STKAN 4 Podjetnik leta je Uroš Mere iz v Bisoia Povzročitelj óktobrske tragedije I še vedno na psihiatriji " 90,6 95,1 95,9 \m řr^ caftfe UŽITEK V DOBRI KAVI Pa\Ž\RNA; 03/713-2666 ST. 91 - LETO 64 - CELJE, 20.11.2009 - CENA 1,25 EUR Osgcvcxna urednica NT Tai;ana Cvm Kdo so krivci? Občina Štore bo vložila odškodninsko tožbo zoper občane, ki naj bi bili vpleteni v prevzem visokih občinskih obveznosti v korist zasebnega podjetja Hudournik. S tem pa zapletov še ni konec, saj so v času prejšnjega župana celo prodali občinsko stavbo. Aleksander Šeliga: »Premier je kopačke zloščil vsem!« ercator OpekamtSke 9. tel ik 03/4?6 60 00 nakfi soboto 9. do 19. uro 600 podpisov pod peticijo v Svetem Štefanu »Ravs« med mladoletniki v Celju Ovce sviloprejke in druge šolske »bučke« ekološka tržnica Ohranimo energijo. PRIHRANIMO. Vetoakiji sylHiU slrwtl. OKNA pavsei &lav«n)ji www.mik-ce.sí 8Q8012 24 Ste Z3 nekaj vročega? • 7 tematsko obarvanih savn SILVESTROVANJE • DJ mg Milanezzi v Savna Centru , si! inclusive hrana in pijača Wellness Parka Laško __90 € na osebo Informacije in rcžervocije; 03 423 2100.03 4-23 2200. mfoíř^ t^crman&^i, ^vww.thcfmans.sî „ THERIVIAMA Laško 'H Družba dobrega počutja novi tednik uvodnik TATJANA CVIRN Prav luštno je res na deželi ... Kolegica, ki je doma m podeželju^ dobre pol ure vožnje iz Celja, večkrat sliši kakšno hudomvÈno pňpombo na račun »rout«, od koder se mora 2Û vsako stvar in vsak opravek spustiti v doli-no^ Ob obisku njenega doma sredi zelenja, od katerega kar bolijo sicer priznaš, da je v tistih njenih hňbih, ki to spbh niso, v bistva zelo lepo. Nobenega hrupa, razen glasnih ptičev, nobenega smradu, razen po gnoju, nobenega norenja in gneče. Prava idila torej. Počitnice vsak dan. Toda razvajeni mestni ljudje hitro najdemo vrsto pomanjkljivosti Kam po rmku-pih. če ti zmanjka kaj nujnega? Kje dvigniti denar, natočiti benđn, plačati polovice, od kod poslati pismo? Kje najti najbližjega zdravnika ali lekamoî Kako brez avta sploh priti do mesta, če ni praktično nobenega javnega prevoza? Vse to so problemi, s katerimi se večina slovenskega prebivalstva, ki živi v manjših naseljih, srečuje vsakodnevno in jih rešuje brez večjih pretresov, z veliko mero navajenosti in dobre lastne organiziranosti. Radi živijo v okoljih, kjer so zrasli, kjer se dobro poznajo med sabo in kakšnih posebnih novodobnih pridobitev niti ne pogrešajo. Da je le cestna povezava dobra, da imajo vodo, elektriko, telefonijo " vse to, kar je v mestu samoumevno, so zanje velike pndobitve, na katere ponekod še v&ino potrpežljivo čakajo. ■ Razen gostilne, kakšne manjše trpine in cerkve pravzaprav drugega v večini vasi ni. Če imajo podružnično šolo in pošto, so že med večjimi Ko enkrat vseto imaš, pa se težko sprijazniš s spremembo. In prav slednje, v povezavi s poštnimi uradi zadnje tedne razbuija dve krajevni skupnosti na Kozjanskem. To, kar so drugod po Sloveniji sprejeli biez štabe volje - če izvzamemo protest Prekmurcev -jena Kozjanskem povod za podpisovanje peticije. Ne zaleže niti pojasnjevanje ekonomske logike, ki pravi, da majhni poštni uradi prinašajo izgube. Ne pomaga niti prepričevanje, da je nova storitev tako rekoč er\akovredna prej^ji, le navaditi se morajo nanjo. So knvi Kozjanri, ki nočejo razumeti, da noiri Časi zahtevajo nove rešitve? Verjetno je bistvo problema v tem, da so to predeli. íqer Že sicer nikoli ni bilo ničesar v izobilju. Občutek drugomzreànosti in zapostavljenosti je očitno še vedno prisoten, še zlasti, ker na eni strani država razglaša, da si prizadeva za enakomeren razvoj in izboljšanje kakovosti življenja na podeželju, da spodbuja razvojne programe z dodatnimi sredstvi in ustanavlja agencije, ki se ukvarjajo s temi vprašanji, hkrati pa kot edini lastnik pošte zapira urade, ki ji ne prinašajo dovolj prihodkov. In čáudi lahko poštarja po novem krajani naročijo rm dom. to zanje ni nova kakovost, pač pa izgiiba še ene ustanove v kraju m še en argument več k očitkom, da so odrinjeni iti zapostavljeni TATJANA CVIRN Podjetja varčujejo tudi na račun varnosti Društvo varnosliiih in-ženirjev Celje« v katerega je združenih 60 članov, je prosidvilo 50 let delovanja. V teb letih se je na področju varnosti naredilo veliko. Število poškodb na delu se je zmanjšalo za tretjino. Vendar se lahko stanje zaradi varčevanja podjetij tudi na tem področju spremeni, opozar-jajo varnostni inženirji. Predsednik društva in predsednik zbornice varnosti in zdravja pri delu Mi* lan Dob ovi šek opaža, da podjetja v duhu klestenja vseh stroškov rada posežejo tudi na področje varnosti in zdravja pri delu. »T\i-di tukaj želijo prihraniti. Mi se'sicer trudimo, da bi bilo tega Čim manj, vendar imamo pri določenih stvareh zvezane roke,« pravi Dobo-višek. »Se pa povezujemo z vsemi inštitucijami, ki delujejo na tem področju» tudi z inšpekcijo za delo, s katero imamo skupne posvete. Povemo, kakšne težave imamo, ona pa nam jih potem pomaga razrešiti. Tudi z obiski podjetij in z usmerjanjem dela na področjih« ki nas bolj >žulijo<.<' Po podatkih, ki so jih ravnokar zbrali na inšpektoratu za delo, je letos krSitev s področja varnosti pri delu in delovnopravné zakonodaje več. »Očitno sta ti področji letos veliko bolj izpostavljeni, kot sta bili še lani, ko smo šele slutili krizo, ki prihaja. Kršitev je razmeroma veliko, lahko rečem, da kar 10 odstotkov več.« pravi glavni Inšpektor Borut Bre-zovar. Celje z okolico iz povprečja sicer ne izstopa, čeprav je letos zabeležilo že več delovnih nesreč s smrtnim izidom. Največ, kar 60 odstotkov, delovnih nesreč se zgodi na ' gradbiščih, ki jih je letos kljub recesiji še vedno približno toliko kot lani- Sledijo področja industrije, znova pa izstopajo nesreče pri delu z elektriko, kjer so letos zabeležili že tretjo nesrečo s smrtnim izidom. ROZMARl PETEK Foto: SHERPA Oništvo varnostnih fnženiijev Celje ja proslavilo SCMetnico. V tah latih se jo na tem področju zgodil velik napredek, zaradi reeesije pa se lahko krivulja otmie, opozarja njihov predsednik Milan Oobovišek. Pred Klicem dobrote kratke sladke V tednu Karitas, ki se za-čenjav ponedeljek, 23. novembra« bosta obe največji prireditvi v Sloveniji na našem območju. V sredo, 25. novembra, bo na Ponikvi pri Grobeinem romanje sodelavcev Kari tas, ob 20. uri pa veliki koncert Klic dobrote» ki bo v dvorani Golovec v Celju. Letošnji teden Karítas, ki je v znamenju visoke brezposelnosti ter resnih socialnih razmer, poteka pod molom Kruh za življenje. V Sloveniji je več kot štiristo Ka-ritas na župnijski ravni, ki povezujejo kar šest tisoč pro-stovoljcev, id skušajo omilili različne stiske. Prostovoljci se bodo v sredo tako srečali na Ponikvi, kjer bo ob 10. uri molitvena ura 1er uro pozneje maža, ki jo bo daroval celjski rojak, predsednik Siovenske karitas dr. Marjan HarnSek, §kof iz Murske Sobote. Na množičnem večernem koncertu Klica dobrote bo več kot dvesto nastopajočih, Na območju, kjer deluje Škofijska karitas Celje» bodo v 87 poŠtah oa območju celjske Škofije, po dogovoru s Pošto Slovenije» postavljeni nabiralniki za prostovoljne denarne prispevke. Že pojutrišnjem» v nedeljo, bo dobrodelni koncert Župnijske karitas Mozirje, ki bo v kulturnem domu ob 17. uri. V nedeljo, 29. novembra, pa bo dobrodelni koncert tudi vKuitur-nem domu Velenje, ki bo prav tako ob 17. uri, V Lu-Čah ob Savinji bo v nedeljo» 29. novembra, ustanovljena župnijska karitas med mašo. med njimi Čuki, Eída Viler, Kingston, Slovenski oktet in Irena VrČkovnik (informacije o vstopnicah na tel. 01/ 300-59-60). Med koncertom se bodo lahko gledalci, med neposrednim televizijskim in radijskim prenosom. po telefonu vključili v akcijo darovanja. Lani so zbrali na dan koncerta 275 tisoč evTov, s spremljajočo akcijo nato do konca-leta še 499 lisoč evrov, s čemer so uspeli pomagati trinajst tisoč družinam iz vse Slovenije. 29. novembra bodo v vseh župnijah zbirali namenske darove za pomoč družinam in posameznikom v stiski. Lani je znašala skupna vrednost programov pomoči Karitas, v katere je bilo vključenih 171 tisoč ljudi, 8,4 milijona evrov. BRANE JERANKO Pretiranega navala na cepljenje ni www.novitednik.coin mA Alma in fige LetoSnjo jesen so v Celju posvetili znameniti in vsem nam vse ljubši Almi Maksim i Ijani Karlin. Vrstile so se razstave, nove monografije» zborniki, celo obnove njenega zadnjega domovanja so se lotili. Prav po šolsko. S šolarji, ki tam opravljajo praktični del pouka. Pred Almino hiško raste figa, smo izvedeli. Upajmo, da po obnovi hiške, katere zaključek napovedujejo za prihodnjo pomlad, od načrtov, kaj vse bo v bodočem Almi-nem muzeju, ne bo ostala le ena figa. čeprav se nova gripa po Sloveniji in tudi na Celjska nezadržno širi, pretiranega zanimanja za cepljenje, protí tej gripi (Še) ni. Bolnišnica in izbrani zdravniki poročajo o močno povečanem številu ambulantnih pregledov gripoznlh bolnikov. Na zdravljenje na oddelku za infekcijske l^lez-ni in vročinska stanja je bil po prvih dveh bolnikih sprejet konec tedna Še en bolnik z lažjim potekom bolezni. Vsi so bolnišnico že zapustili. Na otroškem oddelku sta zaradi nove gripe na zdravljenju dva otroka, zdravijo pa tudi več otrok z la^imi poteki okužb različnih povzročiteljev. Ta teden so tudi v cepilnih centrih na Celj skem začelixre-piti proti pandemski gripi vse prebivalce, starejSe od 6 mesecev, ki to želijo; in ne več le krorUčnih bolnikov, Na novo so ta teden začeli cepiti v zdravstvenih domovih Slovenske Konjice in Laško. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so proti novi gripi do začetka tega tedna cepili skoraj 500 kroničnih bolnikov in zdravstvenih delavcev. Zaradi velikega zanimanja so prejšnji teden tudi podaljšali delovni čas ambulante. Ta teden to ni več potrebno, zato se je pri njih mogoče cepiti v običajnem delovnem Času ambulante, torej od 6. do 12. ure, od ponedeljka do sobote. Takrat se je mogoče cepili tudi proti sezonski gripi. Zanimanje za to cepljenje je večje kot pretekla leta, saj so samo pri njih cepili v mesecu in pol preko 3 tisoč posameznikov. Proti običajni gripi se je seveda še naprej mogoče cepiti v zdravstvenih domovih In pri izbranih zdravnikih. Podrobnosti o cepilnih mestih. naročanju in Času cepljenja proti novi gripi lahko poiščete na spletni strani www. ustavimo-gripo. si MBP NOVI TEDNIK ggpGODKI Ostali na dveh bregovih Radeški papirničarji zahtevajo sto evrov dodatka Več kot 400 delavcev papirnice Radeče papir ter njenega invalidskega podjetja Muflon včeraj štiri ure ni popri jelo za delo. Z vods-tvom namreč niso uspeli doseči dogovora, s katerim bi bili zadovoljni. Če tudi v naslednjih dneh pogajanja ne bodo uspešna, sindikat Pergam napoveduje stavko do izpolnitve zahtev. Prve sindikalne zahteve delavcev so bile dvig osnovnih plač za 100 evrov bruto, odprava kršitev, ki jih je uprava naredila z neenakimi dodatki, ter izplačilo božićnice. Po nekaj pogajanjih so delavci svoje zahteve oinilili. Zahtevo za dvig osnovnih plač so spremenili v redni mesečni dodatek v višini 100 evrov bniÇO'iTo bi bilo za deloda- jalca cenejše, saj če bi se 100 evrov bruto prištelo k izhodiščni plači, bi se temu primemo povečali tudi ostali dodatki. A tudi glede tega se nismo uspeli pogoditi,« je povedal predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj. Direktorja dr. Andra Ocvirka ta teden ni, ves gnev delavcev se je tako zlii na direktorja splošno kadrovskega se^orja, ki je obenem tudi direktor Muflona, Janeza Pezdirca. Ta trdi. da so delavcem bili pripravljeni vrniti variabilni del plaC, obenem so ponudili pomoč najbolj socialno ogroženim delavcem. »Zavedamo se nizkih plač v najnižjih plačnih razredih. Nekaj primerov imamo, ko moramo dodajati poseben dodatek do višine Delavci v Muflonu rma|o Še ni^e plače kot zaposleni v podjetju Radač« papir. minimalne plače. Zato smo nameravali tem s kakšnimi enkratnimi denarnimi pomočmi ali čem podobnim pomagati, a do teh pogovorov sploh ni prišlo. Govora je bilo tudi o božićnici, a sindikat je vztrajal pri zahtevi 100 evrov bruto kot trajnem do- datku k plači, kar pa je v teh razmerah povsem nerealna zahteva.« razlaga Pezdirc. Preproste obrazložitve, da je podjetje v recesiji in da si kaj takega v teh ča^ih ne more privoščiti, delavci ne sprejmejo. »Letošnje poslovanje je boljše, kot je bilo lani. Pa nam kljub temu niso vrnili varia-bihega dela plače, ki so nam ga pred dobrim letom odvzeli. Če rre bi sindikat stopil vmes, bi med delavci prtólo do spontaiega revolta ter s tem do še vei^e škode za podjetje,« pripoveduje predsednik podjetniškega sindikata v pa- pirnici Stane Klanšek. Kaj sledi? »Naši člani vztrajajo pri 100 evrih dodatka.« je jasen Klanšek. Ce do dogovora tudi v naslednjih dveh tednih ne bo prišlo, naslednja stavka ne bo več le opozorilna. ROZMARi PETEK Foto: GrupA Dobra zvezda zažarela v Celju V celjski bolnišnici so včeraj predstavniki NLB Skupina predali otroškemu oddelku simbolni ček v vredoosli 4 tIsoČ evrov. S tem se je začela vseslovenska humanitarna akcija NLB Dobra zvezda. V okviru akcije bodo do konca leta otroškim oddelkom desetih slovenskih splošnih bolnišnic donirali skupaj 40 tisoč evrov. Hkratí bodo otrokom podarili še 30 obiskov klovnov Rdečih noskov, ki bodo otroke v bolnišnicah obiskovali vse do pomladi. Kot je poudarila Lidija Dovšak, direktorica NLB d. d. Podružnica Savinjsko-Ša-leška> je to le delček bogate humanitarne aktivnosti NLB. »Veliko denarja namenjamo za dobrodelne namene. NLB vsako leto finančno podpre več kot sto različnih organizacij. Donirali smo za operacije sive mrene in nakup različne medicinske opreme, podpiramo RK in Karitas, smo glavni po-kro\âtelj Unicefa,« je naštela le del dobrodelnosti. Zanimiv je tudi podatek, da so vvseh IS8 enotah NLBvSlo-veniji njihove stranke v posebne zbiralnike drobiža, namenjene hurrianitamosti, v štirih letih zbrale 36 tisoč evrov prostovoljnih prispevkov. NLB tudi oprosti plačila za storitve občane za vsa nakazila v okviru humanitarnih akdj. Donacije so se seveda razveselili v bolnišnici, saj je, kot je dej ai direktor Marjan Ferjanc, bolnišnica institucija, ki daje ljudem upanje. »Vesel sem, da pri tem nismo sami,« je poudaril in zaželel, da bi se tudi drugi zgledovali po NLB, saj ima bolnišnica Še veliko potreb, denarja zanje pa ne. Seveda je bil najbolj zadovoljen predstojnik otroškega oddelka Andrej Mlakar. Na oddelku letno zdravijo 3.500 otrok in opravijo 10 tisoč ambulantnih pregle-dpv. »Denar, ki so nam ga podarili, bomo porabili za zamenjavo opreme za diag-nosticiranje bolezni prebavil pri otrocih, za gastro-skop,« je napovedal. Da bo NLB Skupina omogočala tudi obisk klovnov z rdečimi noski, se veselijo tako v celjski kot v drugih bolnišnicah. »Vsako sredo prinašamo veselje otrokom na vseh otroških oddelkih v celjski bolnišnici. 'Ridi s pomočjo te donacije lahko v tej in ostalih bolnišnicah uresničujemo reden program srečanj z otrotó, ki smo ga začeii izvajati septembra,« je povedal rîamestiùk (obolele) umetniške vodje Rdečih noskov Tomaž Lapajne Dekleva in poudaril pomen takšnih do-nacij za dolgoročno načrtovanje njihovega dela. MBP Foto: SHERPA m ÔÛLSKI CENTER C£UE Pot na Lavo 22,3000 C^ljs Na podlagi Zakona o prodaji stvarnega premoženja (Ur. list 14/2007 in spremembe) ter 17. in 28. člena Uredbe o postopkih prodaje in drugih oblikah razpolaganja z državnim premoženjem (Ur. list 47/2001 in spremembe) OBJAVLJAMO prodajo stvarnega premoženja -premičnin z javnim zbiranjem ponudb. Predmet prodaje so različni stroji in oprema za obdelavo kovin. Seznam strojev in naprav ter pogoje prodaje Je možno dobiti na intemetnem naslovu http://waw.sc-celje.di v Obvestilih in dogodkih. PA ÍMAM^ «ft Podjetnik leta je Uroš Mere! Podjetnik leta 2009 tokrat prihaja iz naše re^je. Po izboru revije Podjetnik in obrt-n0'pod)elnlške zbornice je laskavi naziv prejel mladi doktor znanosti, Velenjčan Uroš Mere, direktor in večinski lastnik pod-jetja Bisol iz Prebolda. »Nominacija je bila prijetno presenečenje, prejem priznanja pa je potrditev trdega dela celotne ekipe podjetja,«( pravi dr. Uroš Mere. V tem letu, k! je zaznamovano z vsesplošno gospodarsko krizo, podjetje uspešno posluje tako na domačem kot lujih Lrgih. Dr. Mere meni, da je eden od pomembnejših razlogov uspešnega prem^ovanja kiize neposredna povezanost- vodstva s proizvodnjo. »Ce vodstvo natančno pozna vsako malenkost v zapletenem proizvodnem proce-su> lahko bistveno lažje brani tehnološko prednost tako pred kupci kot tudi pred konkurenco.« Podjetje je Mere ustanovil Šele pred slabimi štirimi leti, ko je sam štel šele 30 lei. Prvo polno leto delovanja je s prodajo foto-napetostnih celic podjetje ustvarilo 10 miJi-;onov evrov prihodkov, naslednje leto so znesek že podvojili, letošnji naj bi znašal več kot 30 milijonov evrov. Letos je podjetje ustanovilo svoje prvo hčerinsko podjetje v Belgiji, kmalu ga namerava še v Italiji, nato še v Združenih državah Amerike, kjer naj bi postavili tudi proizvodni obrat. Po njegovih na- UroiMare črtih naj bi leta 2011 ustvarili že 200 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Biso) delo daje 130 ljudem. RP, foto: TT Biva gre naprej. A z novim podjetjem. Le tisti delavci Biva hiš. ki so podpisali posojilno pogodbo, so dobili del izplačila. ki jim ga podjetje dolguje. Podpis posojilne pogodbe je po b^edah njihovega sindikalnega zaupnika Srečka Čatra nujen, saj jim bo izplačilo dala hčerinska družba Biva pro in ne Biva hiše. Kako bodo delavci prezaposleni k podjetju Biva pro, Še ni znano, saj sporazum še ni dokončno pripravljen. Prav tako brez odgovora ostaja nekaj vprašanj, ki se porajajo delavcem in direktorju Petru Golobu. »Financiranje smo uredi-imamo pogodbe za nove hiše, kar pomeni, da nadaljujemo proizvodnjo,« je v sredo po nekajdnevnem medijskem mrku povedal Peler Golob. O novem stanju v podjetju naj bi bili po njegovih besedah delavci že obveščeni. Vsi sicer ne, ker tudi vsi v tem tednu še ne bodo začeli delati, pravi. Koliko denarja bo delavce pričakalo na dodobra izpraznjenih bančnih računih, ni povedal, češ da gre za oseben podatek. Je pa napovedal» da se obeta nova sistemizacija delovnih mest. Delavci naj bi v roke dobili tudi nove pogodbe, saj bodo zdaj delali v okviru hčerinskega podjetja Biva pro. V tem podjetju je poleg Goloba kot pravna zastopnica zapisana tudi lastnica Lesnih gradenj iolanda Lešnik. A če v novih pogodbah ne bo napisano, da Biva pro delavce podjetja Biva hiše prevzema zvsemi obveznostmi vred, bo sindlkaini zaupnik Srečko Čater delavcem svetoval, naj pogodb ne podpišejo. Unior brez pojasnil Pri medijskem mrku pa še naprej vztrajajo v Unionu, ki tudi na Golobove očitke o tem. koliko škode se je v podjetju naredilo v prvih mesedh lega leta; ne odgovarjajo. Peter Golob je sicer Še mesec nazaj trdil, da proti takratnemu večinskemu bstniku Uniorju ne more reči ene žal besede. Zdaj pa nas je opomnil, naj se raje kot seciranja trenutnega stanja lotimo raziskovanja preteklosti. Na primer zakaj se osem mesecev pred prihodom Goloba in podjetja Lesne gradnje ni aktivno pridobivalo naročil? Zakaj se delavcem od februarja letos ni plačevalo prispevkov? Zakaj se je izvedba hotela v Italiji s predvidenih 4 mesecev razvlekla na 13 mesecev brez doplačila? Golob je očrnil tudi prejšnjega direktorja Bojana Hrena, ker naj bi Banki Celje, solastnikom in delavcem prikrival realno stanje in vzroke za negativen poslovni (zid ter kapitalsko neustreznost podjetja, na osnovi česar so se pridobivala posojila. In na koncu je Golob okrcal tudi vso prejšnjo vodstveno ekipo, saj naj bi se sprenevedala o obstoju obveznosti do dobaviteljev. Unior dosledno ne odgovarja tudi na naše vprašanje, koliko je za nakup 90-odslot-nega deleža Biva hiš plačalo mariborsko podjetje Lesne gradnje. Odgovor smo sicer zdaj našli drugje. Mariborsko podjetje je Biva hiše od Unidrja odkupilo za slabih 450 tisoč evrov. ROZMARI PETEK Spet zbor delavcev Steklarske nove Danes se bodo pred stavbo Stridarske nove znova zbrali nekdanji đeisvci te^ podje^ TU^ ponovni sestanek s predsednikom vlade namreč ni obnxfil sadov. Kdo bo poravnal neplačane prispevke za zdravstveno m pokojninsko blagajno, še vedno ni znano, zato Miklaužić napoveduje nove ukrepe. O njih se bo skupaj z delavci odločal danes. Premier Pahor naj bi na kratkem vendarle vložili 227 zadnjem sestanku sicer nakazal novo možnost poplačila (primere naj bi reševali individualno], a ker obljube ni podal pisno, Miklaužić kaj malo verjame v rešitev. Tudi sicer pravi, da z dogovorom ni zadovoljen. Zato se )e po posvetu z odvetnikom odločil, da bodo v tožb delavcev prori lastnici. Obenem so spet ovadili nekdanjega direktorja Mihaela Kolarja (ovadba iz leta 2007« je bila zavržena) ter nadzor-nike. »Nazadnje so dejali, da 01 dokazov» da bomo zaradi tega prikrajšani. Zdaj pa imamo dokaze,« pravi Miklau-žič. Nekdanji predsednik sindikata neodvisnost Stjepan í^-klaužič ima tudi nov predlog -na današnjem zbom delavcev bodo oblikovali odbor za zaš-âto interesov v stečajnem postopku, »saj se za nas nihče ne sekira. Razmišljamo o blokadi pranoženja v podjetju, dokler ne bo država povedala, kako bo reševala naše zahteve, ali pa bomo izvedli protest pred vlado. Odločitev, kaj je bolje, bomo sprejeli danes. Obenem oas zanima, kaj je pokazala Izredna revizija. Kolikor nam je znano, je nekaj vendaiie ugotovila, zato zahtevamo/da se to javno pove in se kršitelje tudi ustrezno kaznuje.« RP Zakaj je bila prva ovadba zavržena? Vodja okrafaiega državnega tožilstva vCelju IvanŽa-b^ je pred kraikim pc^asnJIr zakaj )e bOa inva kazenska ovadba zoper odgovnne v Steklarsid novi zavrajeoA. »Ker je bila ovadba nepopolna. se je od odvetnika, ki je v lej zadevi zastc^ »ndi-kat, zahtevalo dopolnitev in jo tudi po dveh urgencah dne 11. 9.2007 pré^ëû. Ovadba je bila nato 4.10.2007 poslana na Policijsko upravo Celje z usmeritvami. da pridobi in revsa poorebna obvestila in dokumentacijo. Po več urgencah in dopdmtvah, jetožilstvo jre- jelo končno poroâJo dne 23. 2.2009. Na podlagi tako zbranih podatkov in pridobljene do-kumeitadje je bib ugotovljeno, da je za navedeno družbo že od leta 2005 dalje izkazana plačilna nezmožnost plačevanja prispeNtov in davkov, zaradi česar je bila s sklepom Okrožnega sodišča v Cdju dne 2. 12. 2005 uvedena prisilna p(^av;uva. katera jebila zaključena 21. 6. 2007. llidi po prisilni poravnavi se je neplačevanje prispevkov in davkov nadaljevalo iz istih ra^c^ov in je \n\o po odločbi Davčnega urada Celje z dne 28.1. 2009 od- loženo plačilo <^včnega doS* ga, med dnigimi tudi prispev-ka za pokojninsko in invalid^ sko zavarovanje od zaposlenih pri pravni osebi do 28.7. 2009. Ker je bilo tako ugo-tovljeno> da je davčna uprava dovoUla odložitev plačila prispevkov, ovadenim ni bilo mogoče očitati, da so ravnali naklepno oz. da namenoma niso plačevali prispevkov, je bila kazenska ovadba s sklepom dne 25. 3. 