or extensive service schools that are directly related. Challenging and remunerative assignments immediately available following company training.
QUALIFIED APPLICANTS SEND RESUME TO:
R. D. DENZLER
WRITE, CALL OR WIRE
APPLIED
TECHNOLOGY
INCORPORATED
3410 Hillview Avenue
Palo Alto, Calif.
Stanford Industrial Park
An Equal Opportunity Employer
trdnim glasom Lipe, “zmotil se je bil, pa je terjal dvakrat, dasi je že plačano.”
“Mislim da!” je dejal Kranjc. Ta hip je prinesla ženica iz kuhinje Lipetu in Anici vina.
“Kar tam pri peči postavi, Ka-trica,” je dejal Lipe in pripomnil obrnivši se proti možem: “Tam sedi neka samska. Ji bom pa jaz malo druževal.” “Malo, malo,” je pripomnil mož, “ni prezgovornih ena.” Lipe pa je v resnici stopil k Anici in sedel.
“Si konje in voz spravil?” je vprašal krčmar.
“Vse,” je odvrnil Lipe. “Dobro,” je odgovoril Kranjc. “Kaj, možje, še eno?”
“Ne več!”
“Za liter vina bom dal, ker že sedimo,” je bodril krčmar.
“Saj lahko, si naju obral!” Mož, ki se je branil, si je vendarle dal vsiliti kvarte in začel mešati.
Anica je prinesla vroče vino na ustnice in pila z veliko slastjo, zlasti še, ker je bila v za dregi. Lipe se je nagnil čez mizo in vprašal:
“Kako, da ste tukaj?”
Lahka skrb je donela iz njegovih besed. Anica je bila Lipetu zelo hvaležna, da je prikril svoje znanje ž njo. Prav tako tiho, kot je vprašal, je zašepetala:
“Ušla sem!”
Lipe je pogledal začudeno. Ker pa so igralci molčali, je začel govoriti precej glasno: “Nisem še dolgo tu, pa sem prav zadovoljen. Delo, kakor gre, in če je človek zdrav pa brez skrbi, je vse dobro!” Igralci so se med seboj muzali podjetnosti Lipetovi; Kranjc je že mislil zopet eno onih, o katerih so pravili, da jih je bil v mlajših letih poln. Ker pa ga je skrbel pagat, je molčal. Nekaj hipov za tem so se igralci nekaj sprli in Anica je našla priliko, da je pojasnila Lipetu, kaj se je zgodilo. Njemu pa je igralo na resnem licu toliko usmiljenosti, da je niti s smehljajem ni mogel docela prikriti. Strmel je pred se: Anici je vino ogrelo premrle ude; silno prijetno ji je postalo vpričo Lipeta. Prva sramežljivost se je umaknila. zavesti, da ji je . znanec. Pripovedovala je Lipetu, da se ne namerava vrniti - na Peč, in ga povprašala, ali mu je znano, kje neki je tista njena tovari šica, na kar se je Lipe domislil, da je odšla zadnje jeseni z možem nekam na Nemško. Ta vest je Anico spravila ob dobro voljo, zakaj sedaj ni vedela, kam naj se obrne. Lipe je to opazil in vprašal:
“Če porajtate za dober svet.” Dvignila je oči k njemu. Bil je oni stari, oni lepi, resni mož. Sedaj pa je ležala globoka žalostna njegovem licu.
“Prosim,” je rekla.
Lipe je pomolčal nato je dejal:
Najbolje bo, da se vrnete.” Nikoli!” je rekla strastno. Njemu je šinil dobrohoten nasmeh prek lica; z mehkim, toda prepričujočim glasom je govoril:
“Kam pa hočete? Ali ste za službo? Ne izpostavljajte svojega zdravja nevarnosti. Morate se vrniti, to ste dolžni sebi in Peči!” Njej so privrele solze kljubovalnosti na lice in je rekla:
“Ali sem delala kakor otroci? Moj Bog, druga bi bila ušla že prej.”
“Pa le morate ostati na Peči!” je dejal prepričevalno in proseče obenem. “Bežati s Peči, se pravi, odreči se pravic do Peči; te pravice pa so vaše in, če niso, morajo biti kdaj. Anica, bodite močni in vrnite se!”
