Gospodarske možnosti Etiopije
Etiopija obsega — skupno z Eritrejo, s katero Je 1952 skle-nila sporazum o federaciji — 1,184.000 kvadratnih kilometrov z 8 do 10 milijonov prebivalcev (po približnih ocenah). To je dežela,- w katerl so nasprotja med razvojem proizvajalnih ail ln gospodarskimi možnostmi ze-lo močno izražena, kajti po evojem naravnem bogastvu gpada Etiopija med bogajetše države, po razvoju proizvajalnih sil pa daleč zaostaja za razvi-timi drzavami.
Visoke planine, kl jo obkro-Sajo niso samo skozi stoletja varovale Etiopijo pred osvajal-cl, temveč so bile vse do konca 19. stoletja glavni vzrok njene gospodarske in politične osam-Ij«nosti, ki je pomembno vpli-vala na zaviranje gospodarske-ga razvoja. Kmetijstvo, od ka-terega iivi devet desetin prebi-valstva, je temelj etiopskegs gospodarstva. Najvažnejši kme_ tijski pridelek je durah, neka vrsta prosa, ki je glavna hrana prebivalstva, ter kava — glavni lzvozni artikel, ki predstavlja 60 odsfotkov vsega izvoza. Ker Je proizvodnost zaradi izredno primitivnih metod in sredstev obdelave zelo nizka, more kme-tijstvo zadostiti samo najosnov-nejšim potrebam prehrane pre-bivalstva.
Industrija je šele na začetku. Začela se je razvijati pred dru-go svetovno vojno in obsega dan-es nekatere veje potroSne lndustrije, ki delajo več ali manj s tujimi strokovnjaki. Najbolj je razvita tekstilna in-dustrija. Eazen tega imajo ne-koliko delavnic za pridelovanje olja, alkojiolnih pijač in teste-nin, tovarae cementa ln drugo. Nobena ob teh industrijskih vej ne more zadovoljili potret*e etiopskega trga.
Splo§ni naravni pogojl za razvoj proizvajalnih sil so zelo ugodni in dajejo realno podla-go,  da  se  Etiopija  spremeni iz
primitivne agrarne države v napredno in industrijsko razvi-to državo.
Velika prostranstva rodovit-nega etiopskega zemljižča, Id se sedaj ekstenzivno obdeluj«, omogočajo, da se kmefijska prouvodnja z uporabo agroteh-ničnib. ukrepov in mehanizacije nekajkrat poveča in da ee ska-la kmetijskib. pridelkov zaradi raznovrstnosti klime razširi od kultur zmernih krajev pa vse do tropskih pridelkov. Pravi>}o celo, da bi Etiopija lahko po-stala žitnica vsega Sredrjega vzhoda.
Rudno bogastvo, čeprav §e nl dovolj raziskano, ]e zelo razno-vrstno in, kakor sodijo, obstoje pomembna nahajališča znanii rud. Razen kamene soli, zlata in platine. katerib. nahajališča že od zdavnaj izkoriščajo, raz-polaga Etiopija z rezervami ie-leza, bakra, svinca, cinka, žl-vega srebra, voltframa, molib-dena in kobalta. Razen tega so odkrili tudl nekoliko nahajaliM lignita, ne dolgo tega pa tudi sklade ttrana. Ta naravna bo-gastva nudijo ob obilju delov-ne moti in potendalno Sirokem domačem trgu ugodne pogoj« za  razvoj industrije.
Hitrejši razvoj etiopskega go-spodarstva zavira pomanjkanj-J fcnančnih sredsfev, tehničnega osebja in strokovnega kadra sploh. Zaradi prevladovanja na-turalne proizvodnje je notranji trg omejen, težke prometne razmere pa otežujejo razvoj denarnega gospodarstva in po-vezovanje etiopskega teriiorija v  gospodarsko  celoto.
Po osvoboditvi izpod italijan-ske okupacije in po koncu dm-ge svetovne vojne je vlada za-čela boj prot: kulturni in go-spodarskt taostalostt. Izdali *o vrsto ukrepov na področju go-spodarskega in finančnega si-stema. Začeli so proučevat moinosti razvoja posameznib gospodarskih   panog.   Leta   1950
so sprejeli desetletni program razvoja, ki predvideva gradnjo raznih objektov v vrednosti 120 milijonov etiopskih dolarjev. Za izdelavo tega programa tn za njegovo konkretno izvajanje je vlada najela razne strokov-njake po organizacijl ZN aU neposredno od posaraeznib dr-žav. Tudi iz naše države Je od-šlo večje število strokovnjakov, katerim so zaupana najzaupnej. ša raziskovanja.
Vzajemne vezi med Jugosia-vijo in Etiopijo predstavljajo zelo prisrčne odnose. Do tega zbtižanja )e prišlo zlasti v zad-njih dveb do treh letih. Sode-lovanje se ne razvija samo na gospodarskem področju, za kar sta zainteresirani obe driavl. temveč tudi na drugih podroS-Jih, zlasti glede kulturnih vezi In zdravstvene pomoči.
V. B.