2009 zavržena. Zastopnik oškodovanih delavcev, sindikat KNSS Neodvisnost pa je bii s pravnim poulo^m tudi podučen, da lahko odločitev tožilstva preveri na sodišču, v kolikor se z njo ne suinja,« je v sporočilu zá javnost poj^ml Ivan Žaberl. Bogatejši za nov trgovski center Družba Gic gradnje, ki jo vodi Ivan Cajzek« eden s seznama najbc^tejših Slovencev, je v torek odpiia sodoben prodajni center. Ob tej priložnosti je tamkajšnji ID. osnovni Šoli s prilagojenim programom skupaj z Merkurem do-niral S tisoč evrov. Objekt» ki je vreden 4 milijone evrov» so Gic ^mlnje v celoti financirale iz lastnih sredstev. Večji dd v velikosti 1.500 kvadratnih metrov bo namenjen áanšizni prodajalni Merkur. Cajzek je že prg v kraju imel Merkurjevo franšizo, je tu- I u UH'j.t, ii.sd.n /cliinu p«>iii,i[*.ifi. di največji M^kuijev ûanSiz-ni partner, sedar^a trgovina pa je bistveno prostom^Ša. V k-sti Gica ostajata mdi gostinski in frizerski lokal, ki bosta obratovala v tem objekm. V objekt se seD tudi živilska tigovina Eu-rospin, ki je prostor odkupila. V novem Merkuijevem centru v Spodnjih Negonjah bodo polegobsrojeâh trgovcev na novo 2aposlili 5 ljudi, v celem cen-tm pa več kot 30 ljudi. Novogradnja skupaj s parkirišči in skladišči obsega 10 tisoč kvadratnih metrov. RR foto: GrupA Sredstva zs voščila smo letos nameniti otroškim oddelkom Splošnih bolnišnk. NLbO Skupina Sodeč po gneči ljudi, ki si i« H pnn dan želela ogledati trgovino, gre Slatinčanom v taj krizi le zalo dobro. - it. 91 • 20. novMilwr 2009 - IN PRIH - • - popust ^ kaftic< etOlI m'lnerinajbcysimclmsom ALMO Občinsko stavbo prodali zaradi kredita Posebna komisija je več mesecev brskala po papirjih Komunale Štore - Občinsko hišo prodali brez podžupanove vednosti v Storah je posebna obči aska komisila, ki se je aprila lotila pregleda doku: mentacije ter nadzora nad delovanjem občinskega by pass podjetja Komunala Štore, končala delo. Gre za podjetje iz Časa županova-nja Franca Jazbeca, ki ga je uradno vodil sedanji župan Miran JurkoŠek. »Po letu in pol sem ugotovil, da je bila Komunala Štore ustanovljena le zaradi kredita, ki ga občina ni bila zmožna pridobiti, Direklor sem bil le na papirju, po podatkih, ki jih imam, pa občina ni bila oškodovana,« pravi JurkoŠek, ki je že večkrat ponovil, da ima 5-sto vest, saj ga tudi ni meS tre-Dii osumljenimi za kamva dejanja. Tako je Občina Štore dala občinsko stavbo na lizing Hypo l^ingu, kar ji je omo-goûio. da je prišla do denarja. Komimala Štore, »javno podjetje za urejanje in vzdrževanje javnih površin«, ki je bito v stoodstomi občinski la^, je na- to li^g odplačevala ter občini zaračunavala najemnino. »Med Komunalo Store in Hudournikom je bil sklenjen en sam posel, to je i^radnja obrt -ne cone Štore vzhod. Delo je opravil ter prejel plačilo,« §e razlaga Jurko^k. Dokumentacijo so kriminalisti že pred dobrim letom dni zasegli, jo obravnavaJi ter podali ovadbe, še omenja JurkoŠek V občinski stavbi so preživeli veliko časa ter zaslišali tudi nekatere uslužbence. Brskanje in pogovori In kaj je ugotovila občinska komisija, ki se je od aprila sestala devetkrat? »V komisiji menimo, da za pregled poslovanja javnega podjetja Komunala Štore nismo dovolj usposobljeni, vendar smo idjub temu priili do določenih ugotovitev, za katerimi stojimo,« pravi predsednik komisije, opozicijski svetnik Goran Biatnjak (SD). Med drugim so ugoto- vili, da je bil nakup občinske stavbe sporen z ra^Čnih plati, saj naj bi bil sklenjen brez poU'ebnih soglasij. Prav tako naj bi Hudourniku občina zaupala gradnjo vzhodne obrtne cone brez javnega razpisa, celotno plačQo naj bi prejel že v treh tednih po podpisu pogodb, kar je neobičajno, investitor in Tiadzomik naj bi se pojavljala v isti osebi. Med zanimivejšimi ugotovitvami je Še to, da naj bi bila ena od pogodb plačana za isto delo kar dvakrat, večinakupnin od prodaje parcel obrtne cone pa naj ne bi bila nakazana Komunali Store. Kot je povedal Blatojak, so na sejo komisije povabÉ Irra-co Ocvirk, nekdanjo direktorico občinske uprave ter do aprila letos likvidacijsko upraviteljico Komunale štore, ko je bila razrešena. »Povedala ni veliko bistvenega ter je omenila, da za tovrst-00 raziskovanje nismo usposobljeni. Prav tako je reûa, Čistilni servis PANHYGIA zanesljiv in znupanja vreden poslovni partner BUHE^sve-ti« trojici Si bo Občina Store» ki je hudo finančno oškodovana, uspeJa od treh ovadenih T zadevi Hudournik ne^ kaj denarja vendar ie povrniti? V štoi^kem občinskem svetu so že večkrat opozorili na potrebo po odškodninski tožbi> od predvčerajšnjim je ta dejstvo. Tako se je občinski svet so-glasno odločil za vložitev odškodninske ložbe zoper tri obča ne r ki naj bi bili vpleteni v prevzem visokih občinskih obveznosti v korist zasebnega podjetja Hudournik. Po nekaterih podatkih gre za direktorja podjetja Hudournik Stanka Za-keUka, bivšega župana Franca Jazbeca ter nekdanjo direktorico občinske uprave Irenco Ocvirk. Do odškodninske tožbe bo namreč lahko prišlo le, če bo trojici krivda dokazana. Kot je občinskemu svetu pojasnil odvetnik Marjan Fe-guš, naj bi po njegovih informacijah prišlo do kazenskega postopka v tej zadevi še letos. Točno pred letom dni je policija poslala na to-žilstvo ovadbo zaradi prevzema visokih finančnih obveznosti ter ponarejanja» osu-miU pa so jih kar desetih kaznivih dejanj, od zlorabe uradnega položaja do ponarejanja. Direktorja Hudournika Stanka ZakelŠka sumijo, da je od leta 2001 do 2004 večkrat napeljal uradni osebi, da sta nezakonito ali brez ustreznih soglasij (ter v imenu občine) pri različnih bankah in finančnih družbah postali porok za najeta posojila Hudournika oziroma sta na drug način v imenu obči- Goran Blatnjak in Franc Jazbec (desno). Le kaj nameravajo vzeti nekdanjemu županu? ne nezakonito prevzemali obveznosti tega zasebnega podjetja. Eno od uradnih oseb celo sumijo^ da je za zavarovanja Hudournikovih posojy zastavila obveznosti» ki so bile predhodno že obravnavane, ter je s tem iste obveznosti večkrat zastavila. Obe uradni osebi sta osumljeni, da naj bi z direktorjem Hudournika ponarejali različne poslovne listine aii uradne občinske listine, tako da sta lažno priznavali neobstoječe obveznosti do tega zasebnega podjetja. Hudournik jih je nato neupravičeno prodal ali odstopil banki. »Te Listine sta osumljeni osebi lažno podpisovali v imenu drugih ter jih opremljali z različnimi pristnimi žigi, do katerih sta imeli dostop,« so še zapisali v poročilu celjske policijske uprave. Po ovadbi je Franc Jazbec povedal: »Vsekakor sem odgovoren za stvari, ki so nastale, krivega pa se ne počutim, ker sem bil zaveden.« Irenca Ocvirk, ki naj bi bila med vpletenimi, vse obtožbe zavrača ter trdi, da ni podpisala ničesar Bo trojici krivda dokazana? Bo občina trem osumljenim v rem primeru lahko kaj vzela? V odškodninski tožbi gre za znesek okoii 1.8 milijona evTov glavnice» obresti niso vStete. Med različnimi vprašanji, ki se porajajo, je tudi to, koliko premoženja sploh (še) ima trojica? BRANE JERANKO ES intervju NOVI TEDNIK Še vedno dolgoprogaš Mihailo Lišanln $ promoviranjem Celja in likovne umetnosti otrok teče na dolge proge v Celje je príéel januarja 1974 na povabilo atletskega kluba Kladivar kot takrat eden najboljálh dolgoproga-àev In maratoncev v nekdanji Jugoslaviji. â6 let, krepko več kot pol življenja, je Cdjaii. MUiaib lišanin. Srb iz Kraljeva, je v sredo vdrud?! otrok iz Šmarja pri Jelšah, njihovih staršev in prijateljev proslavil 60-letnico... »... in se ob tem bežno spomnil, kako sem preživel buma obdobja od Tiio\ah pionirjev do setianjegâ kapitalizma in mučnegá razpada Jugoslavije ... Vmes je segel kakšen spomin tudi oa opravljeno deio in na Čase, ko sem bil Se športnik,« je strnil po^ed nazaj. Kaj vas je pravzaprav pripeljalo v Celje? Vlak. No, Salo na stran. Pripeljalo me je vabilo Kladivar-ja in Valterja Štajnerja. Celje mi je priraslo k srcu in tam tudi ostalo, čeprav imam v svo-jem Kraljevu §e vedno manj-§0 kmetijo, Kdo ve, morda bom na stâta leta kmetoval. otrok. Je to tržna niša? Od česa živite? Predvsem sem imel ob začetkih t^ovino z likovnim materialom in pri meni je nakupovalo okoli 300 osnovnih Sol in vrtcev iz Slovenije. To Je bil velik dotok denaija, ki sem ga na nek način preúval v drugo nišo, v umemost. Financiral šal, kaj se dogaja. Ugotovil je pač, da od tega. da bi otrokom v svoji državi prenesel moj razpis, ne bi dobil ničesar, enako tudi ne otroci, ki bi dela poslali. Ni pa pomislil, da bi s tem otrokom iz svoje dežele odprl okno v svet. Ni pomisli], da bi jim na ta način omogočil enakopravno tekmovanje z otroki zv&egâ sveta. »Z razpisi sem pridobil 120 tisoč del ocrok iz 77 držav nn teme konj, kuliuma dediščina, gradovi. kdo sem jaz • kdo je moj narvd, tihožitja in etno oblačila.« sem razpis in revijo Likovni svet, Zdaj sem tako daleč, da se revija sama pokriva in Se nekaj ostane. To je praktično edina revija v Sloveniji, ki se tiska v slovenščini in angleščini in jo berejo tujci v 26 državah. Še vedno se financiram sam, seveda ob veliki pomoči občine Celje»ki mi je brezplačno odstopila prostore za galerijo, in ^ nekaj denarja dobim za udeležbo na razpisu, za ta denar pa delam res veli- »Za promocijo Celja po domovini in po svetu veliko naredim. V to vložen denar se vrača z veliko večjo obrestno mero, kot če bi bil v ůanfci'.« Prišli ste kot maratonec, tudi zdaj. se zdi, tečete maraton, ko skuâate mladim privzgojiti ljubezen do likovnega izrasUnja. Kako ste našli to področje ddovanja? Po poklicu sem strojnik, a sem tudi kot športnik veliko . potoval po tujini. Vedno so me zanimale knjige« monc^aô-je inzgodovina. V Rusiji so bile knjige zelo poceni in vsakič sem od tam »prešvrecal« polno potovalko knjig in reprodukcij. Leta 1990 sem šel med samostojne podjetnike in se opredelil za področje trgovine s šolskim materialom. Spoznaj sem se z likovnimi pedagogi Slovenije in to je že bil korak bliže temu, kar delam zdaj. Z večino od takrat kakšnih tristotih pedagogov smo postali prijatelji m ugotovili napake, ki se dogajajo ^ede predstavljanja likovne umetnosti otrok, predvsem ^ede objavljanja mednarodnih razpisov» dostopnosti do r^jih, želja otrok do udeležbe... Ste takrat ustanovili revijo Likovni svet? Tako je. In z njo sem vsem pedagogom na isti dan »prinesel« na mizo vse mednarodne razpise. Nac^adnja so bila potovanja, spoznavanje mednarodnih razpisov in podobno. V Bitoli, kjer je največji mednarodni razpis za likovna dela mladih, sem se odločil, da bom tudi jaz počel nekaj takega. S poštenim delom in odnosom do te teme, za katero sem dal velik del življenja in sposobnosti, sem v teh letih vseeno prišel med deset največjih na svetu pri mednarodnih razpisih za likovna dela ko promocijo Celju po domovini in po svetu, z veliko večjo obrestno mero, kot če bi ta denar vložití v banko. Ste obogateli? Seveda (smeh). Zadnjič je bil pri meni nek možak iz Uz-bekistana, ki odpira potoval-noagendjo. Prosil sem ga. da moj razpis objavi tudi v svoji državi. Ko ni bilo od njega nobenega od^ vora, sem povpra- V vseh teh letih ste objavili že 15 ra^isov, tema zadnjega so etno oblačila in folklorni plesi. Med prvimi pa je bil konj, Id je svojevrsten rekorder... Da bi otrok ustvarjal, mora imeti neko temo, nekaj, kar ga vleče, kar.ima rad. Konj je za ouoka simbol moči, hitrosti in ljubezni do živali. To je bila tema, pri kateri so lahko sodelovali vsi otroci. Izdelki so res unikatni. Na nekaterih so imeli konji tudi po 6 in več nc^. Otrok še ne zna Šteti, a ko vidi konja v teku, vidi noge, veliko nog. Zato tudi tako nariše. To so unikati, ki prihajajo iz srca in duše otroka neposredno na papir. V petih letih se je nabralo 45 tísoč sHk iz 55 držav, kar je naj ve^azbir-ka na svetu, in čeprav te teme ni že več kot 10 let, me iz sveta šé vedno vabijo, da jim pripeljem to zbirko na razstavo. Kje hranite vsa ta dela? Doslej je vse to potovalo z mano. Najprej je bilo v moji kleti v Štorah, potem v galeri- ji na Starem gradu, zdaj spet v Štorah. Imam 120 tisoč del iz 77 držav na teme konj, kulturna dediščina, ^dovi, kdo sem jaz, kdo je moj narod in tihožitja, zdaj še emo oblačila. Tri mesece je akademska slikarka Ivana TodiČ Andrič ločevala ta dela po državah in potem Še po temah. Zdaj je arhiv urejen in vsi, ki še vedno udijo. da blefiram, si lahko pridejo vse to pogledat. Razmišljate o kakšni retrospektivni razstavi z vzorčnim i primerki? To bi bilo ležko. Vsako leto nagradbuo od iSO do 170 likovnih del. Na hitro - za retrospektivo bi morali razstaviti okoli tri tisoč del, ki so izbrana med 120 tjsočimi»naj-boljše med najboljšimi. Pri Čemer bi bila to po nadonaliv, kjer izberejo najboljša dela za razpis, in naši Še tretja selekcija. Zgovoren je primer s Poljske. Med Šest tisoč deli so jih izbrali in poslali le iSO. Ko rečem, da se je fiabralo 120 tisoč del, to ne pomeni, da je sodelovalo toliko otrok. To so le dela. Ki so prišla, sodelujočih pa je Se bistveno več. Vseh sodelujočih, od avtorjev do pe-dagc^ov, različnih komisij, veleposlaništev, nenazadnje poštarjev. je več kot 500 tisoč. Kaj pa galerija, ki je nekakšna dodana vrednost? V njej ne razstavljate ledel mladih ... V galeriji vsako leto ponujam Šest razstav otroških del in tri do štiri odraslih, pri čemer so te povezane z umetniki, ki se ukvarjajo z otroki. So likovni umeuiild in hkrati pedagogi, ilustratorji aH kaj podobnega. Včasih ob prostih terminih pripravim še kakšno razstavo, Če me kdo zaprosi, da bi rad kaj pokazal. Celjski slikarji, recimo, so pri meni razstavili dela ob te^ju grafike. Aii razstave umetnikov iz tu- »V Celje sem pnšel leta 1974 kot obetaven dolgoprogaš in maratonec. Postal in ostal sem Celjan.« ' jine. Zanimiv je primer gostovanja predsednice združenja ilusu-atorjev [rana. To sodelovanje je obrodilo še en sad. Za folklorni festival Od Celja do Žalca nam je priporočila umetnika na njihovem ^asbilu taar, ki je nastopal tudi v več vrt-cih,izkazalo pa se je, da je akademski slikar in prišlo je do dogovora, da bosta prihodnje leto skupaj za mesec dni ustvarjala v Celju. V vaši galeriji vedno kaj visi in je vedno odprta za skovalce, imate pa tudi zasebno zbirko. Res je. Občasno razstavim kakšno delo, ki so mi ga po* darili, ali fotografije s potovanj po svetu. Izobesil sem tudi del priznanj, ki sem jih dobil za svoje delo po svetu. Okoli 40 diplom in priznanj iz več kot 30 držav, ki sem jih dobil v zadnjih desetih letih, sem razsta\ďl. Žal sem eno mapo ob selitvi založil, tako da bi lahko pokazal še kakšnih 50 takšnih priznanj, če bi jo našel. Veliko potujete po svetu. Ibdi zasebno ali le zaradi dejavnosti galerije in razpisa? Skoraj vsa potovanja so tako ali drugače povezana z delom, ki ga opravi}^. Posebej zadnje čase. ^odi pa se, da nag"ajenci pridejo vCelje, kjer jih popeljem naokoli, kolikor pač zmorem... V jamo Pekel, na Smaninsko jezero. Stari grad ... Nikoli ne vem, kdo je nagrajen in kako so premožni njegovi staiži. A če nekdo pride iz Indije in plača letalsko vozovnico in bivanje pet dni v Celju, ravno revež ni. Zgodilo se ml je, da sem 14 dni po koncu razpisa dobil va- »Po poklicu sem strojnik, skozi delo s^m se naučil veliko o umetnosti, a umetnik nisem. Sem organizator in menedžer.« bilo v Indijo. Da bi dokazali, da so oni Še bolj gostoljubni in prijazni od nas, so me za 14 dni povabili k sebi, na svoje stroške. To je bil pravi šok, še posebej, ko so prav ob mojem obiskuv 15-miliionskem Bangaloreju odprli prvo otroško galerijo po zgledu moje. Pričakali so me z vsemi častmi, plesali so mi napol goli bobnarji, oblekli so me v zlata oblačila, me posadili na zlat stol, me razglasili za časme-ga gosta. To je bilo za mene največje poplačilo za to, kar počnem. Tu ni mogoče govoriti o denarju. Podobno se mi je zgodilo v Belorusiji, Iranu Kaj pa mednarodna grafična delavnica, ki jo priprav-Ij^e vsako leto z ugledidmi umetniki iz tujine? Zak^j ste se odločili Še za to? Če za starimi ljudstvi ne bi ostalo nič zapisanega in narisanega, ne bi o njih vedeli ničesar. To je bilo vodilo, da sem leta 2001 ustanovil to delavnico, kjer umetniki z vsega sveta, na svoj način zapisujejo videnje arhitekture Celja. Doslej je sodelovalo 29 umetnikov iz sedmih držav, skoraj vsi so bili akademski slikarji. Nastalo je 150 graňk, pri Čemer je 25 avtorjev Ce Ije videlo prvič. In tá prvi vtis je najmočnejši in pri umetnikih pusti sl^, ki se odrazijo na papirju. To so umetniška in hkrati dokumentarna dela. Ne zavedamo se pomera te zbirke, se je bodo pa zavedali zanamci Čez sto in več let. Letos, na primer, so sodelovali' štirje profesorji likovne akademije iz Minska, med njimi dvakrauii dobitnik zlatega jabolka ilustracije Bratislave, kar je najvišje priznanje za ilustracije na svetu. BRANKO STAMEJČlC Foto: SHERPA m novi tednik Ë^^irruALNO Peticija je podpisana, kaj sledi? Peticijo je podpisalo več kot 600 krajanov - Sveti Štefan ter Kaiobje sta zares na slabšem kot ostale premične pošte v krajevni skupnosti Sveti Štefan, ki je v odmâloije-nem delu občine Šmarje pri Jelšah, se je končalo štiridnevno podpisovanje petici-je, s katero nasprotujejo uvedbi premične pošte. P^ tid jo je podpisalo vet kot 600 krajanov. Krajevna skupnost Sveti Štefan ima 900 prebivalcev, vendar spada del Babne Gore in Babne Reke k poStí v Loki pri Žusmu. ki deluje po starem. Člani sveta KS so zaradi podpisovanja obiskali vsa gospodinjstva, ki spadajo k pošti v Sveiem Štefanu, Kdo bo nov direktor? številčno delegacijo iz Svetega Štefana bo, kot kaže, moral sprejeti nov direktor poslovne enote Pošte Slovenije v Celju, ki prihaja iz Ljubljane. To bo od 1. decembra Andrej iUhter, ki je bil direktor poštnega logističnega centra v Ljubljani. Do konca meseca ostaja v Celju za direktorja Stefan Zidanšek, ki se odpravlja v pokoj. ki je po novem premična. »Po doslej znanih infonnacijah ni podpisa odkloni] nihče,« ugotavlja predsednik KS Jakob Romih. In kaj so krajani podpisovali? «Zahtevamo, da je vse tako, kot je bilo do 30. oktobra, pred uvedbo potujoče po$te. ko smo imeli na voljo vse poštne storitve,« pravi Romih. V Svetem Štefanu so med drugim ostali brez uradovanja ob sredah ' popoldne ter sobotah dopoldne, poštar pa po novem uraduje vsak delavnik po četrt ure pod vaškim kozolcem. Do uvedbe premične poŠte so imeli v Svetem Štefanu lepo urejen poštni urad, ki zdaj sameva. Ob sobotah pa * « nic Še več: v Svetem Štefanu so na spletni strani Pošte Slovenije ugotovili, da uraduje poštar v skoraj vseh novih 13 poŠtah po državi tudi ob sobotah, izjema so le Sveti Štefan, Kaiobje ter še nek kraj izven naše regije. Na sedežu Pošte Slovenije v Mariboru smo se zato pozanimali, čemu takšna izjema, ter prejeli odgovor. »Premična pošta Sveti Stefan Dima delovnega Časa ob sobotah, ker ga tudi stacionarna ni imela. Pri projektu preoblikovanja premičnih poŠt v mobilne poŠte smo torej pri tistih poštah, ki so delovale Veliko nezadovoljstva je prav tako na Kaiobju, kjer so v nekoliko boljšem položaju. »Dobivamo veliko klicev s Kalobja,pokriJi<,«ješe na vrgel Polnar. Čeprav so svetniki rebalans na koncu izglasovali, tudi iokxèt niso mogli mimo večnega vprašanja šentjurskih sej - -ali je občina prezadol-žena. Glede tega so mnenja Še vedno, milo rečeno, zelo deljena. POLONA MASTNAK Foto: GrupA V čast Jožetu Mačku in Ignaciju Orožnu Laščani so dočakali velik dogodek, saj je luč sveta ugledala pomembna knjiga o zgodovini Laškega izpod peresa njibovega rojaka, akademika ter dobitnika Zoisove nagrade za življenjsko delo dddr. Jožeta Mačka, ki je prevedel delo Ignacija Orožna. Ta je beležil ključne podatke o cerkveni zgodovini ter zgodovini Laškega. Knjigo je ob sodelovanju Knjižnice Laško, kjer so pripravili prireditev ob izidu, izdala Celjska Mohorjeva družba. Orožnova zgodovina laške dekanije je tako končno dostopna tudi širšemu bralstvu, saj so prej lahko po njej posegali te tisti, ki poznajo staro nemščino in gotico. V lašld knjižnici se je zato trlo obiskovalcev, ki so prisluhnili, kaj sta imela o knjigi povedati dr. Tomo Korošec in prevajalec dela, v katerem se Orožen dotakne Laškega. ' Rojak Ignacij Orožen se je Laščanom Še posebej zapisal v zgodovinski spomin, saj je kot kaplan in župnik služboval po krajih Štajerske, bil tudi škofijski šolski nadzornik in ravnatelj semenišča, pa tudi predava- Dddr. Joře Macek in dr. Tomo Korošec $ta ob predftavit« knjigB Orožnova zgodovina dekanija Laško spregovorilB o avtorju ter njegovem delu. telj na bogoslovnem učiteljišču. Kot .ugledni slovenski zgodovinar je Orožen skrbno vodil tudi farne kronike, jih zabeležil v 14 knjigah, ki opisujejo osem de-kanij, Laško omenja v Četrti knjigi. Prav tako je opisoval ljudsko Izročilo, v laški kroniki pa na primer najdemo zapise o prihodu Turkov v Govce ter opise jurje-vanja. O Orožnu je v laški knjižnici, s katero odlično sodeluje s številnimi prispevki, spregovoril dddr. Jože Maček, rojak, na katerega so Laščani prav tako ponosni. Ugleden akademik» član Sazu ter uglednih združenj v tujini» se je namreč rodil v OleŠČah. Doktoriral je iz agronomskih znanosti« ekonomije ter zgodovine, naredil blestečo akademsko kariero kot predavatelj» ki se je hkrati izkazal za izjemno plodnega publicista znanstveno strokovnih razprav in vsestranskega raziskovalca, pa tudi prevajalca. V Laškem so mu ob predstavitvi knjige pripravili še posebno presenečenje, saj so mu čestitali tudi za osebni praznik, visok jubilej, 80r letnico. PM Foto: GrupA nakratko Profesorji pod okriljem Ipavcev v šentjurskem kulturnem domu se jutri, v soboto, ob 19. uri obeta koncert profesorjev Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur. Večer v okviru Ipavčevih kulturnih dnevov 2009 pripravlja Šentjurska glasbena šola. Nastopili bodo klarinetista Nataša Aškerc in Matjaž Vodišek> violončelistka Maja Keblič, violinistki Elizabeta Rauter in Doris Šegula, tolkaiist Urban Krč, flavtistka Agata Kvartič, pianistki Mojca Krajne in Valentina Zidar ter solist Boštjan Korošec. Predstavil se bo" tudi trio harmonik, ki ga sestavljajo Romana Jaušovec, Bojan Draksler in Rudi Sakelšek. Na prireditvi bo mogoče slišati dela Haydna, Bollinga, Ipavcev in Enesca. V Laškem pevci in godci iz vse Slovenije v Laškem se v organizaciji javnega sklada za kulturne dejavnosti 1er njegove območne izpostave julri» v so-boto> obeta državno srečanje pevcev ljudskih pesmi ter godcev ljudskih viž. V Kulturnem centru Laško se bodo tako zbrali pevci m godci z vseh vetrov, ki obljubljajo pester večer Pevci nam pojejo, godci pa godejo. Prireditev se bo začela ob 18. uri, v programu pa se bo zvrstilo kar 14 skupin. Uvodoma jim bodo zapeli člani Moške pevske skupine Martini iz Rečice pri Laškem. Od skupin s Celjskega bodo na srečanju zapeli pevci s Prevorja. Prav tako jutri bo ves dan v šoli v Debru državni seminar za ljudske pevce in godce, na katerem pričakujejo več kot sto udeležencev. Laščani in Goethe Dramska skupina KD Koral bo v nedeljo ob 18. uri v Kulturnem centru Laško uprizorila gledališko igro. Lotila se je Goethejevega Fausta. Tragedija svetovnega slovesa z globoko pretresljivo vsebino Še vedno velja za eno najzahtevnejših del, aktualna pa je tudi za današnji čas. To izjenmo delo je Goethe pisal vse Življenje. Igralci so se z vso spoštljivostjo in z zazrtjem v globočine človeškega duha lotili besedila in odkrivanja značajskih potez oseb in simbolike. Pretreslo jih je. kako lahko usoda enega človeka z vsemi znamenji in napakami vpliva na zgodovinski tok. Tokrat bodo izvedli oba dela tragedije, obljubljajo pa preprosto in učinkovito sceno, bogate kostume. izbrano glasbo in izvrstno interpretacijo igralcev. Predstavo režira Magdalena Hrastnik, v glavnih vlogah pa bodo. nastopili Krištof Hrastnik. Martin Kovač. Katarina Radaljac ter ostali. . PM 10 ŽALEC I POLZELA | NOVI TEDNIK Volk sit in koza cela po levško Odločitev krajanov Lev-ca, da želijo zavarovan železniški prehod pri vrtcu» ni dokončna. Pred nedav-nim so se na zboru krajanov odiočali, oa kateri iz* med dveh iokacij žeiijo imed urejen prehod. Z glasom več so izglasovali prehod čez železniško progo pri vrtcu. Odločitev bi pomenila. da prehod v bližini gasilskega doma oziroma sredinski prehod zapre-jb. Temu se je uprla civilna iniciativa, ki izpodbija glasovanje in zahteva novo presojo. Krajani Levca si želijo zavarovan železniški prehod. Več kol očitno pa je. da si nihče ne želi povečanega prometa in hmpa mimo svojih hiš, pogosto tudi blatnih in spolzkih cest zaradi kmetijskih strojev. Vse to bi krajani v bližini obeh prehodov dobili, če bi privolili, da Slovenske železnice uredijo enega od železniških prehodov in dnig^a zaprejo. Več kot dve uri dolgo prerekanje na zboru krajanov, kateri prehod je potrebno urediti, ni obrodilo sadov. »Zbor krajanov je bil več kot očitno ponesrečena naloga, da najdemo skupni jezik In pridemo do skupnega stališča»« poudarja predsednik KS Leveč Anion Jelenko. Jelenko ob tem še pove, da bi v primeru odločanja članov sveta krajevne skupnosti le-ti izbrali sredinski prehod. Odločitev v rokah tretjega Nad prehodom pri vrtcu so navdušeni predvsem kmetje, saj ga uporabljajo za pot do bližnjih njiv. Mnenje nasprotnikov pa se glasi» da bo povečan promet mimo vrtca varnost otrok in krajanov dodatno ogrozil ter ohromil življenje v kraju. Z enim glasom več sprejeta odločitev jih je zato dvignila na noge. Usta-noviii so civilno iniciativo in zbrali 61 podpisov proti ureditvi železniškega prehoda pri vrtcu. Prvopodpisani Jože Podmiljšak pravi, da bodo zahtevali presojo, ki bo pokazala, kateri prehod je potrebno ustrezno zavarovati in urediti za promet. »Če pristanemo na prehod pri vrtcu, nimamo dostopa do svojih parcel, poleg tega bi nastali bistveno večji stroSki z urejanjem povezovalnih cest.