Zdelo se ji je, da na pol ume smisel njegovih besed, zdelo se ji je, da je hotel reči, da je prevzela z dnem, ko se je možila na Peč, vse ugodnosti in bridkosti Peči in da je njena prva dolžnost, da ostane zvesta prisegi, ki jo je dala pred možem v roke duhovnikove, božjega namestnika. Da je ne smejo nika-
ke težave pripraviti do tega, da bi kršila to obljubo, in da je to najmanj, kar more in sme zahtevati mož od nje. Ona pa ga j zapusti. Ni li opravičen mož, da jo zavrže, kakor je zapustila ona njega? In ta mož je povrhu še bolehen; vino je delovalo v njem in navsezadnje, saj je v resnici storila nekaj, kar mu ni moglo ostati vse eno; udarila je njegovo mater.
Začela je drhteti roka. Lipe je opazil njen duševni boj; izraz brezmejnega sočutja mu je zopet legel na obraz. Ni li morda zaklicalo nekaj globoko doli v skritem kotičku srca takole:
“Ne verjemi! Neumno bi bilo, da bi se vračala na Peč. Ali ne vidiš, da je tam zate smrt? Jurij je bolan in povrhu te komaj še ljubi. Saj je popolnoma slep za vse v rokah svoje matere. In ta mati! Ali res misliš, da te bo trpela na Peči? Naj umrje mož, kaj potem? Že sedaj te ne more, ker si ji zmešala račune. Kaj potem? Ali ne bo morda stregla tebi in detetu po življenju? Brezmiselno bi bilo, vrniti se. Anica, ostani tu! Dvoje rok imam, pa te roke so jake, delale bodo zate in branile te bodo.”
Takole je morda mislil Lipe, rekel pa je:
“Vrnite, se. Ne bojte se, da bi se vam kdo posmehoval. Saj vam ni treba povedati, s kakšnim namenom ste odšli s Peči.”
“Kaj naj porečem?” je vprašala Anica.
(Dalje prihodnjič)
MAREC
w
mm m
13114^1617^ 21 27128®®
KOLEDAR
društvenih
prireditev
MAREC
11.	— Klub slov. upokojencev na
Waterloo Rd. priredi večerjo ob priliki 4-letnice obstoja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
12.	— Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu bo od 8. zjutraj do 2. popoldne postregel v farni dvorani z omleti in klobasicami.
12. — Clevelandska federacija slovenskih narodnih domov bo imela banket “mož leta” v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
19. — Cerkveni pevski zbor
Ilirija priredi Velikonočno kantato v cerkvi Marije Vne-bovzete ob 4. pop.
APRIL
1.	— Akademsko društvo SAVA
priredi družabni večer “Zlati časi” z večerjo in programom v dvorani sv. Vida. Igral bo Tivoli Quintet.
2.	— Moški pevski zbor Slovan
poda svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne.
8. — Društvo SPE Cleveland
priredi zabavni večer s plesom v Baragovem domu.
15.	— Pevski zbor Korotan
priredi koncert slovenskih pesmi v SND na St. Clair Ave.
16.	— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ praznuje 50-Ietnico obstoja s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45 in
po njej z banketom v farni
22.	— DSPB Tabor v Clevelandu
priredi svojo pomladansko zabavo v SD na Holmes Ave.
23.	— Glasbena Matica poda v
Slov. nar. domu na St. Clair Avenue svoj pomladanski koncert.
30.—Pevski zbor Planina priredi
pomladanski koncert v SND na Maple Heights, 5050 Stanley Ave. Začetek ob 4. pop.
30. — Mladi harmonikarji podajo
koncert v farni dvorani pri Sv. vidu. Začetek ob 3.30 popoldne.
MAJ
6., 7.— 30. letno vzhodno kegljaško KSKJ tekmovanje v Grdi-■ na Recreation Center na 6017 St. Clair Avenue.
7. — Pevski zbor Triglav priredi letni koncert in prizor za 20-letnico svojega obstoja v Sachsenheimu na 7001 Denison Avenue.