« še navede razloga za iz-biro sredinskega prehoda. Kot je znano, so že leta 2001 v kraju dali pobudo za gradnjo prehoda pri vrtcu, za kar Je bil kasneje izdelan idejni projekt. Z gradnjo naj bi začeli lani, ko so železnice urejale prehod v sosednjih Petrovčah, vendar so zaradi nesoglasij aktivností nato ustavili. Dogovora niso našli niti na kasnejših sejah sveta krajevne skupnosti. Slovenske železnice pa so od njih terjale Čimprejšnjo odločitev, kje v kraju in če sploh želijo varen prehod. Občina Žalec, ki je Levčanom naložila, da sprejmejo odločitev na zboru krajanov, bo morala o tem presoditi kar sama. Odločitev o tem bodo na eni izmed decembrskih sej sprejeli občinski svetniki. Železnice pa so očitno na odločitev pripravljene še nekoliko počakati. Za ureditev prehoda naj bi nameni- Prvopodpisani in ustanovitelj civilne iniciative Jole Podmiljšek zahteva presojo, ki bo argumentirano pokazala, kateri prehod je potrebno ustrezno zavarovsti in urediti za promet. le okoli 400 tisoč evrov, medtem ko je ureditev dovoznih cest skrb občine in naj bi zanje namenila oJo li slo tisoč evrov. " MATEJA JAZBEC Poleg mleka in mesa še elektrika Na Rakunovi kmetiji v Založah pri Polzeli od prejšnjega četrtka dalje obratuje sončna elektrarna, ki na ekološko neoporečen način proizvaja električno energijo z neposredno pretvorbo sončne svetlobe. Tako poleg mle-Ica in mesa proizvajajo še elektriko. Elektrarna je postavljena na strehi gospodarskega poslopja, sestavlja jo 160 fo-tovoltaičnlh panelov. Vsak panel ima moč 230 vvatov, tako da ima elektrarna skupno moč 3č»6 kilowa-tov- Lelno proizvede dovolj elektrike za deset gospodinjstev, pri tem pa sprosti precej manj ogljikovega dioksida, manj kot pri drugih načinih pridobivanja energije. Elektrarna prek Štirih razsmernikov oddaja električno ener^jo v distribucijsko omrežje Eiektra Celje. Lastniku Robertu Rakunu prinaša dohodek od prodaje električne energije na trgu. za vsako proizvedeno kilovatno uro pa je upravičen tudi do državne podpore za električno energijo, proizvedeno xz obnovljivih virov energije. Gre za ekološko naložbo v prihodnost, saj je življenjska doba elektrarne kar 30 let. Elektrarno jezasnovalo in na ključ dobavilo podjetje Pinsol, solarni sistemi z Jesenic na Gorenjskem, ki je po Sio-veniji do sedaj postavilo že 11 sončnih elektrarn. TT Del kmetije prí ftakunovih, kjer na strehi hleva, v katerem je 60 glav goveje živine, sedaj proinsjajo ie alektiSno energijo. Priznanja za najbolj urejene Dobitniki priznanj za najbolj urejene kraje in objekte V dvorani Doma II. slovenskega tabora v 2alcu so podelili priznanja ob koncu prôjekta Najlepši kraj» hiša in kmetija 2009. Ocenjevanje prijavljenih objektov vsako leto pod pokroviteljstvom Občine Žalec Izvede posebna petčlanska .komisija zveze turističnih društev in zavoda za kulturo, šport in turizem, ki jo je vocOla Štefanija Kos Zidar. Za najbolj urejen kraj je bila izbrana Rožna ulica v Gotovljah od hišne številke 66 do 69, priznanja pa sta prejeli KS Gotovlje in 1\iristično olepševalno društvo Lipa. Za najbolj urejeno hišo je prvo mesto pripadlo Alenki io Matjažu Goršku iz Petrovč, za kme- tijo Vincenců Brglezu Lz Šempetra in za poslovni prostor Gostilni Asado v Levcu. Nagrado za najlepši obnovljeni objekt kulturne dediščine je prejela družina Masnec iz Šempetra. Vsi nagrajeni objekti so bili prikazani v kratkih predstavitvenih filmih. Župan Lojze Posedel in predsednica Zveze turističnih društev Občine Žalec Breda Vizo višek sta se zahvalila vsem. ki skrbijo za lepo urejene domove in s tem prispevajo k lepšemu videzu celotnega kiaja in občine. Čestitkam se je pridružil tudi Častni predsednik TXíristične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič. TT hoví tednik VEUWJE I BgĆiCA 11 Socialno Velenje V Mestni občini Velenje z različnimi ukrepi blažijo po sledice krize v torek se je v Velenju na delovnem obisku ustd-viJ minister za delo» družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetli k r ki so mu go-stitelji predstavili občinske projekte s področja družinske in socialne problema-tike. Kljub izgradnji Centra starejših Zimzelen v Topolši-ci» namenjenega populaciji nad 65 let, v Velenju poudarjajo, da potrebujejo nov dom za varstvo odraslih, saj starega ni mogoče širiti in bi ga bilo tudi nesmiselno adaptirati. Predlog za izgradnjo novega doma četrte generacije za 195 oskrbovancev, na primernejši lokaciji in ob upoštevanju sodobnih standardov, je predstavila direktorica občinske uprave Andreja Katič. Minister Svetlik je predlog podprl» sploh ob lem> da bo MO Velenje sama poiskala investitorja za ta objekt. Darko Liliteneker, vodja urada za negospodarske javne službe, je predstavil načine, s katerimi v Velenju pomagajo ljudem v stiski. Letos je za enkratno denarno pomoč zaprosilo že 175 oseb, kar je bistveno več od 35 prosilcev v lanskem enakem obdobju. Največ pomoči je bilo dodeljenih materam samohranilkam z enim ali več otroki, popolnim dru-žinam> kjer je zaposlen samo eden od staršev, samski V velenjskem med podjetniškem izobraževalnem centru so na lastno pobudo pripravili projekt izobraževanja brezposelnih oseb in oseb» ki so bile na čakanju. V 14 brezplačnih modulov se je vidjtičilo 90 udeležencev, za projekt izobraževanja invalidov pa so uspešno izvedli 10 programov usposabljanj, v Icatere je bilo vključenih 117 invalidov iz Šestih invalidskih p6 minlstnj tvanu Sv«tliku fKodstavil tudi projekta, ki jth v MO Velanje pripravljajo za prihodnje leto. V ospredju bo vama hisa. tistih, ki potrebujejo pomoČ na domu. Sicer se s temi »številkami« ukvarja tudi delovna skupina za reševanje problematike družin» ki so jo v Velenju ustanovili na pobudo župana Srečka Meha in je doslej rešila 3Î primerov. Poleg naštetega so v občini omogočili brezplačno pravno svetovanje, v devetih mesecih pa )e pisarno obiskalo 836 oseb, ki so iskale predvsem odgovore na vprašanja s podro^a delovnega in družinskega prava. MO Velenje je kot prva v Sloveniji pristo- pila tudi k projektu celovitega reševanja nasilnih dejanj. Minister dr. Svetlik je pohvalil prizadevanja občine, ki s Številnimi ukrepi blaži Številne posledice in stiske, ki so nastale tudi kot posledica gospodarske in finančne krize. US Mladi za mlade V Mladinskem centru Velenje so si v mladinskem gledališkem abonmaju prizadevali preplesti mladost in živahnost iger mladinskih sekcij iz različnih krajev Slovenije z izkušenostjo in uigranostjo bolj poznanih gledaliških hiš. Kot poudarja Marko Šer-doner, prinaša to zanimiv sleng in raznolikost narečij, po dru^ strani pa pestrejše žanre in večjo vrednost abonmaja. »Delovanje v stilu Mladi za mlade bo, upamo, doseglo svoj namen v pritegnitvi k obisku predstav vseh interesentov med študentsko populacijo, ki biva v naši dolini oziroma se ob vikendih vrača v domače šaleško okolje, ter tistih, ki obiskujejo srednjo šolo in šele začenjajo s spoznavanjem lepotegle-dališke igre, seveda pa raču- namo tudi na vse ostale, ki so obljubili zvestobo teatru,« }e omenil šerdoner. V MC pričakujejo, da bo izbor devetih predstav, ki se bodo na odru MC Velenje t^ dile med novembrom 2009 in junijem 2010, spodbudile marsikoga, da se odloči za gledališki abonma. Tako 22. novembra pričakujejo tragikomedijo Dese Muck Neskončno Ijubljeňi moški, v izvedbi Mladinske skupine SDD Jaka Štoka s Proseká nad Trstom. 4. decembra prihaja v Velenje alko-komedi-ja Dušana Jovanovtča Klinika Kozarcky, v izvedbi ŠUS teatra KD Draženci, 18. decembra pa še drama Fausta Paravidina Brata, ki jo bodo uprizorili člani SKUC gledališče in Gledališče Glej Ljub-Ijana. Januarja prihodnje leto pričakujejo komedijo Kra- lju Ubu, ki jo bodo predstavili Kriplčki KD Svoboda osvobaja in Gimnazije Slovenske Konjice, manjkalo ne bo politične satire Zaradi inventure odprto in Gledališkega projekta Izbrisanih, marca se bo predstavilo domaČe Fran-kofonsko avtorsko gledališče s francoskim večerom. Mladinsko gledališče Svoboda TYbov^e bo predstavilo komedijo Ženitev, KD Cerkno pa Lepo je v naši domovini biti mlad. Kot zadnjo napovedujejo tragikomedijo Večna medikacija, ki jo v Velenju predstavilo Društvo Mesto žensk Ljubljana. Cena abonmaja zaštuden-le je 22 evrov, za ostale pristaše teatra pa 27 evrov. Predstave bodo ob petkih ali sobotah predvidoma ob 19. uri v MC Velenje. US Po obnovi regijska galerija VELENJE - V sredo je arhitekt Gregor Gojevič javno predstavil projekt prenove Galerije Velenje. Velen j čani so obnovo, ki na) bi stala skoraj 1,4 milijona evrov, prijavili na razpis Evropskega sklada là regionalni razvoj In pričakujejo, da bosta znaten del potrebnega denarja prispevali država in Evropa. Obnova galerije naj bi se začela januarja in končala oktobra prihodnje leto» poleg galerije nakratko za kulturne dejavnosti pa bodo v mestu ťiobili atraktivnější, prepoznavnejši in dostopnejši objekt- Prenova Galerije Velenje bo omogočila boljše pogoje za hranjenje in predstavitev likovne dediščine,-več j o varnost eksponatov ter Širitev dejavnosti na celotno območje Saša regije. Galerija Velenje bo tako z obnovo pridobila funkcijo regijske galerije. Gost Jože Kores REČICA OB SAVINJI - V organizaciji KUD Utrip bo nocoj, v petek, v šoli gostoval Jože Kores iz skromne viničarske družine v okolici Rogaške Slatine, ki je s talentom in trdim delom postal pevec in solist, član Slovenskega okteta in SNG Opere v Mariboru in Ljubljani, med drugim pa je v Celju poučeval glasbo. Skupaj z Bertom Savodnikom bosta pletla pripoved o njegovih doživetjih v glasbenem zakulisju in nastopih v raznih krajih sveta. VeČer s prijatelji se bo v šoli na Rečici začel ob 18. uri. US Tenisači zakuhali, občina pogasila Igralci teoisd v Šmarju pri Jelšah ne bodo ostali brez zeitdjepod svojim teniškim igriščem. Občini je v začetku tedna končno uspelo podpisati kupoprodajno pogodbo za nakup zemljišča* na katerem so si tenisači pred leti postavili lepo ure-jene igrišče. Župan Jože Čakš je pogodbo, po različnih zapletili, podpisal tik pred koncem roka za nakup. Zemljišče pri dvorcu Jelši ngrad, ki sta ga prodajala Hmezad hram v stečaju ter Kmetijskd zadruga Šmarje pri Jelšah, bo tako postalo občinska saj je občina kup-nino že nakazala. S tem bo zaplet, ki je Šmarčane zelo zaskrbel ter so ga reševali s pomočjo občinskega odvetnika Marjana Peguša, končno reSen. VTenis klubu Jelšingrad se žal dolga leta niso brigali, kako je z lastništvom njihovega teniškega Igrišča, kljub te mu. da so vanj precej vlagali. Zemljiškoknjižni lastnik je bil Kmetijski kombinat Žalec, ki ga že do^go ni več, imel pa je nič manj kot tísoC ustanoviteljev. Kot njegova pravna naslednika sta se pojavila Hmezad hram v stečaju ter šmarska kmetijska zadruga, ki sta se ga odloČila prodati. Občina ima na 20 arov velikem zemljišču predkupno pravico, vendar se v roku, ki ga je zahteval stečajni upravitelj Tomaž Kos, za nakup ni mogla odloi^iti. V proračunu denarja za ta namen ni bilo, prav lako se še ni o nakupu odločil občinski svet, zato je zadnji trenutek vplačalo tri tisoč evrov varščine podjetje Coma, ki je v lasti ZâmljÎKe teniškega igrišča je drago. Stacajni upravitelj Tomaž Kos (levo) jfl hjpsna Jožeta Čakša postavil pred dejstvo. enega od članov Tenis Muba Jelšingrad. Zemljine z igrišči je sredi varovane parkovne ureditve okolice dvorca Jelšingrad. na območju zelenih površin, za katero Šmarčanom ni vseeno, v Čigavi lasti bo. V občinskem svetu so zato takoj soglašali, da je to zemljo vsekakor treba kupit), vprašanje je bilo le še po kakšni ceni. Stečajni upravitelj je pridobil poročilo sodno zapriseženega cenilca, po katerem je zemljišče vredno nič manj kot 30 tisoč evrov, kar je eno tretjino več kot znaša poročilo cenilca, ki ga je naročila občina. F^ je ocenil kvadratni meter zemljišča po 15 evrov, drugi po 11 evrov, svetniki pa menijo, da je to preveč, saj je teniško igi^e med drugim brez cestnega dostopa ter v bistvu osamljeni otok. Občina ni mogla storiti rUč drugega, kot da je drago zemljišče kupila, saj j o je stečajni upravitelj postavil pred dejstvo. Občinski svet je problematiko lastništva teniškega igrišča pri dvorcu Jelšingrad obravnaval že oktobra, prejšnji teden pa so svetniki končno dopolnili letni načrt pridobivanja občinskega nepremičnega premoženja s 30 tisoč evri za nakup zemljišča teniškega igrišča. Občina je nato že naslednji dan, v petek, skienila s pomočjo odvetnika s podjetjem Goma sporazum, da bo lahko odkupila zemljišče namesto njega. Šmarčani se bojijo, da se jim bo godilo še kakšno gašenje zemljiškega požara, $aj primer z zemljiščem Tenis kluba Jelšingrad ni prvi. Tako se je pri dvorcu Jelšingrad že zgodilo, da je sklad kmetijskih zemljišč oddal golfistom. pomotoma v najem zemljišče pomožnega nogometnega igrišča, kar je povzročilo še hujše zaplete. BRANE JERANKO Denarja ni od nikoder Eni SO ga dobili lani, drugi čakajo v nedogled Večina občanov Rogaške SFatine Še vedno težko pričakuje denar za nekdanja vlaganja v telefonijo. V krajevni skupnosti Kostrivni-ca so prejeli lani, za dve različni obdobji vlaganj, od tristo do Štiristo evrov, medtem ko v mestni krajevni skupnosti Rogaška Slatina ter v Svetem Florijanu denar še vedno pričakujejo. A ga ni od nikoder. Občina je vloge, M jih rešuje državno pravobranilstvo v Ljubljani» vložila leta 2004 ter jih je dve leti pozneje še dopolnila. Krajani mestne krajevne skupnosti Rogaška Slatina so vložili 1300 vlog ter iz krajevne skupnosti Sveli Florijan 70. Po govoricah, ki krožijo po Celjskem, naj bi imeli več sreče v tistih krajih, kjer njihove vloge rešuje državno pravobranilstvo v Celju, ljubljanski pravobranilski milni pa naj bi bili počasnejši. Prav tako se med občani po Celjskem govori, da naj bi pravobranilci reševali vloge izven svojega rednega delovnega časa, kar bi iahko vplivalo na počasnost njihove^ reševanja. »Težko bi rekel, kje se najbolj zatiica. saj nimamo od državnega pravobra- nilstva, ki našo vlogo obrav-iHVa. nobenih povratnih in-formacij,« odgovarja župan mag. Branko Kidrič. Občani upravičeno postajajo nestrpni, krivdo prav tako zvračajo na občino, pojavlja se nezaupanje. »Ponovno lahko odgovorim, da pred-loga poravnave žal Še nimamo, ponovno lahko tudi povemo, da sredstev nismo prejeli, da jih mdi nismo razdelili. Občane zato prosimo, da razumejo, da ni pri nas tiste zadrege, zakaj sredstev ne moremo razdeliti,« pravi župan. BRANE JERANKO Kljub temu, da Je Jesen šele dobro vstopila skozi vrata, je naše kraje it pobelil prvi sneg. Kapa, šal in rokavice niso edino, kar nas obvaruje pred mrazom In hladnim vetrom. Pestro dogajanje v Planetu Tuš bo namreč v naslednjih dneh še posebej vroče. Planet Tuš Celje praznuje jutri, 21. novembra, 7« rojstni dan. Od IS. ure dalje smo zato pripravili pravi Festival palačink. Pokušali boste lahko več vrst palačink - z marmelado, lešnikovo kremo in drugimi namazi. Ob glasbi, ustvarjeni na malo drugačen način, vam bo družbo dela! nenavadni francoski kuhar. Pridite in zavrtite kolo sreče ter si priigrajte lepe nagrade! Edini pogoj za poku§ino sladke dobrote je predložitev računa iz katere koli trgovine v Planetu Tuš Celje, izdanega na dan nafega rojstnega dne. to sobote, 21.11. Vabljeni na rojstno-dnevno zabavo In hvala, ker ste naši zvesti obiskovalci že 7 let! [SïffiâSDiî (âii^^ V petek, 4. decembra, po 22. url, nas bo ogrel koncert skupine Cublsmo. Člani mednarodne glasbene ekipe prihajajo iz HrvaŠke, Slovenije» Kube in Ekvadorja. Njihova energična plesna glasba, ki temelji na afro-kubanskih ritmih, bo na plesišče spravila tudi najbdlj zadržane. Zvrhana mera pozitivne energije, ki kar seva z glasbenega odra, pa ogreje tudi v najhladnejših dneh. Cena vstopnice je v predprodaji S€, na dan koncerta 10 £ Kupite jih lahko v Planet baru, na recepciji Bowlinga in na vseh prodajnih mestih Eventlma. PCTBOL I filĐhVAS novi tednik SL KOHJICEl VOJmK I DOBBWA | 13 Intarzije Francija Rateja v mali avli kulturnega doma v Slovenskih Konjicah bo do 15. decembra na ogled zanimiva razstava in-tarzij Domača obrt na Slovenskem avtorja Francija Rateja. Že odprtje razstave, ki jo je svojemu dolgoletnemu bivšemu predsedniku pripravilo DruStvo likovnikov in fotografov Slovenske Konjice na čelu s Hedo Vidmar Šaia-mon, je z udeležbo, kakršne v Slovenskih Konjicah zlepa ni videti, potrdilo tako zanimanje za zelo redko tehniko likovnega izražanja kot rudi podporo skromnemu in delovnemu avtorju. »Razstavo sem začel snovati že pred osmimi leti> ko sem začel zbirati risbe na temo domače obrti na Slovenskem,« opisuje začetek obsežnega dela Franci Ratej. V sodelovanju z likovnim pedagogom Milanom l^movcem - Didij em so nastale osnove za 20 predstavljenih obrti iz cele Slovenije. Z vztrajnostjo, izredno natančnostjo in s smislom za uporabljen material so zaživeli v intarzijah tako soli-narji kot lončarji, mizarji, krojači, kovači, kolarji ... »Na leto sem naredil največ štiri intarzije,« pove podatek, ki priča o potrebni natančnosti in dolgotrajnosti izdelave. »Delo intarâsta je zelo natančno, mora biti estet. Milan LamovBC - Oidi m fnim Rate] na FB2stavi intanij Domača obrt na Slovenskem dober risar, natančen pri rezanju In sestavljanju furnirja. Sestavljeno in zlepljeno podobo prilepi na podlago: desko» panelno ali ivemo ploščo, ultrales ali podoben lesni material. Posušeno površino intarzije najprej obdela z brusnim papirjem, do gladke površine. Povkino še obdela bodisi z voškanjem, s polituro ali z lakiranjem ter tako intarzijo zaščiti pred mehanskimi in atmosferskimi poškodbami,« je opisal postopek likovni pedagog Arpád Šalamon. »Vsa pohvala zanesenjakom, ki to starodavno tehniko obvladajo In jo razvijajo z uporabo moder-TÚh pripomočkov,« je zapisal. Za Francija Rateja res lahko rečemo, da je pravi zanesenjak. »Dano mi je bilo. da ljubim naravo. Furnir je na- raven material. Če ga le malo obrneš, dobiš drugačno strukturo, drugačno barvo lesa in ploskve. Ko delam z lesom, delam z nar3vo,ty}oias-njuje svojo strast. Iniarzijede-la zase in za prijatelje. V njih je toliko vloženega dela. da ga ni mogoče preračunati v denar. Tudi zato Ratej svojih del ne prodaja: »Jih pa podarjam, to pa.« MILENA B. POKUC Družine se bodo predstavile že desetič v konji|kem kulturnem domu bo danes, v petek, ob IZ uri tradicionalna prireditev Družine se predstavijo. Pripravljata jo Zveza družin pri ZPMS in Odbor za Zve* zo družin pri Društvu prijateljev mladine Slovenske Konjice. Prireditev, na kateri družine in njihovi člani pokažejo svojo ustvarjakiost in umetniške talente, bo letos že desetič. V loiltumem programu bodo nastopili otroci, starši in stari starši ter ànîgi Vabljeni gostje. Napovedane so družine (vačič. Kotnik, Noner, Brezlan, Kušar, Hlastec in Skaza ter glasbeni gost Tomo Jtirak. Prireditev je namenjena tudi podelitvi nagrad za razstavljena likovna dela otrok, ki so prispela na natečaj Kaj dela mama, ko ne dela. Likovna dela bodo razstavljena na dan prireditve v avli kulturnega doma. MBP cskrU 5 plir.crr> h tcp'oft^ Koncert za gozdno učno pot prestavljen Društvo Izvir iz Nove Cerkve je želelo to soboto skupaj z otroki.iz tamkajšnje Šole ter z ansamblom Modrijani pripraviti dobrodelni koncert, sredstva pa je nameravalo porabiti za ureditev prve gozdne učne poti v občini Vojnik. Vendar so morali zaradi prezasedenosti Modrijanov koncert prestaviti. Ta bo zdaj združen z letnim koncertom, ki ga vsako leto pripravi šola. Društvo Izvir že nekaj časa pripra\dja projekt, s katerim bi občina dobila svojo prvo gozdno učno pot. Uspeli so pridobiti nekaj evropskih sredstev» skupaj z geodeti so že določili traso poti - potekala bo od cerkve Sv. Florijana do planinskega doma na Sv. Tomažu. Tudi logotip je že narejen. Zdaj pričakujejo, da bodo za napredovanje poskrbeli tudi občani, in sicer t^o, da se bodo udeležili dobrodelnega koncerta, ki bo sredi decembra. Polovica sredstev bo sicer namenjenih Podružnični osnovni šoli Nova Cerkev, s polovico pa naj bi se začela gradnja gozdne učne poti. RP Kakšna bo Dobrna v prihodnje? NIRGETIKA CELJE (ei. Di 42S U CO. t'poita, Od jutri do 21. decembra imajo občani Dobrne čas. da si v prostorih Občine Dobrna ogledajo osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Dobrna. Večje spremembe se otetajo na severnem in južnem delu Dobrne. Spremembe v severnem delu Dobrne zajemajo ureditev osrednjega trga ter območje, na katerem je zdaj gostilna Lovec, ki naj bi jo temeljito prenovili, obenem pa se obeta gradnja enega večstanovanjskega objekta. Spremembe na južnem delu so vezaňe na predvideno gradnjo novega vrtca ter izgradnjo šporme dvorane s športnimi igrlšCi. V času javne razgrnitve bodo 15. decembra ob 13. uri pripravili tudi javno obravnavo novega zazidalnega načna. RP Konjičani z Mojco Cerjak in Janjo Vidmar Splošna knjižnica Slovenske Konjice se bo tudi letos 20. novembra aktivno vključila v prireditve ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic. Pobudo za praznovanje tega dneva je pred leti oblikovaJd Sekcija za splošne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih druStev Slovenije, in sic® z namenom povečanja prepoznavnosti splošnih knjižnic v slovenskem prostoru. Prav tako želijo knjižnice opozoriti na svoj pomen pri širjenju braine kulture, pridobivanju novega znanja, izmenjavi informacij in kulturnih dobrin. Za učence osnovnih §ol iz Konjic in Loč bodo pripravili najprej (ob 8.15 in 9.15) srečanje z Mojco Cerjak. uspešno ilustratorko, ki živi in ustvarja v Slovenskih Konjicah in je vsega dva dni pred dnevom slovenskih splošnih knjižnic praznovala SO-letnico rojstva. DruStvo bralna značka Slovenije jo je uvrstilo med umetnike sezone 2009/10. Pripravili so še druženje z Janjo Vidmar (ob 10.40 in 11.45), pisateljico, ki je znana predvsem kot avtorica mladinske proze in je prejemnica več nagrad in priznanj; pred kratkim je prejela večemico 2008 za knjigo Pink. Poleg tega so za uporabnike knjižnice pripravili poseben tečaj, na katerem se bodo lahko seznanili s katalogom Co-biss/Opac s prikazom iskanja gradiva preko spleta. MBP Žlausove grafične mape v Slovenskem kulturnem centru Korotan na Dunaju te dni razstavljajo izdelke, narejene v koloniji» v kateri sta med drugim sodelovala dva grafika z aašeg» območja, Jože Žlaus in Arpad Šaiamon. Letošnja »tema« je bil slovenski misijonar, matematik in astronom Ferdinand A\^tín Hallerstain. Žlaus pa je medtem v svoji delavnici v Globočah pripravil tudi grafično mapo Celja. »Hallerstaina so organizatoiji izbrali zato, ker je letos leto astronomije, obenem je 400-letnica njegovega rojstva. Veljal je za znanstvenika svetovnega formata, več let je deloval na kitajskem dvoru, in sicer v cesarskem astronomskem uradu,« pojasnjuje Jože Žlaus, ki je medtem uredil še grafične liste Celja nekoč in danes. »Veáaat so ljudje pri meni iskali ^afične motive Celja, pa sem si mislil, zakaj jih ne bi zbral in ponudil mogoče Zavodu Celeia Celje. Zainteresirani pa jih bodo še vedno lahko našli tudi pri meni,« še dodaja Žkus. RP NEKOČ IN DANES GRAFIČNI USTI JOŽE ŽLAUS 14 ^ glasba NOVI TEDNIK Od Avsenika do Mladih korenjakov Druga poiovicđ novembra bo bogata z glasbenimi prireditvami, kot je bilo število prireditev ob letošnjem sv. Martinu. Ansambli bodo predstavljali nove ploSče in praznovali obletnice, na vseii pa bo sodelovala pisana množica pevskih in drugih skupin ter humoristov. Ljubitelji dobre slovenske glasbe s polkami in z valčki se bodo kar težko odločili, na katero prireditev se bodo odpravili. Danes, v petek, pripravlja Kvintet Doň tradidon^ Do-rijev večer, ki bo ob 19.30 v Treh lilijah v Laškem. Kvintet Dori bo, skupaj z Otom Pestnerjem, ki bo osrednji gost. predstavil novo ploščo Skupaj po domače. Nastopili bodo tudi'Eroica, Štajerskih 7 in Miša Molk. Isti večer bo v dvorani v Vinski Gori tradicionalni vsakoletni koncert ansambla Spev, z njim pa bodo igrali in peli Ansambel Lojzeta Slaka, Veseli svatje, Tanja Žagar in drugi. V gostišču Tlačan Danija Kmetca na Starem gradu v Celju se bo nocoj ob 20. uri prvič javno predstavila nova zasedba ansambla Navi-hanke. Namesto dosedanjih članic Tanje Čretnik in Majde Navršnik (ta se je pred mesecem poročila) bosta zaigrali Bernarda Podlesnik (harmonika) z Ljubnega ob Savinji in Tamara Gobec (kitara) iz Gorice pri Slivnici. V soboto, 21. novembra, ob 19.30 vabijo jia Gomil-sko Krajcarji, ki bodo praz- novali deset let delovanja. Njihovi gostje bodo Pogum, Sija), Mladi upi. Šestica, družina Pogladič in Prijatelji. V nedeljo, 22. novembra, bo ob 17. uri v Kulturnem domu Štore koncert Avseni-kovega abonmaja polk in valčkov. Koncert bo v počastitev 80-letnice velikana slovenske domače glasbe Slavka Avsenika. Nastopili bodo Mitja kvintet, Vitezi Celj- Med koncerti izven celjskega območja bo najzanimivejši 28. novembra v Komendi, ki ga pripravljajo Kranjci, bivši Gašperji. Med mnogimi ansambli bosta s Celjskega nastopila ansambla Unikat in Slovenski zvoki. m Ansstnbel Krajcarji praznuje dsset let ski, skupina sester Trobec -Žagar in Ansambel Saše Av-seiika, ki je vnuk Slavka Avsenika in sin Gregorja Avsenika. Predstavil se bo tudi mladi harmonikar Andraž Maigaj s Teharij. To bo večer izključno Avsenikove glasbe. 27. novembra bo v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah predstavitev nove plošče Špeh in klobase ansambla Hlapci, ki ga vodi Gojko Jevšenak. Koncert se bo za- čel ob 19. uri, na njem pa bodo gostje Gpdba Hrante, Pustružeki in ansambel Domen z VižarJL 29. novembra bo v Libo-j ah tradicionalna revija domače glasbe, ki je za festivaloma na Ptuju in v Štever-janu tretja najstarejša tovrstna prireditev v sioveni-jI, ki jo je začel znani glasbenik Heri Kuzma z Veselimi Libojčani. "Ridi letos bosta dva koncerta, ob 14. in 17. uri. 29. novembra bo zanimiv koncert tudi v Gorici pri Slivnici, ki ga pripravljajo Mladi korenjaki iz Dob ja. Ansambel deluje šest let, zmagal je v Dobju, Marija Reki, Pod-četrku in Šentjerneju, v zadnjem času pa veliko igra v tujini. Na koncertu izvajane skladbe bodo uporabili za prvo samostojno ploščo. Koncert se bo začel ob 15. uri, gostje pa bodo Unikat, Tom Heigel iz Avstrije, Vizija, Rimljani in drugi. ,TV Utrinki s snemanja videospota SKD RUDAR PEČOVJELOBČINA ŠTORElDruštvo kmetic AJDA Šmarie Dri Jelšah ïïiWm r^-^ u ki bo V nedeljo, 22» novembra, ob 17« nri v dvorani Kulturnega doma Štore. Koncert bo v počastitev 80. rojstnega dne velikana slovçnske narodnozabavne glasbe Slavka Avsenika. Darilo dobre glasbe pripravljajo: MITJA KVINTET, VITEZI CELJSKI, SKUPINA SESTER TROBEC ŽAGAR in ANSAMBEL SAŠE AVSENIKA (na slikr), ki prvič izven domačih Begunj gostuje na Celjskem! Voditelj jubilejnega koncerta bo Tone Vrabl. Predprodaja vstopnic: Občina štore (03/780 38 40). Bistro Opoka Štore. KcglJiiČ« L^a štore. Trgovina Etra Sclič center Šeogur, TIC Celje in uro pred koncertom. Medijski pokrovitelj PfT&RC Pri ropu poškodovani Nude Pred nekaj dnevi so oropali celjski Planet T\]$. Čeprav s policije nismo dobili nobene informacije, smo izvedeli, da se je rop zgodil takoj po zaprtju trgovinskega dela, odkrile in preprečile pa so ga vestne uslužbenke. Nepndjpravi so vdrli skoâ garažno hišo, ukanili varnostnike, storilce pa so tijeli, ko so se s plenom zabavali med trgovinskimi policami, Rop so posnele kamere, kljub temu pa storilcev ni odpeljala policija, ampak so biii opažem na večerji v eni izmed celjskih gostiln! Seveda ni šlo za pravi rop, ampak za snemanje novega videospota skupine Nude. Uslužbenke so bile dekleta iz plesno-navijaške skupine Žabice. Je pa res, da je bobnar Gaber snemalni dan končal z zlomljeno roko. pevec Boštjan pa s poškodovanim zapestjem. Spot so posneli za pesem Zavpjj na glas, ki ga bodo v soboto premiemo predstavili na bowlingu Planeta Tbš. Koncerta sicer ne bo, bo pa žur s skupino, predstavitev novega spola, repriza dosedanjUi vi-deospotov, šov program, gost bo DJ Mark Tline, pripravljajo pa tudi dobrodelni bowling, na katerem bodo zbirali sredstva za družino iz okolice Celje, ki ji je zgorela hiša. SB novi tednik pČULTURA 15 Strastni tango Funtango z Markom Hatlakom spravil Celjane na noge Prvi koncert abonmaja Plus Zđvoda Celelâ z Markom KâtJakom in s skupí-no Funtango je več kot upraviči] pričakovanja. Strastni argentinski novi tango Astorja Piazzole je bil rdeča nit koncerta, v ka-terem je blestel pravi virtuoz s klavirsko harmoniko Marko Ha t lak. okrog katerega se je vrtelo vse, čeprav je dal dovolj prostora tudi ostalim Štirim glasbenikom, da so pokazali svoje znanje. »V času osnovne šoie nisem najraje igral harmonike. V Idriji ni bilo ravno dobro, Če si dekletu na vprašanje, kaj igraš, odgovoril, da na harmoniko. Zaio sem se loteval tudi kitare in bobnov. A ko sem prvič zaigral Piaz-zolo, sem se intuicijsko poistovetil s to glasbo. Mogoče tudi zato, ker imam tudi sam v sebi tako močne kontraste. Včasih kar eksplodiram, polem sem deset ur skupaj tiho ... Glasba Piazzole ima v sebi prav takšne velike ekstreme med hitrim in počasnim, glasnim in tihim ...« Piazzola je pisal okostje svoje glasbe, s katero je zasvojil velik del sveta, je prepričan Hatlak, ki k temu doda, da je prav tako prepričan, da je na to okostje treba dati meso. Povedano drugače: najti se vtej glasbi, uživati v njeni interpretaciji in ji ne slediti izključno po zapisanih notah> ampak jo s svojim načinom izvedbe in improvizacijami še bolj osmisliti v lastno in zadovoljstvo občinstva. Piazzolino glasbo je pravzaprav spoznai med študijem harmonike v nemškem Weimarju. »Igrali smo zelo resno glasbo in s Piazzolo sem se sproščal, si dal duška. Njegova glasba ni tehnično tako težka kot na primer Bachova, in ko je nekaj malce lažje, lahko z veliko večjo gotovostjo to izvajaš. To je bil pravi rokenrol na harmoniki ..,« Pravi rokenrol v tem smislu je doživelo ludi občinstvo, ki je navdušeno spremljalo koncert, izsililo dodatek m skupino nasadilo s stoječim aplavzom. Pa Funtango ni igral le Piazzole. Nepozabna je bila njihova interpretacije Vivaidijeve Zime. Čeprav si Je težko predstavljati Vivaldi je vo glasbo, odigrano v ritmu argentinskega novega tanga na harmoniko, je občinstvo doživelo prav to. BRST f f . / I ^ ■t -Si Funtango z Maricom Hatlakom so previ ambasadorji argentinskega novega tanga in s^sti polne glasbe Astorja Piazzole. Muzej usnjarstva Na Celjskem smo včeraj dobili nov muzej. V Šoštanju so namreč slavnostno odprli Muzej usnjarstva na Slovenskem, ki ga je občina Šoštanj s pomočjo pol milijona evTOv iz Evropskega sklada za regionalni razvoj dokončala v dveh letih. IIOTIJ C,\M\'0 FARAON Tel. št. 03/545-28 26 HOTEL FAPAON**" L)UBUANSKA39 3000 CELIE, 50 PARKIRNIH MEST ZA STRANK« HOTELA IN KAVARNE. pestra ponudba kosil in večérlj. prostor za zaključent družbe. birme, krste. poroki. poslovna kosila. večer)e, seminarje v kavarni hotela vsak dan različen program in obilo slašćic vsak petek coctail večer ob rjtmih salse, vsak torek tatarski biftek Faraon v restavraciji hotïla PMIWn OAO. Korota M. WMK Gre za prvo fazo, ki je za' jemala prenovo obstoječega objekta tovarniških kopalnic bivše Tovarne usnja Šoštanj z dozidavo prizidka ter izgradnjo paviljona, v katerem so razstavljeni stroji zavidljive starosti iz nekdanje šo§tanj-ske usnjame. Ti so se ohranili po zaslugi Iniciativnega odbora za ustanovitev rnuze-ja. Ob tem se je v prvi fazi poleg načrtovane prenove pritličja in paviljona občina odločila z lastnimi sredstvi prenoviti ludi nadstropje stavbe» ki bo še dodatno obogatila ponudbo muzeja. Drugo fazo muzeja je občina Šoštanj že uvrstila med prioritetne projekte Savlnjsko-ša-ieSke območne razvojne agen-. cije, ki bo s projektom kandidirala na javnem razpisu za razvoj regij. Skupna vrednost dosedanje izgradnje Muzeja usnjarstva znaša nekaj manj kot 1>5 milijona evrov. Z muzejem bo upravljal Javni zavod Muzej Velenje. BS Jubilej v družbi otrok v galeriji likovnih del mladih v Celju so v sredo odprli novo razstâvO) s katero je ustanovitelj galerije Mihallo Lišanin proslavil tudi svoj 6Q. življenjski jubilej. Svoja likovna dela so na ogled postavili otroci iz Vrtca Šmajje pri Jelšah. Mih^o U-šanin » ki z vrtcem v Šnuiju od- lično sodeluje že vse od razpisa na temo Konj, je bil najbolj vesel, da je jubQej proslavil v družbi otrok in ob odličnem kulturnem pro^amu, za katerega so poskrbeli Celjska folklorna skupina, otroci iz šmar-skega vrtca in Plesni forum Celje. Razstavo je odpri župan Šmarja pri Jelšah Jože Čakš. BS, foto: SHERPA Kolos v muzeju v Muzeju novef^ zgO' dovine Celje je do Í6. decembra na o^ed razstava Iz Kološevega kabineta umetniške fotografije. GreMgosmjočflljmBaL-. sko razstavo PrVrajlňjlcfgix _ muzeja Murska'Sobotah Razstavo umetniških fotografij Jožeta Kološe • Kolo-, ša> prekmurskega fotografa, ki je umrl leta 1998, je? pripravil dr. Janez Balažic. Celjani v zameno za to pripravljajo v Murski Soboti razstavo ne zamudite... 1 Pelikana. BS Forum na Živi Scenski projekt Ionosfera 2 Plesnega foruma Celje in skupine Aperion je izbran za festival plesne ustvarjalnosti mlai^ Živa, ki bo prihodnji teden v Kulturnem domu Španski borci v Ljubljani. Razen te predstave je za najpomembnejšo plesno prireditev v organizaciji držav-nega sklada kulturnih dejavnosti selektorica Petra Pikalo izbrala tudi nekaj krajših koreo^aflj plesalcev foruma za spored Plesne miniature. Že danes (petek) pa bodo z odlomkom iz Ionosfere 2 Plesni forum in Aperion gostovali na uradnem odprQu domašpanskibord,ki je prešel v upravljanje Zavoda Eq-knap, in bo odslej predvsem hram sodobne plesne scene. Otvoritvaii program bo z razstavami, s filmi, predavanji in Plesno nacion^o po izboru Iztoka Kovača traja) kar 24 ur. 6S ... toncerta vrhunskega violinista Stefana Milenkovicha, ki bo v nedeljo, 22. novembra, obl9.30vceljskemNarodn»i domu. Stefan Milenkovich, Id je kot čudežni deček leta 1990 nastopil tudi v Celju, Je danes svetovno znan. Že v ^ôdnjih' najstniških letih je obiskal koncertne odre v več kot tridesetih državah ter pri šestnajstihJ^ih v Mehiki odigral svoj tisoči končal Nastopa kot solist z vocM-ninii svetovnimi orkestri, dirigenti in úmetnikL Danes živi v Italiji in ZDA, kjer je izredni profesor na univerzi v Diinoisu. Ob spremljavi usedne hrvaške pianistke Sr^renke Poljak (oba na sliki) bo na koncertu v Celju predstavil nekatere najbolj virtuozne skladbe violinska repertoarja. Spored: Niccolo Paganini, Pablo de Sarasate, Peter fljič Čajkovstó, Maurice Ravel. Vstopnina 10 EUR. ... koncerta kitarskega virtuoza Vlatka Stefánovskega, ki ga strokovnjaki uvrščajo med šest najbolj §ih kitaristov na svetu. Koncert bo v sobo-to> 21. novembra, ob 21.00 v Plesnem forumu Celje. Vlatko SteCanovski je začel i^atl kitaro pri U'inajsdh letih. S skupino Leb i sol je preigraval zmes tradicionalnih makedonskih ritmov in sodobnega roka. Izdali so 13 albumov in nastopali po vsem svetu. Pozneje se je posvetil solistični karieri, izdal več glasbenih albumov, veliko pa ustvarja tudi za film, gledališče in ples. Na koncertu v Celju se mu bodo pridružili bas kitarist Djoko Maksimovski. bobnar Dejan Milosavljevič in kot gost Goran Bojčevski, klarinet^kaval. Bojčevski, ki se je rodil v Bitoli, je dobimik več mednarodnih glasbenih nagrad. Poročen je v Celju, kjer tudi živi. Vstopnina 28 EUR. ... zaključka XVII. NovaČanovih gledaliških srečanj v Kulturnem domu Zarja v Trnovljah. Nocoj (^tek) ob 19.30 bo na sporedu zadnja gostujoča predstava Šah mat, komedija Vinka Môdemdorferja v izvedbi gledališke skupine KD Ivana Kaučiča iz Ljutomera. V soboto se bo srečanje izteklo s predstavo domače gledališke skupine Sladko kisla zgodba 2 in s podelitvijo nagrade najuspešnejši od petih gostujočih gledaliških predstav, ki so jih organizatorji uvrstili na srečanje. Vstopnina 7 EUR. 16 ^ÉÍPORTAŽA novi tednik Demokracija ali kruha in iger? Poleg predstavitve knjige Kako sem otrokom razložil demokracijo je dr. Miro Cerar razmišljal o dogajanju v politiki - Slovenija kot grdi raček? »Eno glavnih sporočil knjige je, da |e demokracija dobra ureditev za tiste, ki si želijo večjo svobodo duha - demokradjd te pusti pri rairu, svoboda izbire je neo< mejena. Tb je zame osebno ena največjih dobrin, hkrati pa največja past in obremenitev, saj prinaia odgovornost. Ljudje, ki ne čutijo želje po tej svobodi, ne potrebujejo demokracije temveč >krutia in iger, dobro tekmo pa Kmetijo^. Prilagodili se bodo oblasti.« V torek so v velenjski Kul-tumici pripravili zanimiv pogovor, v katerem je priznan pravni strokovnjak dr. Miro Cerar miajâi predstavil novo knjigo Kako sem otrokom razložil demokra-cijo. Knjiga postopoma, od prvih pojmov do zelo konkretnih oblik, razloži demokracijo kot obliko družbene ureditve. Knjiga ni namenjena le mladim, temveč vsem, ki bi se radi poučili o stvareh, ki naj bi jih poznal vsak državljan, vendar se pogosto izkaže» da velilu) ljudi o njih ve zelo malo. Že začetek pogovora v velenjski Kultumici, ki ga je vodila Uršula Menih Doki. se je začel z opazko, da se v demokraciji »dela, kar hoče«. Seveda so razsežnosti poj ma bistveno večje, o Čemer je spregovoril dr. Cerar, ki je med drugim sodeloval pri pisanju slovenske ustave in soustvarjal volilno zakonodajo. »Bilo je zanimivo obdobje, ko smo vse zakone pisali relativno na novo, kar ndaj pionirskih odločitev je bilo, in imel sem veliko srečo, da sem biJ zraven. Bil sem učeč in delal sem<« Sicer poučuje na ljubljanski pravni fakulteti, ves čas pa je zunanji sodelavec za pravna vprašanja v slovenski politiki. Vmes je predaval v tujini, kar je bilo za družino z dvema otrokoma, zdaj 12-letno Evo in 9-letnim Mihom, prijetna izkušnja, vendar se je »bilo po pol leta lepo vrnili.« Dr. Cerar zadnja leta sodi med deset najvplivnej §ih pravnikov v Sloveniji. »Res, da takšne razglasitve prinesejo neke točke, ki pa jih moraš upravičiti Kmalu sem uvidei, da vsaka beseda, ki jo izrečem, pride do ljudi, zato danes zelo pa^m na besede. Je pa tako - ne moreš se opredeliti za nič, če ni neke motivacije od znotraj» razum in čustva so vedno povezani.« V tej zvezi je povedal misel, kijojenamenUoUokoma": »Videz je pomemben, pamet še pomembnejša, srce pa je najpomembnejše. [ntaloDjoiiljem svoj poklic.« Dr. Cerarje v pogovoru natrosil veliko zanimivosti, odprl mnogo tem, svoje izkušnje ponazarjal s konkretnimi primeri, predvsem pa občinstvo v svet demokracije uvedel v jeziku, ki ga vsi ra- zumemo. Za pokuSino smo izpostavili nekaj tem, o katerih je govoril. Od dolžnosti do medijev v knjigi dr. Cerar govori o strpnosti, spoštovanju, človekovih pravicah, seveda pa so tu tudi dolžnosti »Po osamosvojitvi smo čutili potrebo po poudarjanju pravic. Potem smo šli v liberalni koncept in godilo se je. da je ena skrajnost zanihala v drugo. Zgodilo se je, da smo pravice preprosto prenapeti. Zdaj pretiravamo: to, davSloveniji letno sprožimo 600 tisoč postopkov, nj normalno. Torej samo razmišljamo, za kaj smo prikrajšani v šoli, službi... Nihaj moramo zmanjšati, čeprav se je na sredini težko ustaviti, po mojepajetreba bolj poudiu^ati vzgojo, odgovornost, seveda pa paziti, da ne pademo nazaj. Kot marsikje je tudi tu potrebna prava mera.« S pomočjo dr. Cerarja smo pokukali tudi v razmerje med državnim zborom in državnim svetom. Gre za dva domova naše oblasti, sploh funkcija državnega sveta pa je nenehno pod vprašajem. »Državni svet ni posrečena rešitev, kar smo ugotovili skozi prakso. Bil je sprejet kot rešitev v skrajni sili oziroma kompromis, saj v takratnem parlamentu ni bilo mogoče doseči dvotrećinske večine. Uvajali smo ga po ide ji o bavarskem senatu, ob tem pa nismo vedeli, da ga v Nemčiji ukinjajo. Zamišljen je bil dobro, kot korekcija strankarsko sestavljenemu parlamentu, vendar o ničemer ne odloča. Državni svet daje samo mnenja oziroma predloge, lahko zahteva referendum ali davetonazakon.Možnostista dve - ali ga bomo po uvedbi pokrajin prenovili ^ pa ga bo treba ukiniti.« Vedno je aktualno tudi vprašanje o vplivih na sodno oblast. »Politika sicer lahko boij ali manj diskretno vpliva na večje zadeve, vendar je lega bistveno manj, kot si ljudje mislijo. Pa saj veste, kako je s tem - znanemu politiku res ni treba poklicati, da ima otroka na tej in tej šoli. Saj vsi vedo. Seveda, če pa gre za ogromne, politično pomembne primere, si »Demokracija je latiko toliko uspedna, kolikor smo ljudje v povprečju pametni To se vidi po izbti^iiju voditeljev - če je ljudstvo bolj neuko, bo izbralo takšne predstavnike. Spomnimo se kavbojskega duha Georga Bus-ha v Ameriki, danes, v obdobju Baracka Obame, pa |e na pohodu intelektualizem. Kar naenkrat je postalo moderno, da si izobražen. Torej - čeprav v demokraciji govorimo o vladavini ljudstva, se v vsaki družbi vse dogaja od zgoraj navzdol. Vedno je posameznik, skupina, ki ljudstvo potegne v neko smer - v revolucijo, reformo ali v to, da nič ne dela. T^ elite nosijo grozno odgovornost, ker kamor bodo krenile, tja bo družba šla.«( predstavljam, da so poskusi vplivanja- Tudi zato trajni mandat sodnikov prinaša večjo samostojnost. Druga stvar je, če so sodniki dovolj dobri, mogoče prijatelji s kom ... Seveda govorim o hudih primerih, ampak mene ne bo nihče prepričal, da je v primeru Elan sodnik pozabil spise na mizi.« Medijem, kot četrti veji oblasti, je bila namenjena posebna tema. Njihova vloga je nadzor in obveščanje Javnosti. Ampak menda gredo mediji tudi čez rob. »Dejstvo je, da so veČino afer odkrili mediji in so zato v določenem delu bolj uspešrti kot drugi. Vendar se je to odkrivanje, tudi zaradi potrošništva, sprevrglo v kreaturo samega sebe. Prevladuje raven rumenega tiska. Ko odprem spletno stran, na levi piše. kaj je rekel predsednik, na desni pa, da si je neka ženska povečala briiavice. To je enako pomembno.« Kot ugotavlja dr. Cerar, »smo s temi mediji zavozili in ta proces še iti končan. Dejansko dovolimo, da nas poneumljajo. Ne morejo biti vsi samo intelektualni, ampak tega >bkiuha in iger< je absolutno preveč. Demokracija se lahko zaradi takšnih procesov sprevrže v poneumljanje človeka po človeku. Zato je pomembno, da vztrajamo na vzgoji in izobraževanju, da vsi prisotni povzdignemo ^as, če nas kaj moti. Če rečem prijatelju, da je ta in ta časopis >poden( in ga ne bom kupil, ima to nek vpliv. Ce pa smo pasivni in nič ne rečemo, pustimo prostor tistim, ki to počnejo. Mediji imajo lahko izjemno pozitivno hinkcijo, lahko pa tudi katastrofalne posledice za nas.« Ne vemo, kaj nas čaka Seveda pogovor ni minil brez odnosov s Hrvaško oziroma arbitražnega sporazu-.ma. Znano je. da je dr. Cerar, kot je povedal tudi sam, zagovornik manjšinskega nasprotnega mnenja in da se mu ob branju sporazuma poraja vse več vprašanj. »Dokončno me je prebudilo, ko sem v zadnjih mesecih videl, kako amatersko in naivno se tega lotevamo. Državna meja je pomembna, ker ne vemo. kaj čaka Slovenijo. Evropska unija je le svetovno čudo, ki sicer zdaj zagotavlja mir. Mlajši pojma nimajo, kaj to pomeni» in težko prepričaš razvajene ljudi, da je treba razmišljati, kaj bo, če EU ne bo fimkcionirala. V Sloveniji nismo razvili nobene strategije reševanja vprašanja meje- reševali smo svet, Afriko, OVSE, tega problema pa ne. Cenim to, da se je ta vlada odločila, da bo problem rešila, ampak tega se je lotila naenkrat, na hitro in precej neorganizirano. To me je prestrašilo, sploh, ker smo umaknili blokado, ki je bila naš edini kapital. Proti Hrvaški smo v vsem inferiorni - večji so, vsi jih favorizirajo, več strokovnjakov in izkušenj imajo, bolj so zviti in vsi so nacionalisti v isto smer. Mi očitno ne.« Po Cerarjevem je sporno, ker se pogovarjamo samo še o stiku z odprtim morjem. »Pristali smo na minimalne zahteve, umaknili smo blokado. In kaj zdaj^ Po sporazumu naj bi dobili stik z odprtim morjem, ki pa ga arbitraža lahko določi na več načinov. Edina sprejemljiva varianta je, da se potegne kanal iz odprtega do našega morja preko hnaškega. Vendar se ne zavedamo, kako se lahko zadeve spremenijo. Smo v nerodni situaciji, med kladivom in nakov^om. Zdaj ko je sporazum podpisan, bomo, če ga ne bomo ratificirali, pred ZDA, ki to vodijo, in EU izpadli popolni ^di rački. Že tako nas ne marajo. Če ratificiramo, nas z arbitražo čaka veliko tveganje, Hrvati ne tvegajo nič. imamo mačka v ža-klju - lahko dobimo ven celega, lahko pa v kosih.« Dr. Cerar pravi, da je še sam ostal skoraj brez besed, ker ne ve, kaj narediti. »Celotna naša politika je zavozila zadevo do te točke. 18 let smo čakali na ta sporazum, zdaj pa ugotavljamo, da smo v parlamentu popolnoma razpo-lovljeni. In zdaj še referendum -sam imam probleme s tem sporazumom, kako pa naj povprečen državljan ve. o čem naj bi odločal? Prepričan sem, da mora o sporazumu odločiti parlament.« Še veliko uuinkov je v večernem pogovoru natrosil dr. Cerar, zanimivo pa je njegovo razmišljanje o diplomatskih odnosih, v katerih je treba zahtevati veliko: »Ni treba, da bi bili nesramni in da provociramo. Ta slovenska podredij i vost, da ne rečem priiizovanje, je značilna. Prijatelj je pripovedoval, češ Čehi težijo, Poljaki težijo, mi pa smo vedno za. To ni vedno dobro. Sam sem doživel in bil šokiran, ko sem videl, kako so nekateri naravnani: ugajati velikim, samo da ugajaš - ampak zaradi tega te nič bolj ne cenijo. Na koncu zmagovalca bolj upoštevajo kot >Iuzerja<. Upam, da bodo nove generacije pokazale več samozavesti. Ne gre za ner-ganje, ampak za resno, odgovorno pplitično strokovno deio.ff URŠKA SEUŠNIK »Demokracija ni za v dote, za v podjetja, je za v politične sisteme. Seveda so eJementi oziroma koščki demokratičnosti povsod. Demokracija pomeni red in pravno državo, vse poteka strogo po pravilih.« novi tednik pKPdŘTAŽA 17 Ljubezen je lahko planktonska. Moj zunanji izgled je dokaj stabilen. Rada nosim takšen nakit, ki me oživlja. Ty^ovski potnik razvaža stvari v dobile firme. Ne sme prejemati podkupnine, razen če mu je naročeno. S prija/eiji se vedno tikaš, četudi jih ne pcanaš. Thiva v preriji je nizka^ na nekaterih mestih pa je po/e-deria^ ker so jo pojedle kamele. Veliko otrok se rodi kmalu po rojstvu. Feminizacija je pohajanje osebe iz moške v žensko. Do plime pride takrat, ko se Zemlja nagne na levo stran. Meteorska voda je detevriica. Meteorologi so deževniki. Širjenje puščav v Afriki bi lahko ustavili toko, da bi ustanovili več zdrai^tvenih domov. Švica je sestavljena iz 23 kanonav. Indijanci v ZDA živijo v posebnih koniervatih. Črnci živijo v rezervoarjih. Vinorodna pokrajina v Frandji je Šamponija. V kotUnah pogosto pride do toplotne invazije. Ozračje se segreva indiskretnn. Pomembna vzporednika sta severni in južni stečajnik. Karantanija je prostor, kamor zapirt^ bolne ljudi. Meta je Ožbeju rodila še devet otrok - pankerjev. Materin jezik je jezik, ki nam ga je ànip man jxarava. S tipko RESET reciňramo računalnik. Mezopotamija je bila prva, ki je zaradi potreb računalništva rturvUa pisavo. Glasbilo starih Grkov je klitoris. Gojijo ovce in ostalo drobovino. Svilo dobirrw od ovc sviloprejk. Ateisti so mešanci med belci in Indijanci Črtomir je bil podganske vere. Največji italijanski pesnik je bil Dante ali Geri Glaimi juruik Cervantesovega romana je Donki Hot. Grčijo sestavljata dva pohtoka: Atika in Mamika. Muslimanke morajo biti zavite, ne smejo zavživljati svinjskega mesa. Moški žensko kupi in jo pretepe. Črtomir je kraj v Rusiji, kjer je neko/ sevalo. Prešeren se je rodd pod vrbo. Smrtnost je Število umrlih rui 1 km. Dijaki, ki se rrwrajo udeležiti pohoda, bodo viseli na tabli. (»bučka« profesorice) Opravičilo 1: Prosim opravičite izostanek moji hčeri Aruireji zaradi srruli dne 6. oktobra 2995. S spoštovanjem! Opravičilo 2: Prosim, če opravičite moji hčeri izostanek od pouka zaradi predčasnega odhoda, ker je odSla delat v gostilno. Hvala za razumevanje. Od ovc sviloprejk do podganske vere »Bučke« vseh sort in oblik najbolje uspevajo v šolskih klopeh -Na Poslovno-komercialni šoli Celje jih »gojijo« že 20 let Pravijo, da je dan brez smeba izgubljen. V šoli je kljub resnemu deiu zagotovo vsak dâû prežet tuđi s smehom, z zanimivimi domislicami in s šaljivimi prebliski učencev in dijakov. In prav škoda bi bilo, da bi šli mnogi zabavni Sol-ski trenutki prehitro v pozabo. Zato so jih začeli na Poslovno-komercialni šoli CeJje profesorji zapisovati In izdajat) v éolskem glasilu Bučke. V začetku letošnjega šolskega leta so izdali že 20.» Praznične bučke. šolsko glasilo Bučke je nastalo pred dvema desetletjema na pobudo profesorja Tomaža Majcna, ki so ga dijaške domislice običajno bolj kot v jezo spravljale v smeh- Uvidel je, da »genialnosti« dijakov ne smejo kar tako v pozabo, zato jih je začel zapisovati, k temu pa nagovoril tudi ostale profesorje na šoli. »Zgodilo se je povsem po naključju- Med preverjanjem znanja sem dijakinjo p<^-cai pred tablo In jo vpraial nekaj v zvezi z dolžino dneva in noči in je rekla, da so poleti dnevi daljši zato. ker prestavimo uro. Iz tega se je porodila ideja, da bi takšne )bučke< začel zbirati. O svojem namenu sem obvestil tudi kolege v zbornici. Nekaj se mi jih je že prvo leto z veseljem pridružilo pri zbiranju ibučk<. pri čemer so prve Bučke nastale tako rekoč v ilegali. Z njimi sem želel dijake presenetiti, kar mi je tudi uspelo, Prve Bučke so bile natisnjene v borni nakladi 10 izvodov in so bile seveda takoj razgrabljene, tako da je bil potreben ponatis. Enako se je zgodilo z naslednjimi Bučkami, ki smo jih natisnili v dvajset izvodih in spet je bil potreben ponatis. To je bil pokazatelj, da se bodo Bučke prijele in tako izhaja- Okttto so dijaki in profesorji Poslovnfr4uHnertialne šole Celje ob 2(Motnlci cdtajanjs Bučk pripraviti prireditev, na kateri so dijaki »bučke« tudi uprizortii. Prireditve so se med drugimi ud^ežili pobwkiik m pnri urodmk Buck Tomaž Me joen (levo), sedeiija luwkÁtň Bučk Branka Vidmar PnmoSč in pisatelj Prmû Suhodolčan. jo že 20 let,«< se začetkov enega »najbolj neumnih šolskih časopisov« spominja Tomaž Majcen. Bučke kot zdravilo čeprav nikoli ni bilo kakšnega resnega nasprotovanja glede objavljanja »bučk<<, vsi nad njimi le niso (bili) navdušeni. »Včasih slišim očitke, da se je z neumnostmi neumno hvaliti, jih zapisovali in zaradi njih celo ustvarjati glasilo. Pa vendar še vedno verjamem, da je smeh oaj-boljše zdravilo zoper življenjske nesmisle- Res Jih na ta način ne odpravimo, dobijo pa prijaznejše in zabavnejše lice in tako je rudi soočenje z njimi precej lažje»« razmiš- lja urednica Bučk Branka Vidmar Primožič. Sicer večina profesorjev na šoL pri zbiranju »bučk« nadvse uživa. »Včasih je kakšna >bučka< odvisna tudi od profesorja, v tem smislu, da dijaka napelje nanjo,« pravi Tomaž Majcen. Sam je bil že eden takšnih profesorjev, ki je dijakom rad nastavil kakšno »bučko«. EKjaki mu tega niso zamerilL Ravno nasprotno - svojim »bučkam« se iz srca nasmejijo in nekateri med njimi se prav pošteno trudijo, da bi bili avtorji najbolj izvirnih domislic, ki najdejo svoje rhesto v Bučkah. Pridelki »bučk« so kakšno ieto bolj, spet drugo manj obilni. Včasih dobro iispeva-jo s1a\astične in zgodovinske Z osrednjo slovesnostjo Na krilih let, ki so jo v celjskem Národem domu pripravili biv^ dijaki, je Pošlo vno-komerciaina šola Celje sinoči pra23ûiovala svojo 140-letnico. Dijaki se svojim u bučkam« iz sn» nesmejijo in nekatori med njimi se prav pošteno tnidijo, da bi bili avtorji najbolj bnrimih domislic, ki najdejo svoje mesto v Bučkah. sorte »bučk«, spet drugo leto je bolj naklonjeno naravoslovnim sortam in oblikam: Na šoli se vsaki {verjamem, da se jim boste tudi vi, op. p.) iz srca nasmejejo. Ali, kot pravi ravnateljica Pošlovno-komerdaJne šole Celje mag. Maja Krajne: »S humorjem lahko rešimo veliko težav. Humor je tisto, kar človeka plemeniti. Prepričana sem. da človek, ki ima smisel za humor, ne more biti hudoben. VeUka umetnost je, da se znamo nasmejati na svoj račun. Še večja umetnost pa je, da znamo'sami sebi dopovedati, da nismo idealni, da ga kdaj tudi polomimo.« BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA Nekoč, bilo je na 1. april, je dijak pri uri geografije popravil enko. Profesor ga je poslal v sosednjo učilnico po pisalo za popravljanje ocen, češ da ga je sam pozabil doma. Vsosednji učilnici je učiteljica dijaku, presrečnemu, da je popravil enico, ponudila dve pisali -eno za pisanje enk in drugo za pisanje petic. »Ampak pazi, da ju ne boš zamenja),« ga je posvarila. Do ušes nasmejan dijak je brž stekel v svoj razred, profesorju ponudil pisali ter mu pojasnil, kateri je za pisanje petk in kateri za enke. »Ampak ti si vendar dobil trojko. Pojdi po pisalo za trojke,« mu je profesor resno odvrnil. Dijak se je brez besed obrnil in ponovno odvihral v sosednji razred. Ko seje vrnil, je cel razred bruhnil v smeh. Dijak pa, ker je dobil dobro oceno, profesorju verjetno ni preveč zameril, da si ga je »privoščil« pred celim razredom. • m 18 RT novi tednik Alaksander Šeliga »Premier je kopačke zloščil vsem« Pogovor z drugim vratarjem naše nogometne reprezentance Aleksan* drom Šeligo Ce si drugi in oe tretji vratar reprezentance, ki potuje ûà svetovno nogometno prvenstvo, potem tvoja veljava ni vprašljiva. Prav nasprotno, to pomeni, da si vrhunski vratar. Na vseh 12 tekmah kvalifikadj za vizo proti Južnoafriški repubiiki je bil v naši selekciji eden n^boljših vratarjev Celja vseh časov, Štorovčan Aleksander Šeliga, tudi na povratni tekmi dodatnih kvalifikacij v Mariboru proti Rusiji C1:0). Sandi» iskreno vam čestitamo, če bo vse po ustaljenih tirnicah, boste potovali na svetovno prvenstvo. Kako do* živi jate največji osebni dosežek in obenem ponovitev največjega doslej za slovenski nogomet? Kar nam je uspelo v sredo, je izjemno. Še vedno imam občutek, da sanjamo, kot da vse skupaj ni res. Ko se soigral-ci spogledamo in se zasmejimo, pa se spet zavemo, da je vse res. Uživamo v nepozabnili trenutkih. Popolno uveljavitev ste doživeli pri CM Celju. Kaj je sledilo? Selektor Matjaž Kek me je povabil na nekaj reprezentančnih akcij, mislim, da jih je bilo Sest. S tem je pripomogel, da 80 se zame začeli spet zanimati tuji klubi, tokrat najbolj Sparta iz Rotterdama. In odâel sem na Nizozemsko. Zanimivo je, da ste Še vedno brez uradnega nastopa za člansko selekcijo (nastop se šteje le, če vstopiš v jgro> menjave vratarjev pa so redke. op. p.). Samir Handano-vič je pač izvrsten vratar... Čakam na svojo priložnost. Moja želja ostaja, da nastopim za izbrano vrsto. Malce grenkega priokusa se je prikradlo, manjka mi pikica na i. Upam, da bom kmalu doži> vel ognjeni krst. V to ne dvomimo, saj vas bo pred SP treba preizkusiti. Pravljice ste brali kot otrok v Štorah. Kako izgleda seda-nja, ko štejete 29 let? Enostavno rečeno, pravljično. Ko ste že omenili Štore ... V teh trenutkih se rad spominjam svojih začetkov. Kol 12-letni fant sem pricapljal na nogometni trening Kovinaija k Matjažu Šiancarju. Dejal sem, da bi rad postal napadalec. taJcšen kot je Marco van Basten. Štancar me je lakoj prepričal, da sem postal vratar. Se še spominjate seiektorjevih navodil vašim soigralcem? Nič posebnega ni bilo. Bistveno je, da je vsem vcepil ogromno saraozavesd, trdil, da smo Rusom enakovredni, ie že ne boljši od njih. Poudarjal je, da profesionalni nogometaš živi za takšni tekmi. Strinjamo se s Kekom, da večina skrivnosti ostane v vaši slačilnici. Jo je obiskal predsednik vlade Borut Pahor? Prišel je v našo garderobo in izpolnil obljubo, ki jo je izrekel po tekmi s Slovaško. Mislim, da je prav vsem zloščil kopačke. DEAN ŠUSTER StochI prevesil tehtnico Celjski in velenjski rokometaši so v sredo odigrali tekmi 10. kroga prve slovenske lige. Imeli so več ali manj preglavic. Gorenje je doma ugnalo Maribor s 36:28, Celje Pivovarna Laško je bilo tia Kodeîjevem boljše od Slovana s 37:33. Ob polčasu je vodilo z 21:18 in se mučilo tudi v nadaljevanju, saj se gostitelji niso predali. Odločilna je bila zbranost slovaškega vratarja Richarda Stochla, ki je zbral kar 21 obramb. Najbolj strelsko razpoloženi so bili izkušeni Aleš Pajovič (9 golov), Edi Kokšarov (8) in Renato Vugrinec (7). Celjani imajo vseh 18 točk • Koper je doslej izgubil štiri, Gorenje pet, Slovan pa šest točk. Danes potujejo proti Ukrajini s posebnim letalom, v katerem manjka le poškodovani Predrag Đačević. Cilj je nova zmaga nad Zaporožjem. V Zlato-rogu je motiv narastel »do plafona« podzavestno, tokrat ga bo manj, še vedno pa bi znal zadoščati za izognitev porazu. Napredovanje v osmino finala pokala EHF po domači zmagi s 37:21 seveda ni vprašljivo. Velenjčani bodo v nedeljo v ligi prvakov pričakali Rhein Neckar Lôwen, ki je ta teden na gostovanju pri Lemgu zmagal kar z 38:22 in Gorenjev optimizem skorajda izničil. DEAN ŠUSTER Foto: SLAVKO KOLAR Na Kodeljavemje žoga šestkrat po metu Nikole Kojića končala v Slova- novi mrea. Malo iz Celja, malo iz Rudarja S14. krogom se je zaključil jesenski del v 2. slovenski nogometni ligi. Po polovici prvenstva je na vrhu ekipa Primorja, drugi je Triglav, tretja pa Mura. Dra-vinja je na 5. mestu, Šentjur pa na sedmem. EWpi s Celjskega sta v jesenskem delu upravičili cilje in si pred nadaljevanjem prvenstva priigrali solidni poziciji na lestvici. Šentjurča-ni so v zadnjem krogu gostili Šenčur in se razšli brez zadetkov. Čeprav so bili nekoliko boljši nasprotnik, je bila delitev točk upravičena.' Igralci Šentjuija so v prvem delu osvojili 15 točk. Ob štirih zmagah iii treh remijih so bili sedemkrat poraženi. Cilj pred sezono je bil obstanek v ligi. Za to se bo tako kot v pretekli sezoni treba zelo potruditi, kajti ekipe so zopet točkovno zelo strnjene. Preporod šentjurski ekipi so nedvomno prispevale nove okrepitve pred 5. krogom, ko je eÛpa pričela nizati dobre rezultate, v zadnjih krogih pa tako kol v uvodnem delu prikazala slabšo igro. Kljub vsemu je meSanica mladih igraicev z nekaterimi izkušenejšimi v Šentjurju uspešna. K dobrim igram in zmagam so pripomogli tudi Člani CM Celja, ki igrajo na dvojne registracije. Ekipa na čelu s trenerjem Oskarjem Drobnetom lahko v nadaljevanju poseže še višje: »Na zadnjih dveh domačih tekmah bi morali zmagati. a je bilo kljub lepim priložnostim za to le neodločeno. Imamo težave pri graditvi i^, kajti vsi igraid ne trenirajo skupaj. Imamo tudi slabe pogoje za treniranj e in ozek kader» a če potegnem črto pod Konji£aní(vnj6čj1idres[h)$o jesenski del zaključili na petem mestu, Šentjureani(vzelenih)pa na sedmem. prvim delom, smo lahko zadovoljni, Spomladi nadaljuje mo boj za obstanek. Šentjiu na žalost ni dovolj finančno močan, tako da nikoli ne bo imel široke baze svojih igralcev. Zelo dobro je, da sodelujemo s celjskim klubom. Tudi njegova zasluga je. da smo tu, ^er smo. Upam, da bomo lahko med premorom še kaj dodali k ekipi, ker za kakšno mesto višje na lestvici potrebujemo oicrepitve.« Prvo spomladansko tekmo bodo Šentjurčani odigrali s Krškim. »Realizdcija resno šepa« Nogometaši Dravi nje so se v zadnjem krogu na gostovanju pri Krškem razšli z 0:0. Čeprav je ekipa Krškega jesenski del končala na zadnjem mestu lestvice z le sedmimi točkami, je bUo sreča- nje odprto z veliko priložnostmi. Konjičani so Jih imeli vendarle nekoliko več, a jim je tako kol skozi vse tekme težave povzročala realizacija v zaključkih akcij. Z 19toč-kami so končali na petem mestu, ob petih zmagah in porazih ter Štirih neodločenih rezultatih. Cilj uprave in kluba je bila sredina lestvice in to jim trenutno uspeva. Tako kol zasedba Šentjurja je tudi konjiŠ-ka sestavljena iz mladih in tudi starejših, i2icušenih igralcev, v ekipi pa so tudi nekateri mlajši člani Rudarja, V jesenskih krogih je bilo moštvo na nekaterih srečanjih blizu presenečenj ali osvojitvi točk, a je proti njim odločila tudi neizkušenost. TVener Marjan Mar j ano vič je dejal, da če bi se sestavili nekateri dejavniki v igri ter predvsem realizacija, bi bilo moš- tvo še boljše in na lestvid za kakšno mesto višje; »Mislim, da smo nivo igre precej dvignili, a reaiizacija-resno šepa. Na tem bo treba veliko več postoriti, morda tudi z drugačnimi tipi igralcev in večjo kvaliteto. Ekipa bo do konca meseca normalno trenirala. v decembru pa dvakrat na teden v dvorani. V nadaljevanju zimskega premora bodo imeli igralci individualne programe. Upam, da nam bo uspelo odpraviti vse po-manjWjivosti ter zadržati tre-hutni kader in v nadaljevanju mesto na lestvici. O okre pitvah pa trenutno še ne razmišljamo. Po analizah bomo videli, kdo je napredoval in kdo se ne vidi v naši sredini.« Dravinja bo marca gostovala pri Livarju. MITJA KNEZ Foto: SHERPA novi tednik k: SPORT 19 Šentjurčanom uspel preobrat Odigrane so bile povratne tekme 5. kroga pokata KZS. Hopsi in Šentjur so se uvrstili na iinainl turnir os-merice, medtem ko |e Elek-tra izpadla. Poleg Polzelanov in Sent-jurčanov bodo na zaključnem turnirju v februarju nastopili še Union Olimpija, Helios, Krka in Zlatorog ter Slovan in Škofia Loka. Šentjur je na drugi tekmi proti Zasavju nadoknadil 9 točk zaostanka s prve tekme. Rezultat 87:74 je Šentjurča-ne pripeljal do finalnega turnirja, kamor so bili nazadnje uvrščeni pred tremi leti. Tekmo so sicer bolje začeli gostitelji, a so neobremenjeni igralci Damjana Novakovi-ča nadoknadili Izgubljeno in v zadnji četrtini dokončno ugnali nasprotnika, ko so zadeli kar pet trojk. Tokrat je bil strelsko najboîje razpoložen Luka I^pomik, veliki up slovenske košarke (22 točk). Šentjurčani so že usmerjeni v državno prvenstvo, ko se bodo jutri v dvorani Hruševec pomerili s Koprom, ki ga je v preteklem krogu porazil Zlatorog. V sosedskem derbiju so 5o-štanjčani na prvi tekmi izgubili s Hopsi. Lanski finalisti pokala so na povratnem srečanju lovili 15 točk zaostanka, a so dosegli le neodločen rezultat. Hopsi so bili brez glavnega trenerja Boštjana Kuharja, ki mu je disciplinska komisija izrekla prepoved vodenja dveh tekem. Spomnimo, da je bil Kuhar na minuli prvenstveni tekmi proti Zasavju zaradi nešponnega vedenja in groženj uradnim osebam izključen, po sklepu dtsci' plinske komisije KZS-ja pa je kaznovan tudi denarno. Na izenačeni tekmi v Šoštanju (85:85) sta ekipi prikazali borbeno igro, v kateri je prevladoval Samo Udrih, ki je dosegel 30 točk. Poškodoval se je doma6n Dejan Cup, zato je njegov nastop na jutrišnji prvenstveni tekmi v Šenčurju vprašljiv, prav tako tudi nastop šoštanjske-ga organizatorja igre Tadeja Koštomaja, ki ima vneto hrbtno mišico. Na Polzela-ne, ki bodo jutri gostili ljubljanski Slovan, pa pada vse več kritik glede njihove igre. Na srečo se bo po besedah predsednika KD Hopsi Janka Vašia konec novembra na igrišče vrnil poškodovani Shawn King, ki so mu zdravniki končno prižgah zeleno luč. Na odgovor, če bo »kralj« prinesel listo pravo vzdušje v ekipo z zvenečimi imeni, bomo morali torej počákati do konca meseca. Potem ko je Zlatorog v 6. krogu DP dosegel svojo prvo zmago v gosteh, se je včeraj zvečer doma pomeril s Krko. MOJCA KNEZ Foto: GrupA ■ h > i. te- ' -fc» • ii^ % I % Hopsi so brez ve^tffiav iz pok^ izloofi lanskega fmafsta, akipo Bektre. Mali četi prva točka, Zdovcu košarica Celjska ekipa Pekarna Duh je v 1. ligi malega nogometa osvojila prvo točko v letošaji sezoni. V 8. krogu je gostovala v Izoli in v zadnji minuti z golom Milana Adrinjka iztržila 4:4. Đobovec je bil s 6:2 poražen v Novi Gorici. Celjanom v prvih sedmih krogih nikakor ni uspelo sestaviti dobre igre skozi celotno srečanje, nekajkrat jim je hrbet obrnila tudi sreča. Gostovanje v Izoli je imelo velik pomen, kajti gostitelji sodijo med tiste, ki jim igralci Pekarne Duh morajo odščipnifi točke. Celjani so štirikrat zaostajali, a se vedno vrnili. Dvakrat je zadel povratnik v ekipo Milan Adrinjek> po zadetek sta prispevala Matic Hudarin in Tadej Čret-nik. Na lestvici je Pekarna Duh s Ptujem na devetem Mijo Adnnjek se je na parkat vmil z dvama zadetkoma. Denis Delamsa mestu, a je razlika med ekipami v zadnjem delu lestvice majhna. Trener Denis Delamea je bil razumljivo zadovoljen: »S točko smo zelo zadovoljni, čeprav $mo bili tudi blizu zmage, obenem pa v zadnji sekundi domačinom preprečili zadetek. V preteklih krogih smo pogrešaU Adrinjka, ki je tokrat dosegel dva zadetka in izenačil v zadnjih trenutkih, imel pa je ludi nekaj izvrstnih priložnosti, da bi slavili. Tokrat nas je bi- Vodilno moštvo 2. lige-vzhod je Nazarje. V torek se je na prijateljski tekmi pomerilo s Pekarno Duh, boljši so bili Celjani s 5:5. Sandi Zdovc lo na gostovanju 12 in zato smo lahko spremljali ritem. Še vedno pogrešamo tri igralce. Sledi tekma s Ptujem, ki ga lahko v primeru zmage prehitimo za tri točke. vemo pa, da iz lige izpade le ena ekipa. Tudi lani so našo malo, a izbrano četo že vsi odpisali. Verjamem, da nam bo še enkrat uspelo ostati v ligi.« Prva trenerska žrtev v le- tošnji sezoni je trener Do-bovca Sandi Zdovc. Sezono je začel odlično, vendar je ekipa v zadnjih treh krogih doživela tri poraze. Za Zdovca je bil usoden domači poraz proti Oplastu. Tekmovanje se bo nadaljevalo 27. novembra. Pekarna Duh bo gostila Ptuj, Dobovec pa Izolo. MITJA KNEZ Foto: GrupA KRATKO Na 24. mitingu 24 medalj Celje: Na mednarodnem mitingu za Pokal mesta Celje so plavalci Neptuna Celje osvojili kar 24 medalj, Anže Koren pel (dve zlati), Anemari Košak štiri (2), Katarina Črepinšek tri (2], po dve Jana Sinožič (1), Nina Malec, Matej Koželj, Gašper Zurman in Adrijana Verdinek, po eno pa Zarja Žni-daršič in Jernej Pintar. Začetek zimske lige Celje: Na Skalni kleli se je začela zimska liga v malem nogometu, Liga Radia Celje, izidi v 1. ligi: Mali Pariz -wvinv.javnadrazba.si 1:13, Marinero - Tristar 5:0, Caffe del Moro • Ingrad Gramat 0:6, Down town&Šargi - Mar-Pog preloženo. (DŠ) mmorama MALI NOGOMET Pokal Slovenije, četrtfina-le: Dobovec ' Weber 5:2; Vojsk (14), Šnofl (26), Monjej (29), Hrovatič (38), Repine (40). KOŠARKA Pokal KZ5. 5. krog. druga tekma: Zasai/je-Šentjur 7(^:87: Soškič 19, Anzulovič 16; La-pornik 22, Cebular 2U Simo-vič, Crenshaw 14, Ručigaj 7, Aliapahič 4, Ferme 3. Elekira • Hopsi 85:85; Feeley 18, Čup 15, KoSiomaj 14, Sjekloča 10, Podwšnik. Bilič % Horvat 8. Lekič 2; Udrih 20. Codler 15, Svlridov 13, Thondique 10, Skok 8. P. Kobale 7, Ibok 2. 1. B SL. 7 krog: Konjice • Grosuplje 72:68. I. SL (ž). 7. krog: Merkur Cdje - Ježica 103:47; Richards 22,Tavič 17, Kerin, Hughes 12, Verbole 10, Barič 9, Abramovič 8, jagodič 7, Klav-žar 6; Pavli 15, Spacapan 12. ROKOMET 1. SL, 9. krog: Slovan • Celje Pivovarna Lúško^^:S7{\8:2\); SkuSek 8. Vujič 6: Pajovič 9, Kokiiarov 8, Vugrinec 7, Kojič 6, Zorman 4, Toskič 3, Gorenje-Maribor S6:2S(\7:]4);ču-pjć 10, Rnić 6,2vižej 5, Naiek 4, Kavaš 3, Harmanclič, So^č, Bajram 2, Šimič, Golčar 1 ; Raz-gor 6, lvančič4. (KM) '05 ,c iCOi |i€oledar Petek,. 20. 1.1. MALI NOGOMET 2. SL • vzhod. 7. krog, Benedikt: Zavrh • Nazarje (20), ROKOMET 1. B SL (ž), 4. krog: Velenje - Branik (19.30). SoJîQta. NOGOMET l.SL, 18. krog, Velenje: Rudar • Gorica (17). ROKOMET Pokal EHF» 3, krog, povratna tekma, Zaporožje • Celje Pivovarna LaSko (16). 1. B SL. 7. krog: Celje Pivovarna LaSko B - SviŠ (16). KOŠARKA l.SL, 7. krog: Šenčur- Elek-tra, Polzela: Hopsi • Geoplin Slovan, Semjur- Koper (19). 1. B SL, 7. krog: Maribor • Konjice, Rogaška - Kraški zidar (19). 2. SL • vzhod, 6. krog, Ljubljana: Ježica - Pakman (17), Podčetrtek: Terme Olimia -Radenska Creativ (19). Bistrica • Vrani Vransko (20). I SL (ž), 6. krog. Rogaška Slatina Kozmetika Afrodiia • Odeja. Konjice-'îïi^v (16.30). ODBOJKA I. DL, 30. krog, Kamnik: Caldl - Šempeter (20). L DL (ž), 9. krog, Šempeter: Aliansa-Jesenice Bled (19). Nedelja 22. 11. NOGOMET 1. SL, 18. krog: Domžale • CM Celje (13). ROKOMET Liga prvakov, 6. krog, Velenje: Gorenje • Rhein Nec-kar Lôwen (15.30). KOŠARKA Jadranska Hga (2), 7. krog, Celje: Merkur • Kranjska Gora (\7). 20 NIKA - IŇFORMAČIJE NOVI TEDNIK Sojenje za poskus umora otroka že tretjič Padla že druga obsodilna sodba Go-razdu Bombeku - Spet na začetku Višje sodile je pred dnevi razveljavilo sodbo Goraz-du Bombeku iz C«lja, ki so ga na celjskem okrožnem sodišču zaradi poskusa umora in zanemarjanja svojega mladoletnega otro-ka obsodili na dve leti in deset mesecev zapora. Sojenje se bo za ta primer tako nio-ralo začeti že tretjič. Gre za primer še iz leta 20001 Gorazda Bombeka so obsodili, da se je pred osmimi leti najprej spri s sinom, na- to ga tako pretepel, da ga je skoraj zadavil. Očeta so nekaj mesecev po dogodku ob-so^li kar na šest let zapora, a so kasneje tudi to sodbo raz-veljavili. Borabek vseskozi dvomi v pravičnost celjskega sodišča in tožilstva, zato se vsa ta leta bori za Javno sojenje, kar pa mu ne uspe, saj novinarje vedno napodijo z javnih obravnav. To ga je enkrat tako razjezilo, da je odvihral iz sodne dvorane, sodnici pa zabrusil, naj Dvakrat obsojenemu Gorazdu Bom-baku so dvakrotrazveliavilbodbo. »Ravs€€ med mladoletniki v začetku tedna je pred srednjo zdravstveno Solo v Celju pridlo do pretepa med mladoletniki. Po naših podatkih naj bi enega izmed dijakov napadel mladoletni Celjan. Napadeni je pomoč moral iskati v celjski bolnišnici, kjer so ugotovili, da je lažje poškodovan. Ta je o pretepu obvestil svojega prijatelja» ki je nato pretepel napadalca, da je zatem prav tako moral v celjsko bolnišnico. Tlidi on je bil lažje ranjen. Policijo, ki je té podatke potrdila, so o primeru obvestili zdravniki, saj je takšen tudi uradni postopek v primeru, da sunujo, da so poškodbe nastale zaradi nasilja. Policisti so zoper vse napisali obdolžllne naloge, o pretepu obvestili šolo m starše. Zaradi vedno več primerov nasilja med mladostnilu celjsld policisti izvajajo nadzore v okolici šol, ki pa jih bodo, kot smo izvedeli, še poostrili. Na celjsko policijo smo naslovili še nekaj vprašanj o medvrstniškem nasilju, saj nanj vedno bolj opoza^ajo tudi nekateri starši, vendar do zaključka redakcije odgovorov nismo dobili. SŠol mu pošlje »sodbo v imenu kriminala in ne ljudstva.« Kako deluje sistem pri nas, kaže podatek, da so Bombeku na eni strani so dili za poskus umora prvega otroka, na drugi strani pa so mu inštitucije v istem Času odobrile skrbništvo nad mtejšim sinom - in to brez problema. Višje sodišče je v razlagi razveljavitve druge sodbe za poskus umora zapisalo, da sojenje ni bilo »pošteno in zakonito« in ga vrnilo spet na začetek. Okrožno sodišče ni ravnalo zakonito, ko so Bombeku začeli soditi v nenavzočnosti na prvi obravnavi. Prav pa je bilo, da so s sojenjem nadaljevali, ko je Bombek odvihral iz sodne dvorane - vse dokler niso spremenili obtožnice, obtoženega pa v dvorani v tistem trenutku ni bilo. Mu bo pa sodil spet enak senat, saj za spremembo ne obstajajo razlogi. Člani senata bodo zdaj morali dvakrat bolj razmisliti» tako omenja višje sodišče, ali novinarji, torej jav-l-nost, v dvorani res ne bomo smeli sedeti. V razlagi še piše, da obtoženčevi očitki na sodišču »presegajo mejo dostojnega izražanja«, saj seje med sojenjem večkrat oglašal z različnimi komentar- ji SIMONA ŠOLINIC MteOOOVANI? ZAHTEVAJTE ODŠKODNINO! ^gVBftfiftg^iŽBO U 17 P^^^Ûi^jÂr^ C ? cm: vrtnica) [btobí [ftwrujwwwpiBi :z Srček in Sova pod lupo. Celjski knminalisd so v teh dneh na pobudo vodje celjskega tožilstva Ivana Žaberla začeli z Utiranjem c^vestil zaradi suma goljufije pri zbiranju hiunanitam^ denarja za S-letnega Reneja Blatnika z Rečice ob Savinji. Rene boleha za spinalno mišično atrofijo. Kot je znano, sta društvi Srček iz Celja in Sova iz Maribora zbirali denar za nakup kombija opremljenega s klančino in potrebnimi aparati. Obstaja sum» da sta društvi naklepoma (pred ali ob organiziranju koncerta ter pri dogovarjanju za pobiranje papirja] spravili v zmoio starše in zlorabili njihov položaj in zdravstveno stanje otroka. MJ Kršitelji o nadzoru opozorjeni vnaprej? Do konca oktolM'a so se na avtocesti povprečno na dan zgodile skoraj 4 prometne nesreče. V vsej Sloveniji je na avtocestah umrlo 20 ljudi, od tega samo na Celjskem dobra Četrtina. Več je bilo tudi poškodovanih v primerjavi z leti prej. in kot so pokazale zadnje nesreče, avtocesta še zdaleč ni več tako vama, kot je veljalo do zdaj. Zatem ko se je v javnosti o tem govorilo nekoliko več, je večina Inštstudj §e vedno pri besedah, s svojimi projekti pa je že začela policija. PoLidsti bodo po vsej državi do 25. novembra poostreno nadzorovali promet na avtocesti. Vse policijske uprave, torej tudi celjska, bodo te dni v nadzor na avtoce^e poslale vse svoje eiûpe. Na terenu bodo poleg policistov z radarji tudi policisti s provido, dviinimi vozili in tudi posebne enote polidje. Lovili bodo tudi tiste, ki bodo vo^ vinjeni in takšnih ni malo. Toàa akcija je javno napovedana. Bodo torej tisti kršitelji, Id so na tak način vnaprej opozorjeni na »nevarnost«» da bodo kaznovani, zdaj imeli lažjo nogo in se îy-f^gnilî kaznim? SŠol ARENA PETROL Arena/ zma^otm/cett PORTRET TEDNA DOMAGOJ DUSPARA #24 KARIERA JAZ IN KLUB DRUŽABNO začetki 2090 s«m obozevdi že od malih nog. Tudi moj oce bil nogometaš, jdz pâ sem po njegovih stopinjah. Kiubi do sedaj FC Keli Lin?. LASK tinz, Dragovoljac. Dinamo Zagreb. StUfm Gra?. DSV Leoben, NK Luéko Naj go) Nâj goL ki je bri mo) pivi v celjskem dresu m mi je zm ftajijubii, %m dosegel na tekmi proti Ûlimpiji. Naj veselje Igranje za reprezentanco Hrvaške Naj žalost Izpad IZ kvalifikdcijza evropsko prvenstvo Uspehi Preboj z NK lučko iz 3. v 2, htvaiko tigo Nastopi 3r)as(opiv1.SNlin1gol SCeljem osvojiti naslov prvaka in pokalni naslov. Publika 2elel bi, da bi se v večjem številu prihajali na naše tekme in nas spodbujali, saj lahko z njihovo podporo dosežemo vec Stanovanje 2ivim v najemniikem stanovanju v Celju. I ljubezen i Ima m punco. Hobiji J Igranje nogotemsa Prosti cas V prostem s v Odflovort a v Odgovori M> A v Dagmar 6. nov.2009.14:2B a v 2otako inizemo |9točo $0 pcflcisCi vt^ lai^ckriavi èe siovke?? Pr«ftatoS Pob«boo bo orgartzWi mes^ na^ denar » piftče vs« «loverce. deto za vse brezpose^ V98mlwtest^ jokate pe p^e malo po evetu....potem pa ie etofaýe ft Jeo bœte y t4ni ee probne deM tako pemetne kol pri vt$ ie vkiet, hat^čld.... Anonimni 8. nov 2009.14:27 Odgovori (»S) a v S tare ee pa strinjam. Pri me so twate zasciene bof kot kočevski Včaat) eo takéoe >jr>ake" vkleriene popokal v merico Ml jTi par ovinkih, zaviral, pospeševal...^ je pa ine>ie kaj za pnponvift pa mokre cainje... AnonimniS. nov2309.14:07 lapo^ bo| potrebe pretepst Otfaovori (4) a v Komantaijl pod novico na enam izmed vodilnih medijftkď> spletnih portalov o napadu na dva policista pred dmvi v Nazarjah. Ja kaj od napisanega sovražni govor? sploh tisti, ki so pod vplivom politike - žal širijo veliko nestrpnosti. Pomembno vlogo imajo številni mediji pri tem, da ne re^irajo vsebine forumov nâ svojih splemih straneh, ki so postáli pravi pljuvalnik in go-jiSCe sovražnega govora, saj jih nihče ne preganja,« pravi Sedlai^eva. Nekaj vprašanj smo naslovili tudi na uredništvo spletnega medija 24ur. com, kjer nam je urednica Barbara Repovž dejaia: »Uporabniki so s splošnimi pogoji uporabe na naši spletni strani podrobno seznanjeni. Pri zelo odmevnih novicah, kjer prihaja zelo veliko komentarjev, se lahko izjmoma zgodi» da moderator ne utegne takoj izbrisati vseh neprimernih komentarjev. Trudimo se, da vse komentarje z neprimerno vsebino čimprej odstranimo.« Spletni mediji se kdaj pa kdaj odloČijo tudi za blokiranje komentarjev, se pravi, da prispevkov ni moč komentirati. »Ko vidimo, da je veČina komentarjev neprimernih ali vsebu- Maček še vedno na psihiatriji Ali res namerava pobegniti in zakaj ovadba zoper odvetnika Francija Matoza? Branko Maček, povzročitelj tragedije, ki se je zgodila 2. oktobra na avtocesti pri Arfi vasî> v kateti so umrli trije mladi, še vedno ni bii zaslišan na okrožnem sodišču v Celju. Kot je znano, so na kraju nesreče umrli Peter Kračun, Tjašd Koštomaj in Nataša Godec, Jerneja Rošer pa je bila hudo poškodovana. Maček je vinjen trčil vanje, zatem ko je na avtocesto zapeljal v napačni smeri. Povzročitelj nesreče je trenutno še vedno na zdravljenju v Psihiatrični bolnišnici Vojnik. So se pa v javnosti pojavile različne govorice o tem. da naj bi prodajal dve stanovanjski hiSi na Bregu pri Polzeli po hitrem postopku, saj naj bi poskušal zbtóati v tujino. Odvetnik staršev, ki so v tragediji izgubili svoje otroke, Franci Matoz je v svojih izjavah oster. V javnosti je dejal, da je Maček begosumen, da se poskuša izogniti postopkom in bo zato tožilcu dal pobudo, da predlaga pripor. Povzročiteljeva odvetnica Nuša Maček pa zanika, da bi Maček hiši prodajal zaradi pobega. Pravi, da se hiši prodajata že od avgusta,oktobrapa so zaradi manjše verjetnosti prodaje morali ponuditi popust. Dodaja še, da razmišlja o ukrepih proti medijski hiŠl, ki je navajala neresnice, ovadbo in prijavo na odvetniško zbornico pa na- črtuje tudi za odvetnika Francija Matoza. Starši mrtvih otrok so ogcwSau, želijo pravično sojenje, Čeprav so vero vprav-ni sistem že i^ubilL Pred dnevi so za svoje ljubljene javne prižigali svečke in Še enkrat ponovili, da so sodni postopki preveč dolgotrajni za svt)jce žrtev, saj morajo vedno znova podoživ-Ijati svojo bolečino. Skoraj zagotovo pa so nekateri uradniki začeli migati bolj zatem, ko so ravno starši umrltíi na a^^ocesti v javnosti glasno opozorili, da njUiovi otroci niso le statistika. Policisti bodo (ravno na našem območju) takozačeU še akdvneje nadzorovati stalne kršitelje SŠol E o KJ •la^ u o TJ Z (Š) C O jejo sovražni govor, komentarje umaknemo,« dodaja Repovževa, enak odgovor smo dcftili tudi od Ka- lacun lapajnove. te Varna anonimnost? Je pa na spletu lažje komentirati m zliti svojo jezo, ker so pisci skriti pod masko anoninmosti, še razlaga Sedlarjeva. »Sovražni govor je tako nevaren zato, ker lahko pripelje do še večje nestrpnosti in sovraštva do že tako najbolj ogroženih posameznikov ali ranljive skupine ljudi - s čemer jim še slabša že tako slab položaj ali pripombre k temu, da imajo ti še naprej manj pravic. Še posebej pa je sovražni govor tako nevaren zato, ker lahko pripelje do tako imenovanih sovražnih dejanj. Problem ocenjevanja posledic sovražnega govora je, da je težko oceniti, kdaj je tako sovražno sporočilo nekoga spodbudilo k temu, da je izvedel sovražno dejanje - recimo pretepel koga iz ogrožene skupine, proti kateri je sovraštvo naperjeno.