14. — Otroci Slovenske šole pri Sv. Vidu nastopijo za MATERINSKI DAN.
14. — Materinska proslava Slovenske šole pri Mariji Vne-bovzeti v šolski dvorani. Začetek ob treh popoldne.
28. — Slovenski spominski dan.
— Društvo SPB Cleveland: sv. maša za padle slovenske žrtve vojske in komunistične revolucije pri Lurški kapeli na Providence Heights na Chardon Road.
F blag spomin
SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE, ZLATE, NIKDAR POZABLJENE MAMICE, STARE MAMICE IN PRASTARE BABICE
MARY PIRNAT
ki so vdano v voljo Stvarnika izročili Bogu svojo blago dušo dne 27. februarja 1960
Zelo srno Vas vsi ljubili, prezgodaj smo Vas izgubili, ljuba mama, stara mama in prastara mamica, naj Vam večna > luč gori.
Zdaj v nebesih je Vaš dom, pripravite tudi prostor za nas, da, ko bomo .še mi svet zapustili, se bomo z Vami v nebesih veselili.
Že sedem let žalujoči:
JOHN PIRNAT, sin z družino FANNIE ZAKRAJŠEK, hčerka z družino
MIMY FATUR, hčerka z družino PEPCA FATUR, hčerki z družino
Cleveland, O. 27. feb. 1967
s.
85
P8M|---------*........... ..
L_;,
UMETNOST NA VODI — Vila Nymann, vodna, smučarka iz Danske, kaže svojo umetnost v Cypress Gardens v Floridi.
dvorani.
JUNIJ
4.	— Društvo sv. Jožefa št. 169
KSKJ preredi piknik na farmi sv. Jožefa.
10.	in 11. —- DSPB Tabor-Cleve-
3 ah d priredi letno spominsko proslavo vetrinjske tragedije na Slovenski pristavi.
11.	— Klub društev SDD na Recher Avenue priredi balincar-sko tekmo in večerjo.
18.	— Otvoritev Slovenske pristave 1967: piknik in ples.
25. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
25. — Slov. kult. društvo Triglav
v Milwaukee priredi v Triglav parku prvo letno veselico.
JULIJ
1	— Clevelandska federacija
slov. nar: domov bo imela svoj prvi letni piknik na farmi S.N.P.J. na Heath Rd. v Chardonu.
2	in 4. — Piknik Slovenske
pristave.
23.	— Slovenski športni klub
priredi PIKNIK na Slovenski pristavi, združen s športnim sporedom, plesom in zabavami.
30. — Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
20. — Slov. kult. društvo Triglav
v Milwaukee priredi, v Priglav parku drugi letni piknik zdru-zžen z mladinskim športnim dnem.
SEPTEMBER
3. in 4. — Piknik Slovenske
pristave.
24.	— Oltarno društvo fare sv.
Vida praznuje 50-letnico svo-■ j ega obstoja s sv. mašo ob 11.45 in nato ob z banketom v'farni dvorani pri Sv. Vidu.
24. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
OKTOBER
1. — Združeni kulturni program
in proslava 48-letnice SDD na Recher Avenue.
j 7. — DSPB Tabor pripravi jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave.
14. — “Slovenska noč” v avditoriju SND na St. Clair Ave. Igra Pecan-Trebar orkester. 29. — Občni zbor Slovenske pristave.
NOVEMBER
5.	— Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
19.	— Pevski zbor Jadran poda
v SDD na Waterloo Road svoj jesenski koncert. Začetek ob 3.30 popoldne.
DECEMBER
3. — Moški pevski zboro Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne.
JANUAR — 1968 27.— Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč”, zabavo s plesom, v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 6.30.
mm.:,,,,,;.. .........^________
S POMOČJO MAOVIH BESEDI! — Kitajskim kmetom ne dajo miru z Maom in njegovimi nauki niti na polju. Postavili so jim tablo z Maovimi nauki, da bi jih brali, ko bi bili preutrujeni za delo. Na polju na levi pospravljajo riž, na desni obirajo tangarine.