« Takšni komentarji so značilni predvsem za tiste, ki » ... čutijo ali skušajo prikazati, da jih tako ali drugače >o-groža< posameznik ali kakšna man j-šinska skupina - pa naj gre recimo za izbrisane, tujce, istospolno usmerjene ali pa, kot v tem primeru, policiste in sodnike,« še poudarja Sedlarjeva, ki meni, da bi morali v zakonodaji natančneje opredeliti, kaj sploh je sovražni govor ter tega bolj preganjati. »Predvsem pa bi se morala spremeniti raven razpravljanja v družbi na vseh nivojih; v medijih, politiki... Sovražnega govora bo manj, ko se bomo začeli zavedati, da ni nič hudega, če imamo povsem drugačno mnenje od sogovornika - in da iahko tega izrazimo na dostojen in kultiviran način, saj je ena najviSje cenjenih pravic v demokratičnih družbah prav pravica do svobode izražanja. Vendar tudi tukaj velja - meje moje svobode so meje svobode dn^ega.« SIMONA ŠOUNiČ Sojenje za smrtno nesrečo Na celjskem okrožnem sodUču se bi moralo včeraj začeti sojenje Huseinu Keéetovlču zaradi povzročitve smrtne prometne nesreče. 24. decembra leta 200S jo je povzročil na cesti Velenje-Kavče. Takrat je z osebnim avtomobilom trčil v moškega, ki je ležal oziroma klečal sre^ ceste. Ta je po trčenju umrl na kraju nesreče. Oba naj bi bila v času nesreče vinjena. Zagovornik Kešetoviča. Tomaž Bromše, je še pred začetkom sojenja senatu predlagal, ru) obtoženemu dodelijo tolmača, da mu bo med obravnavo iz slovenščine prevajal v bošnjaški ali hrvaški jezik. V policijskem postopku Kešetovič ni imel prevajalca, zato naj bi nekatere podrobnosti a kljub temu pomernbue za pustupek, zapisali narobe. Senat je predlogu zagovornika jwikimal, zato so začetek obravnave prestavili na 10. december. Takrat naj bi svoje mnenje o prometni nesreči podal tudi izvedenec cestno-prometne stroke Željko Leskovšek, zaslišali naj bi tudi pato!ogin)o Simono šramek Zatler. SŠol Pijan kolesar »štrenčil« po avtocesti Nekaj minul čez 11. uro v sredo je eden izmed voznikov celjske policiste opozoril, da po avtocesti med Celjem in Dramlja'mi vozi kolesar. Policisti so ga ustavili in ugotovili, da gre za 66-letnega moškega, ki je napihal kar 0.61 miligramov alkohola v litru izdihanep zraka. m RALCEV novi tednik UredDiSrvo objavlja písma bralcev po svoji presoji v skladu z urednišlco politika, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, velikosi pisave 14» oziroma največ 3.000 znakov. DaljSe prispevke kjaj&amo v ui^ništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pi' sma podpisana in opremljena s ceiotnlm imenom, naslovom ter $ telefonsko Številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO ^ odmev Posta pod kozolcem v članku Pošta pod Kozolcem, objavljenem v 89. številki Novega tediuka. omenjate nezadovoljstvo krajanov Sv. Štefana z uvedbo premične pošte. Kot že sami navajate v članku, izkušnje iz dosedanjih preoblikovanj kažejo, da so mobilne po$te za uporabnike prijaznejšeln dostopnejše, kar potrjujejo tudi številni odzivi dosedanjih in tudi novih uporabnikov poštnih storitev. Pri tem želimo jasno poudariti, da ne bo prišlo do sprememb pri zagotavljanjukakovosti izvajanja poštnih storitev, ki nam jih nalaga Zakon o poštnih storitvah in Pravilnik o kakovosti in načinu izvajanja univ^zal-ne poštne storitve. Novinar je bil v sredo, 11. novembra, prisoten pri rednem dnevnem postanku pismonoše, k^ seje, kot navajate, zbralo okrog 30 faajanov. Iz dosedanje prakse, v Sv. Štefanu in tu-cdpri drugih premičnih poštah, ni običajno, da bi se v času postanka premične pošte naenkrat ^ralo toliko ljudi, pač pa precej manj. Pravilno ugotavljate, da je šlo v tem primeru za proiesmo dejanje. Vsekakor si bomo na Pošti Slovenije še naprej prizadevali, da bi krajani Sv. Štefana premično pošto spršeli kot prijazno in dobro nadomestilo za stador^amo pošto. V okviru premične pošte lahko uporabniki opravijo vse poštne storitve, ki so jih doslej opravljali na stacionarni pošti, z izjemo poslovanja s plačilni- toi karticami, ki v sklopu premične pošte zaenkrat še ni mogoče. Naj navedemo, daje bil povprečni poslovni izid pošte iz nabora 13 izbranih poŠt. kamor sodi tudi omenjena pošta, leta 2008 izguba v višini 9.834 evrov. Te pošte so imele v povprečju manj kot 15 strank na dan. Prav tako se želimo odzvati na navedbe poslanca Tadeja Slapnika, ki poslovodstvu Pošte Sloveruje očita izrazito razsipno delovanje. Pošta Slovenije je presenečena nad po-slančevimi očitki, še zlasti, ker je Vlada RS 22. oktobra 2009 sprejela sklep, s katerim se je seznanila z Ucnim poročilom Pošte Slovenije d.o.o. in revizorjevim poročilom za leto 2008. Vlada RS se je seznanila tudi s poročilom nadzomega sveta Pošte Slovenije in podelila razrešnico poslovodstvu in nadzornemu svetu dnižbe za uspešno poslovanje vletu2008. Poslovodstvo očitka poslanca Slapnika o neracionalnem poslovanju dodatno ne želi komentirati, ker verjame, da si bo javnost na podlagi verodostojnih podatkov o poslovnem izidu iz sklepa Vlade RS sama ustvarila ustrezno mnenje. Bilančni dobiček, ki po stanju na dan 31. 12. 2006 znaša 31.621.811,02 EUR, se Ugrabi za nasl^nje namene: • 9.000.000 EUR za izpadlo udeležbe na dobičku edinemu družbeniku - lastniku. Izplačilo se izvrši v treh mesečnih obrokih. • 3.000.000 EUR bruto za izplačilo udeležbe pri dobičku delavcem Pošte Slovenije. - 19.621.811,02 EUR ostane nerazporejeno Pošti Slovenije. IliS^iMism visokokvaliti stanovanja na Novem trgu, Celje LGM (A.2.Í./S} (A.}J./6> (A. t.4./6) (A.ÍJJ6Í (A.2JJ6* POVftilNA Sl^TM/n 9S,62/S6,I4m^ 97,SÍ/SS.09nr 100,49/91.79 m» m.^/102.29 m' 119,92m* i6h90éBim I }7l.4IéĚUM Í69,Q7/lS2SfMř <4SCi£ia rr T-rnn»" ' ^mauR • iM vol^ več nadUaiKÍarditíh stanavojíJ rm/iMh tvJJcoátí bt rtuporfdJtev, vufjivost možna iakoji » hifiíkokvaUíftna stancvanja • prvùTTStna hkacijđ • pomoi in ivrt^vanjf pri JúiawiranJu ittínm «V.. fomočpHpnd^vait o^siajfíe ntprmJřniiw isnJM lepů arhitíhvra in oMka jeraimi hUa btUínň ftntro, iaie. frprvžn edctnc nattSJej* varwatuj t ogr^ ín tMhío tepcmin DAN ODPRTIH VRAT ogledi stanovaní: vsak torek In četrtek od 12.00 do 17.00 Novi trg 20. zeleni blok • prttllčje Informacije in prodaja na: 041 638 418 dli 031 605 028 Investitor Lesnína LGM Poslovodstvo je prav tako v celoti upoštevalo navodilo Vlade RS o višini prejemkov članov poslovodstva in v skladu s sklepom nadzomega sveta omejilo osnovno plačo gene ralnega direktorja na peticrat-nik povprečne plače v družbi, ki znaša 1.38i>29 EUR bruto. Nagrada članom poslovodstva za leto 2007 je v skladu s priporočili Vlade RS znašala 15 odstotkov letne plače. MEGIJARC Služba za odnose z javnostmi Pošte Slovenije Čiščenje poslanskega ega Pod tem naslovom, s podnaslovom »Peterica nekdanjih poslancev s Celj skega je do konca pr^emala poslansko nadomestilo - Franc Jazbw in Mirko Zamermk §e brez zaposlitve«, je Novi tednik 6. novembra objavil širšo informacijo o lem, kako gre nekdanjim pred-sta\Tiikom ljudstva; ali so zaposleni ali so se že upokojili ali pa so še vedno brez zaposlitve. O tej temi je bilo doslej že veliko napisanega, tudi širše, ne ^olj za tiste bivše poslance iz navedene pokrajine, kj ne morejo več guliti dr^vnozbor-skih mehko oblazinjenih sedežev. Priobčeno tarnanje nekaterih, tudi v drugih, dosedanjih objavah zatečenih »usod«, ki so po preteku enoletna z nado-m^om poslanske plače postlanega obdobja še vedno brez zaposlitve, skuša dajati vtis> da so za stanje prizadetih vsi drugi krivi, še posebej mediji, je milo rečeno srnino. To Se po-sebe} ob takšni višini ravede-nih nadomestil, ko se na drugi strani mno^ delavd in diugi delovni ljudje morajo prebijati skozi težke ekonomsko-so-cialne krize. Pîoblem ponovne zaposlitve nekoga, tudi tam. kjer je pred nastopom poslanske funkcije delal. |e prvenstveno problem vsakega posameznika. Lahko so tudi objektivni razlogi, še posebej v današnjih časih, če ni več delodajalca, pri katerem je bi2a zaposlena oseba. ki je po2i>eje opravijala funkcij o ljudskega zastopništva v največjem organu oblasti. Ksre-â številčno Redano, izpostavljeno vprašanje ni posebej pereče, saj si velika večina bi^^ih državnih funkcionarjev, ki so poklicno opravljali přetečeno funkcijo, med katere sodij o tudi bivši poslanci, hitro najde zaposlitev, če to tako hoče. Nekateri bivši poslanci so se pa lahko v teku svojega mandata v toliki meri zamerili nekemu okolju, še posebej, če so zelo prizadevno »udrihali« po svojih političnih rusprolnikih, tako v državnem zboru kot tudi izven njega, da navadno ne mo-rejo pričakovali fanfamega sprejema nazaj v delovno razmerje, ki so ga imeli pred nastopom funkcije. Poslance v zagnanosti izvajanja svc^ hink-dje kaj rado zanese, da poza> bijo na najpomembnejšo značilnost opravljanja takšnih javnih funkdj v večpartijskem sistemu, namreč, da gre v danem primeru prvenstveno za politično zadevo. Tli so zamere lahko več kot na dnevnem redu in ne zato, ker o njih poročajo sredstva javnega obveščanja. Osebni razlogi za težko zapos-Ijivost obravnavanih oseb so lah- ko še mno^ drugi, med njimi v prvi vrsti dalj trajajoča odsotnost iz stroke in s tem izguba stika z razvojem v njej in podobno. To se je večkrat pripetilo različnim zdravnikom, ki so bili več kot en mandat poslanci. Po pretečenih nekaj mandatih tâJ^nzdravnikprak-tično'ni več zaposljiv, saj je veliko pozabil. Za pisanje receptov in napotnic k spedaJjstom ali v bolnišnice jih pa tudi ni mogoče sprejemati v delovno razmerje. Zaradi tistega, zadnjič objavljenega in ^raj ruvedenega in še mnogo drug^, pomembrie-ga. bi svetoval sedanjim poslancem in drugim plačanim, tj. poklicnim javnim funkdonarjem, da pred nastopom na izvoljeno ali imenovano funkdjo. dobro razmislijo, še posebej pa si zagotovijo nenevaren, neboleč, ali kaj podobnega, sestop z vrha piramide oblasti. V nasprotnem primeru je vsakršno tarnanje odveč. VLADIMIR KORUN, Velenje •prejeu Zgodila se mi je huda krivica v torek. 10. junija 2008, me je r^a kolesarski stezi zbil avto, ko je na semaforju za pešce še gorela zelena luč, Poškodovano so me odpeljali v bolnišnico. Tisti dan je bilo vroče, pred bifejem pri Vrtnid je zunaj sedelo veliko ijudi. Prišli so pogledat na kraj dogodka. Vendar policija ni zapisala njihovih izjav. Čez dva dni sem Sla sama na polidjo vprašat, kdo me je povozil in ali so zapisali tista dva moška, ki sta mi pomagala izvl^ kolo izpod avta na pločnik in ga zaklenila. Mene je šoler zbil, tako da sem padla na pokrov motorja in nato pod avto. Na polidji podatkov nisem dobila, češ da so tajni. Leto dni sem bila prepričana, da je bilo vse v redu popisano. Zdaj pa sem dobila sodbo, da moram jaz povrniti škodo na avm. Ta ni majhna, saj je šofer na sodišču izjavil, da me ni prej videl kot šele na pokrovu avtomobila in Čeprav je zame gorela zelena luč, ni zmajij šal, saj se mu je mudilo 1 Zato naprošam vse očividce, predvsem moška oziroma fanta, ki sta mi pomagala pri kolesu, da se mi javita. Dogodek naslednji dan ni bil nikjer objavljen. l\idi na reševalno p> stajo sem šla prosit za telefonsko tistega gospoda, ki je klical na 112 oziroma 113 in ga prav tako niso popisali. Zakaj je biio vse tajno? Nikjer nisem mogla izvedeti ne za priče ne za šoferja. Na sodišču je pričal le policist, ki ni bil udeležen in ni nič videl, pa je pričal proti meni. Svojega dela ni vestno opravil, saj bi priče povedale drugače in bi se mi ne godila krivica, kakršno doživljam zdaj, Zato vse noči bedim in jočem. Zato prosim, da mi pomagate. če ste videli nesrečo, da lahko dokažem svojo nedolžnost, da sem samo žrtev nep^ vidnega voznika. HR (naslov v uredništvu) MODRI TELEFON Davčno vprašanje Bralka želi prodati svoje manjše stanovanje, kjer je stalno prijavljena, ter kupiti večjega. Želi izvedeti, kako je v tem primeru s plačilom davka. Iz Službe za odnose z javnostmi v Davčni upravi RS odgovarjajo: »Davek se pla-čujepostopnji2 odstotka od davčne osnove. Ko je davek plačan, davčni organ na originalnem izvodu pogodbe potrdi, da )e bil davek odmerjen in plačan, kajti brez potrdila o plačanem davku na promet nepremičnin ni mogoče overiti podpisov na pogodbi pri notarju in izpeljati postopka vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini v zemljiški knjigi. Zavezanec mora odmerjeni davek plačati v 30 dneh od vročitve od-ločbe. Kadar proda nepremičnino fizična oseba, ki je to nepremičnino pridobila po 1. januarju 2002, je zavezana tudi k ugotavljanju dobička iz kapitala po določbah zakona o dohodnini. Tako lahko poleg davka na promet nepremičnin plača tudi dohodnino od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremične. V tem primeru mora zavezanec vložili napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnine v 15 dneh od ods-vojitve nepremičnine, in sicer na davčnem uradu, na območju katerega se nepremič-runa nahaja. Davek se izračuna in plača od davčne osnove po 20-odstotni stopnji. Na vsakih pet let imetništva kapitala se znižuje in znaša: po dopolnjenih petih letih 15 odstotkov, po dopolnjenih desetih letih 10 odstotkov ter po petnajstih letih 5 odstotkov. Davčna osnova od dobička iz kapitala je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Ker omenjate, da bralka prodaja stanovanje, v katerem stalno prebiva, dodajamo, da zakon omogoča oprostitev plačila dohodnine pri odsvojitvi takoimenovanega »glavnega prebivališča«. Tako je določeno, da se dohodnine ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi stanovanja ali stanovanjske hiše [ki ima največ dve stanovanji, s pripadajočim zemljiščem), v katerem je imel zavezanec prijavljeno stalno prebivališče, ga je imel v lasti ter je lam dejansko bival vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo. Ob izpolnjevanju vseh navedenih pogojev je zavezanka upravičena do oprostitve pri plačilu dohodnine od dobička iz kapitala.« Življenje pod kamero Bralec se pritožuje, ker je na oknu stanovanja v tretjem nadstropju bloka na Čopovi 14 v Celju nameščena kamera, ki je včasih obrnjena proti njegovemu bloku. Zanima ga, če je takšna namestitev kamere zakonita ter zakaj je nameščena. Tiskovna predstavnica Policijske uprave Celje. Milena Trbuiln, odgovarja: >»Za kaznivo dejanje gre v primeru, če kdo neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegovega soglasja in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost {ali kdor tako snemanje neposredno prenaša tretji osebi ali ji tak posnetek prikazuje ali kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani). V primeru, da občana nameščena kamera moli oziroma ima občutek, da gre z njeno namestitvijo za poseg v njegovo zasebnost. naj o tem o tem obvesti policijo.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lab ko pokličete številko našega Modrega teleiona 031/569-S81, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25« 190. Cene na ekološki tržnici v Celju bučke 2 por 4 čebula 2 redkev črna 2 česen 10 radič 2 fižol v zrnju 8 motovileč 10 koleraba 2 zelje presno IS korenje 2 zelje kislo 2,0 krompir 1 hruške 3,0 ohrovt 1,5 jaboU^ 2.0 hokaido bučke 2 orehi jedrca 10 do 12 brstični ohrovt 4 pirino zrnje 2>5 peteršilj 5 ovseno zrnje 3,0 pesa 2 m ic. 91 • 20. novomfMr 2009 ZLATAJESË Gorska avantura S prebujanjem ob hlad-nejáih jesenskih jutrih sam misi j m spomini nebo(e:več-krat zajadrajo k minulemu poletju, posebej takrat» ko so pred nami že mrzli zimski dnevi. 2e dlje časa je v krogu prijateljev tlela ideja, da bi kakšno gorsko avanturo doživeli skupaj z ostalimi mladimi s sorodnim mišljenjem in podobnimi željami. Takšna druženja so priložnosti za spoznavanje ljudi, navezovanje novih, pristnih prijateljstev in krepitev medsebojnih odnosov. Za tokratni cilj smo si izbrali Planjavo» ki se k višku pne nad vzhodnim robom Kamniškega sedla v osrčju KamniJko-Savinjskih Alp. S svojimi 2394 metri ni na j višja v celotnem gorstvu, a daje resnično spoštljiv in mikaven videz. Na njenem zahodnem robu oziroma preko Kamruš-kega sedla (tudi Jermanova vrata) je nekoč potekala deželna meja med Kranjsko in Štajersko, zato ima le-ta med vsemi štajerskimi vrhovi status najvišjega. Dovolj mikavno? Vsekakor! Je že padel gol? Zbrala se nas je zelo pisana druščina iz Šmartnega v Rožni dolini in okoliških krajev. Na pot smo krenili Se v temi, kot se za prave pJanin-ce tudi spodobi. Logarska dolina nas je pozdravila v jutranjem svitu, sredi katere smo izpred Doma planincev tudi začeli našo turo. Na za- četku sta dokaj ravna pot in prijeten jutranji hlad veselo skrbela za živahen pogovor vsepovprek, s prihajajočo strmino pa je bilo vsega tega vedno manj. Kmalu nas je že sprejela prva planinska koča na Klemenči jami pod Ojstrico. Čeprav nam je med nadaljevanjem osojna stran pri vzponu zelo prijala, smo se na Škarjah (gorski prehod pod Ojstrico) nadvse razveselili sonca in čudovitih razgledov aa obsijane gore ter doline pod našimi nogami. Na kroni lepotice Savinjskih Alp je bilo vzdušje, kot se za praznični 15. avgust tudi »spodobi«. Kopica planincev, nekateri že moteče glasni, je kar malce motila naše prikrito navdušenje ob osvojitvi te izoblikovane skalne podobe nad Logarsko dolino. Da je bila naša tura prvega dne bolj zaokrožena, smo se z vrha podali Še proti Mali Ojstrici, ki se pne nad zatrepom Robanovega kota. Vmes smo se večkrat ustavili in prisluhnili, če je že padel kakšen gol... Gol? Pod nami v doUni, natančneje na travniku na Korošici, je potekal v organizaciji PD Celje Matica vsakoletni turnir v nogometu. Igrišče leži na višini 1800 metrov, kar pomeni, da je to tudi najvišje ležeči slovenski »štadion«. Finalni dvoboj smo si z navideznimi daljnogledi ogledali v družbi pomanjšane kopije Aljaževega stolpa kar z Male Ojstrice, po krajšem počitku pa smo jo fudl mi mahnili proti Kocbekovemu domu na Korošici. Bolj malo spdnja in zgodnje bujenje Pri koči se je pozno popoldan nekdo izmed že spočitih spomnil še mojega tihega Outranjega) predloga, da lahko ob koncu dneva sko- čimo še na bližnjega Lučke-ga Dedca. A gremol Hm, ja, no, eee... dobro, potem pa gremo. Če je že treba! Pa saj nam ob vrnitvi nikakor ni bilo žal, le stežka človek vstane, ko je v mislih že >»fiksiran« s klopjo. Dneva nikakor ni hotelo biti konec, saj se je naša misija nadaljevala še v gostinskem delu koče, kjer se je spontano odvila še krat^, a lepa proslava ob obletnici neke-gapriložnostnega planinskega dogodka. Tik pred spanjem nas je še enkrat na plan zvabilo nočno nebo, ki nas je s svojo čarobno črnino in milijoni migetajočih zvezd povsem očaralo in prevzelo. Sledila je še zadnja epizoda tega neskončnega dne. Spanje na skupnih ležiščih namreč! Kakšen je tamkajšnji protokol ali bolje rečeno procedura, bi najbolje vedeli le tisti s svojimi lastnimi izkušnjami. Bi rekel, da je vsega na pretek, le spanja bolj malo! Naslednje jutro se nam je res zgodnja budnica obrestovala, saj smo bili med prvimi na vrhu Planjave, kar smo s pridom izkoristili. Čestitke, veselje, neskončno nebo nad nami in nobenega vzpona več, potem pa še malica, fotografiranje in obvezen in nepozaben krst! Postanek pri koči na Kamniškem sedlu je bil le etapnega značaja, od cu naprej pa nas je čakal le še previden spust po zahtevni poti do Prise ha ufovega doma na Okrešlju ter mimo slapa Řinka do naših jeklenih konjičkov. Skupna izkušnja, prijetno in zabavno dvodnevno druženje je zagotovo napolnilo vsakogar izmed nas s pozitivno energijo, Svoje je prispevalo tudi vreme, ki te ne more pustili ravnodušnega v objemu vseh lepot naše dežele, ki te vedno znova vabi v svoje naročje- TOMAŽ KUMER EGIPT,HUI16ADA*PALMIN HIT H[2«IJf NliU IN KUlO, R(mi IN UUA S« cnu: 839i EGIPT-SHARM EL SHEIKH ROYHALMTROS MODERNA s* miiitiiïimiïi SĎW.mo.i.n. cĐui! oé9M PREOřUZNI^NI PAR1Z2 BUSOM CEU: MÍ21M ftUDIHřEnA . -nm.: 01/244 3e». U. Tul • BTC: 0VS102 700, ttí PIwt TUk 02/ ti 0) 900. HH: 07/19 4«, NAVDIHUJEMO NASMEH IN SPROSTITEV BAKHI AKHUSOVA POJEDINA V&fUTE SC v ^mu UMSKIH &AT1AAMI PODA RITt ZACX>VOL)STVO IN DOBRO POČU71E OARM^lf &0N1 TBtM DOB;^ www.teime'^obma^ _ . T:(37Bosm ^ Terme Dobrna £' info^terme-iiobma^i Navdihujemo življenj? >í.v wř 24 HgpU/kÍGA BERETE novi tednik TCDENSKISPORED RADIA CELJE SOBOTA, 21. november 5.30 NZ melodija ledna, 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Cèso piov, 6-45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSio, 8.00 Poročila, 9.20 OlroSkl radio, 10.00 Novice. 10.15 Časovni stroj • glasba 6(i-ih» 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stioj ' gla^a 70-ih, 12.00 Novice. 12.20 Tedenski osir. 1S.15 Časovni str(^ • glasba dO-lh, 14.00 Re^jske novice. 14.15 Časovni strq • glasba 90-ih, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.00 Z^^rožje - Celje Pivowna l^âko - prenos • reporter Dean Suscer, 17.00 Kronika, 17.15 javljanja s tekme Rudai • Gorica; 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica « 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Univox) NEDEUA, 22. november 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKO» 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSto, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pol. 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice. 10.10 Znanci pred mikrofonom - Mihaiio Lišanin, 11.20 'MenđU osiř -ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah - Neddjski glasbi veter z Magdo Ocvirk, 18.00 Domače 4 (izbiramo NZ skladbo tedna), 20.00 Katrca s Klavdifo Winder * ans. Zupan, 24.00 SNOP IRadio Celje - gostiteljica Sandra Čater) PONEDEUEIC 23. november 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.0Q Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.25 PonedeljkoiO športno dopoldne (do 11.45), 11.00 Poslovne novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom * Mihailo LiSanin.- ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dc^odki in odmevi Ra^, 16.20 Ni vsak za vse In ni vsak poHiic za vsa-k^arl, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot. 18.00 Poglejte vzvezde z Gordano In Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom ■ Avsenikovih 80 let, 24.00 SNOP (Radio Celje * gostiteljica Simona Brglez) TOREK, 24. november 5.30 NZ melodija ledna, 6.00 Poročiio OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila» 8.25 Porodio PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop - oddaja o zdravju, 10.00 Novicé^dlDO Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 MaJe živali. Velike ljubezni» 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice. 14.15 kom se imenuje?, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki In odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezi • Miran Gorinšek župan Občine Slovenske Konjice. 17.00 Kronika, 17.45 Jack 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz s Sandro uater, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom D«'molom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom. 24.00 SNOP (Korc^ radio) SREDA^ 25« november Jutranja nosta^ja na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (NZ nostaJgljaJ, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskt^, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo» 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU CeJje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo ^paj. 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val z Mat^o Podjed, 12.00 Novice, 13.00 Kulnimi mozaik, 1320 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Sport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSio. 16.20 Filmsko platno, 17.00 Knmlka. 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek • Tomaž Domicelj, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program. 19.20 Ponovitev oddaje Zeleni val, 24.00 SNOP (Koroški radio) ČETRTEK, 26. november 5.30 NZ melodija tedna, 6,00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Ceije. 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton z Majo Gorjup, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice. 11.15 Adamasov čarobni krog mineralov, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 RaJejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček. 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice. 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni prodam, 24.00 SNOP (Radio Sora) PETEK, 27. november 5.30 NZ melodija ledna. 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6-20 Aforizem, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 825 Poročilo PU Crije. 8.45 Jack pot. 10.00 Novice. 11.00 Poslovne novice, 11.15 Sedem dni nazaj, 12.00 Novice, 12.15 Od p^ do petka. 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regâjske novke. 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15). 15.00 ^rt danes. 15.30 E>ogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Strokovni svetuje ' O odvisnostih, 1700 Kronika, 17.45 Jàck pot, 18.00 Na plesn^n parketu, 19.00 Novice. 19.15 Dobra godba. 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Sora) Po kom se imenuje - dvestotič Minevajo štiri leta, odkar smo v program Radia Celje uvrstili oddajo Po kom se imenuje, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje. Minuli torek je bila na sporedu že 200. oddaja. Pripravljata jo direktor knjižnice mag. Branko Go-ropevšek in naš novinar Branko Stamejčič (levo). V minulih oddajah sta poslušalcem predstavila življenje in delo zaslužnih mož in žena, po katerih so v Celju poimenovali ulice, v zadnjih mesecih pa tudi zgodovinski razvoj in oris posameznih delov mesta, mestnih četrti in primesmih naselij. Med poslušalci se je oddaja dobro prijela, saj je polna podatkov in tudi zanimivosti, ki jih vsi ne poznamo. Zdaj gradiva # počasi zmanjkuje, zato avtorja že snujeta nov ciklus oddaj, a o tem, katera oddaja bo nadomestila priljubljeno Po kom se imenuje, zaenkrat še molčita. Še zanimivost - oddaja, ki je na sporedu vsak torek ob 14.15, je v vsem tem času izo- stala le v tistih dneh, ko je bil v torek državni praznik in temu ludi prilagojen radijski spored, sicer Branko in Branko, katerih oddajo snema še en "Branko (Ogrizek op. p.), ni manjkala niti enkrat. Res spoštovanja vredna vestnost. Foto: SHERPA Celje Pivovarna Laško -Zaporožje na Radiu Ceije Rokometaši Celja Pivovarna Laško so na prvi tekmi Sesmajstine fínala pokala Evropske zveze premagali Zaporožje s 16 goli razlike, 37:21. Bo to zadostovalo za preboj v osmino finala? Pri- sluhnite prenosu na valovih Radia Ceije. Tei^a se bo v soboto začela ob 16. uri. Uro kasneje se bo začela tekma 18. kroga prve slovenske nogometne lige mèd Rudarjem in Gorico. Reporter Iz Ukrajine bo Dean Šuster iz Velenja pa Mitja Knez Radio Celje lahko posluša tena frekvencah95,1; 95,9 100,3 in 90.6 MHz ali pre ko naše spletne strani www.radiocelje.com. Gasimo in letimo v SNOP-u Gasilstvo in balonarstvo bosta osrednji temi druženja in klepeta v noči z nedelje na ponedeljek. Gostiteljica Sandra Čater bo najprej v goste povabila gasilke enote članic B PCD Škofja vas, ki so biie zelo uspešne na letošnjih olimpijski! igrah v Ostrawi na Češkem. V drugem delu n(?čne-ga potepanja bo Dušan Boja-novič razkril lepote in doži- vetja, ki jih je v 10-letnem obdobju zabeležil pri poletih z toplozračnim balonom. Letos se je 5 sinom Jernejem udeležil tudi evropske^ balonar-skega prvenstva v Franciji. Edinstven način absolutne ljubezni V studiu Radia Celje bomo v noči s ponedeljka na torek gostíli D^co Kranjc Loâiar, ustanoviteljico centra ENAL (Edinstven Način Absolutne Ljubezni). Danica Kranjc Ložnar je po srcu in duši prava Primorka, ki je kljub občasni »hudi« buiji še vedno poba optimizma in zaupanja v svoje projekte. Po 12 letih pedagoškega dela JO je njen nenehno vedoželjen in radoveden duh pripeljal do popoUioma drugačnega načina živijenja. Slednje se ji je popolnoma spremenilo ob spoznanju, da je mama zbolela za Alzhdmerjevo boleznijo. To, da ji ne more pomagati pri 023iravitvi, je bilo zanjo tako boleče, da je izgubila tla pod nogami. In tukaj se začne novazgodba. Spoznali jo boste v nočnem programu, ko se bo z Danico Kranjc Ložnar pc^varjala Simona Brglez. 20 VROČIH TUJAL£SnflCA I IWt^T'GSLBtECAlOAT (4) 2. ALREOYGONČ-KEaYCLARKSON (5) a NEWYDRK-PAiílMAFAmf (2) 4. RGKTHttDilSLOVE-CHBYICOU (2} 5. HAPPY-LIIMAL£VAS {3) 6. BA060YS-Ai£XAM)flABURKE FEATFIORIQA (1) 7. n^ERXER-PEARLJAM (5) a HAVBJTMPrYDUYCT- MOiAaBUBlí (1) a FOfSVBttSOVER-SATURDAYS (3} 10. THS IS rr-MICKAa JAQ(SÛN (4) DOMAČA LfSTVICA l líTRIPŽn/LJENJA-RJSSMPOP 2. POÛEJNAPREJ- JADRANKA JURAS (5) a DflAGA-RUDiaTHECOOLVIBES (2) 4. SVEČE DMP (2} 5. SAM0QAJEPETB;-M2 (4) 6. ĆffrA-COTOFEAJ.NElSKA (3) 7. SLf&NOSRCE-NINAPUŠtAfl (1) 6. QAJ,P0VEJ-6AL (1| 9. KJES1EXMA-R0KPREDIN {5) laVMOJEMTHLiSU-FUflRT (3) PREDLOGA ZATUJO LfSTVKD: CHASfW PRATES - NORAHJONES NEB}yQU NQW-LAOY ANTBELiUM 4»REDL0GA ZA DOMAČO liSTVKO: vm&^-v/A. K£RCU-iUl£nEJU$TV£ Nigr^tnea: ' Kovai^ ljubljanska 23c, Velenjs Iva Lampič, Calj^s 77. ttíec NsgF^jenca dvigneta nagrado na oglasnam oddelku Radia C$lj«. Lestvico 20 vniííhiaMcDpoAúatfi vsako soboto ob f 8. iiv VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009 CEUSUHSph» i KJERBOŠSEJAL- VESai^rAJHlKE (5) Z SmV^SKAOHCET ZAKA'PAfVE (3) 3. UHlSASUrVENUA-MljUNUPI (4} 4 S0S£DI'6tSB) 0) S. ÚAS8ENÍABRAHAM- JOOLARUUZSPRUATEJI {2) PREDLOG ZA1£STVIG0: AAOrPil^. H^VMO-NAVnH SLOVENSKIH fi>ua t SLOSLOSUMi^fČk- iSOfl IN 2LAT1 ZVOKI (7| t OONA^-FIXKtDOU {1) 3. MOJBOONI KRAJ. MOJ ROONIOOM-MAAiANZGONC |4) 4. TRIlETAŽEČAKAM-JURba (3) i NE OBRAČAJ SE VSUJVO- KOUIVRAT |2) PREDLOG ZA LfSTVlCOt ZŒVORI^OPUEMOOAUMS- ANSTONFTARUSA Nagnjonai: aikaPotDM(,Ce5tan3Rogîo llc^ZreSa Jetka ŠiiAov«. Pod kutat^ Cdje NasT^jenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celja. Lastna Celj^ 5 lahko poskiista vsak ponecfeliek ob 22.15 uri, Isstvicii ženskih S pa ob 23.15 uri. Za predbge z obeh testw lahko gbsuyste I» dopisna $ prioanin ia^aňm Poi^jonartaskiv: Nosn tadnic. Prânova 19.300Û Ca^ wiinir.radioGelje.coin Danica Kranjc Ložnar - it» 91 - 20. november 2009 novi tednik FORMACIJE '■••''nnliMiliiiili'"'""' UMààM SMteitw SVÉČARSTVO TRGOVINA GALANTERIJA EDOteks ESOteks Celje EROteks trgovina Opelcdmiska ulkđ 15a VSE NA ENEM MI5TV: ^strokovno Umerlim 3000 Cfilje ^ *obr$i«movasiudomu 'kvalitetno in hitro 2đi|jefno Te(. 03/492-40-78 ♦ vdtn swaijřmo •arwiiramo h (AfiJmo www^wAwMiflrgwna-ceije 'SrVlLJSTVO KRPIC^ MaribonliactstaM 3000 Ctl>i, TcL: 03/54-13-29S OOPIAALNIĆAS: p9n«d«l|*k-p«tak sotet» 06X}0-1«00 07^0 a - original krsj^^nje jean&a -popravita usnjenih obtaćil ZAPRTO KSovendnKonJkB 14f UptonkaUika34 32BFrar«d«vQ 32tOSkwenskeKonjke Î4+)86(0)37814S55 T;4-3S6(0)37S81880 ijfranbtoM^leisî Lfesk^lesiLii Igsk Matjaž Ž«]eziuk nglaŠPDanje klavirja' gsni:O417î4240 epoéta: matiâzjelezniJ<@9oLAât g/flsbenř cewter Go^pûskâ 25.30000^ tel: 0354840 06. faks; Û3 548 40 60 MAC ■ ŽELQN1K do.o. MilčíiukegaU3000Cel;e tel: 03 Ml 32 66 ID: SI3â26S397 QAL ER i Najboljša izbira okvirjev v mestu. Galnila OM, Janâr Emllip. Suwovd 169,3000Cdit5U} reL:03/S4&S028 PLEX Delovni čas: ponedeljek • petek S-14in 16-19 sobota 8-12 TEL.- +366 3 4929 220 FAX.: +366 3 4929 222 WWW. plex ^^^ Plexi steklo... CVStliČdrnd UliuOusdnaKvedf^^S. ''MA infl'' JiagSemigrpriCiljU IVIMJUH tel.;05574î1û0 MAJDA MAUER s.p. GSM:041/720Sil O Sveze rezano cvetje m lončnice o Cvetje ia različne priloinosli O Poročne dekoracije O Lončnice v poslovnih prostorih O Žalni i2deiki www. cveti ica rn a m a j da .co m IZDELAVA VSEH VRST KAMNOSEŠKIH IZDELKOV Vrtíkií Idi Csm; 041 681-5SQ Vreéfco Robi Gsni:041 70&-915 3000 CELJE, Breg 9, tei./ fax: 03/492 61 64 www.kamnosestvo-vrecko.si ELEKTRO KLIMA UIZVoffiÉ. inio^klimd'fUço^i TOPLOTNE ČRPALKE / KLIMATSKE NAPRAVE Mariborska 122,3000Celje Tel.: 040 720 189 www.kitajskamedicina.si ALNE lEDICI Zefeœulicd 17,2000 Maribor Tel.: 040417 463 ali 05 912 43 43 Čcnfci ii m telesc Andreja Ćuk. s.p. CoiOVl;e72A,3310 Žil« ic\ oî,'S' ^7v^ g^m.O-»! "JS? 160 * svetovanj« demuti>la^; leenln odscvnýrardč * dUk in fotopon^jevarije Pedibira: Finsia »vna {lopnegp tipa*napfteky, Masaže Manikun;. Odprto: Pon.*pet od 14^ tfo 21.00 ure, sobota po predhodnem naročilu. EUROSTIL _ STORITVE: M: D3/7805960 _ob(XNa;£B(enie »tumMia, rwjavnegi plastiMh i €$fi! 041675595 Eki^c^d$^)erT>odulo|r • KUUJTETfMSTBOAINOIO/inje ZA KOREKCIJSKA OĆALA • STKXDVNI n«0UO 2A KOMTMCFMS • KVMJTFTNE KûtnwCTNE • ćt871LA2AK0^^'AKTMELE6E . $cincnaoo to avtomc^, ki se bo med drugim dók32avá\ z ničnimi emisijami škodljivih plinov. V dolžno bo novi Citroën meril 348 cm, avto je nastal v sodelovanju z japonskim Mitsubishi jem. poganjal pa ga bo električni motor, ki bo imel 48 kW in 189 Nm navora. Baterije bodo litijion-ske, napajale se bodo preko običajnih vtičnic oziroma 220-voltnega omrežja. Napolnile se bodo v šestih urah, že po 30 minutah pa bodo napolnjene 80-odstoino. Pri Citroenu pravijo, da bo imel C-zero dovolj prostora za štiri potnike, največja hitrost bo nekako 130 km/h, do 100 km/h bo pospešil v 15 sekun-dah, z enim polnjenjem baterij pa bo prevozil 130 kilometrov. Cena ni znana, Cftnien C-zero Oktober z negativnim predznakom Slovenska prodaja novih avtomobilov se ne more pobratL Oktobra je bilo na prodanih 4.764 avtomobilov, pri čemer je bilo to za skoraj 19 odstotkov manj kot oktobra lani. Na letni ravni so pri nas doslej prodali 47750 avtomobilov, kar pa je v primerjavi z lani za 22 odstotkov manj. Oktober je bil kljub temu ugoden za Renault, ki je prodal za 18 odstotkov več kot lani v tem mesecu, Peugeot je imei za skoraj 9 oi^totkov več kupcev, Toyota je prodala za skoraj 3 odstotke več... Seveda je večina imela minus, pri čemer to še posebej velja za t. i. premijske znamke, ki so oktobra z izjemo BMW znova imele globok minus. BMW je svojo prodajo povečal za 40 odstotkov, kar je nedvomno zanimiv podatek. RENAULT CLIO STORIA LEVEČ ŽE ZA 7.390,00 EUR «KOLIČINE SOOMEJENEI R.S.L. d.o.o. Leveč,' Leveč 56 c, 3301 Petrovce teL: 03 425 45 14 in 03 425 45 16 | splet: www.rsl.si Letos slabše kot lani v letošnjih desetih mesecih je bilo v Sloveniji ukradenih 746 osebnih avtomobilov. To je za 21,7 odstotka več kol v enakem lanskem obdobju, a za skoraj 10 odstotkov manj kot v enakem obdobju le-U 2007. Največ avtomobilov je bilo ukradenih septembra (911, najmanj pa februar-ja (62). V desetih mesecih je bilo ukradenih 185 avtomobilov koncerna Volkswagen, od tega je bila skoraj polovica golfov. Kenault je na drugem mestu (132 vozil), najpogosteje pa je izginiJ clio (59). Med prestižnějšími avtomobili je bil v ospredju Audi, saj so tatovi ukradli 65 vo2il te znamke; v tem Času so ukradli tudi 33 avtomobilov znamke BMW in 26 mercedesov. Drugo leto novi S60 Švedski Volvo, ki je že precej časa pri Fordu, ta pa ga skuâa neuspešno prodati, bo sredi prihodnjega leta začel izdelovati novega vol va S60. Avto bo nastajal v tovarni v belgijskem Gentu, uradno pa bo predstavljen na prihodnjem ženevskem avtomobilskem salonu. Zanimivo je, da naj bi bil S60 opremljen z elektroniko, ki bo zaznavala pešca na cesti in tudi zavirala» če voznik ne bo ukrepal. O motorjih, ceni in drugih podrobnostih ta hip Še ni nič znanega. VofvoS60 Izid žrebanja Rezultati žrebanja kuponov, ki so prispeli na naš naslov do četrtka, 19. novembra; 1. nagrada - zlata kocka Adamas: Polde Černoša, Nova vas 21,3240 Šmarje pri Jelšah. 2. oagrada - majica in lonček NT^C: Ana Duh, Straža na Gori 24a> 3222 Dramlje. 3. nabada - majica NT&RC: Aleš Dniškovič, Ledina 18,8290 Sevnica. Nagrade lahko prevzamejo na oglasnem oddelku naše medijske hiše na Prešernovi 19 v Celju. Obfôite Casino Faraon, berite Novi tednik, ^ pi^ijrte kuponček sreče n>. in ^a od velikih nagrad Fa nono ve zlate kocke s iahkovaša! KUPON 0 0) (2) IME. PRIIMEK NASLOV TELEFON Hotel Faraon vabi na Veliko br«zplacnf: MIKLAVŽEVANJE za vse otroke Prçd hntcílom bodo stojnice lihih pod prazničnimi dobrotami. Dišalo bo po okusnem da;u in kuhan«?m vinu Spr'^mljali boste nastope otrok, rajali in 3e zabavali z naiim PaJikorn. Najpogumnej&i $e bodo spustili po napihljivem toboganu ali zajahali ponija. Ko pa pnde Sveti Miklavž...bo tišina kot v rnisji luknji, saj drugam bodo ie parkeljni in bomo ostali brr-z daril. Prireditev - bo začda ob Već na vn^rttf. h otel'faraon, si ali tvww. z aba vaz a otroke, si novi tednik INFORMACIJE 27 rmrrmrn POSOJILA meoiarn kom Ú.0X3.. OuruMa řl.guBUdmi Celje: 031 508 326 delovni čas: vsak dan noivstop iSU POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKO JI 03/490 03 36 Žniđer's Cel|e, GDsposha ul. 7 I ÍTíiiďiti a. UL VtnXjBi^ifii 5. Wwfcof | NUMERO UNO GOTOVIHSKI KRtDm DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER ZA UPOKOJENCE, do 50 % obr., obvonostt nUo ovira. Ti/dí krediií no osno^ vozíks in leoWr>^i Možnost odplacíb na poloiMCfl. ptíóěir^o tiKil na dom. NUMEfiO UNO Sa bttfl Kv1.îel«fo{i{)3) 765-342. 520í (OI^SO li. Mk 1995, kdvmsko »lene borve, el. sleklo, a, ar, 5 vrol, piodom 7o840M.Tele(cn03! 666-107. 5229 lt£NAULTdio 1,2, letnik 1995, l/O.ÛOftkm, rri vrelo, prodom. Telefon (D3) 573B-083. L4r8 OTROBI ox sport t,O, letnik l998,ng.opnl 2010,74.000 km, Hum SI 400 EtiR. Telefon (03) 5738^6. L47e KIPER ^lioltco, 4,5 f, prodom. Cino po dogovoru. Tekfon 041 728-301. šsde nmiNJ ia Svolni stroj, v dobrem stoniu, prodom. Telefon 031 872495, 031 B]S^42. L479 KUPIM IRAKTOR, prikolico, trosk, pojeli, mofokul-tivotor in drug stroj, tudi v okvori, kupim. Teleton041407-131). 5044 POSEST PRODAM KOVA Ceikflv. Pwlon» {flsdlfive poralo, 2.50B m', po ceni 17 ElTR/ml Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbovoc, s. p., Gortco pri črtnem 57 ç svetovonje.^a^.net. n ŒLJE, Lopdo. f rodomo prMrcno stono-vot^o fmoz gospodor^ioni poslopjem, Anovonjske površne 64 * prizidek, gospodorsko poslopje 33 m^, dvoriue 456 m^, Isto gradnje 1956, prizidek 1970, ogrevDnje no trdo kurivo, vodo no porceli, elektriko, relefon, iTsfoltni pristop, zo 79.800 EUR.TMn 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbo-vac, s. p., Gorifo pri Smortnem 57 q $vetavcnje.9o|ba.n5t. n QUE, 6oric3 pri Šmarinem (Upolo). Pro-demo etrijsko stonovonjsko hišo, leto grodnje 1997,Iden5lm^,pfltll^ 165 m', podsTresje 33 m', stavbisče 173 m^, dvonM 973 m', 20365.800 EUA.Teld-fon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krluvat, s. p., Goriro prf Smortnem 57(;svetovonjB.gajbQ.ner. n (RJE, SmorjotiL fíodomo stoflovonjsko hî-so v SmorjeH pri Celju, stonovonjs^o-brn^nih površin približno 258 m^ * goraza v lwi inzvnoj hw. leto gradnje 1959, prenove 1982, (stonovanis^ stffvba 148 m', dvorišče 411 m^, možnost bivonjo za tri družine) po ceni 210.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovonje, Ivan Andrej Krbovoc, s. p., Gorico pri Porinem 57 c, svetovo-nie.gojbo.net. n WL f^omo stanovanjsko fâo z iharis* (em 93 m' (stavbisre}, no Cetesrinovi . ulici, pritli^, ], nadstropje, neizgotovlje-no monsardo, dvorHce 146 m^, leto gmdnjs hise 1970, prenove 2000, M,-triko, vodo, telefon, kobd^aTV, internet, oçrevonje no plin oli kurilno olje, priključek no kanolizocijo po ceni 169.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, ivon Andrej Krbavoc, s. p.. Gonu pri Smortnem 57 c; svetcvo-nje.9ajb0.net. n ŠENTJUR, Dromlje. Prodoma vikend v gradnji, z urejenim pristopom, klet, pritličje in mansardo, stavbi^će pnUn* no 42 m^, 3.416 m'zemijik'o, zoĆetek gradnje 2004, vodo, efeidriko, po ceni 69.900 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovonje, Ivan Andrej Krbovoc, 1 p., Gorico pri Smortnem 57 c; svetovo-nje.gajbo.net. HflRO NAROČITE mmm Dvakrat na teden, ab torkih in petfcihf saitimivo branje o ihrijenju in detu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1 petkova pa€ 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3^5% pri plačilu za pol leta^ 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki breiplačno prejemajo še vse posebne ixdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov« do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov« T2T77rn> 2009 CTlSH m^ prilogo TV^KNO! ^^ ^^ ^ Vs* petek 4S banrnfli Strani tekvbflrtega ^íxeda fal lammivofti b sM NOVI TEDNIK Prešernova 19 3000 Ceije NAROCILNICA Ime in primere KnL Datum rojstva: Ulka:__ Piepr^icno nerocam Novi tednik anajmanjSmesfieev podpis: ^^^&RCdAO.topo4lUk«uponbtjûlsanM zapůnbcturoteiáíetíuž^ cednlka GORKA pri Slivnid, Hrostje. P(adon>o n-kend (stovÍHue) 34 m^ neto povmne 28 m', trovnik 948 m^ delno stovimo, deino kmetijsko zemljiue, lefo gradnje 2000, elektrika, vods, telefon v bližini sosedo, v blÍTíni porcele osfaltni pristop, »33.800 EUR. Telefon 041 708-196. Svetovanje, Ivon i^dr^ l&bovoc, s. p., Gorica pri Smortnem 57 c svetova-nje.jojba.net. n GRAD6EN0 portelo, I.OOOm' no Hofunjah, prodam.Telefon051611-950. 5232 R0GA5XA Slctim, Rofoniko vas. Prodorne grodbeno pomlo, 965 m', ztirejenim pristopom, bmunotno infrostruktuaiv l^ižini, osfcitno cesto 20 m od pGttele, no porceli lesen grodbeni objekt, zo 24.80D EUR. Telefon D4] 788-198. Svetovonje, Ivon Andrej Krbovoc, s. p.. Gorica pri Smortnem S7 c; svetovo-nje.gojba.net. n KUPIM Ht^, iftkend d) kneHjo, Woja obrtme-rgeoa sbipoteko do 50.000 EUR, kupim. Te}efon031 400473. 4670 SIAR£)kl hBoali vftend, vCelju oli okotd, kupim. Ploâto v gotovini. Telefon 041 672-374. 4810 HIŠO, stttfo 15 do 25 k bbi mtrv CeTfo oli centra Sentjurjo, kupim. Pisne ponudbe poSijňe no Non tednik pod šifro n>0lOTAKQJ. 521S ODDAM SKLAOiŠÍNI prostor ali prostor zg priročno obrt, približno 32 m', ob ce^H Arclin-Ljubecno, dojem v nojem. Telefon 041 2624)63. * POSLOVNI prost«, pribliimo 30 m^ n razne dejavnosti, s poritiriščem, v Celju ob Maribor^i cesti - ob Ptanetti Tuš, dojem v nojem. Telefon 041 523-295, 041 262-063. $244 STANOVANJE PRODAM CEUE, Dekivska u6ca Prodom lokej vseljw dvosobno stanoranje, 76 m', po ugodni ebreje plemenske mlo-dicein pse, mladice, labrodorce, sveHe, prodom. Možno dostavo. Telefon 031-509-061. 51&3 BIKCE vnenlolce, težkeod 250 do 270 kg, posne, prodam. Telefon 070 B66-657. šs9a OVCE, jognjeto prodom. Telefon 031BBB- 862. 5211 PRASâ za zako), težke priblišio 150 kg, hronjene z domačo kuhono hrano, pra-dam.TdefonD31 B27-218. 5227 PRASIĆA, težkego približno 150 kg, domačo rejo, pfodomo. Telefon (03) 5724-016. S229 PONI kobilo prodam oli menjom. TeMon 031 249-934,|03)5730g, modro fwikin jo, lometno oni-no in ostolo, prodam. Možno dostnvo. Telefon04140M3D. sou yj»9ol»,2ke,)0EIR/10dk8, prudom. Telefi>n041210-119. 5GB4 MM. domoći. IzPosovjo, rožnih vnt, prodamo. Teleh» (07) 4977-003. zvečer. 5206 VINO, belo in rUs, ugodno pndam. Možno do$lDvcJelebn 03176M66. 5222 250 kock »no in otove prodom. Telefon. OSUim 5236 ■ llďlJcfl podnoi«. «htegovaDje, nSinj« tvdi wcjBi drevè v mjMih medife.odvn. Wnu JvBtp, Zrtukom 109.3302 SrSa W^m^yhMKVfáůpnimttck od7.do9.ui^teycnS41.1l61 5348 KRMN bonfir, korus vzíqu ii sfamovbiUi pnNlcnLlMn041663-137. 5253 OSTÁLO PRODAM l)ll^NÔIDInnKdi9Ϋe^durf komlwumn sekulof^ snrfor, hoblic m plug za fmklor TV, (ndam. Telefon 031B41-800. S20d MLADO knmaiaUin grodbeoo porcelo prodom. TeM» 574(^26. 5225 aiffi sirneitfdn. stelefoffi, K^lûhio in traktor TY420, letnik 1988. pradom. Telefon 041 96^. 5237 SVimSKO polovko prodom, telefon (03) 577M78. 5243 VmpkB^iifai>i9le,nai(eb(ta^ glodt o teon^ iidusïi)d(e SBScdce ugodno pn^ dom.lMntM1837-297 HUUiOCMU. sdoohn, usiane in krznene jdoie itd. FiodDm.TelelonOS1424^3. Sd62 ^^ënîtn^ôârSdSvaînîc^" ZAti PANJE za vsd osamljene <»3 97-3te-319, 031 eOS-49B ^mpIsSn^osrSdo^njSr za ženske cto 46 let Posredovalnica 03 57-2e-319, 031I 339-378 ^eogol^Orešnil^g^^rebol^ PO tej poli bi zdd spcnoi ženske^ Slon) do 40 let. En otrd( ni oviro. Telefon 031 210^2. 5188 OSf[PIH( BÔ tskrem dekle 20 trqno, resM ruzmerje. Poklnte. v dvofs f» 1^». Telefon041 229-649. ži59 464elna gospo bi se presefilo no kmetijo, ^uponje, p. p. 40, Prebold, lelefon 031 83^78. 2158 ZAHVALA Prenehalo je biti utrujeno srce ADOLFE MEDVED iz Marija Gradca 72 pri Laškem Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste jo pospremili na njeni, zadnji poti ler darovali cvetje, sveče in za svete jnaSe. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvaia, Nečak Boštjan z družino in ostalo sorodstvo 5178 Čas še ni zacelil rane. bolečim še ostaja, a življenje teče dalje š spomini naîe, v katerih še živiš. V SPOMIN 19. novembra je minilo leto dni. kar nas je zapustila Jjuba žena. mami> hči, sestra in teta KRISTINA OFENTAVŠEK roj. Lodnikar 6 Frankolovega (22.11.1954-19. n.200S) Hvala vsem, ki postojite ob njenem prezgodnjem grobu» přižijte sveče in prinašate cvetje. Žalujoči: mož Zmago, sin Sandi, hd TjaŠa in ostalo sorodstvo 5304 19 EUR non di^ in neomejeru steviki kondidolov 2a skupno nvljenje spoznajte. Zogponje, p. p. 4(1, Prebold, tele-lon03)50S495. Ž158 8IR m dajte in veliko ândc^aznqte. Zfluponje, p. p. 40, PrebckJ, telefon 031 SDS495. Ž1S8 niEMÛZNlvdw 58 ksfinsfcodoSSIal TeWon04124M7;o9enqQSupeittii PKUEIKA vskábenka, 39 let. pnjotolio zo resno m20. Telefon 041 248-647; ogencija Super Alon. 5^ iteio: s^MttsN slor^ oseb, Stenje, likanje. Pisne ponudbe posfjile no Novi tednikpod šfro VDOVA- PO^ 5215 SAM svoj mi^ster sprofesionoirami in sp^ ciolnimi ^ji iz izposojevolnke SAM v (e^ (Hudinto), Ul. bnrtovDobmtinskm 13, lelehn 041 629444. (03) 5414-311. n PREMOG, 2elo ugodno, z dostovo. Telefon 041 279-187. PmoznistvoVlodimirPef-nek, 1 p., Sedki»k91, Podlehnik. n A v o ttM eomponv women nudi dodatni zBsIužekz ^reiono proddjo kozmetike. Več informacij na AVON d.o.o.. 01/530-94-08 a^t www.avon.sl. kjer se tudi prijavite. gsmHj Ě esola ff VEtUX- SPLOINO KLEPARSTVO - KROVSTVO KRK ZAMaKtCA* GSM: 031 307 7d0 cfviSn« viHns do «v Le srce in duša vesta, kako boli» ko te več nL Srce tvoje se je ustavilo, dih zastal, spomin na tebe pa večno bo ostaL ZAHVALA Svojo življenjsko pot je sklenila UUDMILA DRAŽNIK {8.10.1931-3.11.2009) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem« ki ste nam bili v težidh trenutidli v pomoč in tolažbo. Hvala za sveče» cvetje ter izražena ustna in pisna sožalja. Hvala koîekdvu OŠ Petrovih in pošlje, Kmetijski zadrugi Cotovlje, Občini Žalec, kolektivu firme Petre, Območnemu združenju NOB Žalec, ZKŠT in ZTD Žalec, PD Žalec, vsem družtvom v KS Ponikva, KS Šentilj in praporščakom. Posebna hvala M<^kemu pevskemu zboru Ponikva, cCTkvenim pevcem Šentilj ter govornikom ^pe Tac>ani Jez^nik in gospodoma Milanu Razdevšku in Ivanu Jelenu za ganljive besede sbvesa. Hvala pogrebni siu^i Usar in gospodu župniku Mazeju za opravljen ccriweni obred. Iskrena hvala vsem» ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Pogrešali jo bomo: hčerka Nada In sin Stane z družinama ter sestri Pepca in Ivanka 5258 ZAHVALA Ob.bolečl izgubi dragega moža, ata, starega au. tasta in brata FRANCA PAJKA Iz Gabemega 19 a pri Laikem (6.10.1933-8.11,2009) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrazili so^ja. Hvala za vse darove, svete maše, gospođu župniku za lepo opravljen obr^d» gospodu PÔdu za ganljive besede slovesa, trobentaču, osebju Špesovega doma Vojnik za nego in spoštovanje ter zdravnikom, ki so mu lajiali hiido bolezen, še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči vsi domači IA77 KlUlf ster», stropovi^nmorie Z izflknio in nopusâ! Dekl izvojorno bkovostno, v dogavorjenem roku m 2 goraiMjo. An-^ Kcvka, s. p., Utioi L celjske ôte 22, Senttur, telefon 041684410. n ZIMSn gumi {dve), zo qoHq, s ptofisa, 760/155/13. prodom 2fl 40 EUfL Kole-robo 2omenjamzo korvzo. T^fon 031 783-954. 5220 IZVAJiMO posek, spruviio in odkup lesa. TMn040211.34i.MojdoBevts.p.. Sin»^ Zogofje 31,3261 Leslčno. n GRADfTEUI, pcoorf Po konkurenčnih cenoh cdelujem peS in bojlerje lo centníno ogrevonje. Peći so 2elo primerne zo kurjer^B no drvo. Goronolo zo peô fe 5 ^^Z^^ZZZZZ^^^^^T let.AntonApleflt,ip.,Prekorie29o. ■^JÎaaaISa skofjG vos. yefon 54is«ii, 041 531 nnWirdfllOCcIjBeWffl 976. 5119 NUMMO lnštnjk($e ortglèdnein mtiemo-tike, tečoje angleščine in prevode on-9l^.Telefon031 imZVeAw-no društvo Barve jezika, Trubarjeva ulicfl53b,Ce^. so9i IZVAIAMO vse vrste grodbenHi del, knovf. grodnjo dvorišč, bnollzod], >^rpc, kiper prevo2e, sfrojr» 2emeltskfl delo^ nmnje objektov.^ Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. 0.0., Zodobrovo 126,SkofiOVQS. 5027 iiifliiwjM»ite7U'51«! is/ou StsraS), vmiia se nikoli več ne boš, léo počiva zdaj v zemlji tuji, d duSa tvoja je odšladomavknebeškemu očetiu tam našla mir je in ljubezen večno. V 82. letu je umrla draga teta FRANCKA JUVAN roj. VreĆaj, iz Aumetza v Franciji (10.10.1928-13.11.2009] 2alujo<^ ne<^kinja Ana z družino B2dô Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči Zdaj tiho. mimo spiS, bol£čin več ne trpiš, a v naših srcih Še Živiš. ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage žene, mamice, mame in ta^ MARUE KLOPOTAN iz Upe pri Franicoiovem (11.11.1932-8.11.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem Celjskih mesnin» gospodu župniku Slavku Pajku, pevcem, m>bentaču in pogrebni službi Veking, ki ste nam Izrazili pisoa in ustna sožalja, darovali sveče in naSo mamico pospremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. S solzo v očeh: vsi njeni S214 S tvojo pomočjo smo spozrmii, kako čudovito je lahko življenje, kako so v življer^ v resnici najpomembnejše preproste stvari in da je bistvenega pomena to, kako ravnaš z drugimi ljudmi. (Usa ScuUyO'Grûdy) ZAHVALA V 85. letu nas je zapustí! naš ljubi mož, oče. tast in stari aia. FRANC GRAČNER iz Višnje vasi pri Vojniku (17.9. Î92S-12.11.2009) Ob boleči i^ubl se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom (še posebej Bohekovim, Stagojevim in Dragici Mimik), prijateljem in znancem, ki ste v dneh slovesa znami delili bolečino, nam kakor koli pomagali in nam pisno in ustno izrazili sožalja. Prisrčna hvala za darovano cvetje, molitve, sveče in svete maše. Posebno zahvab izrekamo dr. Zlatanu Tkalcu z oddelka 2a sploâno in abdominabo kirurgijo SB Celje, dr. Boštjanu Bir^i z oddelka za boiezni prebavU SB Celje in patronažni sestri Karmen iz ZD Vojnik, ki ste mu nesÁiČno pomagali in skrbeli zanj v času. ko je to najbolj potretovai. Posebna zahvala gre cerkvenemu pevskemu duru iz Nove Cerkve, gospodu župniku Alojzu Vicmanu in gospe Katid PÁák za ganljive b^ede slovesa. Iskrena hvaia pogrebni službi Raj iz Aiclina. Žalujoči vsi, ki ga močno pogreâamo: žena Fanika, sin ^anci. hči Majda z Zdra\4com, vnuka Uroš io Petra z dniiUnama 6233 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, strica in botra DANILA ROMIHA iz Zagorja 32 pri Lesičnem (26.9.1935-1.11.2CN}9) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, konjenici Viiitanj-Obsotelje za darovano cvetje, sve^e» sv. male ter izraženo pisno in ustno sožalje. Še posebej se zahvaljujemo sc^ovomikoma gospodu Andreju Kocmanu in gospodu Ileku za poslovilne besede, zagorskim pevcem, gospodu župniku. trobentaču, pogrebni službi Guzej in ostalim, k3 ste ga v (ako velikem številu pospremili na njegot^ zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Jožica, sin Darko, nečakinja Marija z Vinkom, Simonom in Tadejem S212 ZAHVALA Ob boleči i^bi drage mame in stare mame MAGDALENE PECL iz Straže na Gori 3, Drami je {13.7.1924-6.11.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v lako lepem Številu pospremili na njeni zadnji poti, zanjo darovali cvetje, sveče In za svete maše ter nam izrazili pisno in ustno sožalje. Hvala Domu starejših Šentjur za oskrix), gospodu župniku Milanu Strmšku za lepo opravljen certcveni obred, drameljskim cerkvenim pevcem za lepo odpete pesoii in pogrebni službi Žalujka za organizacijo po^eba. Žalujoča sinova Pominik in Marjan z družinama Zemlji, ki me je rodiia, dajte maj ixnirU prah; ona bodi mi gomila, njen odeva no/ me prah. fS. Gregorčič) ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, stara mama in sestra ANICA MALGAJ iz Celja. Cesta na Ostrožno 111 (11.6.1937-5.11.2009) Ob nenadomestljivi izgubi se zahvaljuj^no vsem, ki ste jo pospremili na njâii zadnji poti, izrazili pisna in ustna sožalja ter daro\^ cvetje, sveče in za svete maše. Hvala kolektivu Vrtca Zarja za darovane sveče. Posebna zahvala velja zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice Tbpolâca za nesebično in stroicovno oskrbo ter topel čbveSki odnos. Zahvala Vančiju za molitev na domu in go^KDdu kaplanu za opravljen cerkveni obred. Zahvala gospe Marini za goM^r in pevcem za odpete žaiostinke. Hvala gospe Marti in cericvenemu pevskemu zboru za odpete pesmi pri sveti maši ter posebni službi Veking. Vsem sosedom hvala za prijav in vzpodbudne besede, posebej Anid za nesebično pomoč v času mamme bolezni. Sin Miran s hčerka Sabina z Zdravkom in Ivano in sestra Majda S22G Za eno pnysim gospoda, to skušam doseči, da bi prebival v Gospodovi hiši vse dni svojega življenja... (PS27.4) ZAHVALA Po kratid bolezni je k stvarniku odšel oče in stric JOŽEF KRUŠIČ Z Zgornje Hudinjé 40 b, Celje (8.3.1931-26.10.2009) Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem Iskrena hvaia za darovano cvetje, sveče, svete maâe tér izražena ustna in pisna sožaija. Zahvala kolektivoma Ingrad Gramat Celje in Sip Šempeter. iskrena hvaia gospodu župniku Cirilu SlapŠaku za pogrebni obred, sveto mašo in molitev na domu ter pevcem za odpete pesmi. Žalujck^: sinova Bogdan in Darko ter ostalo sorodstvo S231 ZAHVALA Ob boleči izgubi dr^ega moža, ata in starega ata JAKOBA OBREZA iz Vezovja (8.7.1947-9.11.2009) se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom m znancem, ki so ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku in pogrebni službi Žalujka za lepo opravljen obred, iskrena hvala gospodu Mirku Čandru za besede slovesa ter kolektivom Alpos, Elektru f\imSek m Cinkarni Celje. Žalujoči vsi njegovi Š594 30 novi tednik KINO PLANET TUS Kinemeiegrrf « inidiliiiojg pnricàp do s^monbt prograou. BoSfin pawn - »nimniia do(niilp|Sltt pu> tt0iovttim3O ivoo.imi&a. tX3D. ^m.zmnss M^i viki ivifftun • konwr^ 12,M U^ 10.30,18 4a 20.50, 23.J0 WidPinrfo • S aÙjB PoMes a 9àmk * konwSis IB.OQ. tnler It Î6.20. IBBfi, 21^. Í3.S0 Ímhě pepotMÍki v êtn • 7f drtmi 12.30 15.40.18.00,20.4a 2012 • drvmi ii.3D.)iDiî5.m i7.Da imaaiazijo. 23.20 vnkdan petskinsoMa tQb(ňt)f\niúÉÍ!é n*d«y*, pMiMitk PfTBdnNQEUA 18.00 Za Imw • cksperinwntslni 20.30 Slovtnfcj • dfMM SOeOTA 18.00 Slmnh« • dnma 20.00 Zi haMC te • •ksrnrirnmoliù SLOVENSKE KONJICE SOBOTA in^íEDaJA 18.00 V vtlm • m^imraní dniSiufc« puctoloviflna ROGAŠKA SLATINA SOBOTA 17.00 V vtim* «limírsAi drufinik« pustDkwttM 19.00 Ijubiiiài • renunúžni dniM NEDaJA 17.00 VvHm-anifmwiidnifaïuktpttfblwiûm PIIIREDITVE PFrEKr20.11. 8.00 (do IS.QO) Srgdjjee Velenja - Krđjnarski sejem 8.]5fia9.15)KnjižpjcaSlov.Kopjlce SreCânjezMoico Cerjak ob 50-tetniđ ilnsnawr^, ki ži\ň in u^ruioâ Konjicah 10.40 (in n .45] Knjižnica Slov. Komice Druženje v Jao|o Viiimar ob dnevu sknvnskih spioSnih knjižnic 12.00 M ladlnski cen ter Velenja_ Svetovni dan otroka prir&iitev ob 20-letnici sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah 12.00 Železniška postaja Zreče_ N^iebUpniazcnv^ pâreditevobiakSaâaiobnûvevlakû in postaje z muz^skozbtrko ozkotij^ nepw^Potjàm^Kdnjiœ-ZreËe 17.00 Gasilski dom Skale_ Svetovni dan otroka prireditev ob 20-letnici sprejerja Korwencijeo otrokavihpraviash 17.00 Kulturai dom Slov. Konjice Družine se predstavijo prirediíevdfíJŠtva prijateljev mladine 18.00 Mestni kino Metropol__ Za otroke Yunnana odprtje dobrodeine fotogra^ke razstave Petra Zopanca 16.00 Kojižpica Rog. SUtina_ Slovo Andreja Smoleta od veselih uric monodjuma v izvedbi Anaioin Šter-na inpredstavitevprograma S. bralne zrlaćke za odrasle 19.00 KuiiiimidomKUDSvoboda 19.30 SLG Celje Griže Milan Jesih: Triko MUena^ekar ena dejanska burka v režiji Luke odprtje razstave likovnih del MartinaSkofa 19.t)0 Večnamenska dvorana Vinska 19.30 Kulturni dom ZarjaIVnovIje Gora Sladko kisla zgodba 2 Po Slakovi poti predsro KUD Zarja in zaključek korwert ansambla Spev z gosti XVn. Novačanavihgledaiišk^ sre- 19.19Kniižnica Velenje čanj Iconotheca Valvasoriana 19.30 Narodni dom Celje predstoiritev donirane zbirke fiik- Dobrodelni ples Rotary duba Ce- simil^grtifiùie zbirke Janeza Vaj- karda Valvasorja podelitev štipendij in donadj 19.30 Kulturai dom Zarja Trnovlje 20.00 Celjski dom Šah mat Ples knežjega mesta prfvlHto\ffí glf^nlieipJA,22.t1. ^O.OOjupnijdca cerkev Zr^e_____ Cecilijin koncert 15.00 Kultumidom Šentvid pri Planini Vdova Roálinka. komedija v iZvetfíyíKD Zagorje 17.00 Mladinski cfflter Velenje_ Neskončno ljubljeni modki troffkomedija Dese Muck v izvedbi ïnladinske skupine SDD Jaka Stoka, Prosek nad Thtom 18.00 Kuhuf ni dom Laško_ Faust predstoixi dramske skupine KD Koral Laško 19.30 Narodni dom Celje_ SteCan Milenkovicb RAZSTAVE i Pokrajlnskimuzej Celje: AlmaM. Karlin: Potí: SvetiâCa ob reki. Srednjeveški tlakovd na Slovenskem; do preklica. Zgodovinski arhivCelfe: zrna* ga pravica: o razvoju pravosodnih organov na Celjskem. Galerija likovnih del mladih Celje: likovna dela otrok vrtca Šmarje priJellahs Celjski mladinski center likovna dela N^eŠpindler. GaJerija Nlkca: Jasenka Leban • post-humna razstava slik šolski center Celje: Fotografiram, torej sem; vse^ovenska fotografska razstava srednješolcev, do Osnovna dola Celjr. Bistvo očem skrito, srcu odkrito; vseslovenska fotografka razstava osnovnošolcev, do 30. U. Mestni kino Metropol; Za otroke Yunnana, dobrodelna razstava fotografij Petra Zupanca, Razstaviiče Gorenje in Galerija Velenje: Ta nedolžni, a krvavo resnični svet - likovna dela Andreja Jemca, do 28.11 Vila Ro^e Velenje: Kolaž - razstava Društva Šaleških likovnikov Savinov salon Žalec: íotograíije Andreja Strahovnika Dom 11. slovenskega tabora Žalec: Likovna dela sekcije KUD Žalec i. osnovna iola Žalec; 14. bienále ot roške grafike, do preklica. Dom kulture Slov. Konjice: Domaùi obrtnaSlovenskem, iruarzijeFrancija Raieja, do 14.12.; Rajski m. razstava del Irene Cajsen do 9.12. Muzej Uško: 20 let mažoreCne dejavnosti v Laškem Aninn galerija Rog. Slatina: Eclectic sound - sû'k^rn gTû/ïfce Izidorja Jeiova-cû. do 29.11. Ipavčeva hiàa Sentjtin razstava sUk Ex-tempore Prevorje 2009 Knjižnica Šentjur: Deveta umetnost, stripi Bernarda Kolleja Prostori SD Šedina Dram I je: Razbojnik Guzej med krivico, maščevanjem in legendo, do februarja 2010. STALNE RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Kulturno inumemostnozgodovin^ razstava. Lapidarij in Oleia, mesto pod tnestom (Kne^i-dvor). Pokrajinski muze) Celje« Planina pri Sevnici: Etnološka zbiricaštnid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rjfnik in njegovi zakladi. ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca • življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca. Muz^ Laško; Laško-potovanje du^zl čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem. Knjižnica Gimnazije Celje - Center likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celj e - Center. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju. Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotc^aisld atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca pokrajinski muzej Celje); Hetilke tkanine In vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota) ; Mednaixxlna zbirka Ekovne umet-nosd Galerija Vlada Geršaka Celje« razstavni prostor Salona pohištva Iti-pex Celje, gostišče Hochkraut Tre* merje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark Celje in pošta Celje: likovna deU Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del razDčnih avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja Celje: pro* dajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafík Rudolfa Španzla na temo Celj* sklgrofí. Minoritski samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kulturne dediščine -zdravilna zelišča, stalna razstava Marije Caber. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-OS-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 • pisarna. 3000 Čelje tel št. 03/ 428 88 90 MATERINSKIDOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE-ŽRTVENASIUA 080-11-55. v^k delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Fakszagluhoneme01-524-i9'93. A-mařl: dništvo-sos^dfustvo-sos.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati ži^djenje dnem in ne dneve smocL Sobota, 21. novembra: koncert skupin Cops on Bikes. Harry. Real-Life Verston Uradne ure: od torka do petka med 12. in 20. uro. vsoboto med 9. in 12. uro ter med 15. in 20. uio. V ponedeljek zaprto. fiyi mtocfnďá Mlade hijene2009: izbor mladih komikov, ki si Želijo nastopali na stand up večerih inobjavljaii svoje videoposnetke na portalu hijena .si. Prijave do 6. decembra na inib(§^jena. Nć^de: za 1. mesto 300 evrov, za 2. mesto 150 evrovinria-stopi na stand up večerih v letu 2010. Na ogled v prostorih mladinskega centra razstava Mte ^indler. Študente Aka-demije za Hkovno umetnost in oblikovan je v Ljubljani Od 20. do 22. novembra v Domu Gorenja v Zrečah: {Z)ffiotiviraj me; motivacijski vikend za člane kSOC (prijave na ines .gabri el® klub-soc.si) Redno dogajanje: Vsako sredo med 10. in 16. uro in vsako prvo sredo v mesecu do 17. ure v prostorih KŠOC na Mariborski 2: Prodaja Študentskih bonov Sobota. 21. novembra, od 16. ure: delovni vikend na Ptuju Uradne ure: pisama. Cesta Miloša Zi-danška28 (športni park): petki 15.00-17.00 in sobote 9.00-11.00 Redno: Rekreacija: sobota ob 14.50: košarkav Športnem parku, odbojka na igrišču pred OŠHruševec Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu od 17.00 do 19.00. pisama Rdečega križa. Mestni trg 5, Šentjur. www.radiocelje.com življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.:03/548 60 Hali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrive psihičnega ali fízičnega nasilja, za moške storzíce nasilja ali Žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU f^eion 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CEUE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju. Kocenova ul. 4, B00Đ Celje Pisarna za svetovanje in Uradne ure: ponedeljek in sreda od9.-l3. ure. D1WŠTV0 ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INSTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, infoeteQs si. Gosposka ulica 2. Celje Svetovanja in pomoč pn dojenju, prehrani In vzgoj i na jstnilbv. Srečanja za siai^ez otroki do 6 leta starosti. Podjetje NT&RC,đ.o.o. Direktor Srečko Šrot Podjeije opravlja Časopisno-založniško. radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 )90, fax: (03) 54 41 032. Novi tednik izhaja vsak (orek in peiek. cena (orlcovega izvoda je 1 I^R petkovega pa 1,25 eur. Tajnica: Tea PoápeČan Veler. NanwniDe; Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8.30 eim. Za tujino je letna naročnina 199,20 eur. StevUka transakcijskega računa: 060Û0 0026791320. Nenaročenih rokopisov in foto^afij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8.5% davek na dodano vrednost, NOVI TEDNIK Odgovorna urednica; Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Sar^ah. Klara Šteianec Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail ur^ništva: tednik^S^mrc.si E-mall tehničnega uredništva: tâtoù(a.tednik#ni4C.si RADIO CEUE Odgovorna urednica; Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Indhar E-mail: radio^nt-rc.si. E-mail v studiu: inío^radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt. Rozman Petek, Urška SdiSnik, Branko Siamejčič. Simona ŠoliniČ. Dean Susier, Saška "ftržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje ogiasnega prostota v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi osiaJe agend/ske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Marketing: Zlatko Bobinac, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek. Nina Pader, Rok Založnik, Marian Brečko Telefon: [03)42 25 190 Fa;*: (03)54 41 032. (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija^nt-rc.si novi tednik DRILO 31 Nagradna križanka I A/IOA I HAMM ORABNER POPU-LAANA HOfOU- auns* FRANC. lOfULKA fLCaUEt vrnil- UKA TV !£SSSI i ' ZA VBOU. PCUTE A»*» QAJUK -m- PESNK QRMKNO oeiK^ VMNJE HAJEVt BOMUř ZGoce^ P0V6ST (POOOV) AMSOdKA ■SRMJU srccB» KRAJ VDÛUM kEDUE SCOD 2A6Q(OA «mJ 8UUĆAR SCHCM* FRiia Itofldeti riKfcer B» 97KrlA «nrftt SfC6(0 90«. TTTAN^« KBUNE ^TOMCA MgigICO OUVER TVVBT AHPBŽKA ^VKAW nRALM iMeu JUPONSIO ARAH* ŽfUMA CVETUC SMOV POGOVORNI EM2ZA KOUMAZ RMNO' TtíM KMte«* £a< 14 NH)0-KAZANA IWTEV DOMICM tVOfN PâATKA 32 TQJICA JđL ORLOV MLADIC ÍB GHOaiA VJZ DOJBM li A AAKO &ÛLEZEN RA9TC J$ PR06UC ZAAa. œÂSââ PEVEC CfMWST. MAJA' NOVO .isauL. OOMO»mA KOUC94A OROO PRivoai ALA J9 RAANA OSNOSM miA 2f đWWO> TOiJE -MS. OLICSTO SLOU PEVEC liSOREm KOSIMHCA WOfKAZ «METMM ZAARA* 37 3f SCR KARfX-NAIOV KIVOUJO RQMiW vSou NCD aroM PIM. ROCER VAOH SVOO 31 PAM DIHALNI OROAN ANOaA C6UKE CWl» 22 V6UKA SKALA PL06ĆA.r evcci .NAREJENA IZVC6 SLOJEV UUfTNESNOVI OltAHCA MlflUMO D^IA lacso soegrc osNsue zaipm AVSTRU. AAMETM fÚM SLROpU. WR9CMK hcs AiL BOUCA Pfll ZDRMNKU V vnton 23 AdJSKA OTkUA ZNJH VOHAM ROHuwao lORALfC VMIAGH 10 90 I BMkRS -SááASL IMM4A MSKA NA VRTU 20 MZUVU MESTO vam 15 MSLMN SU OKOU 9Q*«CA S 16 SOL •oxAcn/E I03UNE 27 _ _ v f ^ DEVON-grtfija vjtAngUjl 2 gL mestom EKClcnKONKLAVE-zborkardinabv, ki OlOVOrCBK, REBALANS - ponovna uskladitev prorafuna; RJLKE; Rdoer Mxría -avstrij^pesoik (1875<1926); TITAMAT- »! tiUmovc kisline. Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za nedeljsko kosilo za 2 osebi v Hotelu Evropa v Celju 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 evrov Gostišča Miran v Tmovcu pri Dramljah 3.-5. nagrada: vstopnica za 2 osebi 23 drsališče ali bazen Golovec, 2T0 Celje Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka» 26. novembra. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 13. novembra. Rešitev nagradne križanke iz st. 89 Vodoravno: MIŠKA, PARKET, AR. JVE, DASSIN, KRST. NA, MLEKAR. SPIRALA, ANAND, KAPITULANT, DVOR, AMONIT. DARKA. RE, MAJ. SINE, NARCIS. ET. KOLEGA. IDEJE. LE BON, LAZAR, SAR, EROT. ZAVJTOST. OKOVJE, ILL, TALK. NAMAZ, UN, ELO, 'ER. MARTINOVO, TIBERU, MIKE, LN, ANARHUA, KA. OBCAN- Geslo: Sveti Martin iz mošta naredi vin. Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za nedeljsko kosilo za 2 osebi v Hotelu Evropa v Celju, prejme: Dominik Blaj. Titova 78, 1433 Radeče. 2. nagrado, darilni bon v vrednosti 20 evrov Gostišča Miran v Trnovcu pri Dramljah, prejme: Nina BezovSek. Luže 68. 4212 Visoko. 3.-5. nagrado, vstopnica za 2 osebi za drsališče aH bazen Golovec, ZPO Celje, prejmejo: Pina ArnSek, Studence 27a. 3310 Žaiec; Mateja Tovornik, Škarnlce 24.3224 Dobje in Franc Križ-man. Slomškova 16. 32S0 Rogaška Slatina. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagra* de prejeli po poŠti. 10 u 6 7 12 13 14 is 16 17 18 20 \21 22 23 2Í 25 26 27 30 Si 32 Ime in pnimek: Naslov: __ OVEN î^ Ona: Nefedo, fci wis je pošteno očaral, se yam i» skušal približati in vas pripraviti do po-noimega srečanja^ Ne izogibajte se, pustite čiistvom naj gredo svojo pat in sfopříe novim doživetjem naproti! Orv Vse kaže. da se boste iz ene skrajnost hitro spustil v dm-go. Morda je to tudi prav, s^ imate dela in shti Čez glavo in vam make več zabave vsekakor ne bo Škodovalo. Toda pazite, da se ne boste prehitro ujeli... mm Ona: Ko boste trdno prepň-ùxni. da ste odpravili vse težave, Tifl katere ste naleteli, se bo izkazalo, da ste se zadeve lotili na povsem napainem kraju. Prihodnjič raje dobro premislite. preden ukrepate! Oru Okoli vas vlada nepopisna zmeda in le še vprašanje Časa je. kdaj vam bo vsega enostavno dovolj. Nikar se ne pre^ rwgliíe. sajsevamlahko napačna poteza še kako maŠČuje^ ^skusite raje s kaidno ukano... ehbel, Ona: Partner se bo znašel sredi nepredvidenih težav, iz katerih sam ne bo videl izhoda. Pomagajte mu iz neprijetne situacije, saj lahko s svojimi poz-rumstvi naredite celotno zadevo veliko bolj prijetno. On: Vse, če^ se boste lotili, se bo razvijah po vaših ruijbolj-Ših predvidevanjih, zato vam bo zrasel ugled v družbi in nidi" vaše zadnje čase malo zamajano samozaupanje. Očitno so težavni časi za vami. Otul Nasprotniki bodo ob vaših uspehih povsem obupani in zgubljeni, prijatelji pa vas bodo poskušali posnemati. Sploh sle na najboljši poti, da si za dalj časa zagotovite mimo spanje in veliko lepih trenutkov, On: Vse bo odvisno predvsem od vaše odločitve v ljubezni, vi pa boste kar malce omahovali, Po treznem premisleku se boste vendarle podali v razmerje. za katerega boste prepričani. da je tisto pravo. DVOJČKA ^ I STRELEC ^ Ona: Cas ježe. da spremeni--te nekatere stvari, ki vas motijo, TYeba je le začeti ruz pmvem koncu, nato pa bo vse skupaj tekb kar samo od sebe. Zaljubljenost bo sprva velika, nato pa čedalje manjša in medlejša. On: 7b, fuir doživljate, je sicer lepo, a tudi nevarno, zato vam malce več diskretnosti ne bo prav nič škodilo. Toda imejte na umu, da se lahko na koncu opečete predvsem vi. ostali pa se vam bodo le smejali. Ona: Zaman pričakujete, da vam bo prijatelj razkril srce, sa/ se nalašč dela dosti Ijolj neumnega kot je v resnid. Storite prvi korak in spoznali boste, da se vam bo bo^o obrestoval Potrebno bo le malce poguma ... On: S partnerko se bosta od-ločila za skupen korak, ki bo koristil obema. Vendar bo potrebno še kar precej vloženega truda, zato nikar ne omahujte, temveč izpeljite zastavljeni načrt. Obrestovalo se vam bo! Ona: Sktišali boste potolažiti prijateljico in to vam bo tudi uspelo. Vajin odnos bo prišel v bolj normalne vode; obeta se vama prav prijetno potovanje, iz katerega lahko potegneta korist obe. On: Pomislite včasih tudi s svojo glavo in ne verjemite vsemu, karslišite. Ljudjeokoli vas so lahko íudí presenet^ivozlûb■ m, zato ne nasedajte neumruy sítm. ker se dajete v posmeh svoji okolici! KOZOROG Ona: Dobra novica vas bo povsem pomirila, nekdo pa bo to prav lepo izkoristil. Obeta se vam prijeten in romantičen vikend, iz katerega lahko nastane celo trajnejša zveza. Zato nikar preveč ne omahujte, ampak... On: Pot. ki ste si jo začrtali pred kratkim,, je prava. T^eba bo le. vztrajati pri prvotnih mi-črtih in se ne izmikati po lažjih poteh. Pri tem vam bo v veliki meri pomagala partnerka, ki resnično verjame i; LEV ■ VODNAR % Ona: Prispelo bo zanimivo pismo, ki vam bo odkrilo mar-sikajpresneto uporabnega Proti koncu tedna se boste sicer odlično zabavali, vendar ima vse meje. Pazite, daneboste na kancu prewzmní prav vi. On: Prestopek, ki bi ga radi ntiredili. vas bo drago stal. zato raje še enkrat premislite, preden boste storili usodno napako. Nikar ne mislite, da se boste izognili posledicam, saj to enostavno ni mogoče. DEVICA ^ Ona: S prijateljem se boste podali v prepovedane vode v ljubezni, veruiar vam bo prav prijetno in prav nič dolgčas. Ta vam bo vsekakor dalo misliti. kako seodloáň v prihodnosti. On: Prijazen pogled vam bo povsem spremenil ljubezenske načrte in pristali boste v devetih nebesih. Zaupajte klica srca in ustvarili si boste zvezo, ki lahko postane tudi kaj več kot pa samo avantura. Ona: Samo çnkrai se Živi in vi imaie ta teden možnost, da doživite tisto, o čemer ste doslej le sanjali. Nikar se ne obotavljajte, ampak izkoristite priložnost. ki se vam ponuja. Pohitite, ne bo se zlepa porwvila! Orv Še vedno se ne boste uspeli povsem otresti misli na nekoga, ki vam je zadnje dni povsem porušil vsakodnevni ritem. M'jkđr ne čakajte, ampak se raje dogovorile za prijeten zmenek. Onn: Zaradi posloimih inte-resov se boste znašli v precej delikatnem ljubezenskem poh-Žaju. Poskusite se raje malo razvedriti, saj vam lahko pretirana resnost prinese kvečjemu Se večjo zmedo in naaupanje. On: Neko spoznanje vas bo zelo potrio, saj kaj takšnega res niste pričakovali Drugič bodite previdnejši, pa se vam to ne bo zgodilo. Toda na koncu se boste vendarle potolažili v partnerkinem objemu. VEDEŽEVANJE i ASTRO, Plin. 4. Ce5e 090 4?208? RUMENIVISTRAN Z modnimi energijami v Casablanco Casablanca je znova od* pria vrata, tokrat z loka-lom, ki bo ponujal italijanske in mehiSke jedi, ter dvema plesiščema, ki ponujata zimzeleno glasbo In sodobne zvoke. ^ pni dnevi kažejo na to, da bo prizorišče zaživelo v polni meri. Pred uradnim odprtjem Casablance je bila v dvorani Golovec modna revij^a» kije ponudila j esensko-zim-ske namige. SB Foro: SHERPA Simoni 0s6t in Zlatko H\Ú, i»t-nika trgovrn Brooklyn v Ce^, Zal-eu n LjuUjani. sta prvič popolnoma samostojno organizirala modno rovijo. Z Im: maneken in povac Erik h' fol^,VelwiičankaMenkB Mocil-nik, ki jo na modni rov^ poskrbela za iiřenjo, tar frizar Flamur BytyqL Manekenkam, med kate* rfmi je bila tudi Iryna Osypanko. je uredil zanimive pričeske, sicer pa je v centru rmsta pred dnevi prevzel salon Planet Mars. T Nina Osenar je na zabavi v Casablaoci s svojim stylitigom tako oČarBle, da so si nekatere dame zaželele enaka oblačila. Ko basira minister Na petek, 13., smo Celjani doživeli kar nekaj zanimivih in bizarnih reči, ki jih s seboj prina^jo črne in drugačne mačke. In posebneži. Kot Let 3, ki so obiskovalce »obstreljevali« z zamaški, izstreljenimi Iz zadnjic. Ali sam minister Patrick Vlačić, ki nam je basiral s sktjpino HeaveniX v gostiSču Local. Dobro mu je Šlo. V marsičem bolje kot pri urejanju prometne problematike» vinjet, železničarskih izgub ... Foto: SHERPA Kakovost vprašljiva Ker trave za košnjo nI več. se je župan občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek s klepanjem kose ob prazniku občine začel pripravljali na prihodnjo pomlad. Ocene za stil so bile še kar, glede kakovosti pa je bilo kar nekaj pripomb- Ožuljene rolce? »No, tole sem si pa res zaslužil. In klobaso In vince. Če to ni bilo plodno leto, pa res ne vem...« si je verjetno mislil laški župan Franc Zdolšek. ko je ob praznovanju martinove^ zaključil niz številnih prireditev ob občinskem prazniku. Nas je nekoliko skrbelo, da bi mu rujno vince ne spolzelo i2 rok. ki so gotovo ožuljene od vseh silnih otvoritev. Najprej je »Sprical« ob otvoritvi največjega vodovoda v obiini, potem namestil temeljni kamen za gradnjo POŠ Šentrupert in za nameček še rezal trak ob otvoritvi POS Rimske Toplice. Foto: SHERPA